CËUE. 28. FEBRUAR 1974 - ŠTEVILKA 8 - LETO XXVIII - CENA 2 DIN glasilo občinskih organizacij SZDL celje, laško. slovenske konjice. šentjur. šmarje pri jelšah in žalec IZ VSEBINE: 100 KMEČKIH ŽENA NA MORJE — Intervju z Du- šanom Burnikom: KADRI SO KAPITAL — Aktualno: KAKO SE ZDRUŽUJEMO — RAČUNALNIKOVA NA- GLICA — V KONJICAH PRIMANJKUJE STANO- VANJ — 10 LET KOMERCIALNE ŠOLE — Bohorski gozdovi: LEPOTA JE ENKRATNA — Naš novi roman: CIGANKÀ — Pionirji iz Podčetrtka pripravljajo ve- liko slavje: JERINIH 99 LET — MLADINSKA STRAN — Anketa v avtomobilu: Z DVIGNJENIM PALCEM — ŠPORT — Ljubezen po svetu: O RAWAKI DE- KLETIH. Pred nekaj dnevi smo sprejeli jugoslovansko usta- vo. Danes sprejemamo usta- vo SR Slovemje. Trenutek za zar>os, a predvsem pobuda delu in ustvarjalnosti. Slovenija postaja državna nacionalna skupnost v sesta- vi jugoslovanskih narodov in narodnosti. Pogled v raz- voj te ustavne danosti sega daleč v zgodovino Prvi ko- rak lahko začujemo v kmeč- kih uporih. Najglasnejšega med NOB. in če bi še na- prej določevali mejnike v povojni poti našega samo- upravnega socializma, po- tem se moramo kritično za- zreti v čas revolucionarnega etatizma, nato pa izjemno ponosno v ieto, ko smo za- čeli ustanavljati delavske svete in na današnji dan. Kajti nova ustava resda ni povsem nova pot. Je pa ven- darle pot, ki globlje seka že doslej zorane brazde odno- sov, izvirnih in neponovlji- vih v razvoju človeške druž- be. Ustava ne more ostati l€ zanos. Le trenutek. SprejemarrK) statute občin. Krajevnih skupnosti. Temelj- nih organizacij združenega dela. Rekli snrK», da dejan- sko spreminjanje samo- upravnega položaja delavcev pomeni resnično tvorno uve- ljavljanje ustavnih spre- memb. V tem je vsa umetnost. Ustava zahteva spremembe v našem življenju, razmiš- lajnju, v odnosih in ustvar- janju. V vsaki sredini. Če to vemo, potem vemo, zakaj ustava. In kaj moramo stori- ti v predvolilni in predkon- gresni dejavnosti, da bomo že zarisali prve konkretne oblike novih odnosov, nove vsebine našega dela. Pred- vsem v organizacijah zdru- ženega dela m v krajevnih skupnostih. Predvsem v uve- ljavljanju delegatskega siste- ma in delegatskih odnosov. Vse možnosti imamo, da to storimo. J02E VOLPANO CELJSKO PUSTNO TOZDIRANJE — je bilo letos kar živahno. Neumorni in prizadevni Trnoveljčani (ZARJA) nas letos niso razočarali. Še iz Litije so povabili prikupne mla- denke, da so sodelovale v sprevodu, ki je bil skrbno pripravljen. Sicer pa si poglejte na 17. strani fotoreportažni zapis s celjskega pustnega karnevala, kjer so tudi vesti iz žalske in velenjske občine. Tudi pust je regijski! Na sliki so prikupne Litijčanke. FOTO: DRAGO MEDVED 19 kandidatov Na občinski kandidacijski kcMiferenci v Slovenskih Ko- njicah so bili za občinski družbeno-politični zbor pred- lagani naslednji .kandidati: Stane ing. Kokelj, Anton Loč- nikar, Jože Petelinek, Vinko Soderžnik, Franjo ing. Tepej, Bozika Vodopivec, Filip Be- бколгпјк, Vilma Ceglar, Ivan Umik, France dr. 2nidaršič. Franc Jakob, Jože Košir, Sla- vics Krušič, Kari Romih, Ste- fan ing. Vida, Silva Dovnik, Franjo Kotnik, Lenka Fijavž in Franc Pinter. Za predsed- nika skupščine občine Sloven- ske Konjice je ponovno pred- lagan Franjo ing. Tepej, za predsednika izvršnega sveta Pà Filip Beškovnik. D. S. Promet- Pust JE PUAN Pustna sobota je pač takšen dan, da vsak rad odrine malo ven in se po- veseli. Problem je s tisti- mi, ki se na takšno veselo pustovanje odpeljejo z av- tomobili, potem pogledajo vsaj malo v kozarec in problem je tu Delavci UJV Celje tisto pustno noč iz sobote na nedeljo niso ostali v ilegali, ampak so bili močno aktivni, saj so organizirali varnostno pro- metno akcijo, v kateri je bilo zajeto celotno območ- je UJV Celje s štirinajsti- mi kontrolnimi postajami. Rezultati akcije niso bili ravno nežni. Ustavili so 807 vozil (akcija je trajala od 21. do 3. ure zjutraj), z alkoskopom pa so pre- izkusili 53 voznikov, od katerih jih je bilo vinjenih 36! Dvajset predlogov so vložili tudi zaradi vozni- kov, ki so vozili biez voz- niškega dovoljenja oz. so kot vinjeni zaupali avto osebi, ki sicer ni bila vi- njena, vendar je bila brez vozniškega dovoljenja. Mandatno so kaznovali zaradi različnih prekrškov 102 voznika (4300 din), za- radi kaljenja nočnega re- da in mira' je bilo vlože- nih šest predlogov, pet razgrajačev pa so vtaknili v pridrževalni pripor do streznitve Na formalne prekrške so opozorili 53 voznikov. Zanimivo je, da so dobili tudi voznika av- tobusa (novomeška regi- stracija), ki je vinjen pre- važal delavce in ki je bil za podoben prekršek kaz- novan že pred štirinajsti- mi dnevi. Z akcijami bo- do nadaljevali, saj vidijo, da vozniki ne upoštevajo, da pred in med vožnjo ne smejo piti. kandidati znani Na prvi seji občinske kandidacijske konference so med drugim razprav- ljali tudi o predlogih kan- didatov za najodgovomej. še funkcije v skupščini občine Šentjur. Tako so za predsednika predlagali VINKA JAGODICA, do- sedanjega predsednika, za predsednika izvršnega sveta pa inž. J02ETA BUČARJA, zveznega po- slanca s tega območja. Kandidacijska konferen- ca je evidentirala in raz- pravljala o možnih kan- didatih za družbeno poli- tični zbor, ki bi štel 23 članov. Kandidati so: inž. Bogdan Knez, Ivan Jä- ger, Cvetko Potrata, An- gelca Ferlež, Vinko Pete- linšek, Francîka Vidovič, Rudi Drame, Jože Mast- nak. Rudi Lesnika, Av- gust Božič, Karel Pajk, Stanko Arzenšek, Janez Rauter, Alojz Tepež, Ivan Salobir, Ivan Arzenáek, Sinajka Leber, Albina Avžner, Marijan Vrečko, Branko Oset, Milena Slej- ko in Martin Metličar. Dvanajst od kandidatov iih je iz neposredne pro- izvodnje. 100 KMEČKIH ŽENA-MORJE Približal se je čas našega izleta, ki postaja že tradici- onalen. V soboto, 2. marca, bo uredništvo našega časopisa in Radia Celje z dvema Izletni- kovima avtobusoma popeljalo sto kmečkih žena na izlet v Koper, okušat slano vodo. Prijav za izlet, ki smo jih prejeli v uredništvu, je bilo izredno veliko. Ravnali smo se po načelu — prednost ima- jo tiste kmečke žene, ki še nikoli niso bile na morju. Ta- ko smo po žrebanju izbrali tistih sto, ki ste v teh dneh prejele naše obvestilo o iz- letu. Zbirališče bo v soboto zjut- raj ob 6.30 na parkirnem prostoru pri gostišču Turška mačka v Celju. Zaželena je seveda čimvečja točnost. S srečnimi izbrankami bodo potovali tudi nekateri naši novinarji. Med potjo bo še čas za kratek obisk kakšne zanimive izletniške točke, v Kopru pa si bomo ogledali luko in seveda plave valove. V morskem zraku bo kosilo še bolj teknilo. Povratek v Celje bo v zgodnjih večernih urah, tako da bo mogoče še ujeti avtobuse proti domu. Kar polovica prijavljenih vas je iz šentjurske občine, pa tudi iz drugih vas ne manjka. Dobili smo celo pis- ma bralk iz Sevnice in Ble- da. Povsod ste izrazile željo, da težko čakate 2. marec in da vam bo izlet najlepše da- rilo za Dan žena. Naredili bomo vse, da bo res tako. primerno knjižno darilo za 8. marec PAVLA ROVAN sonce in sence novele .in črtice že v vseh knjigarnah Končno. Prvo nadaljevanje Ciganke le dobro preberite. ^ redakciji nas zanima, ali vam bodo dogodivščine ne- srečnega dekleta všeč. razumevanje prosim vse tiste, ki ste si v pismu zaželeli stoletne pratike. Veste, nekaj časa traja branje Nato pa pošljemo. Obljubo bomo držali, če bomo '^Offo res pozabili (po dveh mesecih), pa naj se obregne. 20 kmečke žene bo v soboto. Zreb je krmaril kot reWi. Prijav je bilo preveč. Če ste imeli smolo, bo J« drugo leto več sreče. Naša želja je, da vsako leto ^^iiSja ^^^^^ razveselimo sto kmečkih žena s celjskega ikem^r?'^^^^ öeriie zapis г okrogle mize o celj- mmskem repertoarju. Vai urednik 2. stran — NOVI TEDNIK 28. februar 1974 -- §t. j Intervju z Dušanom Burnikom Predsednik celjske občin- ske skiupščine inžendr Dušan Bumik se je pred volitvami novih organov skupščine od- ločil, da se bo vmdl v go- spodarstvo. »To je bila že dalj časa moja trdna želja,« je ix>iKiaril v raag»r»)d-u, v katerem sono želeli predsed- nikovo oceno gospodi/зМћ in družbenih gibanj ter fiiZr vaja celjske občane zadnjáh dveh, treh let. NT: Predlagamo, da za bralce NT ocenite uresnià» tev nekaterih strateških na- log, ki so bile zapisane v srednjeročnem načrtu razvo- ja občias Celje iz leta 1971. Dušan Bumik: V sredno^ ročnem načrtu smo zahtevali predvsem modemdzjacLjo in- dustrije in povečan delež te dejavnosti v družbenem pro- izvodu občine. Zavzeli smo se za sistematični dolgo- ročni pristop k zagotavljanju ustreznih kadrov za gospo- darstvo in družbene dejavno- sti. Z referendimiom smo priistopá'li k izgradnji otojeik- tov otroškega varstva, osnov- nih in sretdnjih šol, poleg te- ga pa smo odprli oddelike višjih šol. Pol^ modemáza- oije in integracije v gosjw- darstvu, kar je osnova večje finančne, umske in delov- ne moči gospodarstva, smo sp>odbudild pomembno pove- zovanje trgovine in industri- je v širšem geografskem pro- storu. Opozoiriti moram na večjo usmerjenost delovnih organ.i2jacáj v mednarodno blagovno menjavo, v večji iz- voz. Ce ocenjujem moderni- zacijo industrije, moram ugo- toviti, da smo v zadnjih dveh letih, nekaj pa bomo letos, sklemli celo vrsto naložb. Te bodo povečale industritjske zmogljivosti, omogočile bolj- šo tržno usmerjenost in ra- cionalizacijo aaposloivanja de lavcev. Da sem konkreten — že lani smo dosegli nadpo- preóná obseg fizične proiz- vodnje (indeks 110%), letos pa ga načrtujemo celo z in- deksom 125 %. NT: Lahko utemeljite te optimistične načrte? Dušan Burnik: Lahko, ker so realni. V Cinkarni bo de- lal s polno močjo obrat ti- tanovega dioksida. Imamo novo jeikiamo v železarni štore, ki bo bogata siirovin- ska baza za valjamo. Prve dobre rezailtate kaže EMO. Povečali bodo zmogljivosti v Zlatarni, v Aero in v neka- terih manjših kolekitivdh. Lah- ko smo tudi zadovoljni z do- seženima int^aciijami in s podpisanimi pogodbami o po- si'ovno-tehničnem sodelova- nju. Največje uspehe kaže celjsko gospodarstvo v izvo- zu. Se pred dvema letoma smo izvoaili med 12 do 14 milijonov dolarjev. 1972 smo napravili prvi skok in prista- li pri 18 milijonih. Lani smo reaMzárali 28 milijonov dinar- jev izvoza, za letos pa načr- tujemo kar 42 milijonov. Iz- vozna usmeritev proiz?vodnje je dolgoročno koristna tudi zaradi prepotrebnega uvoza surovin, repromateriala. V preteklih letih z izvozom ni- smo krili visokega uvoza, se- daj pa se razmerje menjuje. Povzamem lahko še eno mi- sel — opazna je sprememba v miselnosti celjskega gosi»- darstva. Ni več za.ortosti. bo- ječnosti. vztrajanja pri sta- rem. NT: Nanizali ste nekatere bistvene rezultate v uresniče- vanju srednjeročnega načrta razvoja. In hibe? Negativni pojava? Dušan Bumik: Za preteklo leto ocenjujem negativno zla- sti visoko stopnjo zaposlova- nja. V Celju zaposlujemo preveč ekstenzivno, čeprav to najbrž ni naša posebnost. Prepočasd selekcioniramo sla- bo rentabilne obrate in za- starele delovne procese. Ka- dri so najpomembnejši kapi- tal, zato bomo morali zapo- slovati tam, kjer se da naj- več ustvariti. БУет je delež živega dela manjši. Z boljšo organizacijo dela in s po- gumnejšim iskanjem notra- njih rezerv moramo doseči večjo storilnost in zmanjša- ti v proizvodryi nepotrebne i^ube. Upoštevati moramo tudi gospodarske tokove v svetu. In domače probleme — vprašanje cen, redukcij, nedorečene sistemske rešitve ipd. Prav to zadnje sta v naši občini občutila EMO in Eîbol. NT: Kateri rezultati so po vašem mnenju najugodnejši na »negospodarskem« pod- ročju? Dušan Bumik: Vsd se lah- ko prepričamo, da daje spre- jeti program i^radnje ob- jektov otrošk^a varstva in osnovnega šolstva že prve sa- dove. Imamo dva nova vrtca, gradimo osnovno šolo Otok, dograjujemo vojniško šolo. Gradimo šolski center za bla- govni promet in s tem odpi- ramo prostor za gostinsko šolo. Pripravljamo gradnjo tehniškega centra in vzpo- redno rešujemo prostore De- lavske univerze, ki jih ta mora dobiti zaradi razveja- nega izrednega in dopolnil- nega izobraževanja. Pesti nas stagnacija v stanovanjski iz- gradnji. Vendar pa so z ustanovitvijo samoupravne stanovanjske skupnosti, ■ z združevanjem sredstev za stan'ovanjsko izgradnjo in z načrtovano gradnjo ixxiane osnove za prelom t^a naza- dovanja. Moramo se pribli- žati zapisanemu načrtu — vsako leto 500 novih stano- vanj. Ce omenim končno še komimalo, moram rečd, da je hüo precej napravljenega. So pa Se odpirtii problemi pri asfaltiranju cest in gradnji kolektorjev, a zgradili snao nekaj novih mostov in tudi regulacijski sistem je v zad- nji fazi uireditve. NT: Kakašna je podoba tre- nutnega položaja gospodar- stva celjske občine? Dušan Bumik: Preteklo le- to smo pozitivno pregospo- darili. 2e v letošnjem janu- arju smo začeli uresničevati izhodišča letošnje ekonom- ske F>olitike. Moramo pove- čati obseg proizvodnje in iz- voza. Težije bi govorili v tem trenutku o ekonomskih in fi- nančnih kazalcih. A napovedi so spodbudne. Tudi kaj zadeva akumulativnost gospo- darstva. Dve največji organi- zaciji — EMO in Cinkarna — predvidevata v tem letu precejšnji ostanek dohodka. Letos je zA EMO pK)membno obdobje sanacije in izvaja- nja investicijskih ukrepov — osrednji nalogi sta moderni- zacija proizvodnje in selek- cija proizvodnega programa. Glede na visoko stopnjo ra- sti gospodarstva, predvsem industrije, bodo morali kolek- tivi angažirati obratna sred- stva za zagotovitev teh sto- penj in rezultatov. 2e po zaključnih računih bodo mo- rali znaten del kapitala na- meniti v lastne poslovne sklade in dobiti posojila za dolgoročna obratna sredstva. Vedeti tudi moramo, da bo letos gospodarstvo približno enako obremen^ieno kot lani. NT: Kaj lahko pričakuje ШО v investicijski politiki? Dušan Bumik: Doslej smo precej naredili. Tempo vlaga- nja v novo proizvodnjo ne sme izostati. Nekaj obetov je — Zlatarna, Topeo-, LIK Sa vinja z novo furnirnico. Ae- ro, Aurea, Opekarne Ljubeč- na, da omenim najvažnejše Sprejeti moramo nove obli- ke načrtovanja v občina hi v organizacijah združenega dela. Dopolnjevati moramo srednjeročni načrt. Pripravi- ti moramo izvedbene projek- te za naložbe, ki smo jih predvideli. Bolj moramo okrepiti delo razvojnih oddel kov in izikoriščati umske po- tenciale. Izredno važno je, da v prihodnje skrajšamo čas iz^adnje objektov. NT: V čem vidite perspek tivo celjske občine? Dušan Burnik: V policen- tričnem razvoju Slovenije bo- mo morailii poiskati tiste kom- per ativne prednosti, ki jih Celje ima v gospodarstvu ali drugih dejavnostih. Upošte- vajoč geografski položaj, in- frastrukturo in bližino ener getsfcih virov. Prednost ima- mo v delavskem potencialu Smelo moramo načrtovati in se povezovati v evropskem in svetovnem gospodarskem prostoru, še premalo pogum no stopamo v svet. Ne smem pozabiti omeniti naš eko- nomski svet kot dobro osno- vo integracije ekonomske mi- sli. Še nekaj — položaj Ce- lja v jugoslovanskem tržnem prostoru je premalo razi- skan. NT: Sprejeli smo novo ustavo. Sprejemamo občin- ske statute. Razpravljamo o delegatskem sistemu. Kaj i novi ustava postavljate na pi vo mesto? Dušan Burnik: Predvset uveljavljanje delegatskega s stema, ki pomeni neposiej ni prenos pravic odločanj na tiste, ki ustvarjajo dr¿ bena sredstva m so zaintt resirana za reševanje vse;' problemov. V Celju razprat ljamo o novem občinskea statutu, ki postavlja na гкх!' temelje skupščinsko delo, pt. sebno pa poudarja vlogo df legatskega sistema. Pred ш mi je nemajhna naloga - usposobiti se moramo za b kovostno in učinkovito dtì delegacij na vseh ravnei Nova oblika dela je izvrä ni organ, to je izvršni sve občinske skupščine. To b operativni organ, ki bo ; vaj al politiko občinske skii ščine in reševal druge tel če zadeve s področja gosu darstva in celotnega družbt пр^-^ živlienia Stom'*^'^ nove samopravne odnose i prav nove oblike delovan; bodo zahtevale precej napi rov in odgovornosti, da b skuT>ščinski, delegatski s stem zaživel v polni meri. J02E VOLFAIÍ. Vse temeljne organizaci- je združenega dela in de- lovne skupnosti v občini Celje so v teh dneh spre- jele osnutke statutam^a sklepa, s katerim morajo glede na število zaposle- nih Ш druge p>osebno6ti delovne skupnosti določiti osnovo delovanja delega- cije. Poleg tega jim je občinska skupščina posla- la tudi predlog združeva- nja delegacij za pošiljanje delegatov v zbor združene- ga dela. 2e zadnjič smo zapisali, da bo štel zbor združene- ga dela celjske občinske skupščine 80 delegatov (60 iz gospodarstva, 6 iz vzgo- je in izobraževanja, 3 s področja kulture in teles- ne kulture, 5 iz zdravstva in zdravstvenega varstva, 3 iz področja socialnega varstva, 3 delegate pa bo- do pošiljale na seje zbora delegacije državnih orga- nov, družbeno političnih organizacij, društev, ak- tivnih vojaških m civil- nih oseb v službi oboro- ženih sL idr.) V celi ski občinski skup- ščini t)oio volili cca 300 delegacij z okrog 2.500 de- legati. V zboru združene- ga dela je torej le 80 man- datnih mest. Kaj morajo storiti v delovnih skupno- stih? Najprej odgovorimo na vprašanje, kdo je v orga- nizacijah združenega dela in krajevnih skupnosti od. govoren za celoten potek priprav na volitve. To so koordinacijski odbori, ki jih v temeljnih organiza- cijah združenega dela vo- dijo sindikalni predsedni- ki in na terenu (pravilo- ma) predsedniki krajev- nih konferenc SZDL. In čeprav je znano, da sta sindikat in SZDL neposre- dno odgovorna za skrbno izvedbo volitev, moramo poudariti odgovornost vseh komunistov in organizira, nih političnih sil, enako pa tudi vodilnih in samo- upravnih v delovnih sre- dinah. Ponekod še vedno niso začeli z delom koordina- cijski odbori. V teh dneh bodo predkandidacijske konference, nato pa mo- rajo v začetku marca (ko bo tudi sprejet statut ob- čine) v vseh temeljnih sa- moupravnih skupnostih sprejeti statutame sklepe. Obenem to pomeni, da bomo takrat vedeli, kako in kaij bo z delegacijami. predvsem s številom dele. gatov in kako so se začeli uspešno združevati tam, kjer delovna skupnost za- radi premajhnega števila zaposlenih nima svojega delegata. Potemtakem se mora zxiruáevatl. Primea. LIK Savinja ima pet temeljnih organizacij 25druženega dela, 699 za- poslenih m 1 delegatsko mesto v zboru združenega dela. OZD LIK Savinja — TOZD žaga — TOZP furnirnica — TOZD pohištvo — TOZD polfinala — TOZD vzdrževalni ob- rati — Delovna skupnost sku- pnih «uiižb Izvoli skupnega delegata konferenca delegacij Kaj pove skica? Vsaka TOZD ima svojo delegaci- jo, od razpoložljivih dele- gatskih mest v zboru pa ima vsen šest samouprav- nih enot samo eno. Zato se bodo delegacije združe- vale v konferenco delega- cU. Kaj Je naloga te konfe- rence: Naloge so tele: — d» delegira skupnega delegata v zbor združene- ga dela občinske skupš^- ne, — da obravnava aktual- na vprašanja iz dela ob- činske skupščine, — določi smernice za de. legatovo delo in ravnanje v skupščini, — uresničuje druge svo- je pravice in dolžnosti, po- vezane ¿ delom občinske skupščine Kako Domo dobili kon- ferenco delegacij? Najprej bomo izvohH delegacije in s sporazumom med te- meljnim samoupravnimi organizacijami in skup- nostmi oblikovali konfe- renco delegacij, ki so jih izvolile vse skupnosti. V Celju so se odločili za več izhodišč m meril pri združevanju delegacij. Predlog predvideva tudi nosilce zdnaževanja, ven- dar bod< o vsem konkret- no odločile same temeljne delovne skupnosti. Rok za sporazum o oblikovanju delegacij bo znan najbrž že 8. marca, ko bodo sprejet statut občine Ce- lej in odlok, do kdaj naj sprejmejo sporazume o oblikovanju konference delegacij V kolikor se temeljne organizacije ne bodo pravočasno sporazu- mele, bo ukrepala občin- ska skupščina in bo z od- lokom določla potek zdru- ževanja delegacj To seve- da pomeni, da bodo mo- rale temeljne organzacije dobro razčleniti sedanji predlog združevanja dele- gacij in da bodo moraU nosilci združevanja opra- viti pomembno nalogo. In na koncu še eno važno vprašanje: kako se bodo združevale samoupravne delovne skupnosti, ki že same opravljajo funkcijo delegacij. Torej tam, kjer je do 30 zaposlenih. P4)glejmo pnmer! V samoupravno enoto pretežno obrtnih delovnih organizacij, ki bodo imele enega delegata v občin- skem zboru (imajo pa sku- paj 388 zaposlenih) se bo- do združile vse delovne skupnosti v svojstvu dele- gacije (v konferenco dele- gacij bodo FKjslale delov- ne skupnosti 1 ah 2 člana delovne skupnosti) in ti- ste, ki imajo toliko zapo- slenih, da volijo delega- cijo. Predlog je takle: Negi» Dimnikarstvo Finomehanika Utež BirostroJ Ubutev Fotolik (nosilec edntževanja) Centromerkur Rlnka Vulkanizacija Elektrosignal Reklama Poslovno združenje Formater Poslovno združenje Styria Poslovno združenje 15 delovnih or^nlzacij voli — delegacije oziroma je že delovna skupnost delegacija = konferenca delegacij I vse delegacije bodo izbrale enega ali dva delegata, ki bodo i^edstavljali konferenco delegacij in opravljali njene naloge V temeljnih delovnih skupnostih bodo morali prvi predlog o združeva- nju delegacij dobro pre- tehtati in še konkretno razmišljati o delovanju in življenju delegacij ter de- legatov. VOLFAND esBss ss SSS §1. 8 —- 28. februar 1974 NOVI TEDNIK — stran 3 Celje MAROLT - KANDIDAT prejšnji teden so se v Ce- liu prvič sestaild člani občin- ^e kandidacijske konference in med drugim razspravljali o politični aktivnosti v pripra- vah na volitve, obravnavali pa so tudi predloge evidenti- ranih možnih kandidatov za oružbeno-poUtični in druge zbore občinske skupščine, za delegate zveznega zbora skup- ščine SFRJ iz celjske regije ter za delegate družbeno-poli- tičnega zbora slovenske skup- ščine iz celjske regije. člani kandidacijske konfe- rence so soglasno potrdili kandidattire Jožeta Brileja, Petra Ficka in Milana Pu- glja za zvezni zbor skupščine SFRJ, opozorili pa so, da bi morali med kandidate za ta zbor evidentirati vsaj še eno žensko. Pri možnih kadidatih ze. družbeno-politčni zbor sloven- ske skuipščine so člani kan- didacijske konference podpr- li kandidature Danila Kralja, Franca Petavra, Jožeta Pra- tengrazerja. Vlada Kralja, Emila Rojea, Toneta Romiha, Anite 23оћаг, dodatno pa so evidentirali še Veljka Repica. Možni kandidati za družbe- no-politični zbor skupščine občine Celje so: Martin An- drejaš, Irena Bončina, Anton Bomšelf, Franc Dragan, Janez GoJouh, Anton Grm, Sonja Ha- ler, Zdravko Ivačič, Franček Knafelc, Jožef Kos, Štefan Korošec, Jože Marolt, Stane Mele, Anton Mogu, Zvonko Napret, Branko Prekoršek, Mirko Povalej, Vili Skrt, Leopold Slapnik, JuUjana So- din, Mila Stamejčič, Janez Stojiiovič, Peter Šprajc, Mile- na Stifter, Ljudmila Terček, Slavko Terče, Majda Trogar, Franc Vrbnjak, Anton Zim- šek in Anica Lampret. Po pripombi, da je med eviden- tiranimi premalo žena, so do- datno evidentirali med možne kadidate za ta zbor še Fani- ko Jugovič. Evidentirani so tudi že kandidati za vodilne fimkcdje v skiipščdnd občine Celje. Za predsednika skuç)écine občine bo kandidiral Jože Mapolt. Inženir Dušan Bur- nik, sedanji predsednik, se namreč želi posvetiti gospo- darski dejavnosti, čeprav ni izključeno, da bo prevzeä funkcijo podpredsednika ob- činskega i2лггšnega sveta. Za ixxipredsednika skupšči- ne kandidira Anton Zimšek, za predsednika izvršnega sve- ta občinske skupščine pa Marjan Ašič. B. STAMEJCIC VODOVOD CELJE—ŠENTJUR Zahteve občanov Šentjurja in širše okolice po zdravi pitni vodi so bile vsekakor vedno upravičene. Pomanj- kanje, kakršnega čutijo prebivalci te občine, se lahko primerja le še z območji, ki so v px^ledu zalog vode deficitarna. V lanskem letu je končno рк) dogovoru med SOb Šentjur, SOb Celje in Plinamo-vodovod Celje naše podjetje prevzelo izgradnjo vodovoda škofja vas — Šentjur z namenom, da se za daljše obdobje reái preskrba z vodo na območju povodya Voglajne. Po pogodbi, ki je büa- sklenjena junija 1973, bi naj bila gradnja zaključena 25. novembra 1973, seveda, če bi ob podpisu pogodbe bila gradnja tudi mogoča, še tri mesece je bilo potrebno, da se je priskrbela vsa po« trebna dokimientacija — tehnična in finančna, uredile odškodnine in nabavil cevni in spojni material. Po pla- nu je bUo predvideno za dograditev vodovoda 5 do 6 mesecev. Gradnja je bila začeta šele pozno jeseni, tako da je do zime, ki je nastopila že koncem novembra, büo narejenega malo. Letošnje leto so se dela nadalje- vala. 2al pa izredno mila zima tej gradmji ni naklo- njena. Teren je izredno težek, zamočvirjen in to do take mere,.da je prav specialna mehanizacija za grad- njo vodovodov, rovokopači, odpovedala. Nadejali smo se, da bomo najbolj moker teren obvladali v zmrzali, ki je pa ni. Razlogi, ki so dodatno vplivali še na obseg izvede- nih del, so še težave pri preskrbi s spojnim materi- cilom, sprememba tehnične dokumentacije in težave s kvalificiranim kadrom, nemalo pa tudi dve zaporedni visoki vodi, ki sta zahtevali na drugih terenih nujne neodložljive intervencije. Zavedamo se, da moramo zamujeno nadoknaditi. V ta namen smo zadnje dni gradbišče ojačali še z dodat- nimi kapacitetami. Prebivalcem Šentjurja lahko zagotovimo, da bo grad- nja do ix)letne običajne suše zaključena, do takrat pa prosimo za razumevanje. Niko Roždč, direktor Vodne skupnosti NIVO ODPRAVA ČAKALNIH DOB Novinarki Zdenki Stopar sem hvaležen za postavljeno vprZ' Sanje v iNovem tedniku številka 5 z dne 7. 2. 1974. Hvaležen ne samo zaradi umestnosti vprašanja, ki zahteva odi^ovoi in po- jasnilo, marveč predvsem zavoljo možnosti, da v odgovora istočasno in povezano s programom zdravstvenega varstva raz- grnem nekaj najbolj kričečih problemov, s katerimi se naša zdravstvena služba ubada in dnevno srečuje. Načrtovalcem zdravstvenega varstva v celjski zdravstveni regiji za leto 1974 je bilo od vsega začetka naloženo, da pri- pravijo A in B program: z A programom se zagotavlja raven, obseg in kvaliteta zdravstvenega varstva kot v letu 1973 s pro- gramom najnujnejših investicij, B program pa naj predstavlja predlog razširjenega obsega in izboljšanja zdravstvenega varstva in za to potrebnih dodatnih finančnih sredstev. Na začetku izdelani program je doživel številna skrčenja vse do treh tiskanih strani, objavljenih v Novem tedniku. Posledica takega skrčenja je tudi inkriminirana postavka: odprava čakalnih dob v ambulantah. Prav je, če naše zavarovance seznanimo s prvot- nim tekstom sestavljenega B programa: »Predvideni povečani obseg zdravstvenega varstva bo mogoče izvesti ob naslednjem povečanju storitev in finančnih sredstev: 1. Povečanje zdravstvenega varstva žena. otrok in mladine v u.streznih dispanzerjih bo znašalo dodatno okoli 100.000 pre- gledov ali 5,500.000 dinarjev. 2. Z zobozdravstvenim varstvom je treba oskrbeti vsaj 50 odstotkov prebivalcev. V ta namen bo potrebno dodatno še 223.000 pregledov, ki predstavljajo vrednost 8,930.000 dinarjev. 3. Za odpravo čakalnih dob v .specialističnih ambulantah bi morali povečat} število pregledov za 6000, kar znese okoU 840.000 dinarjev. 4. Povečanje obsega dela na področju higiene, epidemiolo- gije, socialne medicine in zdravstvene vzgoje bo zahtevala do- datnih 5200 delovnih ur ali 312.000 dinarjev. 5. Pri sistematskem nadzorstvu nad živili je program oce- njen na 595.000 dinarjev, od tega bi polovico stroškov krila delovna organizacija, četrtino občinska skupščina in četrtino skupnost zdravstvenega varstva, na katero bi odpadel znesek 148.000 dinarjev. Iz prikazanega je jasno, da predvidenih 840.000 dinarjev do- datnih sredstev nI namenjeno za odpravo čakanj» v splošnih ambulantah, marveč za povečanje URNEGA FONDA OZIROMA ŠTEVILA PREC;LED0V V SPECIALISTIČNIH .ORDINACIJAH. Takoj naj citiram odstavek iz našega splošnega programa, ki govori o osnovni zdravstveni službi: — v osnovni zdravst\Tnl službi se bodo čakanja nekoliko zmanjšala z boljšo organizacijo dela, večja zmanjšanja pa bodo mogoča samo s povečanjejn števila zdravnikov in drugih zdrav- stvenih delavcev ter s povečanjem delovnih prostorov. Vsi smo priča čakalni stiski tako v specialistični kot v ce- novni zdravstveni službi. Specialistična služba sploh nima svojih lastnih prostorov, saj deluje v bolnišnici Celje, pri čemer znatno zmanjšuje kapaciteto hospitalnih potreb. Prostorna stiska sploá- nih ordinacij v ZD Celje pa doživlja tako prostorsko krizo, da trenutno ne mor^Tio nastaviti nobenega novega splošnega zdravnika več. Vemo pa, da je od dobrega poslovanja osnovne zdravstvene službe odvisen tudi priliv k specialistom. Oba problema predstavljata v bistvu le en problem: DELOVNI PROSTORI. ZD Celje ima trenutno 6 sUžistov, ki bodo v teku leta 1974 končali pripravniško dobo; štipendira Se 18 medicincev (od skupno 42 štipendistov): kje bodo delali vsi ti zdravniki, če nimamo za njih ordinacijskih prostorov? Z namenom, da razširi funkcionalne prostore, je Zn Celje odselil glavni del svoje uprave (finančno službo) v privatno hišo, kjer so de- lovni pogoji nevzdržni. Z organizacijo TOZD je potrebno pove- čati število finančnih delavcev: kam naj jih posadimo? V letu 1973 smo z množičnim pregledom odkrili okrog 700 novih sladkornih bolnikov, ki jih mora prevzeti v varstvo diabeto- loški dispanzer. Le-ta nima svojega prostora in se seli ia ordinacije v ordinacijo, pač tja, kjer je trenutno prostor. Želimo odseliti še preostali del uprave, da b¡ pridobili vsaj 3 ordfnacijske prostore. Kam na. se odseli uprava? Glejte, jedro problema čakalne dobe tako pri specialistih kot v splošnih ordinacijah so delovni prostori. Z dodatnimi 840.000 dinarji bi bilo mogoče povečati umi fond v speciali- stičnih ordinacijah in s tem vsaj nekoliko ublažiti čakalno dobo, dočlm .¡e čakanje v osnovni zdravstveni službi mogoče zasebej za industri- jo in trgovino. Na splošno so napredovali, kot so predvide- vali. To pa seveda ne pome- ni, da so z vsem zadovoljni in da zaiotraj gospodarskega in družbenega dogajanja ni odprtih, vprašanj. . Kot problem, okoli katere- ga so se tudi.člani konferen- ce ZK najdlje zadrževali, so strokovni kadri. Premalo jih je, zlasti tistih s srednjo, vi- šjo in visoko izobrazbo. Ka- drovska politika v občini si- cer ubira pot k reševanju teh vprašanj. Toda, to je dolgo- ročna investicija in ne ukrep, ki ga je moč izvršiti v letu, dveh. Prav tako jih skrbi ti- stih 750 delavcev, ki se vozijo na delo izven občine. Ni na- ključje, da je skrb za načrt- no delo s kadri dobilo ustrez- no mesto tudi v zaključkih seje konference komimistov v mozirski občini. Pobude za večje in hitrej- še integracije v gospodarstvu Imajo realno osnovo. Prav tako težnja, da naj dobi fi- паШасЈја v lesni industriji večji poudarek. Sicer pa več- je povezovanje pričakujejo zlasti med manjšimi delovni- mi organizacijami. Posebno poglavje je trgo- vina pa ne zato, ker je dose- gla solidno stopnjo, marveč zaradi dejstva, da to območ- je ne pozna dejavnosti na ve- liko. Prav zaradi tega so tu- di zalogo živil v Gornji Sa- vinjski dolini skromne, lahko bi rekli tolikšne, kot so ve- like police in priročna skla- dišča. Komunisti so z vso resnostjo opozorili na to tr- govinsko smer in iskali od- govor na vprašanje tudi v krepitvi domačih trgovskih delovnih organizacij. Hkrati s hitrejšim gospo- darskim razvojem pričakuje- ÍO tudi skok v gostinstvu in tiirizanu. Pogoji so izaredni. Treba jih bo le i)odpreti. Tu- di kmečkemu turizmu se od- pirajo leipši časi. Nič manjše naloge niso v kmetijski proizvodnji, ki v zadnjih letih izgublja pozici- jo v strukturi ustvarjenega družbenega proizvoda. Zave- dajo se, da bo treba še pose- bej okrepiti pospeševalno službo. Prav tako niso poza- bili na naložbe v zasebnem kmetij stivu. Iz razprave in zaključkov seje konference se je kot' rde- ča nit vlekla misel in težnja — kako hitreje naprej v go- spodarstvu, da se bodo povz- peli navzgor na lestvici raz- vitosti slovenskih občin. Za- to se галлгетајо za odpiranje kvalitetnejših del in delovnih mest, za večjo integriranost gospodarstva in za večjo be- sedo delavca pri delitvi do- hodka. MB ŠŠD: VSI SO AKTIVNI Na novi osnovni šoli Antona Aškerca v Velenju je razgibano življenje v SSD. Mentor Toni Re- hair je povedal: »Nekoliko sem užaljen. Toliko se piše o SSD, o našem delu pa nihče. Poglejte naš STEN — CAS, tu imate v pisarni na. razpolago našo arhivo z dokumentacijo o opravljenem delu, v telovadnici poglejte vad- bo naših krožkov v košarki, v avli našo plesno šok). To je živ- ljenje! Poleg redne ŠoLske teles- ne vzgoje skrbimo, da so v SSD aktivni vsi učenci in učetike « In res so prijeirá v SSD na tej šoli prav množični. Pred dnev". so orprevili medrazrecina tekmo- vanja v krosu, na katerem so na- stopili vsi učenci od petega do osmega razreda. Koéarkarji vadi- jo trikrat tedensk» po skupinah, pripadnika gimnastike petkrat, at- leti dvakrat, igralci namiznega te- nisa enkrat, vsak teden se nekaj sto mtadih uri v folklornih in modernih plesih, razgibana je ak- tivnost planjicev m tabornikov, vse večjo težo pa imata pri delu S&D smučanje in plavanje. Lani je bilo v smučarskih tečajih nad 200 pioiiirjev in pionirk. V ok- viru SSD tekmujejo tudi za pre- hodni pokal, katerega namen je boljši učni rezultat, napredek v znanju in v športnih aktivnostih. Za la.5tn!5tvo pokala se borijo vsi razredi, podeljuje pa se ob vsaki redovalni konferenci najboljšemu raziredu. Te dsïi bo SSD imelo razširjeno konferenco, kjer bodo obravnavali nov statut, obenem pa bodo izbrali tudi novo ime društva. Skratka dela v tem SSD je na pretek, saj j« tu razgiba- no članstvo, pa trudi kar 22 men- torjev, ki strokovno vodijo delo v številnih krožkih. K. JUG Idejno izobraževanje OD ŠOLE DO DU Danes bodo celjski komuni- spregovorili na svoji 2. občm&ke konference o idejno političnem izobraževa- in usposabljanju v svoji oočini. v gradivu, ki ga je ^^sija za idejna vprašanja ^^ komiteju občinske konfe- rence pripravila za to izred- .^^"^embno konferenco, so .^tavili med številnimi po J^ćnimi in delovnimi orga- ^ijami, vlogo in mesto Cein T^'®^^® univerze v okvL ^^stava je izražena v dveh smereh. Naj- Oa doka?''^^ razveseljive rezulta- te ter v prihodnjih nalogah, k. čakajo obe šolski institu- ciji na tem področju. Ob tem je prav, da zapišemo nekaj misli o povezavi in prihod- njih težnjah obeh. V šolah so marsikje že te- meljito, vsaj v programih, za- stavili svoje družbeno politič- no in ekonomsko izobraževa- nje. Nekako počasi prihaja v spoznanja večina učiteljev, da so ta znanja nujna ne samo za pravilno podajanje učnega gradiva na marksistič- nih osnovah v najžiršem po- menn besede, ampak tudi za poznavanje in življenje aovih odnosov v šoli in v okviru združenega dela. Na delavski univerzi v Ce- lju. ki postaja po svoji usme- rjenosti in delu osnovni or- ganizator družbenop>oIitičnega izobraževanja, so preživeli določene težave. Sedanje de- lo je ix> izoblikovanju pro- gramov za najrazličnejše po- trebe-v družbenopolitičnih or- ganizacijah in samoupravnih organih usmerjeno predvsem v dve smeri. Najprej v izobli- kovanje posebnega predava- teljskega akti\'a, ki bo postal ne samo objekt za podajanje najrazličnejšega gradiva oa. znanj, ami)ak piredvsem nad- vse pomemben soustvarjalec pK>litike v Celju. In drugo, da bi ix)staila predavanja kvalite- tna po svoji vsebini in meto- dah. Zato pripravljajo za ve- čino predavanj pjosebne teze, razgovori in okrogle mize ter sklepi na kraju so nove ob like, o metodah pa se mvno te dni intenzivno ix)govarja- jo. Zakaj smo v tem zapisu združevali šole in delavsko univerzo. Menimo, da bi mo- rale šole v svojem celovitem programu posredovati učen- cem. veliko več osnovnih dru- žbeno poUtičnih znanj, ki ne b: bile samo teoretične, zgo- dovinske, ampak polne seda- nje vsebine. Delavska univer- za pa bd na teh znanjih ob dobrih predavateljih gra- dila naprej, širila гааркзп zna- nja, ki se v naši družbi za- radi močne dinamike stalno dopolnjujejo. J. ZUPANČIČ 4. stran ~ NOVI TEDNIK St. 7 — 21. februar 197^ 80 LET LIBELE — Or- gaiiizaoijski odbor za iz- vedbo proslave 80-letoice Libele Je odredil, da bo osrednja proslava 28. no- vembra 1Ö74 v novih po- slovnih prostorih naSpod- Djd Hudanji. Već skupin riosilcev nalog bo pripra- volo dO osreanje pro&ave vse patrebino, da bomo primerno pixjsiaviii svoj ju^ejj. ir'rvi boao suwuui spoiruiiiu, iLi Dooo leitnio- vaii vse ieio poa paroio — ttU-iötmoa ijioeie. L>ü juDii^jiieaii МЈШ DOOO i¿r uudi i &Q ptTü^auevanja v la^ smaiú vreidna vi&e pocioj- riosta. V Kovaiitu ndiiufcsü aoDiPO vedo, oa ooAouioćri učaavcev v čaisu boiesau (.na pregled« тогцјо iz- уш ршЈецЈа) pomeni več- je laoöia^iisfi piu üeiu, koi oe ÏX. imeiá ia&UK> ooi-aiuio mamlmiio, V^^iuar se bo- jijo, da ne bodo dobin шхагшка. Soaeć po tem, da ga ШсМ v Konusu àe Iščejo, je njiiiova bojazen ujpraväcena. PROBLEM SUKOVIN V aiovension ivonjacaii sta se prea meseci zdru- žili dve majnm podjetji; Tapetništvo Ш Mizarstvo Slovenske Konjice. Zdiru- žitev je biila nujna že isa- radl finančnega in proiz- vodnega poio¿aja, v kauž- rem sta oiM ooe podjetji. 2kiružitev še ni prinesia vidnih reBsultatov, saj so biLi že organizacijski in kadrovski problemi v oben podjetjih tako veliki, da jih še do danes niso pre- mostili. Najbolj pereč pro- blem pa nastaja pri naba, vi siwovin. Les, ki ga združeno podjetje Tapet- ništvo in Mizarstvo potre- buje za svojo proizvodnjo, je zelo drag in ga Je tež- ko dobiti. Večja podjetja, kd se ukvarjajo s prede- lavo lesa, niso zainteresi- rana, dà bi malim podjet- jem prodajala les v ma- lih količinah. Zato ga mo- rajo dovažabi iz sosednjih republik ali pa kupovaiti doma po zelo neugodni ceni. Vprašanje je, kako bodo v Tapetništvu in Mi- zarstvu Slovenske Konji- ce premostili začetne teža- ve, ixœebeij še problem su- rovin. PRIMERNO KNJIŽNO DARILO ZA 8. MAREC PAVLA ROVAN sonce in sence novele In črtice ŽE V VSEH KNJIGARNAH Žalec DO POPREČJA v 2alcu so pred kratkim izdelali oceno gospodarskih gfibani v občini za zadnjih ne- kaj let. Pregled dosežkov pri- kazuje pričetek sistematičnej- šega dela na področju gospo- darstva. Prav v letih, ko je pričela v republiki upadati gospodarska rast, je v 2alcu prenehalo zaostajanje za raz- vojem v republiki. V letih 1970—72 so zabeležili izredno hiter porast družbenega pro- izvoda na zaposlenega. Ob 24 odstotnem zaostajanju v letu 1970, so že dve leti kasneje nadomestili zaostanek in lani dosegli republiško poprečje. Medtem ko so se reealni osebni dohodki v Sloveniji leta 1972 zmanjšali za 1,2 od- stotka, so v občini 2alec po- rasli za skoraj 10 odstotkov. 2al jim lani to ni uspelo, saj je bil realni padec skoraj enak republiškemu povpreč- ju — 3 odstotke. Zanimivo sliko dajejo po- datki o akumulativnosti. Od 40 odstotnega zaostajanja v letu 1972 so lani že za celih 6 odstotkov presegli republi- ško poprečno akumulativnost. Rezultati bolj organizirane- ga in predvsem bolj načrtne- ga dela so tu. Nadaljevanje visoke gospodarske rasti in preseganje republiških pov- prečij kaže naravnost prese- netljivo sliko, saj so Zalčani poprečje, ki so ga namerava- li po načrtu doseči šele čez nekaj let, dosegli in presegli že lani. Uspehov ne zmanjšu- je niti dejstvo, da je pri ures- ničevanju teh ciljev pripo- mogla nepredvidena stagnaci- ja slovenskega gospodarstva. Načrt, ki je zahteval pred- vsem razvoj gospodarstva na osnovi večletne sanacije ne- katerih delovnih organizacij, je že dal dobre reezultate. Skoraj povsem so izpeljali sanacije v 10 delovnih orga- nizacijah, realizirali so raz- vojne programe v Montani, KIL-u, Ferralitu, Minervi, Ga- rantu, Juteksu, Gradnji, Zar- ji in MIK-u, letos pa bo na- ložbo izvedla tudi Sigma. Tudi v tem letu imajo za cilj pospešitev gospodarske rasti na osnovi povečanja produktivnosti dela. Cilja v sorazmerno težavnih pogojih gospodarjenja ne bo lahko doseči. Skušali bodo pred- vsem uvesti modernejše po- slovanje, ki se bo posluževalo elementov sodobnega planira- nja, sistemov informiranja, metod programiranja ter ugo- tavljanja jalovih potrat časa in materialov. Z delom na ta- kih osnovah bo mogoče ob minimalnih vlaganjih v posa- meznih delovnih organizaci- jah znatno izboljšati dosež- ke, hkrati pa tudi storiti pr- ve korake k uresničenju dol- goročnega cilja razvoja go- spodarstva v žalski občini. Ta je — 10,2 odstotna letna re- alna rast družbenega proiz- voda. BRANKO STAMEJÒIC AVTOMOTOR: SPECIALIZACIJA Kolektiv celjskega Avtomotorja — Slovenija avto je stopil v novo delovno obdobje z nekaterimi drago, cenimi izkušnjami minulega časa. To ne velja samo га uspešno zaključeno prizadevanje o formiranju temelj, ne organizacije združenega dela, ki mu pK>meni tu^ osnovo za lepo perspektivo, marveč še dosti več. To so novi avto salon, novi skladiščni in tudi upravQj prostori, nadaljnja sp>eciallzacija poslovalnic in po. dobno. Med specializiranimi poslovalnicami zaslužita po. sebno pozornost »Tomos« in »Sava«. K specializaciji jih je privedla potreba in zahteva kupcev, da imajo nj enem mestu večjo izbiro. V prodajali^ »Tomos« so predvsem na voljo mopedi, motoma kolesa in kolesa znamke Tomos, Rog in druga. Čeprav dela šele nekaj mesecev, se je močno uveljavila. Mikavna je izbir^ vabljivi pa tudi plačilni pogoji in še marsikaj. V iz. redno pisani kolekciji najrazličnejših izdelkov vse bolj osvaja motorno kolo Tomos »Automatic 3«. »Prodajalna se je uveljavila,« je ugotovil poslovod- ja Jože Horvatič. »Kot posebnost naj ix>vem, da daje mo kupcem motornih koles tudi tablice za prvo pre- izkusno vožnjo in prav tako bencin za vožnjo do naj- bližje bencinske črpalke. Prednost pa je še v tem, da sta blizu te enote še dve specializirani prodajalni na- šega podjetja, kjer je moč kupiti rezervne dele za mo- toma kolesa, mopede in kolesa.« Z enakimi besedami bi lahko predstavili drugo spe- cializirano prodajalno »Savo«. Je v Gaberjih na Mari- borski cesti, v njej pa prodajajo avto plašče in teh- nične gumijaste izdelke, akumulatorje, verige itd. »Tu- di naša enota je več kot upravičila obstoj,« je povedal njen vodja Andrej Eisenbacher. »Izbira je večja in od- ločitev za nakup je dosti lažja.« EMO Celje RAČUNALNIKOVA NAGLIÙ Sodobna proizvodnja pos- tavlja kot njen pogoj tudi sodobno obdelavo pKXiatkov, tistih iz včerajšnjega kot onih iz jutrišnjega dne. Veli- ka delovna organizacija, kjer ne morejo v nekaj trenutkih FKJStreči s številko o dnevni vrednosti proizvodnje vsake- ga oddelka, o prodaji po ob- močjih, o finančnih rezulta- tüi in še marsičem, nima pogojev za sodobno gospodar- jenje. _ Le fo pa omogoča razvit računalniški sistem. V tovar- ni EMO »Elektronsko račun- ski center«, ki zaposluje 29 ljudi, njihovo delo pa pred- stavlja tehnično zaključeno enoto, ki lahko sama ugotav- lja in ovrednoti rezultate de- la. »Naš računalnik ne dela samo za EMO, temveč tudi za Kovinotehno, 2elezamo Store, Cinkarno, Žično, Javne naprave, Etol in občasno za občinsko skupščino. Tako je maksimalno izikoriščen, kar je tildi njegov namen, obra- tuje normalno na tri izmene (24 uir), večkrat pa tudi ob prostih sobotah in nedeljah,« nam je povedal 'vodja. ERC, TONE KREBS. • »Računalniški sistem je bi- stvenega pomena za uspešno p>oslovanje. Omogoča hitro in precizno obdelavo podat- kov. Vodstvo delovne organi- zacije ima vsak trenutek pra- vočasno vse p>odatke, katere potrebuje pri odločanju, torej računalnik izredno pomaga pri pKxslovnih odločitvah. Ob- deluje podatke v tolikšni ko- ličini, kot jih človek nikakor ne bi mogel narediti v potre- bnem času. Pomemben je ta- ko za »zgodovino«, saj v spo- minu hrani vrsto podatkov — kot za načrtovanje cHjev In planiranje proizvodnje.« Tako računalnik v EMO, kl sodi po velikosti med sred- nje pri nas in v svetu med manjše, vsebuje p>odatke o os- novnih sredstvih, amortizaci- ji obračunava osebne dohod- ke z vsemi potrebnimi p>er- sonalnimi podatki, opravlja fakturiranje, zagotavlja pra- vočasna poročila o prodaji, vrednosti in finančnih resail- tatih te. Na proizvodnem po- dročju je njegova vloga še večja, saj planira proizvod- njo z vsemi specifikacijami potrebnega materiala za neko obdobje planiranja, zasleduje realizacijo proizvodnih nalog in jo ovrednoti z dinarjem, zasleduje direktne materialne stroške in daje analize v zvezi s tem in še bi lahko na- števali. »Jasno pa je, da takšen računalnik brez človeka ne pomeni ničesar. Treba mu je streči z vsemi potrebnimi po- datki, pripraviti vse pogoje za obdelavo. Tu sta pomemb- na organizator, ki izvrši vse predpriprave za prehod na obdelavo in pyotem programa- tcr, ki vse programe v pro- gramskem jeziku pripravi v takšni obliki, da jih lahko računalnik izvaja. Sledi testi- ranje in ko vse to »zašpila«, se prične redna obdelava,« je dejal Tone Krèbs. Prev^ bi bdio, če bi hote- li detajtao opisati delo ra- čunalnika oziroma računalni- škega sistema. Računalnik ima centralno enoto, v kate- ri je krmilni del za celotno upravljanje sistema in arit- metično logični del za izvaja- nje računskih in k^čnih ope- racij. Glavna pomnilnilk (spo- min) si lahko zapomni 24.000 znakov. Poleg centralnih so še zunanje enote, ki služi- jo za vbodne enote. To so enote, kjer se vnaša v ra- čunalnik dokumentiran pro- gram, se tu odločita, zapom- ni pa si ga centralna enota, da ga lahko izvaja. Seveda potrebuje za izvedbo še do- datne podartke, če pa teh ni- ma, o tem obvesti operater- ja na tako imenovani »kon- zoH«. Vhod je luknjana karti- ca, enota i>a je čitalec luk- njanih kartic. V EMO pri- pravljajo že enoto, kjer bo vhod magnetni trak, s katere- ga je čitanje podatkov mnogo hitrejše kot s kartice. Kot vhod lahko služi tudi zuna- nji pomnilnik (zunanji- spo- min), pri EMO pa je to ma- gnetni disk, na katerega je mogoče zapisati približno 7 milijonov znakov. Zunanji po- mnilnik je v glavnem name- njen predvsem spravljanju in čuvanju podatkov (personal- na evidenca, materiali, izdel- ki, polizdelki itd.) In že smo pri izhodu. Izhod je printer, ki piše 600 vrstic na minuto na neskončne obrazce. Morda malo komplicirano, vendar v bistvu enostavno in Icar je še pomembnejše — ieredno potrebno. Ce računamo, da zametki račimalništva datira- jo izpred sito let iz ZDA, mo- ramo T prizadevanjih za so- dobno proizvodnjo delati ve? ke korake naprej prav v raí- nalniStvu. M. SENIĆi^ Poto: V. DAVI Elektronski računski center Tone Krebe v Šentjur IMOŠKE PIŽAMI Le redki so tako izrazito ženski kolektivi, kot Je To- per Celje, obrat MODA Šent- jur, saj so od 182 zaposle- nih le trije moški. Moda je specializiran obrat z& izde- lavo moških pižam. Lani so jih naredili približno 500 ti- soč kosov. Kar osemdeset odstotkov celotne proizvodnje g^re v Zahodno Nemčijo. Problemov z materialom nimajo, saj jim krojeno blago pošiljajo iz Zahodne Nemčije, nakar ga v Modi samo sešijejo. Ja- sno pa je, da se tako v To- pni kot v Modi zavedajo, da perspektiva ni samo v šiva^ nju tujega blaga. Zato so v Topru že začedi s krojenjem, in sicer za zdaj skrojijo ' odstotkov pižam, кд so ^ menjene za domače in 20 odstotkov pižam, gredo v izvoz. Ko bo ргј^ la obratovati nova hala T pra, ki je v izgradnji, ^ najverjetneje vse krojili mi. Letos v Modi ne prej| devajo kakšnih večjiih ^ ganj zaradi gradnje v CeJ^ kmalu pa bo potrebno ü na nove prostore. Ra^ Ijiva pa je njihova težnja^ neprestanim izpopolni^ njem strojnega parka, ^ je nujno potrebno sl^ vsemu kar je novo in ^ tetno, je dejal vodja IVAN SALOBIR. M' St T-^Žl.februar 1974 NOVI тптпс — stTM 5 Slovenske Konjice STANOVANJ NI FRIDA VIVOD IVAN HLASTEC JUSTIN NOVAK 2e nekaj let blokovna grad- nja V Slovenskih Konjicah stagnira, ali bolje, je ni. So temu krive delovne organiza- cije, ki so iz svojih stanovanj- skih skladov namenjale kre- dite predvsem za individual- no stanovanjsko izgradnjo? Kako bodo sedaj reševale pe- reče stanovanjske probleme svojih delavcev? V Lesno-industrijskem pod- jetju Slovenske Konjice so pomagali s krediti 73 članom kolektiva zgraditi lastne sta- novanjske hiše aH stanova- nja. Tako so zanemarili grad- njo stanovanj za delavce, ki si individualne gradnje ne morejo privoščiti. V LIP-u se je tako nakopičilo precej pro- šenj za stanovanja, v zelo kri- tičnih stanovanjskih razme- rah pa živi sedem delavcev. Kdo so prosilci? Kako bo de- lovna organizacija reševala njihov stanovanjski problem? Na ta vprašanja so nam od- govorili trije delavci, ki so tu- di sami v veliki stanovanjski stiski. FRIDA VIVOD. mizarska delavka: »Tu v LIP-u sem za- poslena že 20 let, vendar sta- novanja še nisem dobila. V začetku sem stanovala z ma- mo v družbenem stanovanju, vendar sva se morali od tam izseliti. Ker nisva imeli kam, se je mama nastanila pri bra- tu v Mariboru, iaz pa sem si poiskala podstrešno sobico. V me sem. stanovala 12 let. ko sem se morala spet izseliti. Sedaj sem pri privatniku, s katerim smo se domenili, da bom pri njem samo tri me- sece. Preteklo pa je že leto in jaz sem še zmeraj brez sta- novanja. Ponovno sem v pod- jetju zaprosila za stanovanje, vendar ga zame ni. Vedno znova ml samo obljubljajo, toda od obljub ne morem ži- veti. Vedno sem bila v živ- ljenju optimist, toda sedaj sem tako razočarana, da ve- likokrat pomislim tudi na najhujše. Le koliko časa bom lahko s svojimi slabimi živci še tako živela?« IVAN HLASTEC, mizarski delavec: »Prošnjo za stanova- nje sem oddal že pred dve- ma letoma. Stanujem namreč v najemnem stanovanju, ki pa je pretesno za mojo dru- žino. Pa tudi to mi je odveč, da moram lastniku stanova- nja pomagati pri različnih opravilih. Že dolgo upam, da bom dobil stanovanje, toda zdi se mi, da ga zame ni. Ved- no mi samo obljubljalo. Rad bi tako stanovanje, ki bi bi- lo suho in zračno in da ne hi bil več odvisen od lastnika, ki me lahko vedno pvostavi na cesto, če mu ni karkoli všeč. Tudi žena je zaposlena, toda v Konusu še nim_a pravice do stanovania. Iskreno upam, da mi bo naše podjetje pomaga- lo in me rešilo iz stiske.« JUSTINA NOVAK, usluž benka: »V LIP-u prosim za stanovanje že 10 let, doslej pa ni bilo še nič razen ob- ljub. Sedaj sem že spet od- dala prošnjo, toda močno dvomim, da bom stanovanje dobila. Že osem let stanujem v privatnem stanovanju, ki pa je zelo tesno za mojo šti- ričlansko družino. Mož je v službi v Zagrebu šele dve le- ti, tako da šele čez tri leta dobi pravico do stanovanja. Stanovanje nima niti dvori- šča, da bi se lahko otroci sa- mi igrali. Pa tudi grajeno je tako, da mi kuhinjska stena meji s straniščem, tako da predvsem poleti stanovanje zelo smrdi. Prav gotovo je mejemu nezadovoljstvo kri- vo podjetje, ki je namenjalo stanovanja predvsem strokov- nemu kadru, mi, delavci, pa smo ostali praznih rok.« Res je to, da je Lesno-in- dustrijsko podjetje namenja- lo v začetku stanovanja pred- vsem strokovnim delavcem, ki so šele prišli v podjetje. Res je tudi, da je to nujno, saj je dobra kadrovska za- sedba zagotovilo uspeha v vsakem podjetju. V LIP-u se zavedajo tega, da morajo čimprej rešiti stanovanjski problem kakim desetim de- lavcem. Zato so se že lani pri- glasili kot soinvestitorji pri gradnji novega .stanovanjske- ga bloka, vendar še vedno iščejo partnerja. Upajo, da bodo lahko temeljni kamen kmalu postavili, saj se zave- dajo, da bo to tudi temeljni kamen družinske sreče marsi- katerega delavca in njegove družine. DAMJANA STAMEJCIC Dan žena Bližamo se 8. marcu, praz- niku delovnih žena. Veliko bi lahko povedali o položaju žene v naši družbi, o ženi kot materi, gospodinji in de- lavki, o ženi kot enakoprav- ni članici naše družbe. Ala Je res tako? Ali ima naša žena res vse pogoje, da po- stane enakopraven tvorec so- cialistične družbe? O tem smo se pogovarjali s pred- sednico občinske konference za družbeno aktivnost žena v Celju, Paniko Jugovičevo Kolikšne možnosti ima da- nes zaiM)sIena žena, da se enakopravno vključi v druž- beno samoupravno življenje? Zaposlena žena ima mož- nosti, da bi se vključila v , sfero družbenopolitičnega živ- ljenja. Pravice in dolžnosti Ji z ustavo dane. Toda ^radi dvojnega dela, ki ga opravlja na delovnem me- ^^ m doma, ima žena pre- dio časa, da bi izkorisUla možnosti, ki jih ji druž tir ^"^iJa. Z ustavo garan- pravice in dolžnosti se niso dovolj, da bi di ®^®Pravno vključila tu- «iružb Celotna a bi morala ženi poma- gati, tako da bi ji omogo- čila' določen družbeni stan- dard (otroško varstvo, ob jekte družbene prehrane) m s tem bi olajšali njeno delo matere in gospodinje. Drug: pogoj pa je izobrazba. Lati ko bi rekli, da pi-vo dejstvo pogojuje drugo. Ce bi ženo razbremenili kot gospodinjo m mater, bi Ji ostalo več časa za to, da bi se izabra ževala. In ko bi se izobrazi- la, bi se lahko bolj enako- pravno vključila v družbeno življenje. Ali je med evidentiranimi moinimi kandidati v celjski občini zadovoljivo število že na? V celjski občini odpade na delovne žene 39,2% od celo^ ne strukture zaposlenih. Evi- dentiranje pa je zajelo 35% žena. Rezultat je ugoden, ven- dar obstaja bojazen," da bo v posamezne delegacije vključenih le premalo žena. To pa zato, ker bodo izlo- čene že pri samih volitvah ali pa kandidature ne bodo sprejele. Tako se lahko zgo di. da bo prisotnost žena st>et samo formalna. Zakaj je participacija žena v družbenem življenju takff majhna? Med vojno in p>o njej je bila aktivnost žena zelo ve- lika. Padla je takrat, ko se je začela naša družba 'nagi- bati v potroSniáko družbo in ko se je začel osebni stan- dard ljudi večati, družbeni standard pa je stagni ral. Ta- krat je participacija žena močno F>adla. Z ustanavlja- njem samoupravnih interes- nih skupnosti in z uvajanjem ustavnih dopolnil se je aktiv- nost žena spet povečala, ven- dar še zdaleč ni zadovoljiva. Kako bi morali v na.si družbi praznovati dan žena? 8. marec je praznik delov- ne žene. Zato bi morali praz- novati ali bol.ie upoštevati ženo čez vse leto. Praznova- дје dneva žena naj bo tako, da se vseh delovnih žena spomnimo z rožami ali drob- nim darilom. Sredstva, kn jih delovni kolektávi name- njajo zakuska«! in praznova- njem dneva žena, naj name- nijo tistim dejavnostim, ki oripomorejo k razbremenitvi žene in lepSi ženin jutrišnji dan. DAMJANA STAMEJCIC VIŠJE REJNINE y oel^ ofeökü inia(}o treoutno T rejDdStvu 168 otrok. V lebošinjean lefcuse bo redndna poprečno 2jwi- Sala za 250 dinarjev, pri šolarjdh pa še aa ostalih 150 dinarjev. Cenzus rej- nin se bo razlikoval tudi v primerih, če živi otrok T mestu ali na deže>Li ali v primeru šolanja. Tako bodo znašale nekatere гечј- nine tudd 1000 dinarjev, največ pa se jih bo su- kalo okoli 90 dinarjev. UMRUIVOST OTROK la analize rojstev in smrti, ki so jo napravili v zdravstvenem dom« v Celju za območje celjske zdravstvene regije, je raz- vidno, da znaša umrljivost otrok od rojstva do 14. leta stairosti 24 odstotkov vseh umrlih prebivalcev. Nad povprečjem sta le dve občini — konjiška, kjer znaša umrljivost nad 27 odstotkov umrlih pre- bivalcev ter šmarska obči- na, kjer je umrljivost otrok le za dva odstotka manjka. V EMO ZDRAVLJENI ALKOHOLIKI Klub zdravljenih alkoho- likov v EMO, ki je bil ustanovljen novembra lan- skega leta in šteje dvar najst zdravljenih alkoho- likov, orje prvo ledino. Začetek je vzpodbuden, saj je na staro pot v tem času krenil samo en član. Ker je klub zdravljenih alkoholikov v EMO maj- hen po številu, se jim pri- družujejo še zdravljena al- koholiki iz Libele. Komisija za spio.šne in kad- rovske zadeve pri Iadu.strijl galanterije in pla.stlke GALIP Šoštanj OBJAVLJA naslednja prosta delovna mesta 1. POMOČNIK VODJE KO- MERCIALNEGA SEKTORJA Pogoj: Sr;-dnja šolska Izobrazba eko- nomske smeri s 6-letno prakso v tozadevni službi ali vLšje- šolska izobrarba ekonomske smeri s 3-letno prakso v toza- devni službi. 2. STROJEPI.SKA Pogoj: Srednja upravno administra- tivna šola s 3-letno prakso 3. 3 KV KUUCAVNIČARJE za vzdrževanje strojnih naprav v obratih Pogoj: Dokončana industrijska .îola — oddelek za ktjučavTiičarJe s 3- letno prakso in odsluženim voJa.škim rokom. 4. 2 IZMENOVODJA Pogoj: Dokončana lndustrij.ska Sola — oddelek za ključavničarje s 3-letno prak.so in odsluženim vojaškim rokom. 5. 10 NK DELAVK za delo v obratih e. 2 NK DELAVCA za delo v obratih Pogoj: odslužen vojaški rek. Nastop službe takoj ali po do- govoru. Osebni dohodek pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Pismene ponudbe z dokazili o strokovni izobrazbi naj kandi- dati pošljejo T 15 dneh po objavi na komLslJo za vstop In izstop X dela pri Indu.striji galanterije in pla.stike GALIP Šoštanj, Cesta Ulcev 3. Na gradbišču novega hotela v Rogaški Slatini. Dela lepo napredujeio. Tudi mila zinia je dala svoj delež k uspešnemu poteku gradbenih del. Na posnetku: prof. Zoran Vudler, tajnik celjske turistične zveze (na levi) in direktor rogaškega zdravilišča Alojz Libnik. V Rogaški so Da, optimisti v pravem pomenu besede, kljub delu in težavam, s katerimi se srečujejo. »Sicer pa drugega turistični delavci si>Ioh biti ne mo- remo,« je v razgo;'oru dejal direktor zdravilišča Alojz Libnik. »Zato tudi naša gledanja na letošnjo seaono niso črnogleda. Tuje agencije namreč opozarjajo na slabšo le- tino v tej sezoni, mi pa menimo, da smo v drugačnem položaju kot komercialni in izletniški turizem. Tu je zdravje, na katerega ljudje ne pozabljajo vselej. Tudi ta- krat ne, če se morajo čemu odpovedati. Zato pričakujemo od letošnje sezone in od celoletnega poslovanja vsa« toliko kot smo dosegli lani.« Z lanskimi rezultati pa so v zdravilišču Rogaška Slati- na zadovoljni. V primerjavi z 1972. letom so imeli za 4 odst. več nočitev. To sicer ni veliko. Sicer pa, kaj več niti niso mogli imetd. Gre namreč za visoko zasedenost zmog- ljivosti in tudi za dejstvo, da z dosedanjimi kapacitetami ne ustrežejo vsem gostom. Predvsem nemškim ne. Lam so imeU 233.138 nočitev, od tega 94.733 tujih go- stov. To pa seveda niso številke, ki veljajo za ves kraj. K vsemu temu bi morali dodati še okoli 25.000 nočitev, od tega okoli 15.000 tujih gostov, ki so jih imeli zasebni od- dajalci sob. Med tujimi gosti so bili na prvem mestu Avstrijci (58.893 nočitev), zatem Italijani (21.756) itd. Zlasti Avstrij- cev in Italijanov je bilo lani več kot leto dni prej. Padec pa so zabeležUi pri nemških gostih. To so tudi pričako- vali. Manjši obisk nemških gostov jih ni presenetil. In vzrok — zamuda v gradnji sodobnejših hotelskih kapaci- tet. Hotel, ki je zdaj v gradnji in ki bo gotovo ob koncu leta, bi moral sprejeti prve goste vsaj pred tremi leti. Tak je bil tudi prvotni program. Zamuda je pokazala zobe. Zanimivi pa so tudi podatki o naših gostih. Se vedno je največ Hrvatov, takoj za njimi so Slovenci. V skupnem številu nočitev so Hrvaü udeleženi z 28 odst., Sloveiici pa s 24 odst. In če upoštevamo, da je bilo pred leti sloven- skih gostov zelo malo in da so zasedli le okoli 6 odst. vseh nočitev, potem je skok v sudnjih letih lep in spodbuden. Ce ocenjujemo lansko sezono v Rogaški Slatini s teh vidikov — vse prav in v redu. Nekoliko drugačni pa so fi- nančni pokazatelj«, saj pravijo, da je sredstev v skladih zdravili-šča vse manj. Celoten dohodek se je sicer povečal za 20 odst., skladi pa so marxjši aa okoli sto .starih mili- jonov Tu pa so imele svojo besedo podražitve, večji stroški za investicijsko vzdrževanje, večji osebni dohodki, večje družbene obveznosti itd. »Priprave na letošnjo sezosebno služtHJ za zdraviliški turi- zem, ki se ukvarja samo s tem, kako privabiti v zdravili- šče čimveč gostov. Pomembna pa je bila naša odločitev še za gradnjo rekreacijskega središča s številnimi novimi ig- rišči kot za tenis, balinanje, kegljanje, mini goH, TRIM itd. Vsa ta igrišča bodo nared do začetka tako imenovane glavne sezone. Nekatera med njimi pa ao že pripravljena.« V vso to pisano in zahtevno dejavnost pa sodi tudi graditev novega hotela »Donat«, ki je prvi v tej seriji. Kmalu za njim bo sledil drugi. Tako hitijo, da bi do 1980. leta Rogaška Slatina le imela 2.500 ležišč. M. Božič VSO SKRB DRUŠTVOM v delovnem načrtu celjske turistične zveze je velika skrb posvečena turističnim društvom. Gre za željo, da bi delo osnovnih organizacij čim bolj poživili in ustanovili nova dnuštva. Zato je zveza sprejela tudi predlog delovnega načrta, ki bi ga naj uresni- čila društva. IZLETI ZA OSMI MAREC Kompas se Je Izkazal. Za letošnji osmi marec, dan žena. Je namreč pripravil izredno zanimiv spored Izletov in ga jionudll delovnim kolektivom. Program zajema številne krajše Ulete po domovini in tujini. Med domačimi velja opozoriti na izlet po St^ Jerski In hrvaškem Zagorju pa tridnevne počitnice v Poi^rožn itd. Številni avtobu.si pa bodo zapeljali tudi v tujino: na ШпаЈ, * Firenze in Sleno, Budimpešto, Milano, San Marino. Rira In «e kam. Privlačna bo tudi pot po Koroški In Julijski kraJlnL 6. stran — NOVI TEDNIK 28. februar 1974 -- §t. j Zrečani bodo kmalu vsi novi! O, ne, saj ne bodo ljud- je novi, novo bo naselje v Novi Dobravi, nova bo cesta, nov bo rekreacijski center, še Rogla bo vsa nova. Čudovito nov kraj bodo postale Zreče! Na svoji zadnji seji je skupščina občine Slovenske Konjice sprejela odlok o za- zidalnem načrtu centra Zreč in rekreacijskega centra v Zrečah. Center Zreč naj bi se iazvil na Novi Dobravi na nasprotni strani od rekreacij- skega centra. Na severni in južni strani novega naselja bodo stale stanovanjske hiše, ki se bodo kot stopnice niža- le od petnadstropnih do eno- nadstropnih, sredi novega na- selja pa naj bi stala seveda nova restavracija in nov ba- zen. Rekreacijski center bodo zgradili južno od šole, na drugem bregu Savinje pa bo stalo še nogometno igrišče. »Sredstva že zbiramo,« pra- vi predsednik krajevne skup- nosti Zreče Kari Arlič. »Pred dvema letoma smo krajani izglasovali 2 odstotni samo- prispevek za izgradnjo nove- ga naselja in cest. 2elimo, da bi z deli čimprej začeli, saj vsi vemo, da se gradbeni ma- terial iz dneva v dan vse bolj draži. Dela bodo potekala vzporedno tako na cesti, kot tudi pri izgradnji samega centra Zreč in igrišč. Mislim, da bo cesta asfaltirana že do meseca maja, vsaj tisti del ceste, kjer je strnjeno nase- lje.« Zrečani se že dolgo potegu- jejo za to, da bi cesto od Zreč do Rogle prevzel v oskrbo republiški cestni sklad. Cesta bi povezovala obronke Pohorja s celjskim zaledjem. Zreče pa bi se ta- ko razvile v pomemben turi- stičen kraj. To pa je v inte- resu tako Zrečanov samih kot tudi konjiške občine sploh. »K razvoju turizma bi lah- ko nedvomno prispeval tudi pokrit bazen, ki ga mislimo zgraditi, kot tudi nova resta- vracija. Rogla bi postala z novim hotelom, kočo in vi- kend naseljem prava turistič- na poslastica. Zreče pa turi- stična postaja za goste,« je dejal Kari Arlič. Zreška dolina ima res lepe perspektive razvoja. Ne samo z razvojem in širjenjem pro- izvodnje v Kovaški industriji in Cometu, ampak tudi z raz- vojem turizma in rekreacij- skega centra v Zrečah. DAMJANA STAMEJCIC Septembra 1961 je Trgovin- ska zbornica za LR Slovenijo izdala predmetnik in učni na- črt za oddelke za srednje ko- mercialiste, ki so nato priče- li z delom v okviru šolskih centrov za blagovni promet najprej v Ljubljani in Kra- nju, v šolskem letu 1962/63 pa tudi v Celju. Preteklo je torej deset let, odkar imajo predvsem absolventi šole za prodajalce (pa tudi drugih poklicnih šol) možnost na- daljnjevati šolanje za poklic komercialnega tehnika v bla- govnem prometu. V petek so se zbrali absol- venti komercialne šole, da bi proslavili dvojni jubilej: de- setletnico šole in petletnico ustanovitve Društva absol- ventov komercialne šole v Celju. LUDVIK REBEUŠEK, di- rektor šolskega centra za blagovni promet: »Pred dva- najstimi leti smo na naši šo- li naredili to, kar bi morale storiti še marsikatere šole in na kar opozarja tudi Zveza komunistov. Delavski mladini smo omogočili nadaljnji štu- dij na srednji šoli, s tem pa smo ji dali možnost študija še na visokih šolah. Bilo je pač tako, da absolvent po- klicnih šol ni mogel nadalje- vati šolanja, komercialna šo- la pa mu je to omogočila. V začetku smo sprejemali na našo šolo absolvente vseh va- jeniških šol, ker pa je bilo prosilcev zelo veliko, smo se ogradili samo na absolvente trgovske šole. Vsi ostali, ki se želijo vpisati k nam, mo- rajo opraviti pirekvaMfikaoij- ski izpit. Bistveno pa je to, da skuša komercialna šola omogočiti vsem vajencem na- daljnji študij in s tem pod- preti misel o nadaljnjem izo- braževanju delavcev.« LOJZE OSET, predsednik društva absolventov komerci- alne šole: »V desetih letih je zaključilo študij na naši šoli kakih 200 delavcev, v društvo pa nas je včlanjenih le polo- vica. Temu je kriva predvsem slaba povezanost med absol- venti, saj jih je precej zapo- slenih v okoliških krajih in povsod po Sloveniji. Afirma- cija absolventov komercialne šole je zelo velika. To kaže- jo predvsem razpisi delovnih mest, zal^ mislim, da je šola res opravičila svoj obstoj in svoje delo. In ne samo šola. Tudi druitvo uspešno deluje in povezuje svoje člane na občasnih sestankih in občas- nih zborih posebej sedaj, ko smo prebrodili začetne orga- nizacijske težave.« FRANC JOST, upravnik bla- govne hiše v Svici: »Člani društva so me pred nekaj dnevi obvestili, da bo danes dvojna obletnica: obletnica šole in društva. Odločil sem se in prišel v Celje, kjer sem pred desetimi leti absolviral na komercialni šoli. Sedaj ži- vim in delam v Svici, kjer bom verjetno tudi ostal. Ko sem se v Švici zaposlil, niso zahtevali od mene nobene šo- le. Kmalu sem s prakso in znanjem, ki sem ga dobil na komercialni šoli, opravičil njihova pričakovanja, tako da so mi naposled priznali srednjo komercialno šolo in mi omogočili nadaljni študij na visoki šoli.« Ni potrebno, da bi načeli razpravo o potrebnosti ali ne- potrebnosti nadaljnjega izo- braževanja aosoiveraov irgo» ske šole za komercialne tek nike. K takšnemu spoznanjr sta veliko pripomogli vztraj nost in uspešnost slušatelje, in učiteljev srednje komerci alne šole v Celju. DAMJANA STAMEJČK Ludvik Rebevšek Lojze Ose* Franc Jošt Nazarje MLADO ZNANJE Mozirska delavska univer- za, ki jo od lanskega sep- tembra, od ustanovitve, vo- di Ivan Pumat, in komite občinske konference ZKS Mozirje sta prejšnji teden organizirala politično šolo za komiuniste iz organizacij združenega dela. V šoli se je usposabljalo 26, večinoma mladih članov ZK. V šestih dneh so se udeleženci šole seznanili z osnovami marksi- zma, z aktualnimi temami iz našega družbenega in samo- upravnega življenja, z nalo- gami ZK m z drugimi pre- davanji. Povprašali smo tri slušate- lje, kaj jim je politična šola nudila. LOJZKA BRrrOVSEK ie ЕПкгоја: »šola md je mnogo pomagala pri oblikovanju mojega svetovnega nazora. Sedaj lažje razumem samo- upravna in družbena doga- janja pri nas. Predavanja so md nakazala vrsto proble- mov, ki jih Se želim spozna- ti. Začutila sem veliko željo po nadaljnjem Izobraževanju. Brez politične Sole te potre- be ne bi čutila. Iskreno se zahvaljujem Elferoju, da mi je omogočilo izobraževanje v tej šoli. IVAN HREN Iz Glina: »V tem tednu sem spoznal, kje je moje mesto v delovni or- ganizaciji. Kakšna je vloga delavca. Videl sem tudi, kakšne so moje naloge. V ce- loti sprejemam Marxove in EIngelsove nauke m jih bom p>oskušal po svojih močeh uresničiti.« JANKO PECNAK iz Glina: »V šoli sem dobil teoretično osnovo za nadaljnje praktič- no politično delo, a razširil sem tudi obzorje znanja. Po- membno se md zdi, da sem nadrobnèje spoznal Marxovo misel. Poleg tega je korist- no, da smo se prvič sev.»ali mladi komunisti iz m-ozirske občine, da smo izmenjali iz- kušnje in se dogovorili o pri- hodnjem delu. Tudi jaz se zahvaljujem delavcem v G'i- nu, da sem se lahko udeležil politične šole.« Motalrska politična šola je zelo dobro uspela. Slušatelji so pozorno sodelovali in so pripravljeni na i)Olitdčno de- lo. Zeiliijo si takega izobra- vžpvanja, kar je lahko prizna- n^'o in pobuda organizatorjem ie!.ošnje politične šole. PRIMERNO KNJIŽNO DARILO ZA 8. MAREC PAVLA ROVAN SOMCE IN SENCE novele in črtice ŽE V VSEH KNJIGARNAH m,,Partizan''Žalec Aktiv komunistov TVD Par- tizan 2alec v zadnjem času veliko razpravlja o realizaci- ji akcijskega programa in delovne^ dogovora TVD na področju krajevne skupnosti Žalec ter o vlogi telesne kul- ture v novi ustavi. Zanimivo je, da je temu potrebnemu razgovoru prisostvovalo veli- ko za to področje zainteresi- ranih ljudi, med njimi pa žal ni bilo predstavnikov TTKS in Zveze mladine. Ta- kšen odnos do dela TVD Par- tizan s strani TTKS kaže na nezdravo tohnačenje in poj- movanje vloge Temeljne te- lesno kulturne skupnosti, ki je poklicana, da sprovede za- stavljene naloge,, zajete v novi ustavi (tako zvezni kot re- publiški) m resoluciji za 7, kongres ZKS. Aktiv komunistov TVD Par- tizan Žalec je ugodno ocenil delo v zadnjem letu, ki je prineslo precejšen-premik na tem področju. Posebej so ix>- udarili dobro sodelovanje s krajevno skupnostjo, ki je n. pr. samo v lanskem letu namenila za telesno kulturo 65 tisoč din, medtem ko so od Občinske zveze za telesno kulturo dobili samo 6500 din! Rudi Pur (predsednik TVD Partizan) In Vlado Veber (podpredsednik) sta poročala o realizaciji akcijskega pro- grama (težnja po množičnosti, kvalitetnejših kadrih in šte- vilnejših športnih objektih), ki ga bodo zaradi tega, da b: vse naloge, ki so še pr« njimi, realizirali, podaljšal: za nadaljnja tri leta. Preko množičnosti (ŠŠD in SSI) bodo poskušali priti do kva litete, kadre bodo zarad manjših stroškov vzgajali do ma, dobro pa kaže tudi a športna igrišča, saj so tiii pred tem, da začnejo z na' daljevanjem izgradnje šport nega parka (pKrtrebujejo mili' Jon 200 tisoč dán, 700 tisoí bodo dobili od prodaje seda- njega objekta KK Hmezad pogodba je pred p>odpisam ü 500 tisoč jim bo kot nabavlj« ni kredit dala krajevna skup nost), kjer bi zgradili no^ garderoT:«;, savno, trim ^ zo, ozvočenje na kotalkališi'^ vzdrževanje ostalih igrišč O vlogi telesne kulture ' novi ustavi je govoril JaW' Megldč ter poudaril, da í zdaj drugačno tretiranje lesne kulture v temeljnih čelih in bo omogočalo boljS razvoj in vlogo ter mes« tega pomembnega področja O tem govorijo tudi 64. Ö«* in 73. člen republiške ust^ ter posebno poglavje o teles» kulturi v resoluciji za 7. ko®' gres ZKS. Med drugim lö* jevne skupnosti postajajo novne družbene celice, v ^ terih sklopu se mora po^ ostalih dejavnost enakovredi" razvijati tudi telesna kultur» V razpravi so še sodelo^ Jože Jan, Ivan Zupane, Fra^ Cink, Jože Kučer in Зс^ Cerovšek. O podrobno^ (sprejeli so tudi dvanajst ^ zaključkov, v katerih drugim zahtevajo večjo a^ nosit TTKS) bomo še poro¿^ TONE VRA^I ! KDO V ZBOR? Pred dnevi se je v 2alcu prvič sestala kandidacijska konferenca in obravnavala predlog evidentiranih možnih kandidaitov za družbenopolitični zbor občinske skupščine, predlog možnih kandidatov za vse organe, ki jih je eviden- tirala republiška kandidacijska konferenca in priprave na volitve. Kandidati za družbeno-politični zbor žalske občinske skupščine, ki bo štel trideset članov, so: Vikica Avsec, Jo- žica Biirman, Marija Cehner, Tatjana Debič, Kari Deželak, Avgust Dobriha, Vlado Gorišek, Danica Grabner, Rudi Ja- nežič, Jože Jeram, Alenka Kladnik, Dušan Kočevar, Drago Lubej, Albin Lazntk, Anica Mimik, Herta Naraks, Dolfe Naraks, Leon Pader, Jože Ribič, Pavlika Serdoner, Ludvik Semprimožnik, E3do Suster, Franc Speglič, Vüi Ulaga, Breda Verstovšek, Tine Zakonjšek, Martin Zemljak, Franc žužej, Marjan 2uža in Štefka Žuraj. Ko so obravnavali predlog možnih kandidaitov za vse organe, ki jih je evidentirala republiška kandidacijska kon- ferenca, so člani občinske konference pripomnili, da je med evidentiranimi vse preveč profesionalnih političnih delav- cev, premalo žena in nüadih. BRANKO STAMEJCIC . _ februar 1974 St^________ NOVI TEDNIK — stran 7 Območje Tisoč znackariev Tcaiuhove bralne značke so ,píos dobil« posebej slavno ^loWie saj se potegujejo za- '^^'^бе^ ob 30. obletnici Trfve smrti. Prav zaradi le zbralo na raznih mnogo kulturnih S varjalcev, šolarji pa so ÏÏSûi bogate kulturne Same. Ker pa je obletni- K-aiuhove smrti istočasno S obletnica prihoda XIV. S^je na Štajersko, so praz- t^e posvetili tudi temu zgodovinsko pomembnemu dogodku. Najbolj aktivni so bili na tolah velenjske občine, saj od tam Kajuh izhaja in imajo tudi njegov muzej, šola Kar- la Destovnika-Kajuha v Šo- štanju je ob tej priložnosti uredila in izdala posebno spo- minsko mapo, v kateri je več fotografij s Ka.mhom, knjiži- ca o pesnikovem življenju in delu ter faksinulirana izdaja Kajuhovih pesmi Iz leta 1944, Ista šola je tudi pripravila bogat kulturni program ob podelitvi bralnih značk in še naslednji dan ob otvoritvi 6. razstave likovni svet otrok, na kateri sodelujejo letos mladi likovni ustvarjalci iz 38 šol Slovenije, Italije in Nemčije. Podelitve bralnih značk so se udeležili pesnik Kajetan Kovič, Kajuhovi naj- bližji sodelavki Marta Pav- lin-Brina in Vera Hreščak- -Bebler, ter gledališki igralci iz Trsta. Knjige za bralno značko je na tej šoli s po- družnicami prebralo 180 otrok. Lep program so pripravili šolarji v Smartnem ob Paki. Tam sta bralne značke izro- čala učencem književnika An- ton Ingolič in Stane Terčak, kar je bilo za otroke še po- sebej privlačno. Program je prebralo 170 otrok. V šoli Antona Aškerca v Ve- lenju je dobilo značke raznih stopenj kar 406 učencev te šole in podružnice Paka. To je skoraj polovica vseh učen- cev. že tako bogatemu kul- turnemu programu so dodali nekaj zanimivih točk še pisa- teljica Eia Peroci, ilustrator- ka Jelka Reichman in pesnik Vo j in. Arhar. Značke v tej ob- čini so podelili tudi na osnov- ni šoli Biba Rock v Šoštanju. Kulturni ustvarjalci, ki so obiskali šole velenjske obči- ne, so dobili Kajuhovo pla- keto. V celjski občini so podelje- vali Kajuhove bralne znač- ke na treh šolah, medtem ko ostale ^ole še niso priredile proslav, ker učenci še niso prebraU vsega brahiega pro- grama. Na II. osnovni šoli so ime- h slovesnost že v četrtek. Obi- skal jih je pisatelj Leopold Suhodolčan. Vsem zahtevam bralnega programa je na tej šoli zadostilo 165 učencev, ki so prejeli značke raznih sto- penj. V petek, na dan obletnice pesnikove smfti, pa so poka- zali svoje kulturno bogastvo učenci IV. osnovne šole, ki so ob umetniško izvedenem pro- gramu prejeli 189 zančk. Na osnovni šoli I. celjske čete pa so v petek dobili značke le učenci nižjih razredov, in si- cer 210 značk. Zvedeli smo tudi, da so pre- jeli bralne značke učenci os- novne šole Vransko. Delo za bralno značko po- meni prav gotovo velik ko- rak naprej v približevanju kulture in umetnosti otro- kom. Za ten nekaj čez tisoč bralnih značk so prebrali šo- larji okrog sedem tisoč knjig in o njih so se pogovarjali v vseh razredih, iz katerih so ti učenci. Pomembnost tega kulturnega delovanja so spo- znali tudi v srednjih šolah in bralna značka že prodira po- leg gimnazije tudi na druge srednje šole. J02E LIPNIK Ocena „Malhusa" Politična burka Kralj Malhus (napdsad jo je Er. vin Pritz, kot slovensko noviteto pa jo je v zad- njih dn^ decembra upri- zorilo Slovensko ljudsko gledališče v Celju) z idej- nim sporočilom m z mno- gimi teziiimi viožki, ki jüi je avtor vpletel v sicer nP'VMp-7.>j- nrav'iično oble- ko, idejnopoUtk^no ni spre Ј.аљ.0 So OCsíllllí člani komisije za idejna vprašanja pri komiteju občinske konference ZKS Celje skupaj s predsta^vni- ki kulturnih delavcev in gledališča. Predlagali so svetu SLG Celje in pro- gramskemu svetu, da raz- pravljata o idejnih razsež- nostih Kralja Malhusa predvsem z vidika nadalj- njega podnižbljanja pro- gramske p>olitike celjske- ga -gledališča in zahtevali od vodstva SLG Celje, da sprejme politično in druž- beno odgovornost. Gledališki avtobus Na pobudo Slovenskega na- rodnega gledališča v Celju bo letos uvedena nova proga na relaciji Ljubljana—Celje in Maribor—Celje To bo proga za »gledališki avtobus«, ki bo ob premierah v celjskem gle- dališču popeljal iz Ljubljane in Maribora vse tiste, ki si želijo predstavo r>gledati. Ideja o uvedbi »gledališke- ga avtobusa« je stara že 4 leta, s sodelovanjem celjske- gb Kompasa pa so jo, letos končno uresničili. Gledališki delavci so namreč opazili, da prihaja velike obiskovalcev iz Ljubljane in Maribora, stalna progra »gledališkega avtobu- sa« pa bi jmogočila ljubite- ljem gledališča iz obeh mest stalno prisotnost v celjskem gledališču. »Gledališki avtobus« bo vo- zil v premierskih dneh iz- pred ljubljanske Drame in mariborskega Stolnega trga. Odhod avtobusov bo ob 17. uri in 30 minut, v Ljubljano in Maribor pa se bodo vra- čali takoj po predstavi. D. S. Iz dnevnika SLG Celje Izjava režiserja Dušana Mlakarja z velikim veseljem (pa tudi s skepso) sem sprejel tekst Frančka Rudolfa »Celjski grof na žrebcu«, saj so v slovenski dramski zakladnici že štiri drame na temo celjskih, vse štiri že velikokrat igrane. Zdaj pa se pojavi nova igra mladega avtorja, bil je star komaj 26 let, ko jo je napisal. Ko pa sem začel pregledovati tekst, sem spoznal, da je po miselni fakturi tn po spo- ročilu v bistvu doslej najboljši tekst o Celjanih, po dramaturški strukturi pa igra, ki gre v korak z vsemi evropskimi in našimi poskusi v smeri ludizma, igrive igre, se pravi najsodobnejše preokupacije sodobne dra- matike. Oboje zahteva tako od režiserja (scenografa, kostumografa itd.) kot od igralcev maksimalne psihič- ne in fizične napore od prve vaje do zadnje predstave ki bo odigrana. Vesel sem, da sem lahko to igro rea- liziral v celjskem gledališču, kjer sem doslej vedno našel izredno disciplino in ustvarjalni team, delovno navdušenje tehnike in vso um.etniško in moralno po- moč vodstva gledališča. Z nestrpnostjo vsi pričakujemo odziv celjskih gledavcsv in gledavcev sploh, ki bodo hodili to predstavo gledat. J. Z. Nova razstava Jutri zvečer bodo ob 19. url v galeriji knjižni- ce Velenje odprli razsta- vo kiparskih del Vasilija Četkovića. Svoja dela je prenesel iz Slovenskih Konjic, kjer je razstavljal skoraj cel mesec. Ob otvoritvi bodo pripravili v okviru petkovih kultur, nih večerov nastop dram- ske skupine iz Velenja. Križaj v. d. Zapisali smo že, da je Bojan Stih s 1. februar- jem stopU v pokoj. Vrši- lec dolžnosti direktorja Slovenskega ljudskega gle- dališča v Celju postal Franci Križaj, doslej v gledališču zaposlen kot re- žiser. Bojan Stih bo še naprej pomagal pri na- daljnl rasti gledališča. Rogaška Slatina Po premoru —razstava Po daljšem premoru so v Rogaški Slatini — v pivnici Zdravilišča spet odprli raz- stavo likovnih del dveh slo- venskih likovnikov. Dr. Ale- ksander Gala je razstavil e>o- dobe iz obdobja naše NOV. Avtor se je sicer rodil v Lienzu, vendar je prišla cela dnažina po prvi svetovni voj- ai v Maribor. Medicino je študiral v Ljubljani in Za- grebu. Med zadnjo vojno se je kaj kmalu vključil v par- tizanske vrste in deloval na področju Loške doHne ter Primorske. Svoje življenje iz ^a obdobja je tudi opisal ^ £»voji knjigi »Partizanski zdravnik«. To obdobje mu je tudi vse do danes inspirativ- 'to služilo pri njegovem ирк> *^hljanju v les. Dr. Aleksan- ^r Gala sedaj živi v Ljub- ljani kot upokojeni sanitetn. ^Ikovnik JLA, je pa tudi docent 2» medicino dela na JWbljanski medicinski fakul- Dr. Danica Bem deluje v Ljubljani k^t zdravnica (spe- cialistka v šolskem dispan- zerju). Začetki njenega sli- karstva segajo že pred drugo svetovno vojno. TucM ona se je priključila partizanom, iz tega težkega, a velikega ob- dobja še danes išče motive in notranje ustvarjalne vzgi- be za svojo likovno govori- co. Vendar s svojim likov- nim sporočilom ni ostala v omenjenem svetu, ampak se dokaj pogumno loteva iska- nja poti sodobnega človeka, nekako trpkega v svojih ču- stvih (po spremni besedi na vabilu). Kot vse razstave, je tudi to pripravila Delavska uni- verza v Šmarju in kulturna skupnost. Upajmo, da nam bo razstavni prostor Roga ške Slatine ponovno nudil le- pe kulturne dogodke kot do- slej. DRAGO MEDVED 1 PRIMERNO KNJIŽNO DARILO ! ZA 8. MAREC Ш I Pavla rovan I SONCE IN SENCE : novele in črtice KONJICE Srečanje „ženskih ansamblov" V nedeljo, 3. marca 1974 bo v Slovenskih Konjicah v Kulturnem domu ob 15. uri zanimiva kulturna pri- reditev. Na njej bodo nar stopali sami ženski an- sambli iz raamih krajev Slovenije. Oganizira jo Zveza kulturno prosvet- nih organizacij, pK)krovi- teljstvo pa je prevzel usnjarski kombmat KO NUS iz Slovenskih Konjic. Na tej prvi tovrstni pri- reditvi bodo sodelovali: 1. Vesela dekleta — vo- kalno instrumentalni an- sambed izpod Pohorja 2. Dekliški ansambel glasbene šole Franc Sturm Ljubljana-Siška, ki рк>је črnske duhovne pesmi 3. Dekliški pevski zbor Srednje glasbene šole iz Maribora 4. Instrumentalni trio Glasbene šole iz Sloven- skih Konjic 5. Peterka Rozalija — solistka IZ Maribora 6. Kolai Zofija — reci- tatorka iz Maribora Obiskovalce bo zabava- la humoristka Janja Ko- rošec-2ižek, :menovanaPr- leška Micika. To bo res vesel nedeljski popoldan, ki bo nudil dovolj kultur- nega užitka vsem obisko- valcem. SODIN KONRAD Celjski ^rof na žrebcu To dramo sem napisal po- tem, ko sem sistematično pre- pisal iz vseh prejšnjih dram o celjskih grofih tisto, kar mi je bilo všeč. Pisal sem jo štiri mesece, mesec dni sem razmišljal in vsakega enain- tridesetega v mesecu napisal eno dejanje. V tej drami je svet urejen. V nobeni mojih naslednjih ni več. Zato jih urejena gledališča tudi noče- jo igrati. Franček Rudolf Samop>osmeh? Prikrito bis- tvo igre? Odkriva se nam zgodovina o celjskih grofih, o katerih ne bi mogU več reči, da je zgodovina, ćeprav je v njej vse, kar najdemo v Kratki zgodovini Celja prof. Janka Orožna, vse od prvega Gebharda do zadnjega U1 ri- ka, ki so ga ubiU zarotniki v Beogradu in so ga potem z velikimi slovesnostmi pokopa- li v Celju. S temi slovesnost- mi se tudi naša igra začne, vendar kot velio poleg obravnave delovnih programov konference, komiteja, ko- misij pri občinski konferenci, častnega razsodišča in dela aktiva zveze komunistov neposrednih proizvajalcev, razpravljali tudi o osnutku resolucije in predlogu statuta za sedmi kongres ZKS. S tem so končali v velenjski občini javno razpravo, ki je pred tem ie zajela vse komuniste v osnovnih organizacijah. Izvolili so tudi delegate za 10. kongres ZKJ in 7. kongres ZKS ter člane medobčinskega sveta ZKS Celje. Komuniste velenjske In mozirske občine bodo zastopali na 10. kongresu ZKJ IVO JAMNI- KAR In FRANC KRIVEC ter kot gost kongresa TEREZIJA VOHAR. Delegati za republiški kongres pa so: M.ARIJA BLAGOTINŠEK (Tovarna usnja Šoštanj), IVAN GABER (občinska skupščina), SLAVKO JANE2IC (Rudnik lignita Velenje), VIKTOR KNEZ (TGO Gorenje), ANICA KRISTAN (TGO Goren.je), AJX>JZ KURMANŠEK (Lesna Šoštanj). FILIP LESNjAK (Termoelektrarna Šoštanj), F-RANC OJSTERSEK (SGP Vegrad). HERMAN POKLEKA (RLV), KAREL SEME (Rudarski šol.ski center), PAVIA SIVKA (OS Gu- stav šilih) in BOGOMIR ZAGER (RLV). Ciani medobčinskega sveta ZKS Celle so postali; JOŽE KOV.\C (TGO Gorenje). FANIKA RIFEU (TUŠ), J02E 20HAR (RLV) in po dolžnosti politični sekretar občinske konference ZKS Velenje FRANJO KORUN. tv MOZIRJE: DELEGATI ZA KONGRESA Na drugI redni seji konference občinske organizacije zveze ko- munistov v Mozirju so med drugim izvolili tudi delegate za oba kongresa. Tako bosta velenjske in mozirske komuniste na desetem kongresu zastopala Ivo Jamnlkar, direktor nidarskega šolskega centra v Velenju. In Franc Krivec ključavničar v velenjskem rudniku lignita. Na sedmem kongresu ZKS pa bodo imeli mozlrski komunisti štiri predstavnike: Maksa Petka In dipl. inž. Mirka Tratnika, oba iz GLINA, Ivico Kozovlnc. učiteljico Iz Gornjega grada In Toneta Hribemika, višjega upravnega delavca pri skup- ščini občine Mozirje. Razen tega so izvolili člane za medobčinski svt ZK Celje: Franca Grdino, Stanete Krajnca In Marijo Fluder- nik. Po položaju bo član medobčinskega sveta tudi sekretar občin- ■kesa komiteja ZK Mozirje Matevž PožarnilK. »Vse moje otroštvo je povezano s hosto. 2emoj stari oče je bil goedar, tudi oče, zidaj sem še jaz. Vsa otroška leta sem pre- bil v gozdu. Stanovali smo v Šentvidu pri Pla- nini. In že od otroštva sem goisd tako vzljubil, da me nič več ne more ločiti jd njega.« Vinko je gozdarski de- lovodja. že njegov poklic ga veže na to naše zele- no bogastvo, vendar ga po Vinkovûi besedah ne znamo ceniti. »Veste,« pravi Vinko, »če že nič drugega, za v gozid mora imeti človek dar opazovanja. Brez tega ni nič. Vse gre mimo, prave lepote ni moč ob- čutiti. Ce bi se strokov- no izrazil — kag gozd je — bi to povedal pač ta- ko, da je gozd skupek živih in neživih elemen- tov na danem območju. Te besede so zame vse premalo. Tudi to je pre- malo, če rečem, da je to kraj, kjer najde človek duševno sprostitev. V go- zdu obstoja več elemen- tov, ki tvorijo tisti obču- tek, atmosfero, ki jo člo- vek takoj začuiti v gozdu. To so sáma drevesa, pa druge rastline, živali, bar- va listja, debel, svetloba, ki prihaja skozi drevesne krošnje. Vse to daje konč- no podobo gozda. Tudi brez šumenja na mravlji- ščih ne bi bilo pravega, pristnega vtisa. Kdor pa to spremlja v svojem vsa- kodnevnem delu, to čuti še drugače. Človek točno ve, kako nekaten živi or- ganizmi dihajo. Kako se obnašajo živali, kako se vse to giblje v nenehni odvisnosti, po ustaljenih a trdnih zakonih narave. Ce vam zdaj govorim kot lovec, lahko zatrdim, da je današnje stanje divja- di dobro. Med visoko divjadjo je največ srnja- di. V kozjanskih gozdo- vih imajo zelo dobre po- goje za bivanje in raz- množevanje. Kakšnih več- jih naravnih selektorjev pa tukaj Ш. To delo opravljamo lovci, ki pa se na vse načme trudi- mo, da bi čimbolj zatrli divji lov. Kakšnega zelen- ca že še ujamemo, stari in prekaljeni divji lovci pa nam delajo precej problemov in škode. Tu in tam je še kakšen pote- pel pes, ki se spravi na srnjad ali pa manjšo div- * jačino, drugih zveri pa tukaj Ш, kot so na pri- mer volk'^wi ali celo ris. Imamo pa tudi v svojih revirjih divje prašiče.« Vinko si prižge cigare- to, srkne kavico m z oč- mi potuje po f prostoru. V mislih je spet v gozdu, na samotni poti tihega a vztrajnega m zvestega lju- bitelja narave. Vsaka nje- gova beseda, ko sprego- vori o svojem zelenem bogastvu, sede na trdna tla. Izrečena je z ljubez- nijo in obenem z gotovo- stjo, ki daie občiitek do. brega pomavanja svoje- ga posla Vinkova pK).seb- na ljubezen je tudi bota- nika m ko prične z la- tinskimi imeni naštevati številne rastline, ki jih premore kozjanski gozd, pero ne more slediti nje- govim besedam. Pravi, da je nekaj rastlin na koz- janskem zaščitenih in hva- la bogu da ljudje ne ve- do zanje, saj bi jih vne- to pričeli nabirati. Poseb- no ena je lepa, ki raste okoli tistega kamna, pri Zličarju se reče. Sredi aprila cveti in domenila sva se, da me bo takrat poklical, da bova naredila posnetek te lepotice, ki raste samo v Polhograj- skih Dolomitih in na Koz- ionskem »Ja, divji prašiči,« na- daljuje Vinko, »ti nare- dijo veliko škode in to na pomlad in v poletju, ko gredo kmetom na nji- ve. To je seveda više go- ri na Bohorju. Naša lov- ska družma je kupila sed- mim najbolj prizadetim domačijam električnega pastirja, ker to je naj- bolj učinkovito sredstvo proti tem vsiljivcem. Mi smo v naših revirjih na. menili divjim prašičem célo gojišče. Divji prašiči imajo velik bivalni pro- stor, rabijo širjave. Mi jih nadzorujemo in letno ustrelimo pet do deset ži- vali. Naši gozdovi so lepi. Sodobni gozdovi ne dajo toliko živalim kot nara- ven gozd. To zaradi struk- ture svojega rastlinja. Kui. tiviranemu gozdu manjka nekaterih drevesnih in ze- liščnih vrst, ki jih div- jad v naravnem gozdu najde.« Beseda nama je spet zašla med zelenje, ki so ga ljudje v mestih toliko željni. Željni mehke zele- ne blazine, ki daje svež zrak in zdravo barvo na lica. Toda Vinko Trupej obupuje nad sedanjimi časi. V gozdu je bilo vča- sih drugače. Stari noma- di so potovali skozi goz- dove a so bili dobri ro- marji. Etenašnji nomadi pa so vandali, ki spremi njajo gozd v odlagališče smeti, tudi tako so malo- marni, da zanetijo požai in nimajo odnosa do tega konglomerata živih orga- nizmov, ki so del narave, ki nas ščiti in nam daje zavetje in prepotrebnc ravnotežje v življenju. Za- to bi morali gledati na gozd kot na tisti del na- rave, za katerega bi radi, da bi ostal nespremenjen, vendar v pozitivnem smi slu. Da bi ostaj azil, ka mor bi prišel človek pc svoj mir m pustil nara vo v njenem toku žavlje nja, za katerega zaia sa ma prav dobro poskrbeti Tako razpreda misli Vinko m me popelje v svojo lovsko sobo, kjei so obešene lovske trofeje in velika oljna slika div jega petelma, ki poje. To sliko je narisal njegov stric, za kater^a Vinko pravi, da je bil »en bo- hema v Zagrebu in je njegovemu očetu sliko napravil. Vsa je temna-in skrivnostna, kakršno je skrivnostno petje divjega petelina. Le redki so, k" imajo prLožnost poslušati njegov glas Na steni je tudi nepogrešljiva repro dukcija Subičeve slike »Na lov«, kj krasi marsikate- ro lovsko sobo na Sloven skem. Najin pogovor sva kon- čala nekako v upanju, da le ni vse iz^bljeno, da bo gozd še živel, le več kulture bi morali imeti ljudje. Kulture za življe- nje in bivanje v gozdu, pa čepraA. so tam le za urico ali dve, ko se ob prostih sobotah in nede- ljah hočejo sprostiti. Za- vedati bi se morali, da bodo s svojim nespamet- nim in neodgovornim po- četjem povzročili nepo- pravljivo škodo Mestne stolpnice, ki so skupek železa betona m stekla ne morejo dati tistegr svežega, kisika polneg? diha narave, saj z njeni mi pljuči diha tudi člo vek. Vinko Trupej se te ga prav dobro zaveda. Vsak atom njegovega te lesa živi za to veliko in iskreno ljubezen. Za vsa- ko drevo posebej, za vsa- ko praprot in za vsako mravljo. Za njegov gozd! Besedilo in slika: DR.AGO MEDVET Bohorski goz(J se je zagrizel v to našo slovensko zemljo z vso krčevitostjo. Razčlenjen v zaraščeno prostranstvo je nudil človeku že od nekdaj kritje pa tudi kruh in obstanek. Tako je še da- nes, vendar nekaten ne vidijo v njem ie tovarno lesa ali skladišče gob za ne- deljske izletnike. Gozd jim pomeni vse kaj več, tudi svetišče. Tako pravi tudi VINKO TRUPEJ, gozdarski delovodja, ki s svojo družino živi V Kozjem in ni ga človeka tam okoli, ki ne bi Vinka poznal. Ko gre čez trg s torbo čez ramo, ob hladnih dnevih prevesi čeznjo še plašč, na ramo zadene lovsko puško, vsi vedo — Vinko gre v hosto, na Veternik .. na Bohor! §1. 8 —- 28. februar 1974 NOVI TEDNIK — stran 9 POKLICNO USMERJANJE PISE 2 ROMAN BOBEN VOJAŠKE ŠOLE Danes bi se rad pogo- voril s fanti. Dekleta naj oprostijo, toda tema, o kateri nameravam pisati, ne trpi odloga, čas odlo- čitve in prijave je tik pred nami; temeljito bo potrebno še razmisliti, se pogovoriti s starši, učite- lji, sošolci in nato.-.. Torej — pred nami je vpis v vojaške šole. Vem, da ste mnogo sli- šali in brali o narodno osvobodilni borbi naših narodov, o okupaciji, o brutalnosti tistih, ki so nas hoteli podjarmiti in mnogih, ki so žrtvovali svoja življenja za svobo. do, za vse tisto, kar nam danes pomeni beseda do- movina. Tudi danes mo- ramo biti pripravljeni — pripravljeni, da branimo vse, kar imamo. Toda po- trebujemo ljudi, ki nas bodo znali voditi, ki bo- do znali upravljati naj- modernejša letala, roko- vati z elektronskimi ra- čunalniki in raketami, vo- diti ladje, tanke, graditi mostove, ceste, utrdbe in še neštete druge stvari, ki jih uporablja moderna armada. In naša armada je moderna. Potrebuje pa in želi, da jo vodijo mla- di, z znanjem oboroženi ljudje. Vem, da to veste. Pa tudi to, da bi se marsi- kdo rad odločil za to pot, si izbral poklic, ki ga potrebuje naša ljudska armada — pa ne ve, kje je ta pot, kakšna je in kako lahko prideš do nje. In pred neznanim nas je vedno malo strah, ne moremo biti odločni in begajo nas informacije tistih, ki le slabo in po- vršno poznajo stvari. Radi bi vedeli veliko, tu- di o tistem, kar včasih izgleda nepomembno, je pa potrebno za tako veli- ko in pomembno odloči- tev, kot je izbira bodoče- ga poklica. In prav zato vas spodbv^im k razmišlja- nju in iskanju. Ne ustav- ljajte se samo pri tistem. kar poznate — pokukajte tudi v svet poklicev, ki jih boste našli v armadi in vaša odločitev morda ne bo več tako težka. Rad bi vam napisal ce- lo kopico podatkov o vo- jaških šolah — toda pro- blem je prostor. Prepri- čan pa sem, da bo tudi toliko dovolj, kajti na razpolago vam bomo ta- ko v poklicnih svetoval- nicah, kot na oddelkih za narodno obrambo v vsa- ki občini. Organizirali bo- mo tudi ekskurzijo v vo- jaški internat Stane Roz- man v Ljubljani, pripra- vili predavanja in film- ske predstave, vam pre- skrbeli informativni ma- terial in omogočili razgo- vore z gojenci vojaških šol in starešinami naše armade. In kako bo rešena ma- terialna stran vašega šo- lanja? Tega problema se- veda tu ni. Šolanje je v celoti brezplačno in tudi za štipendije je poskrb- ljeno. Edini pogoj, ki ga morate izpolnjevati je, da ste telesno in duševno sp>osobni opravljati ta po- klic, da ste si v doseda- njem šolanju nabrali do- volj znanja in da se bo- ste z veseljem lotili štu- dija. Ne pozabite! Pišite nam, oglasite se osebno v Poklicni svetovalnici Komunalnega zavoda za zaposlovanje Celje, šlan- drov trg 7, 63000 Celje ali pa v KZZ Velenje, .Prešernova 5. Lahko pa se pogovorite tudi s to- variši, ki delajo v oddel- kih za narodno obrambo v vsaki občini. Prvi vaši pogovori pa se naj seve- da začnejo doma s starši in v šoli z učitelji. Vse to velja za vse, ki letos končujete osmi razred osnovne šole ali četrti razred gimnazije, tehniš- ke šole in ekonomske šo- le. Za prve velja vpis v srednje šole, za ostale pa izbira študija v eni od naših vojaških akademij ali pa na katerikoli viso- ki šoh. Moram vas opozoriti, da je rok za prijave v te šole nekoliko bolj zgo- den kot za ostale srednje šole. Zato se mudi. STRAHOVI IZ DAVNINE Nič iKXvega vam ne bomo p>ovedali, a sliši se tako, kot da bi privlekli na dan strahove iz davnine. Tudi ni vaino, kje je to bilo: ponavlja se dan za dnem. Širi se in veča. Je! Kjerkoli! Ustavili smo na cesti občana: »Vedo povedati ljudje, da pri vas to in ono škripa. Kaj menite o tem?« »Jaz kaj menim. O, mnogo bi vam povedal, mnogo. Imate čas?« Casa dovolj, na dan z besedo. In zavrelo je, pre- kipevalo, besnelo na dan. Nepovezano, skoraj histe- rično in paziti je bilo treba, kako izluščiti Ijulko od pšenice! Nikar vsega verjeti. Previdnost je mati modro- sti. Tako so nas učili. Poprašali smo za ime, priimek in kot se to ponavadi dela. Takrat je plaz obnemel in če smo prej bili prija- telji, snio bili sedaj neljubi gostje, skorajda sovražniki. »Predsednik krajevne skupnosti vse ve. Njega vpra- šajte.« Koraki so se oddaljili. Obstali smo začudeni. Odšli smo v tovarno. K delavcem. »Kako ste zadovoljni z osebnimi dohodki, s spre- membami v podjetju? »O tem bi vam lahko /latrobili' še in še. Ste pri- pravljeni poslušati?« Pripravljeni in — zadovoljni. Končno le enkrat. »Smemo vprašati, kako se pišete?« Ni govora. Odgovor: če hočete karkoli izvedeti, vpra- šatje šefa. On ve vse, brez njegovega privoljenja niče- sar. Niti besedice. Lepa reč, tile šefi. Trgovina ta in ta. »Imate mnogo prometa? Kaio ste zadovoljni s standardom?« »Vprašajte šefa.« Molk, deklica se pogrezne v ne- pojmljive globine, obračajoč se k prvemu kupcu. »Za vraga, kako pa naj vprašamo šefa o vašem standardu? Saj to je vendar vaš standard in ne nje- gov.« Začudeno je pogledala, kot da res ne verjame, da je njen standard res njen in ne šefov. Se pač zgodi... Dimnikar na cesti. Na delu takorekoč. »Izvedeli smo za določene pomanjkljivosti pri va- šem delu, menda nekaj ni v redu pri upravi, pri vrhu in da ste prizadeti tudi vi?« Plaz se je sprožil, plaz besedi, ko pa je prišlo na vrsto vprašanje o priimku in imenu, se je reč ustavila: »Ne morem dajati izjav. Šef ve vse.« Šef ve vse. Vsevedni šefi. Skrivnostni ljudje. Ni jih videti, vedo pa vse. Tudi tisto, kar vedo le ljudje síiin¿ zase. Prečudno. šefi za tisk. Odgovorni za izjave, i'udi za takšne o standardu svojih delavcev. Strahovi jz davnine... MILBNKO STRAâEK V Nalogo, da reši čim več ranjencev s pohoda Štirinajste, je dr. Ivan Kopač-Pauček vzel ta- ko dobesedno, da se mu še danes dozdeva, da je na pohodu. Sistem bolnišnic, ki jih je zgra- dil po Pohorju, Graški gori in druge, je terjal od njega obilico organizacijskega duha. Samo po Pohorju je imel raztresenih 12 bolnišnic, ki niso bile več zemljanke, bunkerji, zadušljive luknje, marveč že svetle zračne, predvsem pa varne bolniške barake. Zahvaljujoč dobri kon- spiraciji niso Nemci nobene dobili z osebjem in ranjenci vred... Tudi danes se ukvarja z organizacijo zdravstvene službe, reorganizacijo, združevanjem. Pravzaprav pa tistega uka- za na Pohorju do danes še ni nihče preklical ... Tole, kar bomo zdajle za- pisali, so dragocene izkušnje za vse, ki se ukvarjajo v ok- viru SLO z vprašanji sanitete. Dr. Ivan Kopač je pravza- párav vso zadevo začel iz nič. Ranjenci iz Štirinajste so mu bil:, potem ko so za silo oz- draveli, dragoceni pKMnočniki. Z-asti so bih dobrodošli тл- radi svojega že dodobro vgne- zdenega smisla za konspiraci- jo. Posebno ljubosumno se je Pauček boril za rudarje, k- so znali skopati dober in Vzdržljiv bunker kot skriva- lišče za evakuacijo ranjencev bolnikov. Pa tesarji m mi- ^^rji so bih vredni zlata ter vsake vrste obrtniki. Ranjen- ki niso bili več sposobni ^^ operativno enoto, so ostali »dohtarju Paučku« m se ^oma prelevili v bolničar- ^^ strežnike, stražarje bol- viff'"^®' ^ ekonome, za akti- bolnišnice med prebival- J'om. Za take posle je pred- u-porabU invaUde, tiste, r^ui^ moral amputirati au nogo. ц^о Ш tudi kmete v celot- süh svojih dvanaj- je znal naveza- ti Ttóti, ki bi težko vzdržaU napore dolgih pohodov, hitrih vojaških vpadov in umikov, tiste je pripravil sam ali s pomočjo svojih fantov, da от bih široka in gosta obvešče- valna mreža za območje bol- nišnic. Hkrati so büi ti kme- tje tisti, ki so zbiraH za bol- nišnice hrano, od krom^rja do mesa in meda, ki so d^H zveze z aktivisti v središčih in nosili na javke zdravila, medicinske potrebščine ш pri- peljali prenekaterega medi- cmca, bolniško sestro v par- tizane. Sčasoma so imeli ti hribovski kmetje te bolnišni- ce za svoje, čeprav jih je ma- lo kdo pred koncem vojne videl na svoje oči. Ves ta ve- liki krog aktivistov, sode- lavcev, prijateljev je bil v resnici ločeo od bolnišnic. Na določenih prevzemališčih, javkah, pri določenih hišah so prišli zunanji v stik s po- saakami bolnic, ranjenci pa so kot je bila navada, priha- jala in odhajali iz bolnišnic z zav^ezanimi očmi. Pravilo: ne vedeti in ne izdati je lažje kot vedeti in ne izdati. »Lahko rečem, da je v ti- stih mesecih p>o pohodu šti- rinajste bilo v bolnišnicah na Pohorju, od vzhoda do zaho- da tega pogorja, okoli 400 par- tizanskih ranjencev — zvečine borcev štirinajste. Seveda smo 2xiravili tudi civiliste z osvobojenih ozemelj, nadalje aktiviste, terence. Tudi to se je dogodilo, da smo zdravili tudi sovražne vojake in ofi- cirje, ki so jih potem naši zamenjavali za ujete partiza- ne.« Ko je ob koncu vojne bil zajet štab Leehrove balkan- ski^ armade, so bili med uje- timi oficirji fcudi mnogi zdra- vniki in drugi medicinski strokovnjaki. Tedaj se je Pau- čkov »personal« neverjetno рол-ečal. Pod svoje poveljstvo je dobii vrsto izvrstnih zdra- Ena od Paučkovih bolnišnic. Veliko okno, partizani so ga sneli v neki graščini, je okno operacijske sobe. Nad to sobo je imel dr. Ivan Kopač svojo »kamro«, kjer je spal, da je bU precej pri roki, če je bilo treba. PISE: JURE KRASOVEC 3 vnikov-ujetnikov, nekateri med njimi so bili profesorji z medicinskih fakultet. Seve- da zdaj so ranjenci in paci- enti iz barak na Pohorju bili preseljeni v Topolščico, kjer je büa organizirana armij- ska bolnišnica z vsemi potreb- nimi oddelki. Ujetniki-zdrav- niki so pod nadzorstvom par- tizanskih medicincev zelo do- bro delali, seveda so uživah tudi temu primeren položaj, ta.ko glede pogojev življenja in tudi dolžnega spoštovanja kot zdravnikom, V tistem ča- su, zdaj ko je bilo vojne ko- nec, so v Topolščici mogli zdraviti veliko bolje in mar- sikatero, med borbo le za silo zakrpano rano, so zdaj mogli popravi'ti in obvarovati borce pred trajnejšimi posle- dicami. O časih, ko je bilo, hudo biti ranjenec in zdravnik, pripoveduje eden od paci- entov dr. Ivana Kopača: MILAN PUGELJ: PO PAUČKOVI ZASLUGI HODIM »Na Paškem Kozjaku — mislim da 19. ali 20. febru- arja 1944 — sem dobil rafal v desno stegno, kjer je bila desna stegnenica osemkrat prestreljena. Od tam so me nesli preko Paškega Kozjaka, Plešivca, Graške gore, Velu- nja, do kmeta Rnežnika. Tam smo bili trije ranjenci, ene- ga (Jožeta Leplna-Risa) pa so prestavili do soseda Pete- lanška, kjer mu je stregla njegova sedanja žena Marta. Po enem tednu so me pre- stavili do kmeta šubeljna (po domače Andrejca), kjer me je operiral doktor Kopač- Pauček. Prenesli so me s skednja, kjer sem bil tri me- sece skrit, v hišo. Rilo je »i:lih« pred mojim godom 22. maja, ko je drevje cvetelo, to sem si dobro zapomnil. Pauček je takrat rekel: »Milan, danes pa bo!« Odgovoril sem mu: »Kar bo pa bo. Huje tako ne mo- re biti.« Se to! Ko sem ležal na skednju sem bil pokrit z dvema otepoma slame in nič kolikokrat so na teli oiepih in meni ležali Nemci. Pri se- bi sem imel eno samo bom- bo, za vsak primer .. . No, ko so me prenesli v hišo in položili na »hobl- pank«, so mi umili nogo in brez narkoze začeli. Za en »ajmer« gnoja se je nabralo. Štirje so me držali kot bika, Pauček pa je rezal. »Zategel pa si,« je rekel Pauček, ki me je potem hodil vsakih štirinajst dni prevezovat. To še ni bil konec. Nekaj mesecev kasneje sem Paučku povedal, da me noga boli. Pod smreko so me kurirji prijeli, Pauček pa je z dve- ma pincetama razteg^nil rano, notri pa je bila krogla. Tr- pel sem Tantalove muke. Za Kopača bi za vse tisto vsak dan nekam ^sušnil', ko mi je toliko pomagal, Лл danes lahko hodim.« (Zapis in slika: Tone Vrabl) 10. stran — NOVI TEDNIK 28. februar 1974 -- §t. j pisma NA VLAKU Redki so tá&U, ki ne po- znajo slovečega vlaka, ki mu po domače pravimo kar »rogatčan«. To je vlak, ki vsak dan preva- ža delavce m mladino na delovna mesta in v šole. Vagoni tega vlaka so stari, umazani in popol- noma razmajani, üioko- motiva — največkrat »sle- pca na eno oko« prisopiha z glasnimi žvižgi never- jetno točno v Šentjur. Ko se ob 6.15 končno le zigne- temo v prenapolnjen vlak, je pred nami zanimiva vožnja do Celja. Ko vstopimo, nas ob- jame gosia vroča megla neprijetnih vonjav. Potni- ki — največ je mladine — se leno pretegujejo; mnogi se s cigareto v ustih pomenkujejo, neka- teri celo že ob tej uri kvartajo, skratka pisana druščina. Vse prej kot prijetno pa je poslušati razmaja- na vrata in okna; da ne omenjamo mokrih, uma- zanih sten in neštetih raz- pok, skozi katere nepri- jetno piha; poleg tega pa padajo v vagon iskre in saje. Zato ni čudno, da človek od vsega ropota in trušča ne sliši niti same- ga sebe. Omenila bi rada tudi neobzimost nekaterih lju- di, ko izstopijo že v Sto- rah. Ker Izstopajo kar pri obeh izhodih naenkrat, vedno obstaja nevarnost, da zaradi velike gneče in prerivanja potegnejo ko- ga za sabo. Nekateri fant- je se zadnji čas spomni- jo, da je vendarle treba Izstopiti, zato kar poska- čejo z že premikajočega se vlaka. Ko prispemo končno le na cilj, si z olajšanjem oddahnemo. In kakšen je naš po- vratak? Ko se vlak zopet nar polni, se prične zoprno sprehajanje mladine iz vagona v vagon. Ker pa je povsod enaka gneča, se dolga procesija spet vrača... Dijaki, veseli, da so re- šeni šolskih nevšečnosti za ta dan, malicajo in po- tem mečejo odpadke kar na tla. Zelo enostavno, mar ne? Mlečnozobe, kratkokrile frklje s ciga- reti v ustih in nespodob- nim govorjenjem enostav. no okupirajo kar cele klopi. Ce je treba odsto- piti prostor starejšemu človeku, se sklicujejo na rezervacijo. To je bilo le nekaj utrinkov iz vsakodnevne vožnje. Prijetna ravno ni takale vsakodnevna vož- nja z vlakom, pa se člo- vek vendarle tudi takim neivšečnostim privadi. LENKA VRABIC NA IZLET? Čeprav bolj pozno, ven- dar se kljub temu ogla- šam. 2e več let berem NT. Naročnik je moj sin Maks, ki zdaj služi vojar šM rok v Titovem Vele- su. Brala sem, da tudi le- tos zbirate žene za izlet na morje. Tuda jaz bi že- lela biti med njimi, ker še nikoli nisem bila blizu morskih krajev. Stara sem 61 let. Na majhni zemlji, komaj '6 ha,, se z možem komaj preživljava. Mož je invalid, tako da se sama mučim z vsem. Upam, , da bo tudi zame kakšen prostor na tem izletu žena. MARjJA HROVATIC, Dobje ODGOVOR: Za naš iz- let na morje je prišlo mnogo več prijav in že- lja, kot je sedežev v dveh avtobusih, zato smo v ure- dništvu izžrebali sto tistih srečnic, ki še niso videle našega Jadrana Vse izžre- bane smo tudi pismeno ob- vestili o odhodu in progra- mu izleta. Upoštevali smo vse prijave, ki so prišle pravočasno. Vabila pa smo že poslali v petek in tako ste, draga Hrovatič Marija, letos rok zamudi- li Pa drugo leto zagoto- vo, ali ne? Oba ne bova to pozabila. MALO KRITIKE! K vaši oddaji oziroma zabavno-glasbeni oddaji z dne 17. 2. 1974 ob 10.15 v Šentjurju pri Celju ni- mam glede organizirano- sti in res kvalitetne pri- prave nobenih pripomb. Proslava je potekala v najlepšem redu tako za tiste, ki so jo gledali ne- posredno, kakor tudi za tiste pri radijskih spre- jemnikih, ker je bilo brez vseh motenj. Tudi glede nagrad, ki so bile res pravično razdeljene, ni- mam kaj pripomniti. Mo- tilo me je le nekaj, česar ne morem zamolčati in želim, da pride v javnost, to pa je, da ,sem opazil po vseh sedežih reklam- ne kartice, ki so nazad- nje obležale pod sedeži neizkoriščene in pohoje- ne, kajti publiki je bilo več do tega, da so gleda- li in poslušali oddajo brezplačno, kakor pa da bi kdo vzel kartico in jo ponudil sosedu ali svoje- mu znancu in poagitiral za novega naročnika NT. Ko pa je tovarišica pre- čitala riiigrade, ki so predvidene za tiste, ki bo- do pridobili največ novih naročnikov, sem temu tu- di jaz z navdušenjem plo- skal in se pridružil aplav- zu poslušalcem oddaje. Do tukaj vse v najlep- šem redu. Prizadetega pa sem se počutil in mishm, da ne samo jaz, ampak še mnogo drugih, ki mogoče prav tako dolgo kot jaz stalni naročniki NT, bivšega SAVINJSKE- GA VESTNIKA. MSsUm, da tudi vi priznate, da smo že nekakšni jubilan- ti, ki smo vam tudi v kritičnih časih, katerih med tem obdobjem ni manjkalo, ostah avesti in resni naročniki. Ko pa se ob takšnih FKjmembnih prireditvah, kot je obletnica pvohoda 14. divizije na Štajersko, kot je büa 17. t. m. v Šentjurju, ni nihče spom- nil na s^are in najstarej- še naročnike vašega časo- pisa, ampak ste usmerili vso pozornost le agitaciji novih naročnikov, kar tu- di pozdravljam, k temu komentar ni potreben in upam, da mi boste vsaj v pogledu t^a dali prav. Zaradi moje kritike, ki je p>ovsem upravičena, ni- kar ne mislite, da bom zaradi tega list odpove- dal, sao je moj prijatelj že 26 let, vendar pa ču- tim, da boste mojo kriti- ko vzeh z razumevanjem na znanje in bom mogo- če še kdaj deležen kakš- ne pohvale za vzgled mlajšim in novim naroč- nikom NT. ANTON ARH stolpič II Šentjur pri Celju ODGOVOR: Tovariš To- ne, imate prav in ste nam dali dobro idejo. Za se- daj je še ne povemo. Mo- rate pa nas razumeti (in upam, da boste pomaga- li), da si dobimo kar naj- več novih naročnikov. Več zvestih prijateljev NT, takšnih, kot ste vi! O, TI ŠOFERJI Dne 22. februarja sem čakala na avtobusni po- staji v Celju. Tam sem bila že ob 16.30. Bila sem prezgodnja in sem mora- la počakati do 17. ure na odhod avtobxisa. Ob 17. uri pelje namreč av- tobus Bistrica ob Sotli in še dodatna za Podčetrtek. Ko sem vprašala spre- vodnika, če počaka avto- bus v Prožinski vasi, je rekel, da pred Šentjur- jem ne stoji. Tako sem F>očakala na avtobus, ki pelje ob 17.10 v Krapino. Tudi ta sprevodnik mi je na vprašanje, ali avtobiö stoji v Prožinski vasi, od- vrnil, da ne počaka pred Šentjurjem. Tako sem že malo slabe volje čakala na aivtobuiis, ki pelje na Planino ob 17.30. Imel je zamudo in je peljal šele ob 18. uri. Čakala sem do 17.45, ko ima odhod avtobus za Dramlje. Ta je bil tako poln, da ni- sem prišla nanj. Končno pa je le pripeljal avto- bus za Slivnico ob 18. uri, s katerim sem pri- spela po eni uri in pol čakanja domov. Kar se tiče lokalnega avtobusa za Slivnico pa še to, da ta ne pozna zjutraj ob 5.10 postaje v Prožinski vasi. Pelje mi- mo, tako da mora polna postaja ijudi čakati do 5.30 na druge avtobuse. Počaka v Vrbnem in na Opoki, le v Prožinski ne. Tako večma delavcev za- mudi službo, jaz pa prak- so. To se neprestano po- navlja. Pri Izletni u naj to ure- dijo. Ce drugače ne, pa naj ima še lokalni avto- bus za Slivnico med 17. in 18. uro še eno vožnjo do Šentjurja. MARTA ŠTUKLEK Prožinska vas KAJ JE Z MLEKOM? Ravno danes sem bra- la v Kmečkem glasu o mleku. Veliko se sliši, da mleka primanjkuje. Mar- sikdo bi se še potrudil z mlekom, čeprav danes mnc^o zahtevajo glede či- stoče in hlajenja. Tudi dolga pot do zbiralnice vzame precej časa in tru- da. Vendar se za vse člo- vek rad potrudi, če bi bila bol' pravična cena. 12. decembra sem brala, da so prenizke cene za mleko. Samo pri mleku bi gledali na nizek oseb- ni dohodek, drugje pa ne. Po mojem je v našem kraju najbolj poceni mle- ko. 1 liter mleka je po 2 din, cel mesec 60 din. Nobeno drugo živilo ni tako poceni. Povedala bom svoj pri- mer. Vsa vesela sem za- čela spet oddajati mleko v zbiralnico 2 km daleč. Prej sem delala maslo. Meseca maja sem šla osebno v Šentjur na kom- binat, da bi se dogovori- la za pogodbeno oddaja- nje — dodatek je 10 para pri litru. Tam so mi po- vedali, da za to ni tisko- vin, prišli pa da bodo v zbiralnico Toda mesec za mesecem nič. Kontrolor Pleterski vsakokrat pra- vi, da ne more Tudi to sem za dobro vzela, saj več kot prositi ne moreš. Drugo pa so čudne cene. Avgusta je imel maščobo 3,9 plačano po 2,02 din, oktobra pa isto maščobo 1,77 din. Kako je to mo- goče? Zopet sem se pe- ljala v Šentjur, vendar ni- sem nikogar našla, ki bi mi povedal, zakaj takšna razlika. Upam, da tudi v mestu nimajo enakih cen mleka m lahko tisti z nizkimi dohodki kupuje- jo cenejše mleko. Zdaj je sezona za prar šiče in naj prašiči pijejo mleko. Bo ena p>ot in ena jeza manj Mleka pa go- tovo še ne bo kmalu do- volj, saj so cene nizke in preveč smešne. MARIJA BELAK Dobje 8, Dramlje ODNOS DO NARAVE — Večkrat imamo prilož- nost v časopisih brati o zastrupljanju narave, ka- ko se ljudje dušimo v last- nih odpadkih, kako ureje- vati naravna okolja in še in še bi lahko naštevala. Ti problemi so najresnej- ši in razmišljanja vredni v sedanjem času. Industrializacija je tako napredovala, da so odpad- ki tako množični, da jih mikroorganizmi ne zmo- rejo več hitro in do kra- ja razgraditi. Najbolj ne- varni za naravo so anor- ganski in radioaktivni od- padki, ki pa bi. utegnili v človekovi nepremišljeno- sti uničiti vsa Siva bitja na zemlji. človek odlaga odpadke v naravo, v vodo, v zrak. v zemljo. Pri tem pa ne pomisli, kaj s tem povz- roča, niti da bi odpadke primerno obdelal, da ne bi škodili naravi. To pa je včasih zelo drago in bi bi- la zato proizvodnja nedo- почпа. Zato človek raje molči, zapre oči in ne go- vori o škodljivosti svoje- ga početja. Ta tehnika us- peva pri Imdeh. ki o delu samo govore, pri tem do- STOJI^ STOJI BELI GRAD PIŠE (3) ZDENKA STOPAR DIRENDAJ V PREDDVERJU Predgradje proti no- tranjemu gradu ni bilo posebej zavarovano, če- prav je bilo po navadi ločeno od njega s po- sebnim notranjim jar- kom. Imelo pa ni le po- membne obrambne vlo- ge, paß pa tudi gospo- darsko. Tu so bila na- mreč ob obzidju гагапе- ščena najrazličnejša spodarska poslopja, predvsem pa hlevi za konje, govedo, drobnico in pse, pa tudi sokolar- na, prebivališča služin- čadi in grajskih hlap- cev, pivovarnice in pral- nice. Tu so prenočevali tudi tujci, katerim niso toliko zaupali, da bi jih spustili v notranji grad. Tu so bile včasih tudi manjše grede za zele- njavo, zelo pogosto je bila v njem zasajena kakšna lipa, del prosto- ra pa so racü uporab- ljan za vaje v ježi in bojevanju z orožjem. Ce je bil prostor ome- jen, je bilo vadišče zu- naj gradu, vendar v nje- govi bližini. Najbliže zunanjega obzidja so bili vedno hlevi, v katerih pa so poleg večjih domačih živali imeli vedno tudi dosti perutnine, tako gosi, race, kokoši in go- lobe. Vse to je bilo рк)- trebno, če naj bi bila grajskim prebivalcem v nemirnih časih, zlasti 6e je prišlo do oblege, zagotovljena zadostna prehrana. V starih listi- nah pa med domačimi živalmi pogosto omenja- jo tudi osle. Uporablja- li so jih kot tov4>rne ži- vali, razen tega pa so vlačili vodo iz globokih vodnjakov. Drugi, notranji del predgradja, je bil v bli- žini grajskega jedra. Le- žal je navadno nekoli- ko više, včasih pa je bil od prvega dela pred- gradja še posebej ločen. Tako je npr. za celjski stari grad znano, da sta bila prvi in drugi del predgradja ločena s po- sebnim obrambnim zi- dom, katerega ostanki so še danes vidni, razen tega pa je na meji med obema deloma stal mo- gočni Friderikov stolp, ki je nudil celotnemu predgradju mogočno varstvo. V drugem delu pred- gradja je prebival del služinčadi, predvsem pa grajska posadka, razen tega pa tudi manj po- membni ali povsem ne- znatni tujci. Tudi so tu shranjevali reči, ki so jim bile v notranjem gradu v napoto. Razen tega so bili v tem delu navadno tudi konji, zla- sti če so bile poti med obema deloma pred- gradja uporabne za je- žo. Razen tega so tu uprizar-ali turnirje, če je prostor to dopuščal. Konj so imeli vedno dovolj, saj so jih potre- bovali tako za vojsko- vanje kot tudi za tur- nirje, za lov in popoto- vanja. Za ta namen so morali biti tudi dobro izšolani. Nihče od plem- stva, tudi naj neznatne j- ši vitez, se ni hotel bo- jevati peš; samo boj na konju je veljal za sta- nu primeren. Viteza sta morala spremljati vsaj dva hlapca, moral pa je zase in zanje vzdrževati tudi določeno število konj, da se je, kadar je moral v boj, lahko svo- jemu položaju primerno postavil Bojni konji so bili veliki in težki, po navadi žrebci, saj niso nosin le svojega gospo- darja z vso viteško opre- mo vred, ampak so bili tudi sami oklepi j eni in po vrhu obremenjeni še s težkim sedlom. Poto- vali so v tistih časih samo na konjih, tako gospe kot gospodje in sicer na lastnih konjih. Samo posebne odlične gospe so že takrat po- tovale tudi s kočijami, ki pa so bile nerodne m grobo izdelane, tako da so z njimi le počasi prišle naprej. Grajski jarki so bili navadno izkopani ne le okoli celotnega gradu, pač pa tudi pred notra- njimi obzidji. Pogosto so bili znotraj pozidani, bili pa so tudi presenet- ljivo široki in globoki, če je bil grad postav- ljen v ravnini, so bili napolnjeni z vodo, tako grad v Slovenski Bistri- ci in v Racah pri Mari- boru. Na višinskih gra- dovih so bili jarki suhi In pogosto vsekani v skalo, tako na gradu Planina pri Sevnici, gra- du Kunšperk pri Bistri- ci ob Sotli in dru^d. Z izdelavo takšnih jarkov Je bilo potrebno ogro- mno dela, saj takrat še niso poznali smodnika In so si lahko pomagali samo s človeškimi ro- kami. Seveda pa so pri kopanju teh jarkov do- bili tudi kamenje, ki so ga pozneje koristno uporabili pri zidavi raz- ličnih grajskih stavb, tako da takšne Jarke v nekem smislu lahko imenujemo tudi kar grajske kamnolome. Bi- li pa so tudi gradovi, ki sploh niso imeli jarkov. Takšni gradovi so bili postavljeni na strmih, praktično nedostopnih skalah in tu jarki sploh niso bili potrebni, saj so prepadne stene prak- tično povsem onemogo- čale sovražniku, da bi se približal gradu dru- gače kot po dobro va- rovani grajski poti. Pri- mer takšnega gradu pri nas je stari vitanjski grad. (Se nadaljuje) §1. 8 —- 28. februar 1974 NOVI TEDNIK — stran 11 bro üvijo in težijo k vse višjemu osebnemu stan- dardu. za drugo pa se ne zmenijo. Zaradi tega pa postanejo vsi ukrepi proti zastrupljanju narave neiz- polnjeni. Vendar pa človek ni og- rožen le od tehničnih na- prav in izkoriščanja narav- nih bogastev, ampak tudi od posegov, ki rušijo po- dobo našega okolja z gra- ditvijo neprimernih objek- tov, s hrupom in drugimi objekti in pojavi, ki ško- dujejo človeku in ga tudi psihično obremenjujejo. S prvim korakom v ve- solje človek misli, da je gospodar nad naravo. Za- to jo lahko poljubno spre- minja in oblikuje, ne da bt pri tem upošteval na- ravne zakone. Medtem ko velik del nerazvitega sve- ta nima sredstev, da &i uporabljal naravne vire v dobro družbenogospo^dar- skega razvoja, se v boga- tih in razvitih državah že pojavljajo problemi, fci opozarjajo človeka na škodljive posledice. Prvi so svarili znanstveniki, vendar se je njihov glas izgubil v hitrem rutpredku gospodarstva. Predramili in začeli so iskati izhod takrat, ko so bile •posle- dice Se skoraj nepoprav- ljive. Znmmiva sta naslednja dva podatka. Do konca osemnajstega stoletja je človek iztrebil triintride- set vrst živali. V enem stoletju, v devetnajstem, pa prav toliko. V prvih petdesetih letih tega sto- letja je po človekovi za- slugi izumrlo preko pet- deset vrst živali, TUijveč sesalcev in ptičev. Ta ne- varnost grozi sedaj tiso- čim vrstam vretenčarjev. Siromašenje živalstva in rastlinstva je velika in nepopravljiva škoda, s ka tero si človek zmanjšuje možnosti obstoja. Tudi podatek o pomanj- kanju kisika je zaskrblju- joč. Avto, ki porabi pet- deset litrov bencina, rabi za izgorevanje le-tega dve- sto kg kisika. S to količi- no kisika bi lahko človek živel skoraj celo leto. Ko- liko je na svetu letal, av- tomobilov, tovarn, štedil- MUCA MIKI živela je mucka po rnienu Mika. Bila je zeQo pridna in priljubljena. Doma je büa iz Primo- ža 22 pri Šentjurju, čez kratka dva meseca bi bila iapolnila 20 let (Njena »sestra« jih je imela 17). V teh dvajsetih letih je bila samo enkrat bol- na. Do smrti je bila lepo ohranjena, saj je ko- maj 3 dni pred smrtjo zbolela. Marsikatero oko jo je začudeno pogledalo. Skoraj neverjetno je, da lahko mucka učaka tako starost. Pa je res. To lahko pove tudi njena prva gospodinja Tilika Sivka iz Hrušovca, zaposlena pri LIP Bohor Šentjur. Rada bi vedela, če kdo ve, kakšna je življenj- ska doba te živali. Ce ve še kdo za takšen pri- mer, naj napiše! Z veseljem ga bom prebrala. Z. S., Primož nikov in plavžev, ki ta- ko rekoč žrejo kisik, obe- nem pa zastrupljajo zrak in okolico. Na svetu že primanjkuje kisika, koli- čina ogljikovega dioksida pa se povečuje. Če bi Evropo pokrili z velikan- skim poveznikom, bi se zaradi pomanjkania kisi- ka v dveh ali treh dneh vsi zadušili. Skratka, človek uniču- je naravo, zato je treba nekaj ukreniti. Po vsem svetu se prizadevajo, da bi preprečili nepravilno uni- čenje narave in prekomer- no izkoriščanje naravnih bogastev. Onesnažen ie zrak, voda okužena, zem- lja zastrupljena, bolna so industrijska središča in mestna naselja, človek se duši v lastni nesnagi, ki ga obdaja vsepovsod. Za- struplja se s hrano, ki jo uživa. Vedno manj je zdravega mleka, mesa, sadja, da o industrijskih hranilnih izdelkih, ki Hh vsiljuje napihnjena rekla- ma v želji za dobičkom, sploh ne govorimo. Vsakdo ima pravico ži- veti v zdravem okolju in te praHce mu nihče ne sme odvzemati. Za to se borijo tudi vse mednarod- ne organizacije. Jugoslavi- ja va se pridružuje vsem. njihovim akcijam. Kajti danes je najbolj ogrože- no zdravo okolje in zdrav način življenja v njem. Klic po ohranitvi okolja se je priplazil tudi v Slo- venijo. čeprav pri nas ni opazno v tolikšni meri, nam že prinaša nesrečo. V skupnost za varstvo oko- lja smo vključeni vsi. ki hočemo živeti v zdravem okolju in ohrarnti naša na- ravna bogastva. Ne zave- damo se, da je kos Ev- rope naš največji naravni zaklad z vsemi živimi bitji in rastlinami. V tem kosu zemlje se skriva naša kul- tura in gospodarska pri- hodnost. To dragoceno de- diščino smo prevzeli od prejšnjih slovenskih rodov in naša naloga je, da jo v takšnem stanju izročimo prihodnjim rodovom. S premišljenim gospodarst- vom in smotrnimi tehnič- nimi napravami bomo obogateli naše kulturno življenje, v nasprotnem primeru pa bomo pustili popačeno naravo. In skraj- ni čas je, da izbiramo in izberemo pravo pot. O tem mora premišljevati vsak in k temu tudi kaj prispevati. Le tako bomo dosegli lepše in svobodnej- še delovanje človeka. Ta zavest mora vrodreti tudi v našo dnižbo in do sa- moupravlja^cev, ki mora- jo spoznati in ceniti vred- note zdravega окоШ Uso- dno vvrašan^e sedanjosti je var'itvo okolja. Varstvo okolja, to je oh- ranitev naravnih bogastev, pokaže odnos človeka do narave, ki je zrcalo naše kulture. Zamislimo se ob pregovoru »Ni ie ptice, ki bi si ponečedila gnezda« in skušajmo biti podobni pticam, ki bi nam. če bi znale govoriti, vedele mar- sikaj povedati o tem. MOJ POLET Bilo je v jeseni, ko je listje že odpadlo. S ko- nji smo se peljal i v gozd ter naložili velik voz list- ja. Takrat sem bila stara pet let. Dobro se spomi- njam, kako sem v gozdu nabirala zelene vejice, na katerih so se držale rde- če krogljice. Ko smo se priî)eljali domov, smo 531 h kosilu. Jaz pa sem se tiho izmuznila. Sama sem se splazila na voz in ga zazibala. Ker ni bil voz zavrt, me je odF>eLjal sku- paj z listjem pod breg. Voz je drvel s tako nagli- co, da se je prelomil na dva kosa. Seveda je tudi mene vrglo v zrak. Ko so moji vse to videli, so sa- mo kričali, ker pK>magatl niso mogli. Okoli mene se je zbralo veliko ljudi. Hitro so me odpeljali v bolnišnico. Ko me je zdravnica pregleda- la, je ugotoviila, da sem zdrava. ZIMSKE POČITNICE Kaj je tebi zima bela, da letos nisi se odela. Golota tvoja je sramota, študentom našim br I 'ca zmota. Ko celi teden so čakali, da se bi malo poigrali, a ti si plašč svoj beli skrila in si na otroke pozabila. Otroci so na trati se igrali, ker niso snega dočakali. Zim.a taka njim ni všeč, počitnic zimskih pa ni več. Štefka Gologranc, 7. c OS Store VZEMITE ME S SEBOJ Sem dolgoletna naročni- ca NT. Naročnino za tako zanimiv časopis je vredno plačati. Vljiidno vas prosim, sprejmite me med tiste srečnice, ki jih boste po- peljali v Koper. Upam. da nisem že .->dveč. Sem kmeč. ka proizvajalka, vdova.. Mož se mi je ubil. Sem tudi mat 6 otrok in še nisem imela priložnosti, da bi šla kam dl^je kot v Celje. Prosim vas, če bi me sprejeli. Pišite mi, če se izleta lahko udeležim in kdaj točno bo odhod. aOZALUA JAVORSEK. Pristava ODGOVOR: Draga Roza- lija, vam velja enak odgo- vor kot Mariji iz Dobja. Zmeniti se moramo »pri- hodnje leto. NAŠA MAMA Prejeli smo pisemce, v katerem nas naša bralka prosi, da objavimo tole pesmico, ki jo je zložila za svojo mamo Lojzko Cizej. Mama Lojzka, pre- berite! Naša mama bo imela šestinosemdeset let, . a vsak ji prisodi le petinštirideset! Trinajstim otrokom je življenje darovala in mnogo trpljenja v teh letih prestala. Grenko življenje ji prizanašalo ni, kar usoda je terjala od njenih — ljubljenih. Saj je vdova ostala s petinštiridesetimi leti, z vsemi skrbmi in številnimi otroki! Sta dva ji umrla v detinskih dneh, v partizanih padla dva — najlepših let. Z grozo je sprejela žalostno vest, ko sin postal je žrtev avtomobilskih koles. Od sinov ji le eden je ostal, a ta se je v tujino podal. Hčera pa vseh sedem še živi, z ljubeznijo jim svoje izkušnje deli. Življenje spet nadomestilo ji je z vnuki izgubo, da lažje pozablja svojo bolečino in tugo. Osemnajst je teh vnukov, ki vsi jo ljubijo, z njimi pa tudi trinajst že pravnukov. Ko skupaj vsi pridejo, jih je kar lepo število in vsi se potrudijo, da jo čim bolj razveselijo. Pesmi prav lepo še rada zapoje, ob njih malo pozabi na vse gorje svoje. Hčerka Pavla PIŠE (3) MILENKO STRAŠEK Majhna glava, vsa skuštrana, je molila na kratkem vratu mimo ogla; na trgu ni bilo nikogar. Potem se ie glava še oolj stegnila okoli ogla m prikazale so se dolge, dolge, suhe noge (imaš noge kot suha južina, je večkrat rekla mamica) in 70 ucvrle proti domači hisi. Zdaj je bil Matjažek na pragu, previano je pokukal v vežo. V njej je bilo čisto tiho, potem je narahlo pritisnil na kljuko kuhinjskih vrat, ki so se vdala brez hrupa in že je bil v kuhinji. Nikogar ni bilo blizu m samo še nekaj korakov je bilo treba... Vrata sobe so bila priprta. Zdaj je bilo treba sto- piti naprej, še naprej, odriniti vrata. Vse je šlo mir- no, mamica je spala in zdaj bo pri njem, prt... no..., privaditi se bo moral, moral bo reči bratec, imena za- enkrat ninia tale stvarca, ampak on mu pravi pag- lavec ali kakorkoli že. Zdaj stoji Matjažek ob postelji- ci tn gleda. Radovedno m začudeno, majhna stvar pa spi Pozabil je, da je lačen in od časa do časa po- gleda k татгсг na posteljo. Spi, tudi ona spi. Kakor začaran strmi v majhno žogo, ki spokojno leži in sko- raj neslišno diha, kot da je ni. In kakor nevede mu roka zleze iz žepa. se počasi spusti čez ograjico v po- steljico in Obstane nad Itcem. Potem Matjažek že čuti nežno, toplo kožo majhnega bitja. Zdaj ga pnme za nos, pravzaprav nosek m ga. o ?oj. TZ še malo bolj. pa je zopet vse f/^^vS'® gane. zdaj močno stisne ^robn» in Odpre očt. usteca se mu ^'"'^"^^^ '^oni čisto kami, Matjažek pa hitro skrije roke^JJ^^^ nedolžno nad posteljzco in t se vendar ne bi zadri in me tzdal!) V птМг ^^^ težko. Fantič pa je tiho, nič ne Jokajamo z rokamt krili in Matjažku se zdi, da se mu smemju.... Potlej je Matjažek večkrat hodil gledat bratca. Vse. tej tiho, neslišno, kot mačka. In vsak dan se mu je fantič zdel lepši, prijaznejši, vedno pa je Matjažek pazil, da ga ni videla mamica, kako gleda dečka. To bi bilo zanj zelo neprijetno, saj si vendarle ni želel bratca! Nekega dne pa se je obrnilo. Zdaj je bil deček že precej veuk m Matjažek m čutil več odpora do njega. Stal je ob posteljici in glej. fantič ni spal. Z rokami se je igral, s prsti ene roke je grabil prste druge, potem pa se je tega naveličal in začel grizljati ode jico. Mat. jažek je gledal in gledal, potem pa je fantiča prijel za roko in io drži nekaj trenutkov v svoji in fantič mu je pomolil še drugo. Zdaj mu je Matjažek rahlo stre- sel rokici in nenadoma se je fantičku razlezel obrazek in Matjažek je slišal smeh. Prvi fantičev smeh. Matja. žek mu je stresal rokici, ga vlekel za ušesa in žgeč. kal, pokleknil na tla, porinil roko med latice postelji- ce, prijel dečka za lase in zaklical: »Ku, ku!« Zdaj se deček ni več nehal smejati in Matjažek je pozabil na preinfinost. »Fantek, daj mi rokico. Priden, fantek. Rres priden! Ku. KU tfuc. bue.« »Mamica, dečko se smeje. Meni se smeje. Res ma- mica in z rokami kriii.a »Rad te ima. Matjažek, pozna te že. pa se ti smeji.« »Ja. mamica, pa saj ne ve. kdo sem?« »Ti si neumnež, tvoj obraz pozna. Pridi k meni.« In Matjažek je šel k mamici, ki ga je tesno objela in poljubila, potem pa sta oba odšla k fantičkovi po- steljici. »Kaj praviš. Matjažek, kako naj mu bo ime. Zdaj je minilo že dovolj časa, od kar se je rodil, in čas je, da mu damo ime. Lahko izbereš, če hočeš!« »Janezek.« »Prav, pa naj bo Janezek, če U tako želiš,« se je strinjala mamica. Cez nekai dni so fantiča peljali h krstu. Zraven je Sel tudi Matjažek, ves imeniten in lep, za hišami pa so prežali trški paglavci. »No, Matjažek, kako si dal ime vašemu princu?« je hotel vedeti Mihi. Sploh so se vsi silno zanimali za novega tržana, kot da bi bil ne vem kaj. Celo zdaj, ko je hil mali star že več mesecev, ni prenehalo zanima- nie. Zbirali so se včasih, takole ob nedeljah, pa ob ve- čerih, Matjažku je šlo to na živce, kot je rekel, in mo- drovaa. Janezek sem. Janezek tja. včasih pa še: Mat- jažek, ti je všeč, kako si zadovoljen in tako naprei. Fantič je rasel kot konoplja. Matjažek se je kar čuclil. Celo hoditi je začel. Popoldne, da, popoldne ne- kega dne je bilo, Matjažek je nekaj rezljal na dvori- šču. Janezek pa je čepel v staiici, pogumno zroč pred- se v kokoši in jih vabil k sebi. Potem je začel plezati, preplezal je ograjico, ki m bila velika, pa je kljub te- mu padel na tla. Ni jokal, kje neki, bil je Matjažkov brat. Postami se je na nožice, se strumno razgledal po dvonSču m prestavil nogo Pa še eno. In spet drugo. Janezek je korakal, čisto tiho, le kure so bežale pred junakom. Zdaj je pnšel na polovico poti in spustil se je na roke. Izpod oči je pogledal Matjažka, ki je ne. utrudno rezljal, ne meneč se za dogajanje na dvori- šču. Rezljal je glavo, bila je sicer -malce oglata, nos čudno kvadratast, eno uho se mu je zaradi nerodnosti odlomilo, drugega pa še ni naredil. Janezek je še ved- no gledal, kot bi želel, da mu pride pomagat. Nič ne bo. Najprej se je postavil na eno, potem še previdno na drugo nogo m odkorakal na drugo polovico pott. Zdaj je bil tik pri njem. Matjažek pa ga kljub temu še ni videl. Janezek je stegnil rokico in ga prijel za lase — globoko sklonjena glava je krnkala čisto pri tien. »-1 jaze K!« Ugovorjeni se je ustrašil in se prevrnil, dečko pa se je smejal in kure so bežale na vse strani, ko je Krim z roKami m Klicat: »ijazeK, ijazeK!- Poslej kure niso imele več miru, Matjažek pa še manj, čez nekaj let pa še martinčki v židu ne. Na Rìfnìku ЖЕНК1 SPOMINI »Iz te Fendretove domačije so bili 1. 1942 odpeljani in dali svoja življenja za svo- bodo naše domovine . ..« Te besede so vklesane v spominski plošči na rojstni hiši sedmih žrtev NOB Fen- dertove družine na Rifniku. Danes tukaj živita preživeli sestri Fanika in Rozalija s svojo družino. Tako sta obujali spomine na tiste strašne dni: »Ko se je pričela vojna vihra, seno živela v Mariboru, a sem se prav kmalu vrnila domov na Rifnik,« je pričela s pripove- dovanjem Rozalija. »Bratje, ki so živeli doma, so hodili na delo. Kakor hitro se je pričelo osvobodilno gibanje, so podpirali partizane. Nem- cev sicer na tem območju ni bilo, vendar so zvedeli, da bratje sodelujejo s partizani.« »Nikoli ne bom pozabila ti- stega jutra, 8. julija 1942,« je pripoved nadaljevala Fanika. »Bilo je ob četrti uri zjutraj, ko zaslišimo zamaj surovo razvijanje in klice Nemcev. Morali smo jim odpreti. Ustrahovali so nas z naperje- nimi brzostrelkami. Mater so surovo brcali in jo potolkli na tla. Brate Ivana, Karla, Tinčka in Tončka pa so do- besedno potegnili iz postelje in jih odpeljali. Najprej v Šentjur, kjer so jih še z ne- katerura drugimi nesrečniki strpali v avtomobil in jih od- peljali v Celje — v zloglasne zapore Starega piskra. 23. ju- lija 1942 pa so jih že ustreli- li.« Za hip se je ustavila. Ve- dela sem, da ji je neizmerno hudo pri srcu. S sotlzamd v očeh je nadaljevala: »Jožeta so odpeljali nekaj dni kasne- je v Maribor, kjer je bil tu- di ustreljen. Da pa bi se gor- je še povečalo, so odpeljali najprej mater, nato še sestro. Mati je bila nekaj časa v Ptu- ju, nato pa so jo, tako kot se- stro, od^jaM T Auschwitz. Tam sta zaradi bolezni, hude- ga mučenja in stradanja umrli.« Rozalija je dodala: »Žare z njihovim pepelom so sprav- ljene T Gradcu.« Nato se je spominjala partizanov Koz- janskega odreda. Večkrat so prišli k njim; lačni, utrujeni, prezebli. Vendar so ostali pri njih le za urico, dve, da so se malo spočili. Potem pa so zopet krenili v borbe, juriše nad okupatorja. Da, pretresaj iva je njuna pripoved; tako pretresljiva, da nas mora globoko presu- niti. Mi, ki smo srečni, svo- bodni, smo mnogo, mnogo dolžni tistim, ki so darovali najdražje, kar so imeli — svoja življenja za nas — za našo bodočnost. Tudi teh sedem žrtev ohra- nimo v globokem spominu! Besedilo in slike: LENKA VRABIĆ Fan.ika in B07-a!ija Fendre 700 novih Zadnje fluorografiranje v celjski občini, ki je bilo po- vezano še z metodo ugotav- ljanja sladkornih botoikov. je prmeslo zdravstveni službi v Celju nove skrbi. Odkrili so 700 diabetikov, radi bi jih začeli dispanzersko obravna- vati, pa nimajo enega same- ga prostora, da bi to uresni- čili. Tako je akcija odkrivanja diabetesa, ki je bila tako mno- žično prvič izvedena v celjski občini, ostala na pol pofti. Bolniki so tu, njih število se je po :^ciji povečalo za 50 odstotkov, primanjkuje pa prostorov, ki bi jih zdrav- stvena služba zg, svoj razvoj temeljito potrebovala. Z. S. ENOTA NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE razpisuje prosto delovno mesto propagandista Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: — imeti mora visoko ali višjo izobrazbo. — sposobnost dobrega komuniciranja — da je moralno politično neoporečen in — da ima vsaj delne novinarske sposobnosti Osebni dohodek p>o pravilniku o nagrajevanju. Ponudbe z opisom dosedanje zaposlitve in dohodkov pošljite na naslov Novi Tednik Radio Celje, Gregor- PROSLAVA NA PLANINI Pred nedavnim so se po 30 letih zopet srečali na Planini pri Sevnici borci XIV. divizáje in kozjanskega območja. Prvi obiskovalci so bili že zgodnji, ker so si želeli ogledati razstavo grafike na temo XIV. divizije, ki so jo pripravili učenci osnovne šole na Planini pod vod- stvom Goceta Kalaj džisfeega. Proslavo je otvoril pred- sednik ZZB občine Šentjur Peter Hlastec, pionirji pa so pozdravili vse obiskovalce, i>osebno borce divizije. Slavnostni govornik je bdi borec, zdravnik Xrv. divi- zije, dr. Ivan Kopač. V svojem govoru je obiidil spo- mine na pohod legendarne divizije in poudaril, da to ni obujanje spominov borcem, temveč mladi genera- ciji, ki naj čuva tradicije NOB. Kulturni spored so popestrili pevci iz Šentjurja, godiba na pihala ter kratek recital gledaliških igralcev iz Celja. Tudi prebivalci Planine so se v polnem šte- vilu udeležili proslave, s čimer so se zahvalili borcem za njihov trud pred 30 leti. JAKA RATAJC Pionirji osnovne šole »Kozjanski odred« pozdravljajo borce XIV. divizije ŠENTJUR BOLJŠE MOŽNOSTI S širitvijo Šentjurja in rastjo prebivalstva rastejo tudi potreoe po razvoju telesne kulture. Dosedanji, razmeroma slabi pogoji dela v društvu se znatno iz- boljšujejo. Z otvoritvijo moderne in dobro opremljene telovadnice pri osnovni šoli so tudi sekcije »Partizana« dobile prostor za svojo redno zimsko vadbo. Iz ix)ročil vodij sekcij se da razbrati, da je bilo delo društva razgibano. Najuspešnejša je bila košar- karska sekcija, saj tekmuje njena ekipa v II. republi- ški ligi vzhod, kjer je dosegla osmo mesto. Za še bolj- šo kvaliteto igre bo treba krog igralcev razširiti, da bo možnost ižbora tekmovalcev še večja. Lepo se je uigrala pionirska ekipa, ki je dosegla četrto mesto v medobčinski ligi. šahisti, ki so končno prišli do ustrez- nega igralnega prostora, se že peto leto udeležujejo turnirja slovenskih mest in so glede usptehov «nekje na sredini, v celjski regiji pa so na petem mestu. V načrtu imajo organiziranje pionirske šahovske šole. Mali nogomet je priljubljena panoga, ki so jo igrali le v okviru občine in to masovno. Rokomet je bolj priljubljen med pionirji in se člani ter mladinci zanj niso preveč ogrevali. In kaj bi rekli h koncu? Vsekakor bo potrebno raz- vijati tudi žensko telesno vzgojo, ki je sedaj praktično ni. Društvo bo treba organizacijsko utrditi, poskrbeti za vaditeliiski kader in sekcije še razširiti na plavalno tn atletsko. Dobri pogoji so tudi za orodno telovadbo, ki je doslej ni bilo. Novemu upravnemu odboru s predsednikom R. Erjavcem na čelu, želimo mnogo de- lovnih uspehov pri tekmovalnem in rekreacijskem športu. Emest Rečnik razširitev Upravni odbor sklada za dograditev osnovne šole Šentjur je del svojega dela že opravil, ker je prva etapa z izgradnjo in otvoritvijo no- ve telovadnice končana. Na vrsti je razširitev šole za 16 učilnic s kabineti, sa- nitarijami, garderobami, več- namenskim prostorom, pro- stori za posebno šolo in še vrsto prostorov, ki bodo slu- žiU funkcionalnosti sodobne- ga pouka. Vsi prostori nove šole bodo smotrno povezani s prostori stare šole in te- lovadnico. Glavni načrti za vse navedene gradnje so iz- delani, in sicer v Zavodu za napredek gospodarstva v Ce- lju. Naročeni so predračimi za gradbena in obrtna dela ter predračuni za opremo. Računamo, da bo sklad že v mesecu marcu lahko raz- pisal licitacijo za gradbena dela. V krajevnem samopri- spevku za šolstvo se bo v letu 1974 zbralo približno 850.000 din, vloge za kredite so poslane v banko in na republiško izobraževalno skupnost. Zavedati se moramo, da je začetek gradnje druge etape odvisen predvsem od mož- nosti najetja posojil pri RIS v Ljubljani. Upravni odbor je torej pred izredno važno nalogo. Emest Rečnik zorko kotnik - 70 let Na pobudo vodstva šole in prosvetnega društva v šmar- tnem ob PaM so se pretekli četrtek zbrali zastopniki dru- štev in 0(rganizacij na skup- ni sesitanek in proslavili 70- letnico bivšega upravitelja šo- le Zorka Kotnika, ki je sedaj že nad 22 let v šmartnem. še danes pomaga pri prosvet- nem društvu in obenem odgo- varja za društveno knjižnico. Udejstvuje pa se še pri delu drugih organizacij in orga- nih občine. Slavja se je ude- ležil tudi njegov bivši uče- nec, generalni direktor Ivan Atelšek, ter mu izrekel česti- tke in zahvalo njegovih biv- ših učencev iz Rečice ob Sa- vinji, kjer je slavljenec bil 22 let uipravitelj šole. Pod njegovim vodstvom je zrasla v tem času iz štirirazrednice v osemletko, edino v bivšem gornjegrajskem okraju. Tovariš ZORKO KOTNIK, tudi naše iskrene čestitke in mnogo plodnega sodelovanja. V Šentjurju kar 179 á¡ članice kolektiva Moda Sen¡ že precej lepih delovnih rez- pridnosti, ta pa je tudi prim<; S petimi od njih smo s [ ložaju delavke danes, v kolil je pripombe, kako so zadoi¡ Seveda je beseda tekla tud vesele, saj vedo, da je bila lovne ljudi. IVANKA ZDOLŠEK, 19 le v podjetju: »To, da je pi nas samoupravljanje in di resnično odločamo, dobro v( mo. Sicer pa je osnova vs( ga delo. Razmere niso slabt Osnovne plače imam 2300 d narjev. Zadovoljna ser Imam osemletnega otroka j moža, ki je prav tako v slu bi doma pa postoriva sku; no vse, kar Je potrebno. V ste, nikdar ne pričakujei kaj velikega, zadovoljna ser s tistim, kar imam, za ki tc-čno vem, da resnično z služim.« JOŽICA ARH, 5 let v pol jetju: »Delati je treba po sod, kamor prideš. Tega ne ustrašim. Sem tekači kar pomeni, da raznaši drugim delo, zato se včai jezijo name, če ni dovolj c la. No, to se zgodi predvsi pri uvajanju nove faze. Pr šnji mesec sem dobila IS dinarjev. Tudi jaz sem тах voljna. Zdi pa se mi, da še delavke upamo prema kadar je treba kaj poveda Same smo krive.« MARIJA ŠTOR, 22 let podjetju: »Ja, kmalu boi šli v pokoj. Ce sem za< voljna? Veste, če bom doa la pokojnino, bom, pa kaj, je delovna doba za ženske ko dolga, mnogo predoli Danes ja prej umreš, kot postaneš upokojenec. Saj takoj vsakomur povem, če kaj narobe. Zakaj ne, če pa to moja pravica, ki kot delovnemu človeku pri] da. Ni treba napisati, koli zaslužim, dovolj je in za* voljna sem. Vedno si pravi da se ja ne bi kaj sprer nilo.« Zadovoljne so, z delom uveljavljajo svoja mnenja, bilo treba. To i)a bo mogo čevanjem vseh zaposlenih Ija-vljanjem zavesti, da je : visno največ. moške pLžanie. Kot ita Topra, so dosegle i so posledica njihove njena. •jali, kaj menijo o po- lahko uveljavljajo svo- aslužkom in podobno, ustavi. Bile so jo vse [■edvsem za njih — de- lUA KRANJC, 21 let v ju: »V glavnem sem za- na s položajem, kot ga ) delavke pri nas. Del- 0, ker sodelujemo v od- u, delno pa zaradi oseb- dohodka. Dobimo toli- »t naredimo. Imam 2500 ev osebnega dohodka, oljna sem, vendar pa i dohodek zahteva naj- pridnost iia delovnem . Prav tega sem vese- ij včasih ni bilo tako, bil odvisen samo od de- ga opraviš in tudi dru- je danes mnenje delav- dno bolj upoštevano.« I^TKA VÜGRINC, 6 let Ddjetju: «Tako je, še ved- iamo tremo, kadar je po- 10 zastaviti odločno be Vem, da takšna trema itrebna, ampak kaj hoče- Zaslužim povprečno po dinarjev, če pa bo dela ič, bo zaslužek še večji. Ij je plačano glede na Vloženo delo. Mislim tu- i izobraževanje. Jeseni bi i administrativno šolo. Ce odjetje dalo štipendijo? Bm, nisem še zaprosila!« kom, s tem, kako lahko te malo več poguma bi s še doelednedšim vklju- îno odločanje in z uve- (dihovih rok in glav od- M. S. Slovenjske Konjice ^lAtA POROKA Adamičeva ata Mihael in mama Alojzija sta se F>oročila 24. februarja natanko pred petdesetimi leti. V soboto sta praznovala zlata poroko. Na družinski svečanosti so se zbrali Adamičevi otroci: si- na Jurij in Vili, hčerka Vera 'iz Zagreba, Milica iz Sloven- skih Konjic in KarM, učitelj iz Oplotnice. Adamičev ata mi je s soilzamd v očeh pove- dal, da so se spomnili tudi •na Ignaca, ki so ga leta 1945 ubili Nemci. Mihael Adamič se je rodil pred 76 leti v Poleriah pri Slovenskih Konjicah. Leta 1916 je šel »na fronto«, kot sam pravi tn ise vma šele čez osem let. BI je tudi vojak v vojski generala Maasifera, ki je ob plebiscitu leta 1921 za- korakala na slovensko Koro- ško. Ko se je vrnil, je v Gab- rovljah spoznal Alojzijo in se z njo poročil. »Vse življenje sem bil de- lavec,« pravi Mihael Adamič. Delal sem tudi v Konusu, v Zrečah pa tudi dirugod. Med drugo vojno sem bil na p(ri- sUnem delu v Avstriji. Ta- krat je bilo res hudo. Najhu- je pa mi je bilo takrat, ko so mi ubili sina. Veste, bdi je zelo bister fant in zato sem prodal hišo in vse, kar sem imel, da sem ga poslal študirat. Potem pa je padel.« Solze so povedale, da Ada- mičevi še dolgo ne bodo po- zabili na svojega Ignaca. To- da življenje teče dalje in pri- naša s seboj vedno znova le- pe, pa tudi težke trenutke. Adamičeva živita sama v Slovenskih Konjicah. Pri nji- ju je največkrat tudi vnučka, ki hodi v Slovenskih Konji- cah v šolo in pomaga stari mami pri različnih oeč od neJ'-drm'eaa odnosa, kose je VfTVKCl kn^al kot davek, ki je prihnml na Uro račun, zakai. kako. koHko. to pa ie bilo fež',e zvedpti. No. saj ni- so samo г t'^i sferi bili tak- Snt odvnovedai naslednje: »Imam 7 ha zemlje in pre- cej vinograda. Kar pridela- mo na polju, je samo za do- mače potrebe. Imamo 14 glav živine.« Lani so hlev tudi mo- dernizirali. Tudi pri nj.ih je iz leta v leto slabše za delov- no silo. Hčerka sd bo kmalu ustvarila svojo družino, sin pa obiskuje osmi razred os- novne šole. Kot bodoči go- spodar na Kačičnikovi kme- tiji bo Po končanem obvez- nem šolanju moral na bliž- njo kmetijsko šolo v Šentjur. »Da se bo naučil dobro go- spodariti na kmeibiji,« je de- jal Janez Kačičrak. Tako bo- sta za delo kar sama z ženo. Pri delu jim pomagajo obdelovati stroji (traktor s priključki, kosilnica). Vzdr- ževanj strojev je drago — prav tako tudi umetna gno- jila; prodajna cena pa se bi- stveno ne spreminja. Kot je že prej povedal Janez Kačič- nik, imajo v Dramijah precej vinograda. Razumljivo je, da je obdelovanje zelo :^tevno in drago. Ce je vinograd pra- vilno obdelan in negovan, je tudi pridelek velik. Tukaj na- stopi težava; dobrega vina namreč ni mogoče prodati. KK se za odkup ne zanima, zasebnih kupcev pa ni. Poleg tega je treba plačati tudi pro- metni davek, torej se pridelo- varye vina skorajda ne izpla- ča. Ta zapis pove, da danes za kmeta res niso rožnati časi. Tukaj je tudi vzrok, da mladi kmečki ljudje zapuščajo kme- tije. LENKA VRABIC Z! če danes ugotovimo, da je kmečka žena tudi proizvajail- ka in kot taka prispeva k narodnemu dohodku (pred le; ti smo take misli zanemarja- li), i>otem se upravičeno ustavimo pri vprašanju, koli- ko smo vložili v njeno izo- brazbo. Naše šole kmečkim otro- kom s svojimi učnimi načr- ti niso v veliko pomoč. Daje- jo splošio izobrazbo, načrtne usmeritve za kmečko dekle pa ni. »Specializacija« za njo se začne šele v naslednjih le- tih. Ce to šolanje opravi spet pridobi le splošno kmetijsko izobrazbo. Vsi pa vemo, da je ob današnji usmerjenosti, ki teži v specializacijo, to pre- malo. Kdo na primer šola de- kleta za kmečki turizem? Kam naj se obrnejo, če bi se želele v tej smeri izobraziti? V nekaterih občinah so že zorali v to ledino. Zgornje savinjska je že med njimi. Pri kmetijski zadrugi imajo pospeševalko za kmečki turi- zem. Prirejata tečaje za kme- čke žene in dekleta. Pa se vprašamo, če je to dovoij? Za zečetek bolje kot nič, bi dejali v dalnji i>ersp>ektivi pa bodo verjetno tečaji premalo. Ne smemo pozabiti, da so naložbe v znanje vedno naj- bolje obrestujejo, toliko bob, če gre za izobrazbo kmečkih žena, ki so bila že od nek- daj trden temelj naše družbe. Z. S. V veliki kmetijski blagovnici »Agrotehnike« v Celju |e tudi oddelek kmetijske apoteke, kjer poleg zaščitnih sredstev, gnojil ter podobnega prodajajo tudi seme, sadike ter go- molje raznih trajnic. Vrtičkarju bodo v tem oddelku znali tudi dobro svetovati... kmetijska apoteka KMETIJSKA APOTEKA »AGROTEHNIKE« (Celje — Aškerčeva ulica) V svojem modernem in bogato založenem od- delku nudi: ZA VRTICKARJE šoto, bioter, humovit in druge dodatke za plemenitenje zemlje. Nadalje gnojila vseh vrst za osnovno gnojenje vrtov, nitrofoskal za trto, sadno drevje m jagode. Semena zgodnje zele- njave in cvetic, gomolje in sadike za vrtnice, dalije, gladiole in druge trajnice. VINOGRADNIKE opozarjamo na »(3anagand«, no- vo škropivo za uničevanje plevela v vinogradih. Tudi če ne veste, kaj konkretno bi potrebovali, pridite! Svetovali vam bomo. §1. 8 —- 28. februar 1974 NOVI TEDNIK — stran 15 PIONIRJI PODČETRTKA IN DAN ŽENA Dan je bdi ustvarjen za pesnjenje, toliko bolj, ker smo se vozàk po Koczyan- skem. Ta misel ni hotela iz glave mti tedaj, ko smo se vzpenjali v hrib in pri. šli dio i<üU6ne in še ne- pokvarjene kozjanske kaj- žice. Elna stena je bila podprta s skladovnico drv, ki so jib pripravljali za zimo. Na dvorišč» je ce- pil drva dobri človek iz Zusma, ki je prišel osta- relima ženama — Jeri Sin- kovič in njeni hčerki Kri- stini Oglajner, na pomoč. Za stražo sta postavili dva huda kužka, ki nas nista pustila blizu. Po dol. gem prigovarjanju sta se le omečila in vstopili smo v hišo, kjer smo našli na postelji našo slavljenko. SREČANJE Ni pričakovala obiska m silno se nas je prestraši- la. Ni navajena tujih lju- di, ki povrhu še drugače govore kot ona. Komaj smo se sporazumeli, zla- sti, ker je Jeri zadnja le- ta zatajil sluh. I»ri svojih 99 letìh pa je čvrsta kot dren in nikoli še ni bila bolna. Le roke, i>odobne viharniiiom, izdajajo nje- no starost. Gub se ni .ve- liko nabralo pa tudi noge še drže. Poprime za met- ió in počisti okoJl hčeri- nega ¿cromnega domova- nja. Za nas skromnega, za nje obedrve pa pomeni bo- gastvo, ker njihovega pra- ga še m prestopila revš- čina, k. si v kozjanske do- move sicer rada utira pot. Pospravljeno po hiši, urejeno окоИ doma in če ne bi bili opHDzorjeni na to, da nimata elektrike in pitne vode, sami t^a ne bi opazili Skrb in ljube- zen je prekrila najnujnej- še pridobitve vsakega go- spodinjstva. Kot Je navada, smo jo povprašali za recept dol- gega življenja. Povedala je, da vse življenje zmer- no jé m tudi pije. »Ko- zarček Ш dan ne škodu- je, več pa,« je še rekla in v očeh se ji je utmüa iskrica. Najraje pa Ima ггфсо, tako z rumenimi Lisami na vrhu. Pred divema mesecema je malo oslabela, pa so priéli njeni pionirja in já prinesli vitamine. Cede monto so našli, ji pove- dali, kako in kaj je z njo, da je to zdravilno in spet JO je spranrüa pokonci, še dolgo si želi živeti, pred vsem pa dočakata STO let POVSOD JE LEPO, A DOMA JE NAJLEPŠE To je njeno življenjske načelo, katerega so si za pisali tudi pionirji podče trtske šole, ki imajo пг skrbi ostarele ljudi v svo ji okolici Pa o njih bc še tekla beseda. Ta njen rek jo je tud pripeljal nazaj na Kozjan sko. Odisejada njenega ži vljenja je ¡xxiobna tiso čim itaseajencem, ki s< pred drugo svetovno voj no iskali kruha v tujini. Našli so ga, vrnili pa se niso vsá. SINKOVICEVA MAMA se ]e vrnila sama, brez moza. Le s svojimi sedmimi otroci, od katerih je eden kmalu umrl. Rojena je bila 2. mar- ca 1875. leta v Imenem pri Podčetrtku. Pouk je obiskovala v stari enoraz- redni šoli nad cerkvijo. Ze- lo zgodaj je iz^büa star- še in ko je naštela 22 let, se je poročila in odšla z možem v Nemčijo. Ko je padel njen dragi v prvi svetovni vojni, se je vr- nila sama v domovino. Nekaj časa Je živela pri vnuku ^ Celju, a ni zdr- žala. Livade zasanjane ze- mlje, ki skopo rodi, so jo poklicale nazaj. K hčerki, partizanski vdovi, materi šestih otrok, ki je sama živela v Slakah. In adaj sta skupaj m spletata leta starosti v dolgo verigo ži- vljenja. In vsaka gubica na njomih obrazih govori o enem poglavju povesti, ki bá ji lahko nadeli na- slov Povest o malih lju- deh. Ob našem obisku je Sinkovičeva Jera bolj ma- lo vedela o pripravah za njen 99-letm rojstni dan. Vedela pa je, da ga bo praznovala v tem tednu. In pričakovala je obiske, predvsem pa vnuke ter nečake ia Celja. AKCIJA OTROK IN OBČANOV Učenci v Podčetrtku imajo med kopico različ- nih šolsidh dejavnosti tu- di odbor za varstvo osta- relih ki osamelih občanov njihovega šolskega okoli- ša. Pred desetimi leta so napravUi spisek in vanj vpisaU vse njihove varo- vance. Trenutno imajo vpisanih 21 varovancev. Delo imajo pionirji orga- nizirano tako, da vsakdo skrbi za enega, ki ga obi- šče vsak petek, povpraša o njegovem zdravju, o tem, kaj potrebuje za te- den dm nakupi po potre- bi tudi hrano in počisti po njegovem stanovanju. TRIICRAT na ieto pa vse varovance Obišče skupina pionirjev' (za njihov rojst- ni dan, ob Novem letu in aa 8. marec) ter jim izroče skromna darila. Verjetno se boste vpraša- li, od kod denar za vse to? Za Dan žena pionirji podčetrtske osnovne šole naštudirajo program, s katerim nastopajo na pro- slavah po podjetjih. Ta- ko naberejo denar, letos so ga imeli v svojem fon- du za varovance 300.000, adaj pa bo blagajna praz- na. Pa pravijo, da bo kma- lu 8. marec in bodo spet imeli dovolj. Tako samo- zavestno in samoumevno to povedo, da je presene- čenje še večje. Za varo- vance denar ni nikoli pro- blem, nekaj pa dajo tudi drugi. Ljubljanski radio ima oddajo Radijski ra- dar in kar se tam nateče denarja, pošljejo potem pionirjem v Podčetrtek za njihov fond, kjer se steka denar za varovance. Se in še bi lahko naštevali. Tu- di to, da pripravljajo skulpturo, ki bo ponazar- jala stare kozjanske grče, in spet so med njimi nji- hovi varovanci. Pravkar postavljena gmota treh hrastov бака oblikovalce. Se ne vedo, bodo otroci ali pravd likovniki. To bo spomenik dolgemu življe- гџи, spomenik desetim bratom, potovkam, mate- ram, ki so rodile toliko otrok, kolikor se jih je zbasalo v njihove kajže, spomenik ljudem, ki klju- bujejo času, viharjem, bo. leznim, spomenik Kozjan- cem, ki so trdno zasidra- ni v naših rodovih. KAKO V SOBOTO? čeprav Sinkovičeva ma- ma pričakuje obiske, kaj takega kot pripravljajo za njen 99 rojstni dan pod- četrtski kratkohlačniki in rdečelična dekleta, pa njen razum ne zmore več. 2e v petek bodo k njej odšli pionirji, ji pospra- vili in po potrebi poribali stanovanjce, počistili oko- li hiše in pripravili vse potrebno za praznovanje. Njeni hčeri bi radi olaj- šali delo m ji odvzeli bre- me skrbi. Svečano bodo okrasili vhod in na njeno hišo obesüi dve devetki, ki bodo na ziunaj ozna- njali veliko praznovanje. Ô^av hiša nima elektri- ke, bodo potegnili kabel, da bo svetila vsaj takrat, dokler... (vse skrivnosti še ne izdamo). V soboto pa se bodo zbrali na križišču za Oli- mje učenci podčetrtske osnovne šole, med sé so povábilá tudi predstavni- ke družbeno ix>litičnih or- ganizacij, manjkali ne bo- do niti vaščani ter krenili proti skromni kočici, kjer jih bo vsa svečana (tudi za to bodo poskrbeli pio- nirji) pričakala SINKO- VIČEVA mama in njena hči. Kaj se bo dogajalo po- tem, je težko opisati. Le nekaj skrivnosti izdajmo. MAMI bodo darovali jer- bas z dobrotami, Ellektro Celje, na katerega so ixxi- četrtski otroci naslovili prošnjo za brezplačni pri- ključek električnega voda do C^lajnarjeve hišice v Slakah, pa bo izročil ma- mi odločbo o tem pri- ključku (vrednost 200.000 dinarjev). Krajevna sku- pnost Podčetrtek bo ma- mi izročila dokument, v katerem piše, da se do- voli brezplačen priključek na vodOT^ (vrednost 400 tisoč din). Pri izkoipu za vodovodno napeljavo pa bodo sodelovali učenci in krajani. Kozjansko v svoji zgo- dovini skriva polno prav- ljic in bajk. Vehko je za- pisanih, veliko jih ostaja le med Ijiudmi in se kot ustno izročilo podedujejo iz roda v rod. Med tistimi pa, ki bodo ostale zabele- tene v šolski kroniki, bo tudi pripoved o prazno- vanju rojstnega dne 99-let- ne Sinkovičeve mame. Pa ne kot pravljica, ampak kot resničnost, ki ruši okove brezsrčnosti, v ot- rocih pa pušča sledove, ki jih ne bo prekrila nobe- na, še tako umazana člo. veška poteza. V majhnih srcih vzbuditi spoštovanje do človeka, pomeni trd- nost za ves človeški rod. ZDENKA STOPAR Vožnja mimo Podčetrtka do Slak pri Dlimju je bila prijetna. Prežeta je bila z radovednostjo, kaj se skriva za vabi- lom na praznovanje SINKOVIČEVE ma- me. Poslali 80 ga podčetrtski pionirji, ki pripravljajo svečan dan ob njeni 99- letnici. Izvoz preje povzroča TEŽAVE! Kolektiv celjske Metke je aop>et v težavah, težavah рк)- sebne vrste pravzaprav, pred- vsem pa takšnih, za katere nd sam popolnoma nič kriv in ki jih praktično tudi sam ne more rešti. Gre namreč za to, da so v minulem ted- nu močno skrčili obseg pro- izvodnje, nekaj delavcev so celo napotili domov, ker ni- so imeli preje, da bi lahko delali. Ni tokrat prvič, da se je Metki, kot solo tkalnici, pri- merilo, da je ostala brez ustreznih količin preje in za- radi tega proizvodnja ni mo- gla teči v normalnem obse- gu. To se je v minulih le- tih že dogajalo, razlika je le v tem, da se je tokrat to zgodilo preprosto zaradi te- ga, ker predilnice preje bolj- še prodajajo na tuje kot do- ma, pa jo zaradi tega v več- jih količinah tudi izvažajo. Zopet imamo torej opravka s pojavom, ko zaradi neure- jenih razmer na našem trži- šču izvažamo stirovino, kar je prav gotovo vse prej kot pametno, v sedanjih razme- rah pa še posebej. Zakonito- sti plansko tržnega gospodar- stva terjajo, da bo nujno potrebno določene stvari si- stemsko urediti in brez od- lašanja, kajti sicer se nam bodo podobne težave v bo- doče kar vrstile. Tržno go- spodarstvo se ne more raz- vijati vase zaprto, temveč mora aktivno sodelovati z vsemi ostaddmi nacionalnimi ekoiKwnikami. To je zakom- tost, ki jo moramo v celoti upoštevati, kajti drugače bo- do težave v gospodarskem razvoju tudi v prihodnje naš vsakodnevni spremljevalec. No, v primeru Metke, ki je tokrat ostala brez preje in ki pravzaprav nima nika- kršnih garancij, da se to ne bo ponavljalo tudi v bodoče, če se stvari ne bodo uredile, pa gre še za nekaj več. Zna- no je, da imajo v podji^ju že vse potrebne elaborate v bankah, za najemanje kredi- tov za gradnjo solo predilni- ce v Šmarju. Tudi sedanja situacija, v kateri je Metka, je dokaz več, da je potreb- no kolektiv v njegovih pri- zadevanjih v celoti podp?eti, kajti z izgradnjo predilnice bodo v bodoče podobne te- žave odpadle, kajti nesporno je dejstvo, da se bo s suro- vim bombažem, ob pametni politiki seveda, dosti lažje oskrbovati, kot pa s prejo, ki je čestokrat predmet veli- kih špekulacij, pri katerih pa podjetja, kot je Metka, vedno potegnejo krajši ko- nec. Težnje kolektiva Metke, da se z izgradnjo predilnice reši tudi tega problema, so več kot utemeljene, zato je razumljivo, da tudi ustrezna družbena podpora v tem tre- nutku ne sme izostali! BERNI STRMČNIK KAREL KORDES, rav- natelj Osnovne šole »Ka- juh« v Šoštanju: »Ponos- ni smo, da je bil v našem kraju rojen pesnik Karel Destovnik Kajuh in veseli smo, da se naša šola ime- nuje po njem. Zato se na vseh koncih trudimo, da bi ohranili vso Kajxihovo veličino m jo prikazali ta- ko, da bi bila vidna vsem danes in jutri. Ob leboš- rvji 30-letnici Kajuhove smrti smo jadah več raz- ličnih publikacij, ki so do zdaj primanjkovale na na- šem tržišču, so pa zlasti dobrodošle za šole in ob- časne miniatume razsta- ve. Katalog, v katerem «> fotografije, faksimile Slo- venske pesmi, vojna iz- daja Kajuhovih pesmi in študija o Kajuhu, ki jo je napisal Emil CJesar, bo- do dobile vse slovenske šole. Veliko smo dali na- tisniti tudi razglednic, ki hi jdh naj otroci po mini- malni ceni kupovali, ko pridejo k nam na obisk in ogled Kajuhove spo- minske sobe. Razmišljamo tudi o tem, da bi majske izlete do- polnili z vožnjo iz Šošta- nja do Zavodenj, nato pa peš preko senožeti in ï» gozdnih poteh do Zlebni. kove domačije, kjer je Ka- juh padel. Tako bi izlet prijetno dopolnila in ne bi ostaM samo pri ogledu, ampak tudi pri hoji po naravi. Razmišljamo, da bi za to natisnili skromen prospekt, kjer bá »rekla- mirali« Šoštanj z njegovi- mi znamenitostmi in zani- mivo okolico. Naši otroci bi pri takšnih izletih po- magali kot vodiči, saj iz- redno dobro poznajo oko. lieo ifi samo življenje Ka- juha, kot tudi pot štiri- najste na našem območju. Zelja je veliko, med dru- gim tud: ta, da bi kljub dograditvi novega kultur- nega doma Kajtihova so- ba še naprej ostala v naši šoU. Mislimo, da jd je tu bolj primemo mesto zlasti s pedagoškega in učnega stališča « T. VRABL aparata ne bo! Občinska konferenca za družbeno aktivnost žena v Celju je že lani sprejela sklep, da bo v okviru r^ije zbrala sredstva v višim 500.000 dinarjev za nabavo aparata za zgodnje odkrivanje raka na doj- kah. Ta aparat bá žene 8. marca poklonUe celjski bolnišnici. Akcijo zbiranja sredstev so žene že za- čele, vendar je bila zaradi zbiranja denarja za spo- minski dom v Kumrovcu prekanjena. Članice kon- ference so spet začele zbirati denar tn upajo, da jim bodo delovni kolektivi namenili nekaj sredstev iz sklada skupne porabe. Tako bd lahko denar v najkrajšem času zbrale in takoj kupile prepotreben aparat. D. S. 16. stran — NOVI TEDNIK 28. februar 1974 -- §t. j SMEMO, NE SMEMO Stalno »bežanje« mladih s podeželja v mesta, cen- tre, smo vedno ozmačevaH ali razlagaU z dvema vtsro- koma: želja po večjem za- služku in možnost pestrej- šega kulturno zabavnega življenja. Zato smo toliko bolj težili za bogatim de- lom mladinskih aktivov, ki bi izpolnili zabavno in kulturno vrzel v življenju te ali one vasice. Večni problem aktivov mladine na vasi sta vedno bila in sta še: sredstva in prime- ren prostor. Ne samo za sestanke, temveč tudi za kakšno drugo obliko mla- dinskega dela Vedno smo razprav- ljali tudi o najrazličnejših vplivih na mladino pode- želja, o tem, da imajo ne- kateri večji ix>siuh zato, da bi pridobili mlade lju- di in Zi: to organizirajo športne prireditve, plesne vaje, kupijo gramofon in podobno. Nemogoče si je zamišljati, da bomo lah- ko mlade odtrgali takšnim vplivom samo z lepimi be- sedami in obljubami. Ce hočemo mladega človeka organizirati in ga načrtno usmerjati v določene ak- tivnosti, mu moramo mar- sikaj tudi zagotoviti. Problem prostora za svoje aktivnosti ima tudi mladinski aktiv na Bla- govni, ki so ga ustanovili pretekli mesec. Razumlji- vo je, da so najprej za- prosili podružnično osnov, no šolo, da tam uredijo svojo sobico. Res so jim »šli na roke«, vendar je ob tem vodstvo šole dalo mladincem list z žigom in vsebino, ki jo v celoti ob- javljamo: MLADINCI! Tukaj vam bomo navedli nekaj točk, ki se jih morate držati. 1. Dan sestanka morate ja- viti 2 dni poprej, ko ga na- meravate imeti. 2. Čevlje s; morate sezutl. 3. Kadit' je prepovedano! 4. Gramofon, vpitje, petje, petje je prepovedano! 5. V prostoru ste lahko le do 8 ure zvečer. 6. če je vodja šole odsoten, torej ga ni doma, sestanek odpade. 7. Ples je prepovedan! 8. Če se boste učili igro, mo- rate vodji šole predložiti se- znam igr-vicev in režiserja. Drugi na tel vajah naj ne bo- do prisotni 9. Ce se teh določil ne bo- ste držali vam bomo sobo za- klenili. Tak je dogovor med tov. Vrečkom In tov. Mestek. 10. Učenci, ki še obiskujejo osnovno šolo, se teh sestan- kov naj ne udeležujejo! Prepričan sem, da ko- mentar 25a mnoge od teh »zapovedi« ni potreben In da si ga lahko ustvari bra^ lec sam. Moramo pa opozoriti na nekaj vprašanj. Ne le za- radi Blagovne, kajti Bla- govna naj'brž ni edini tak primer na našem območ- ju. Kaj potemtakem lahko delajo mladinci v Blagov- ni v prostoru, ki jim ga je velikodušno odstopila šola. Jasno je, da v njem ne morejo razgrajati, da morajo pospraviti vse za seboj, vendar, če gre tu za mlada ljudi povezane v organizaciji, ki želijo vsaj malo spremeniti dru- žabno življenje na Blago- vni — ali je resnično po- trebno toliko nezaupanja m mačehovskega tona? Morda še to, ob predvi- deni konferenci mladinske" ga aktiva, katere se ni udeležil niti predstavnik občinske konference ZK Šentjur, je s strani vod- je podružnične šole padla pripomba: »Kaj, da bi imeU sestanek v družbe- nih prostorih? Kaj pa bo družba rekla?« Takšno vprašanje si po. stavljamo tudi mi, samo iz drugega vzroka! Telefonično smo zapro- sili za Lijavo tudi upravi- telja osnovne šole Šent- jur, katere podružnica je šola v Blagovni. Upravi- telj Mirko VREČKO je p>ovedal: »Dogovor (deset točk — pripis pisca) je star me- sec dni in ga je naredila tov. Mestekova sama. Vod- stvo šentjurske šole se je skupno s tov. Mestekovo, ki je vodja podružnične šole, že na novo dogovo- rilo, da so lahko v pro- storu šole sestanki, igre, zborovske recitacije, pro- slave, skratka vse, kar so- di h kulturni dejavnosti in kulumi afirmaciji kra- ja. Točke so zastarele. Tov. Mestekova je stanovalka v šoli z vsemi stanovanjski- mi pravicami, zato je ra- zumljivo, da je nem<^;oČe dovoliti, da mladi tam .ra. jajo, plešejo. Morate ra- zumeti, da navijanje mu- zike in plesa ne bom do- volil, ne kot Vrečko, am- pak v skladu z dogovorom z občinskim komitejem ZMS. Mislim, da osnovne oblika dela mladine ni ples, za vse ostale dejav- nosti pa imajo prostore na razpolago. Tov. Meste- kova te dejavnosti ne ovi- ra, razumljiva pa je njena skrb, saj materialno od- govarja za šolo. Gre nam za urndk dejaroosti mla- dine, za organizirano de- lo.« Milan SENICAR Po dolgem času je tudi an- sambel Who izdal novo ma- lo ploščo. Naslovna skladba 5:15 je tipična skladba za ta ansambel. Spreminjajoč ritem, močan vokal, dober aranžma in kot presenečenje, bogata spremljava mooga. Čeprav je bolje poslušati LP plošče an- sambla Who, tudi ta mala plošča zaslijži, da jo poslu- šate. ZEuinjlč smo vam predsta- vili malo ploščo Indexov, da- nes pa Je na vrsti njihov pr- vi LP. Na plošči je osem pesmi, med njimi naj ome- nimo znane Sanjam, Plima itd. Plošča je zanimiva pred- vsem zaradi nekake sinteze med nezahtevno ter zahtevnej- šo glasbo. Bogati so aranž- mani, odličen je zvok kitare m orgel. Plošča za nekoliko zahtevnejše. DAVID CASSIDY: DAY- DREAM — mladega ameriške- ga pevca najbrže ni treba po- sebej predstavljati,, saj so vse revije polne člankov o njem. Plošča Daydream zasluži po- zornost. Pesmica je spevna. počasna, prevladuje zlasti Da- vidov glas. Dekleta, všeč bo predvsem vam. Ш^Д Lestvica Čeprav ste prejšnji teden šele prvič poslušali našo in vašo lestvico, ki jo priprav- ljamo v sodelovanju s Tehno- mercatorjem in vami, kaže, da se bo lestvica lepo uvelja- vila. 1 2. 1. Grupa 777 3. 2. Pro Aarte 1. 3. Suzi Quatre — 4. Janko Ropret — 5. Ringo Starr Tko te voli više od mene Moj pradjed je pucao iz topa Đakona demon Korakaj, korakaj Photograph Z majhno ploščo bomo to- krat nagradili Irmo Jurkošek iz Zagrada 70, Celje, ki bo po pošti prejela ploščo, za zaktero je glasovala — Gru- pa 777: Tko te voli više od mene. VSE OMENJENE PLOŠČE LAHKO SLIŠITE, VIDITE IN KUPITE V TRGOVINAH TEH- NOMERCATORJA. PRISLUH- NITE JIM, VŠEC VAM BO- DO. ŠOLA POMEMBNEJŠA v ponedeljek in to- rek so imeli najboljši jugoslovanski umetno- stni drsaloi svoje dr- žavno prvenstvo. Med njimi ni bilo C:;eljanov, saj športni delavci ni- so hoteli, da bi mladi tekmovalci izostali od pouka. Celjani so po- nudila svoje drsališče v Mestnem parku za prizorišče tekmovanja, prosili pa so še, da bi se jugoslovanski dreal- ci pomerili v soboto tn nedeljo, ko ni po- uka. Zvezni odbor za pripra vo tekmovanj a je to ponudbo zavrnil in tako bodo ostali mladi Celjani doma. Odločitev HDK Ce- lje je pravilna. Mladi športniki so predvsem dijaki in učenci in še- le nato športniki. Pra- ksa, da se športno tek- movanje odvija med tednom, je za vse mla- de amaterje in entuzi- jaste nesprejemljiva. Mladim drsalcem je hudo, ker ne .morejo nastopiti, štirinajstlet- na Jolanda Savemik je dejala: »Skoda je, da ne moremo na- stopiti na državnem prvenstvu. Nekateri, posebej Nino Kavčič in morda Maiteja Ja- kop bi imeli možno- sti za dober uspeh. Midve s sestro Iris imava še priložnosti za nastope vse do ta- krat, ko zaključiva šo- lanje v Celju.« Jože Kuzma Prejšnji petek so mladinci iz osnovne šole v Grižah pri- pravili uspelo proslavo ob slo- venskem kulturnem prazniku in obletnici Kajuhove smrti. Na proslavi je bil tudi pes- nik Tone Pavček. XXX V Grižah, Preboldu In na Vranskem so se pred dnevi končali kuharski tečaji, ki so jih pripravili tamkajšnji akti- vi mladih kmetijskih proizva- jalcev. 42 ljudi bo sedaj zna- lo še bolje kuhati. XXX Mladinski aktiv kmetijskih proizvajalcev iz Vranskega bo zastopal žalsko občino na re- publiškem kvizu Kaj veš o kmetijstvu, ki bo v Skofji Loki. Pravico do nastopa so si pridobili z zmago v izbir- nem kvizu. Držimo pesti, da se bodo dobro odrezali. XXX Mladinci z osnovne šole na Polzeli so nadvse slovesno proslavili proglasitev nove zvezne ustave. Na proslavi so se spomnili tudi Lenina, ki je s svojim delom veliko pri- pomogel k razvoju socialistič- ne ideje. XXX V Celju že deluje okoli 40 aktivov mladih delavcev v OZD, še več pa jih je v TOZD. Z novimi oblikami de- la se širi tudi aktivnost. CIGANKA — povest iz domaćih hribov 1 Bil je lep, sončen majniški dan. Hribi so brsteli v mladem zelenju, rahel veter je vel z juga, zadaj pa so štrleli planinski vrhovi, pokriti še s snegom. Tam, kjer prileze pot iz gozda na položne bistri- ške travnike, je bila stara kapelica, ki «o ji ljudje rekli: pri Mariji Pomočnici. Na oltarju je bila podoba Matere božje, ki je razprostirala plašč na obe strani, pod njim jM se je zgrinjala tropa siromakov: slepih, hromih, lačnih, nesrečnih — in je proseče in zaupno gledala v dobrotljiv obraz nebeške pomočnice. Pod oltarjem je čepela danes čudna ženska. Bila je Še mlada, obleka ji je bila živo rdeča in nemarna, obraz zagorel, oči ko plameneče oglje, izpod zelene čepice pa so ji silili črni kuštravi kodri. Biti je morala ciganka. Nekoliko časa je strmela v Marijino podo- bo, nato si je z rokami pokrila obraz in se bridko razjokala, potem pa je zopet topo zazdela pred se. Gotovo desetkrat je to ponovila, dokler ni začula korake. Tedaj se je kakor kura potuhnila pod klop, da je skoro ni bilo videti. V kapelico je stopila velika, močna kmečka ženska, ki je nosila težek koš. Ko se je približala oltarju in je pod klopjo zagledala dekle, je od jeze zardela in zavpila: »Kaj delaš tu? Kradeš — kaj?« »Ne, počivam,« je ciganka v strahu zaječala, »trudna sem — trudna — trudna.« »Počivaš lahko zunaj tudi.« »Zunaj ni varno. Lovijo me.« »Potem si že kaj zagrešila.« »Ničesar nisem zagrešila... Samo ušla sem, ker me hoče baša prodati. Jaz pa ne dam, da me proda kakor žival. Bežati hočem, daleč, daleč. Ali imaš kaj kruha? Lačna sem, že tri dni nisem ničesar jedla.« Hudi ženi s košem se je razjasnil obraz in milo se ji je storilo: »No, pojdi ven! Tu v kapelici se ne sme govoriti.« Ciganka je počasi vstala in s prstom pokazala na oltar: »Kdo pa je ta lepa, dobra gospa?« »Za božjo voljo, Marijo boš menda vendar poz- nala!« se je zdrznila žena s košem. Ciganka je odkimala in znova vprašala: »Marija? Ne vem. Ali še živi?« »Ali si taka poganka, da niti za Marijo ne veš? Seveda, še živi in vsem žalostnim in preganjanim pomaga.« »Tedaj po j dem k njej. Kje je?« Zeni se je dekle v srce zasmililo in velela ji je: »Pojdi, pojdi ven! Zunaj se bova zmenili.« Pred kapelico je bila klop. Na to sta se usedli, ko je žena postavila svoj koš na tla in privlekla iz njega kos povojenega mesa in velik krajec kruha. Z očmi je požirala ciganka te reči in ko jih je do- bila, jih je tako urno pobrisala, da kmalu ni bilo niti drobtinice več. »Ali si sita?« jo je ona vprašala. »Ali bi še?« Na to ni dekle ničesar odgovorilo, le z očmi je še prosilo. Ona ji je odrezala še kruha in dodala dve suhi klobasi, da bi se bila najedla dva dobra hlapca. »Na, le jej!« Ciganki je zaleglo in jedla je že bolj počasi, vmes pa se je plaho ozirala na svojo dobrotnico. Ta je bila velika in močna kakor kak moški, in čeprav ji je moralo iti že proti šestdesetim, se ji je svetlikal v očeh hudomušen mladosten ogenj. Ze z obraza ji je bilo spoznati, da je odločna m pogumna. Zaradi hrupnega nastopanja so ji vobče rekli »Hrup- Ija«, pravo ime pa ji je bilo Jerca. Kot stara samica je imela sobico pri nekem kmetu pri St. Ožboltu in je bila po poklicu potovka. Pri kmeticah je namreč zbirala jajca, maslo in druge take reči, ki jih je nosila dol v mestece na prodaj, od tam pa je pri- našala kmeticam kavo, sladkor in kar je še takega. Čeprav so se je zaradi hudega jezika nekoliko bali, so jo vendar spoštovali zaradi njene poštenosti in uslužnosti in ji dali dosti zaslužiti. Danes je bila Jerca na potu na Bistrico, pa jo je to srečanje zadržalo. Ciganka je pravkar pojedla in je potovki poljubila roko, še preden jo je ta mogla umakniti, čez nekoliko časa je poprosila: »Povej mi, kam moram, da najdem to lepo, dO' bro gospo!« »Ti revše, ti,« je odvrnila Jerca in otožno pogle- dala dekle, »če Marije ne poznaš, boš težko našla k nji... Kako pa ti je ime?« »Vanda — Kako pa tebi?« »Jerca sem. Toda povej, odkod prihajaš?« »Od tam, iz mesta. Predvčerajšnjim, ne pred- predvčerajšnjim sem iz tabora zbežala, ker me je baša hotel prodati nekemu hudemu starcu.« »Kdo pa je baša?« »Baša je baša... poglavar naše družine. Ze prej nekoč me je hotel neki drugi družini prodati, tisti, kjer je Mikula baša. Naš baša je Mirko. Ker ne znam nič drugega kakor plesati in na citre igrati, me je Mikula zopet nagnal in zahteval denar lazaj.« §1. 8 —- 28. februar 1974 NOVI TEDNIK — stran 17 v ten piistnih dneh je biLo veselo od Mozirja do Celja, od Kozjega do Celja in od Velenja do Celja. In smejali jiMO se. Ponovno smo bHi dobre volje,, lahko bi rekli, po ialjšem času, vsaj enkrat na leto. Na tistem ozkem pro- storu pred Muzejem revolucije se je zbralo veliko ljudi. Büi so celo tako posiljeni, da si ogledajo vse od blizu, ia jih niti biči pustnih šem z Dravskega polja niso uspeli popolnoma pregnati. To je ponoven dokaz, da bi organi- taior moral v bodoče razmišljati o tem, da sam ne izvede več tako velikopotezne prireditve oz. da jo sam organizira \ako, da bo potekala brez nezaželenih zastojev (kot je letos) oz. da najde primernejši prostor. Plakati so vabili na »tozdiranje«, ki pa ga je bilo v Icamevalu zelo malo. Videli pa smo mnogo drugega in to zanimivega. In tudi slišali smo nekaj novega. Recimo, da se spodobi, da v Celju zgradimo iportno dvorano, da bomo vsaj kam imeli spravljali kontejnerje! Ah: alkohol se pred sedmo uro zjutraj ne sme točiti, ali to velja tudi za repre- zentanco, saj ni redek primer, ko direktor udari z roko po mizi! No, in letošnje gospodarsko leto naj bi büo burno, saj je predsednik Bumik in igrali bomo kljub temu dobro, taj je podpredsednik Ašič član ansambla Žabe ...Pa to, ia je rokomet v zadnjem Času v Celju zelo razvU, ¡Aasti p gostilnah... »Se to — hvala velenjski občini, ki je na Isti dan in ob isti uri organizirala svoj pustni karneval, kjer je pogrevala »žganke«, mi v Celju pa smo jih zabeliW« je med drugim rekel PoLdek, celjski humorist, ki je poleg ostalih navdušil Številno občinstvo. Bodi kakor koli: letošnji karneval je uspel. Bilo je veliko zanimivih mask in skupin, vsa pohvala pa gre pro- svetnemu društvu Zarja v Trnovljah in njenim sodelavcem. Vendar ne pozabimo nekaj: pustni karneval je vsako leto večji, sama Zarja ga ne bo mogla več organizirati, na pomoč pa bodo morali pristopiti tudi občani, da ne bod,o rinili tja (kljub temu da je to razumljivo), kjer ni za njih mesto. In zakaj torta s svečami? Poldek ie povedal nekako takole: »Kaj si želim? Veliko torto s tisoč svečami, saj ne vemo, kako bo s štromom.« Za veselo razpoloženje so igrali številni ansambli, poka- le so petarde, v gostilnah so se naročali krofi, skratka vse je bilo na »auf biks«. Prijetno je bilo. Vsaj enkrat v letu. (Ne bodimo pa neskromni: lahko bi bilo boljše. Zarja iz Trnovelj je naredila svoje — sicer so zakomplicirali z akreditivi za novinarje — v bodoče pa ji bi morali poma- gati tudi drugi!) Pustno rajanje so spremljali: v besedi in sliki: Tone Vrabl, Drago Medved, Damjana in Brane Stamejčič, Tone Tavčar in Lojze Ojšter- šek. Navadno je bil ŠTEFAN ŽVIŽEJ karnevalski kralj. Letos je v duhu nove ustave oblekel delavsko obleko. Priznati moramo, da mu kar dobro pristoja. Če pa še upoštevamo dej- stvo, da že več kot dvaj set let dela na področju razvoja in rasti amater- ske kulture (kateri gre tu- di zahvala za vse celjske pustne karnevale), potem je njegova »šihtna bandu- ra« toliko bolj opravičlji- va. Karneval ie mrtev^ živel karneval! 18. stran — NOVI TEDNIK 28. februar 1974 -- §t. j RADO PLAUŠTAJNER: DO KITAJSKE IN ŠE DLJE (5) LEPOTE BALIJA Po končanem programu želiva oditi, toda nenado- ma prisedeta dve dekleti. Po načelu delitve dela se prva loti Milana, druga Suzie Pa mene. Verja- mem, da sta naju želeli kratkočasiti, toda še bolj sta imeli namen počasi osušit' najin denar, kajti delata zi bar, s tem da naročata zase tudi pija- čo in s tem povečujeta iztržek bara. Vendar ni- sem pričakoval, da bo Šu- zie postala tako sentimen- talna. Bilp je prikupno de- kle in sprejel sem jo kot človeka, saj si je to tudi želela. A ker čas beži, predvideni strošek za obisk bara pa je izčrpan, se kljub Suzinemu zadr- ževanju odločiva oditi. Su- zie me spremlja do vrat in tam se posloviva. Ko se vračava s taksi- jem v hote! se spomnim Suzinih besed Kaj je že rekla? Da je življenje kaj čudna reka, združuje nas in že odnaša, žal le red- kokdaj skupaj ... Prav si imela Suzie. Ostala si v Hong Kongu in morda se me boš kdaj spomnila po mojem dol- gem nosu Ne zameri, če me drugega večera r»i bi- lo v bar, čeprav sem ob slovesu obljubil. Lagal sem, saj sem ravno ta- krat že prispel v Indone- zijo. Indonezija je otoška dr- žava, dežela kopnega in morja. Sestavlja jo oko- li 3000 večjih in manjših otokov, posejanih ob ek- vatorju med Malajskim polotokom in Avstralijo. Globoko v zavesti vsake- ga Indonezijca tiči to spo- znanje in r»i čudno, da njihova stara sanskrtska beseda »nusa« pomeni hkrati otok in domovino. Kolikor je včasih težko primerjati med množico podobnega in izbrati naj- lepše, ni v svetu bilo ni- koli dvoma, da je najlepši otok Indonezije majhen otok Bali. Leži vzhodno tik ob osrednjem indone- zijskem otoku Javi. Velik za petino Slovenije, je do- movina posebnega naro- da, ki šteje 2 milijona pri- padnikov in ima svoj jezik in svojstveno življenje ter običaje. Ne morem reči, kaj sem prej spoznal, ali pokraji- no Balija ali njegove lju- di. Morda je oboje spo- znanj raslo hkrati, čeprav lahko pokrajino zajameš v enem pogledu, ljudi pa spoznavaš le počasi po številnih stikih in opazo- vanjih. Teda, kar koli Ba- lijec stori v življenju, naj bo to ribolov na morju, ples sredi vasi ali čašče- nje v templju, stori to v naravi in v tesni zvezi z njo, kajti ta še vedno ka- že svoj starodavni obraz, ki ga naš civilizirani svet v lastni okolici vedno bolj zmaličuje. Zato tako mi- slim. Podoba otoka je razgi- bana in znova ter znova preseneča. Če si ob oba- li, г}а širokih peščenih pla- žah, pod visokimi palma- mi, kjer veter meče valove Indijskega ocea- na, ki se razbijajo ob koralnih čereh, pa tu- di v notranjosti pokra- jine, kjer po verova- nju Balijcev živijo njihovi duhovi na visokih vulka- nih vulkanskega venca Gunung Agunga. In ko te pot zanese v ta vulkanski svet, le vijugasta asfaltna cesta, ki se vije skozi tropski gozd in vasi do- mačinov je predstavnik današnje dobe, spoznaš, da tu živita v divjem za- konu ogenj in voda, kajti med vulkani leži črno, mirno jezero Vendar so ljudje vedno pripravljeni, da zapustijo svoje slam- nate domačije, če bi se bogovi, kot je to bilo pred dobrim desetletjem, razjezili in poslali nanje potoke lave. Balijska vas Sončno zimsko popoldne je bilo. Jaz bi raje rekla — sko- rajda pomladno popoldne. Cesta je bila stiha in avto- mobili so drveli mimo me- ne, kot da sem prava ničla tam ob cesti. Čeprav se je sonce nasmihalo z neba, me je kljub temu v roko močno zeblo. Stojim na Teharski ce- sti in 0F>azujem avtomobile; seveda z dvignjenim palcem in čakam na usmiljenje. Dvar najst avtomobilov v je švigni- lo mimo. In vseh dvanajst se sploh ni zmenilo zame — ra- zen eden izmed vseh mi je pokazal jezik (revež, če bi ve- del, kaj pomeni kazati jezik, ga ne bi nikoli več pokazal!). že sem mislila, da ne bo nič z mojo anketo, ko so gu- me zaškripale in pred menoj je stal bel FIAT 750 s celj- sko registracijo. — Dober dan. Greste do Šentjurja? — Ja, ravno tja grem. Sedla sem v avto in že sva se peljala. Voznik me opazu- je, jaz pa odpiram svojo be- ležko in mu pripovedujem o anketi. — A ste od Novega tedni- ka? me vpraša in še enkrat dobro pogleda. Nato mi po- ve. kar sem želela JOŽE JAZBEC, star 30 let, iz Sentjurja- — Redno prebirate NT? — Redno. Preberem vse, kar me zanmiá. — Že dolgo vozite tega va- šega fička? — Šele en mesec. — In vedno pobirate što- parje? — Zelo pogosto. Rad vza- mem vse, dekleta in fante. Toda le podnevi. Ponoči vza- mem samo poznane, ker ni- koli ne veš, kdo stoji ob ce- sti — Kaj pa pravi žena k te- mu? — Ja, nič! Ker je sploh ni- mam. Vidite, tako se je pričela moja anketa. Radovedna kot sem, sem se odločila izpraša- ti voznike osebnih avtomobi- lov, kaj menijo o avtoštopar- jih in če prebirajo NT. Zače- tek je bil zanimiv. Manj zanimivo pa je büo ure stati v Šentjurju. Pole- ti še gre, toda če piha zim- ski veter, je to nekoliko tež- je. Kakšen dolgčas, sem po- mislila in naštela že kar 26 mimovozečih avtomobilov. Oh, kakšni so ti naši šofer- jd — brez srca. Sicer pa mo- ram priznati, da zares ni- sem izgledala preveč privlač- na, saj sem bila oblečena v črne dolge hlače in črn plašč — skratka vsa v čmem. Iz izkušenj pa dobro vem, da se voznikom stopi srce, če vidi- jo dekletce v kratkem krilu. Toda, kaj hočemo, če je mraz, je neprijetne biti v mi- riiju. Ko sem tako razmišlja- la, se je nekaj metrov pred menoj ustasnla svetlo modra SKODA. Zopet sem se vozila in pri- čela razlagati o anketi. Tova- riš sivih las, ki so mu lepo pristajali, pa mi je medtem povedal, da živi s svojo dru- žino že 13 let v Šmarju in kar všeč mu je tam. JURIJ KAMENŠEK, star 56 let, iz Šmarja pri Jelšah: — Načelno ne jemljem av- toštoparjev, ker se mi pona- vadi zelo mudi in tudi hitro vozim (strici miličniki, upam, da ne boste pebrali tega). Ka'dar pa imam dovolj časa, rad ustavim — spol ni važen. Gledam pa na urejenost ljudi. — NT prebirate? — Da, tudi naročen sem nanj. — In kaj vam je v njem najbolj všeč? — Težko bi se opredelil za katerokoli rubriko. Vsega je dosti in vse rad preberem. V Šmarju sem izstopila, se tovarišu Juriju zahvalila za vožnjo m si privoščila kraj- ši počitek ob toplem čaju. Po čaju pa zopet na delo. Mislila sem, da v Šmarju ne bom imela sreče, ker je še nikoli nisem imela (i>a ne sa- mo pri avtostopu), toda zad- nje čase md gre vse na bolje. Mimo so švignili samo trije avtomobili, kar je bil rekord današnjega dne. Ze četrti je ustavil. Bil je siv FIAT 750 — CE-490-91. Sprva sem bila presenečena, da je sploh ustavil, kajti ob vozniku je sedelo čedno tem- nolaso dekle. MIRKO KAC, star 23 let, iz okolice Podplata; — Vam dekle dovoli pobi- rati avtostoparke? — To je moja žena, me je hitro popravil, seveda mi do- voli, zakaj pa ne. In potem se je oglasila ona, simpatič- na Helena. — Ce imava v avtomobilu prostor, vedno rada vzame- va kogarkoli. Ko sem jaz ho- dila v šolo, sem ravno tako stopala in vem, kako je, če m avtobusa od nikoder, če nimaš denarja ... Za njo se je oglasil Mirko. — Predvsem pa je moje ustavljanje odvisno od časa. Ce se mi mudi, potem nerad ustavljam. — Kaj pa NT prebirata? ■— Jaz ga v službd pogle- dam, je dejala Helena. — Pri nas doma smo bili naročeni nanj, je dejal Mir- ko, pa sem imel vedno obču- tek, da se v NT premalo pi- še o dogodkih iz našega kraja. In potem smo se poslovi- li. Mlada srečneža, vsaj tako je bilo videti, sta na križi- šču v Podplatu zavila proti Pečici. Jaz pa sem s svojo beložko ostala ob cesti. In da mi ne bi bilo preveč dolg- čas, sem ponovno štela avto- mobile. šesti, sera dejala in se ozrla za lepim modrim FORD CAPRIJEM, ki je važ- no odpeljal mimo No, sedmi, to je bü FIAT 1300, pa je ustavil. BRUNO THALER, star 46 let, iz Ljubljane — V glavnem vzamem v av- to vse stoparje. razen tistih neurejenih dolgolascev. S stoparji še nisem imel no- benih sitnosti. — Poznate naš NT? — O, ja, poznam Včasih ga tudi prelistam. V službi mi večkrat pride pod roke, si- cer pa, saj veste, kako je — vsak prebira svoje ... — Ste danes na izletu? — Ne, sem že dalj časa na zdravljenju v Rogaški Slati- ni — shujšati moram, ni pre- več prijetno. Sicer pa je v Rogaški Slatini zelo lepK). Do- sti prijateljev sem našel. Zelo hitro sem prispela V Rogaško Slatino. Tu sem si privoščila nekaj več kot čaj — velik kos torte namreč. Niti pKjmislila nisem na od- večne kilograme, ki jih pri- našajo dobro sladkarije. Dan se je hitro spreminjal v noč. Niti slutila nisem, kako bom prišla nazaj v Celje. Bom že kako, sem si dejala in vztra- jala pri tem, da za nobeno ceno ne grem z avtobusom. Blizu bencinske črpalke je bilo ravno dovolj prostora za ustavljanje. Zato- sem se po- stavila ob cesto in zopet ča- kala ... Mimovozeči avtomo- bili so me osvetljevali, usta- vil ni nihče. Iz torbice sem privlekla tranzistor in poslu- šala popevke. Ta moja ma- la škatla (tranzistor) je tako zanič, da se je v Robaški Sla- tini dalo poslušati le Radio Šmarje. Ni mi ostalo druge- ga, kot da tranzistor pK>tlačim v torbico in zopet pričnem šteti avtomobile. Dobro uro sem jih naštela 48. V koloni so vozili, kar je bilo za ta kraj presenetljivo. Vedno bolj hladno je postajalo. Mi- slila sem že, da bom zmrzni- la. Nekajkrat sem že pomi- slila, da bom odšla na avto- bus, toda vedno znova sem zaupala sreči. Ko sem že celi dve uri sta- la ob cesti, mi je zmanjkalo potrpljenja Rekla sem si, sa- mo še pet minut'in nič več — in ravno v teh nekaj mi- nutah se je ustavil bel FIAT 750. ANDREJ KOVACIC, star 26 let, iz Grobelnega: — Skoraj bi zmrznila, sem pričela pripovedovati. Kako to, da ste vi ustavili? Veste, sprašujem za mojo anketo. ' — Jaz vedno ustavljam in to samo dekletom. Pred me- ! seci so mi »mulci« pokradli' j nekaj stvari, od takrat fan- tov sploh ne jemljem več. I No, ja — z^rečer res redko- kdaj ustavljam, toda če le vi- : dim, da ustavlja kakšna ure- ' jena ženska, ustavim. — Kaj pa NT, prebirate? Kaj vam je najbolj ^eč? — Ze več let ga prebiram. ' Najrajši imam športno stran, ki sicer niti ni ravno najbolj . popolna. Večkrat zelo zani- ' mive špvortne dogodke poza- bijo. ; V Grobelnem sem izstopi- la. Presenetljivo hitro mi je ustavil novejši OPEL in z njim sem se pripeljala do ; doma. i LEON KRANJC, star 32 let, iz Celja: — Kako to, da tudi ponoči ustavljate? — Ni razlogov, da ne bi. Sploh, če je to dekle. Jaz prevozim vse po vrsti, ne gle- de na čas. Ko sem bil še ' mlad, sem tudi sam stopal, — Ste imel; s stoparji že ' kakšno neprijetnost? — Doslej še ne. — Vam je všeč vsebina NT? — Zelo. Po novem letu se ; je nekoliko izboljšala Naj- ; bolj všeč mi je nova literar- na stran, samo ne vem, zakaj je ni v vsakem NT. — Tudi vi kaj pišete, mi- slim, da vam sicer ne bi bilaj najbolj pri srcu literarna ' stran. — Da, pišem. — Nam boste kaj poslali v objavo? — Ne, to pa ne — ni za objavo. In tako se je končala moja tvegana ix>t (tvegana pred- vsem tale nočna) — imela sem srečo in sem se vozila s samimi prijetnimi vozniki. Pa hvala vam, šoferji — upam, da boste ustavili tudi takrat, ko bo šlo bolj za res... In "veste, kaj sem na uho prišepnila našemu uredniku? Da mora biti honorar zaradi napomosti in tveganja pri delu nekoliko višji — saj se vsi strinjate, ali ne? MARINA KOCEN §1. 8 —- 28. februar 1974 NOVI TEDNIK — stran 19 Nekateri ljudje ne prenesejo vse hrane m se morajo držati določenega reda pri prehram. Dieta je sestavljena hrana, ki ko- risti tudi pn zxlravljenju nekaterih bolezni. Včasih so temu predpisovali prevelik po- men, zato je nastalo nešteto receptov, ki pa so jih strokovnjaki zopet združili v ne- kaj osnovnih diet. Pri boleznih prebavü je primerna takšna osnovna dieta, ki po svoji sestavi tudi ustre- za skoraj za vse bolezni, razen za nekatere izjeme. Pri tem je dobro vedeti, da ciga- retni dim ne pride samo v dihala, temveč tudi v želodec. In vse je zaman, če bolniki % bolnim želodcem in dvanajstnikom redno iiživajo še tako strogo dietno hrano in adravila, a še vedno kadiijo. To je isto, kot da bi požar gasili z beoicinom. DIETA Obolenja prebavil lahko v grobem raz- delimo na tista, kjer je vzrok obolenja pre- veliko izločanje želodčne kisline, in na tista» kjer je kisline premalo. Bolniki s preveč kisline ne smejo jesti mastne hrane, ne svinjsk^a mesa, klobas, salam in spioh prekajenega mesa. Tudi divjačine ne smejo jesti in izogibajo se na.j mesnim in ribjim konzervam. Tudi preveč sladkorja draži žle- ze želodčne sluznice, zato morajo biti bol- niki s hiper acidnostjo zmerni tudi pri uživanju marmelade, bonbonov in peciva. Tudi vsa zelenjava ni zanje primerna. Izo- gibati se morajo vsem trdim solatam, ki- slemu zelju in repi, pa tudi sadju. Jedo naj olupljena jabolka, jagode, borovnice, banane in breskve. Ne smejo jesti svezza kruha, prepovedane so vse začimbe, zlasti paprika, pojjer, gorčica, česen in siu-ova če- bula. če so bolniki hipacidni, če imajo v že- lodčnem soku premalo solne kisline, naj -jedo z vinskim kisom začinjene solate, lah- ko pa tudi jedo zgoraj naštete jedi, a le v zmenil količini. Vsa hrana za bolnike, bolne na preba- vilih, naj bo zmerno zabeljena z oljem ali maslom. B. J. OTROK IMA OTROKA Oglašam se ti prvič, draga Nataša. Pred enim tednom sem imela s fantom prvič spolne odnose. Tako kot doslej še nobena, tudi jaz nisem bila zadovoljna prvič. Zelo me je bolelo. Toda, to nd glavno, bojim se, če sem zanosila, ker sem še premlada, da bi imela otroka. Bi spet dejali, otrok ima otroka. Vprašujem te, ali 'lahko za- nosim kar prvikrat in kako se počutiš takrat, ko zanosiš. Judita Stara sem 14 let. En mesec in pol je že, odkar nimam mesečnega perila. Prosim, ali je to kaj nevarno? Tudi na vodo me sili zelo pogosto. In tre- buh me zelo boli. Naj grem k zdrav- niku? Karla Dragi deklici, ne zamerita, ker bom vajini pismi ob- ravnavala skupno. Za obe je namreč značilno, da sta rosno mladi in po- trebni predvsem tople vzgoje. Večkrat se namreč vprašam kaj delajo starši in kakšno vlogo pri zorenju opravlja šola. Že vrsto let lebdi v zraku vpra- šanje spolne vzgoje, Id jo prelagamo z ramena na ramena. In kot rezultat vsega tega prihajajo pisma vajine vse- bine. Le zakaj imamo matere, bi dejal marsikdo. Isto vprašanje postavljam vama jaz. Tebi, Judita in tebi, Karla. Morda se je z materjo težje pogovarjati kot s tujim človekom, pa vendar je ona tista, Id bo najprej najbolje svetovala. Četudi je zelo preprosta, neuka. Je pa mati in prva poklicana, da uredi ne- prijetne hčerine zadeve. Tudi Tvoje, Ju- dita. Zdaj pa odgovor. Ni nujno, da ob prvem spolnem odnosu s fantom za- nosiš. Lahko pa. Cas bo pokazal, kaj sta napravila. Bolečin ob zanositvi ni. Ce so bolečine, so ob občevanju. Za- nositev pa je samo posledica občeva- nja. Ce misliš I njim nadaljevati, se aaščiti. Ti, Karla, pa stopi k zdravniku, ki bo ozdravil Tvoj prehlad, za kar naj- brž gre. NATAŠA Dnevna moda za mlade Moda priporoča za zaposleno de- kle in èeno preproste dnevne obleke, ki so krojene dovolj udobno in šport- no, da se boste v njih prijetno poču- tile. Tri modele takšnih dnevnih oblek si lahko ogledate na skid. Prva obleka ima visok ovratnik, raglan rokavi so široki in stisnjeni z manšeto, v krilu je krojena navzven in v pasu zavezana. Drugi model se do višine bokov za- penja z zadrgo, kjer je obleka rezana in v krilu položena v gube. Pa še ok- rogel ovratnik in ozki rokavi. Tretja obleka se zapenja z velikimi gumbi in ima spredaj globoko gubo. Ovratnik je koničast, rokavi pa imajo spodaj rob tn našite gumbe. Pouda- reís so všiti žepi s poklopcem. Ustnice na sliki so naličene tako, da so videti čimbolj polne in napete. S črtalom jih lahko oblikujete pre- ko naravne velikosti. Pazite, da bo- ste poudarili ustna kota, kjer naj se ustnici naglo zožita. Na ličnicah je zabrisana slecf rdeči- la. Če nimate pri roki pravega, lahko uporabite kar črtalo za ustnice. Na- nesite na najvišji del ličnice in nato enakomerno razmažite proti sencem Kakor vidite je ličenje prepuščeno okusu vsake posameznice. Kombini- rajte kakor je vam všeč, pri tem pa upoštevajte, da se morajo barve oči, las in obleke med setioj uje- mati. Ljubno ob Savinji Zato oprostite, ker so na posnetku samo štirje. Moralo bi jih biti blizu 400. Kajti pri zadnji akciji, ki sodi v okvir tekmovanja jugoslovanskih pi- onirskih iger, so sodelovali prav vsi na ljubenski osnovni šoli. Vsi so zbirali starine, zapisovali pripovedovanja, delali v skupinah in posamič, fotografirali in še in še. Et- nografska razstava je uspe- la. Z njo se je uveljavil ves šolski kolektiv. Zbrali so več kot 500 starinskih predmetov in posneli nič koliko foto- grafij. V akciji so sodelovali tudi Aleš Bolko, učiteljica Alenka Ki-alj pa Biserka Bačko in Bemaírda Poličnak. Vsi učenci letos zapuščajo domačo šolo. Pot jih bo vodi- la v srednje šole. Aleša brž- čas na poljansko gimnazijo v Ljubljano, Biserko in Ber- nardo pa na ekonomski šol- ski center v Celje. In kaj si žeUjo? Da bi se njihovi mlajši to- variši šolali v drugačnih рк> gojih, v novi šodi ali vsaj preurejeni. Uresničitev te želje ni da- leč. Zgraditev novih učilnic, telovadnice, večnamenskega prostora in adaptacija stare šole je na vidiku. Gradbišče pri šoU bo kmalu zaživelo. Začela se bodo dela, ki sodi- jo po vrednosti v sam vrh investicij slph naložb na Ljub- nem ob Savinji i>o vojni. In sredstva? Iz krajevnega sa- moprispevka, zbrana torej na solidarnostni osnovi vseh lju- di v mozirski občini. MB Iprw^rocamo Na oddelku steklo — porcelan v ve- leblagovnici Tkanina prodajajo kita.i- ske vrčke iz belega porcelana, potiska- ne z lepimi motivi. Geni sta 93,45 (manj- ši) in 130,30 (večji). V Tehnomercatorjevi prodajalni Ele- ktro lahko kupite praktičen čistilec pre- prog in talnih oblog, proizvod tovarne Elma. Cena je 141.85 din. Če želite kupiti moderno žensko tor- bico, stopite v prodajalno Galant, kjer lahko izbirate med najrazličnejšimi modeli. Ta dva na sliki sta iz pravega usnja, v kombinaciji dveh barv, kar tu- di zahteva nova moda. Ceni sta 360,60 in 378.80 din. Lep namizni prt si lahko naredite same, če kupite metrsko blago za prte, ki ga same obrobi te. Induplati Jarše iz- deluje lepo vezeno platno, ki ga lahko kupite v veleblagovnici T za ceno 37,15 dinarjev. V drogeriji Moda prodajajo lak za lase po zelo ugodni reklamni ceni 30 din. Stasa Gorenšek 20. stran — NOVI TEDNIK St 7 — 21. februar 1 jj^ TABOR Republiško prvenstvo v krosu Tabor, kraj o savinjski do- lini, je pripravljen, da v ne- deljo, 3. marca, sprejme na svoje lepe terene številne tekmovalce iz vse Slovenije, ki se bodo v različnih disci- plinah pomerili za -naslove republiških prvakov v krosu. Na rmključje,- da bo to po- membno tekmovanje, ki je eno prvih uradnih v letoš- njem letu. TVD Partizan Tabor je med tistimi v občini, ki vsa- ko leto sodeluje na tradicio- nalnem pohodu ob ¿id oku- pirane Ljubljane ter se ude- ležuje številnih drugih tek- movanj. To je kraj, kjer je športna tradicija bogata, kjer so ljudje pripravljeni tekmovati ali pa samo po- magati pri organizaciji. Da bo vse razumljivejše, morda nekaj podatkov iz biltena, kjer so poleg ostale- ga napisali organizatorji tu- di nekaj več o zgodovini at- letike v Savinjski dolini: j»V Žalcu so leta 1953 pričeli si- stematično gojiti atletiko. Treninge je vodil neumorni atlet in član celjskega Kladi- varja Vili Kovač. Tako se je atletika v žalski občini res- nično razširila v »deveto vas«. V Preboldu je bil vod- ja Ervin Fritz (danes znan literarni ustvarjalec), na Go- milskem Janko Zilnik itd. Večina dobrih in -nadarjenih atletov je kasneie prestopila v vrste AD Kladivar: iz Zal- ea Kovač, Vučer, Vipotnik, Kralj, Naraks, Zuntar, Ske- ta, Lorber, Premik, Lešnik, M. in S. Lakner, D. in S. Medvešček, Vidmajer, Veli- govšek itd., iz Prebolda Voz- lič šme, čede, Stebernak itd., iz Gomilskega Zilnik, Cizej in Primožič, iz- Tabora brat- je in sestre Urankar itd. Prava četa!« Letošnje republiško prven- stvo v krosu bo tudi prva prireditev ob praznovanju občinskega praznika občine Žalec, ki bo z osrednjo pri- reditvijo v Taboru. V organizacijskem odboru so v glavnem domačini, na pomoč pa so priskočili tudi člani AD Kladivar s sodni- škim zborom, nekatere de- lovne organizacije (predvsem TT Prebold, Izletnik Celje in druge), ŠŠD Prebold in TTKS Žalec, ki je pokrovi- telj tekmovanja. Vodja orga- nizacijskega odbora je Fer- do Hudej, podpredsednik Adi Vidmajer, tehnični vodja Ja- nez Primožič, za bivanje in oskrbo ekiv bo poskrbel Vi- ki Urankar, sodniški zbor bo vodil Drago Vračun, zdravni- ško službo Ivan dr. Sviben, samo vodstvo tekmovanja pa je v rokah Ferda Hudeja in Adi ja Vìdmarjerja. Tekmovanje še Oo začelo v nedeljo, 3. marca, ob 10. un dopoldne, tekmovali pa bodo mlajši člani in člani, bo pa tudi nastop osnovnošolskih ekip. Proge, ki so izredno le- Zo speljane, so pohvalili ob ogledu tudi člani osrednje atletske zveze Slovenije. Za- ključek tekmovanja je ob 13.15. Prevoz iz Celja do Ta- bora bo omogočil Izletnik Celje. Torej v nedeljo bo v Tabo- ru v Savinjski dolini živah- no: domačini bodo poskušali po najboljših močeh spreje- ti medse številne slovenske Jtlete (pričakujejo jih okoli 300) ter jim omogočiti za tekmovanje takšne pogoje, ki jim bodo zagotovili dobre rezultate in uvrstitve. Sled- nje so potrebne zlasti zara- di bližajočih tekmovanj v krosu — državnega prvenst- va in Balkanskega prvenstva, ki bosta v Velenju. TONE VRABL Nogomet GENERALKA Nogometna igrišča so oži- vela. Tudi trenerja Kladivar- ja in Olimpa, Mirko Lazare- vič in Ilija Ubavič, sta pred- stavila gledalcem moštvi, ki bosta nastopila v prvih pr- venstvenih tekmah v novi se- zoni. V zadnjih sedmih dneh smo videli tako več tekem. Kladi- var je najprej navdušil in pre- magal drugoligaša Mercator 3:0 in v nedeljo še Olimpa 2:0. Olimp pa je med ted- nom izgubil proti Rudarju iz Trbovelj 0:6. Rezultati niso niti toliko pomembni, kot sa- mo igra moštva, ki naj bi za- stopalo barve modrih in rde- čih. Kladivar je v zadnjih tek- mah nastopil s sledečimi ig- ralci: Prstojevič, Stancer, An- djelovič, Puhner, Cemič, Osojnik, Ulaga, Sivka, Hriber- nik, Reberšak, Dobrajc, Cuk, Bojkovič, Milovanovič, Bosina in Bogičevič. Ilija Ubavič pa je najbolj- šo postavo predstavil v sre- čanju proti Kladivarju. V moštvu so bili Brglez, Cret- nik. Majcen, Conradi, Flis, Vahterič, Zuiperl, Ubavič, Fur- man, Koštomaj, Gregei j, Po- klšek in Andjelovič. Precej novih igralcev je v obeh moštvih. Pri Olimpu je okrepitev vidna. Conski ligaš ima danes že čvrsto obram- bo, ki igra zelo pametno in je napadalce Kladivarja, zla- sti novince, popolnoma nadi- grala. Z uspešnimi zankami v drugem polčasu igralci Kla- divarja sploh niso prišli do izraza. V moštvu bo potreb- no popraviti napad in Olimp bo lahko mirno štartal v no- vi sezoni. Pri Kladivarju smo videli nekaj novincev. V glavnem ni- so še s svojo igro navdušili. Glavno breme še vedno leži na igralcih, ki so že lansko leto uspešno nastopali v celj- skem moštvu. Zelo pozitivno je mesto Andjeloviča, ki kot ofenzivni obrambni igralec močno zaposluje napadalce. Ti pa so neučinkoviti. Mar- jan Dobrajc je že v odlični formi. 2al pa Reberšak, Hri- bernik in Sivka še niso našli najboljše poti pri realizaciji številnih priložnosti. Vpraša- nje pa je, kako bodo rešili pri Kladivarju mesto levega kri- la. Od vseh kandidatov je še najboljšo igro prikazal na tem mestu Bosina. Novinci Cuk, Bojkovič in Milovanovič pa se bodo morali še močno potruditi, da bodo našli me- sto v najboljši enajsterici. štancer in njegov kolega v vratih Prstojevič pa bosta skupaj s Kasetnikom dovolj moči^ za republiško ligo. Do prvenstva je še dovolj časa. Toda pravi moštvi se že oblikujeta, tako na Glaziji kot v Gaberju. Naša želja je, da bi obe tehnični vodstvi na- šli najboljši moštvi. Start mnogo pomeni, zlasti uspe- šen. J. KUZMA Ck>ljskl rokometaši »o že oevo- Jili naslov ztanske^ prvak» v rokometa. To je*že četrti naslov za celjsko moštvo, H letos nj«to- pa brei enega najboljših Igrail- cev, Bojana Levstika Te dni smo visokega Bojana srečali v Celju. Pobarali »mo ga, naj nam pove kaj več o njegovi poškodbi in mo7.n«eti za nastop: »Poškodba proti Boren Je bila zelo resna. Sele te dni sem bil uspešno operiran. Zdravniki so optimisti. Sledi zdravljenje v La- škem. To pa pomeni še najmanj mesec dni mirovanja. Sele potem bom prvič ponovno prijel za žo- go. Trimesečni 3dnM>r bo vselia- kor pustil sledove. Kljub temu pa upam, da bom lahko т tež- kih trenutkih pomagal svojim so- tovarišem v boju za najboljšo uvrstitev v drugi етегп! ligi.« Hokej na ledu - ^ Hokej je dinamični šport. Zato se vedno več gledalcev ogreva za to moško igro. V srečanju proti Spartaku je bilo v Mestnem parku rekord- no število navijačev. Preko 800! Lepo število ljubiteljev tega športa, ki je dalo celj- skemu moštvu podporo. Ig- ralci so zmagaü in jih niso razočarali. Toda kljub temu sobotno srečanje ni bilo najboljše. Videli smo več napak. Naj- večja napaka pa je bila: šte- vilne nepotrebne izključitve v celjskem moštvu. Eden naj- boljših igralcev srečanja Dani Kerkoš nam je po srečanju dejal: »Zmagati bi morali z višjim rezultatom. Toda ka- ko, ko pa smo v tretji tret- jini igrali kar 15 minut brez enega igralca«. Njegova ugotovitev je toč- na. Morda bo neprevidnost Bojana Kerkoša, Vrstovška, Filipoviča in delno tudi Avdi- ča usodna. Zakaj? Stanje na razpredelnici je tako izena- čeno — Partizan 14, Crvena zvezda 10, Celje 8 in Spartak 6 točk, da bo morda o mo- štvu, ki bo zapustilo prvo ligo, odločal en sam gol. Gol v srečanju proti moštvu, ki bo imelo enako število točk kot Celjani. In takrat bo žal že prepozno. Poglejmo samo stanje na sobotni tekmi. Ce- ljani so bili za razred boljši od igralcev Spartaka. Toda, ko je napadalec Saravanja naletel na vratarja Avdiča ter ga z drsalko udarü, je Bojan Kerkoš s pravim bok- sarskim udarcem udaril iste- ga igralca. Sledila je kazen 5 minut. V teh minutah so gostje dosegli edini zadetek in preostala četverka celj- skih igralcev je morala pet minut igrati za pet igralcev. To je vzelo ritem celjski vr^i. Enako se je dogodilo v zadnji tretjini. Celjani so že vodili 4:1. Vprašanje vi- soke zmage je bilo samo še v rokah igralcev. Ti so imeli ponovno premoč. Gostje celo igralca manj. Toda Vrstovšek je na izzivanje odgovoril z udarci. Sledila je kazen pet minut in Celjani so namesto številnih zadetkov morali kar 15 minut (pozneje je odšel na klop za kaznovane igralce še Filipovič pa Dobovičnik in Smerc) igrati z igralcem manj. (jostje s tem do- segli svoje. Izenačili so moči na igrišču. V bodoče bo potrebno te nešportne izgrede kaznovati. Ce ne drugače pa z neigra- njem ali pa finančno. Taka neresna in nekolektivna igra samo škoduje celotnemu mo- štvu. Lepe akcije navdušuje- jo gledalce, teh je vedno več in zaradi tega se morate igral- ci v dresih HDK (3elje zave- dati, da ravno ti gledalci, ki odštejejo za vstopnino tudi več stotakov, zahtevajo od vas športno in pošteno igro. J. KUZMA TRIM VESTI Pretekli teden je bil na Svj tini seminar za organizatoi je športne rekreacije celjskii delovnih organizacij. Udeleži lo se ga je 45 organizatorjev kar priča o velikem'zaninja nju za delo na tem področju ki bo letos, vsaj po bogatej programu sodeč, še bolj p, stro kot doslej. Obravnava] so letošnji program, seznanja ni so bili s programom teles ! nokultume skupnosti in j ogledali barvni, zvočni fiij »Six>rtna rekreacija CJelje 73» Letos so na programu desete,' jubilarne sindikalne športnj igre, ki se bodo pričele y marcu s tekmovanji v srnu čanju in šahu. Velik poudj rek bo dan akciji TRIM , tekmovanja za športni znali, kot osnovni akciji najširžt ponujene športne rekreacije, Na seminarju so že podeliij preko 1000 kartonov in pro pagandnega materiala, v na slednjih dneh pa pričakujejo da se bodo vključile tudi os' tale organizacije. | Organizirane bodo tud TRIM igre prosvetnih délai cev ter delavcev gostinstva i:' obrti v okviru obrtnega se-j ma, s čemer želi zveza ц športno rekreacijo tudi v teb sindikalnih organizacijah po živiti aktivnost. | Množične in propagandili. TRIM prireditve bodo tudi т obliki dnevov hoje in plavi" nja ter trim štafete (za 1; maj in občinski praznik). dni pa se je pričel tudi pl»; valni tečaj za odrasle kot eni' najbolj koristnih akcij zveze, l Poseben poudarek bo tudi v bodoče dan tzv. ponujtn/ športni rekreaciji z gradnjo in vzdrževanjem športnore kreacijskih objektov in nji' hovo odprtostjo. TRIM сеп' ter na Gričku bo doživel vrsto dopolnil (predvideva s( tudi asfaltiranje ceste do oet-| tra), v Celju pa bodo zgn dili tudi tri nove Trim steze 2e s tem, da program TTKi predvideva kar četrtino sred stev za te namene je dovoi; povedano. Ob vsei tej aktiv- nosti zveze pa seveda ne gB pozabiti vse bolj razveiaß interne dejavnosti v kolekt; vih, v rekreacijskih skupinal pri TVD Partizan in športnil organizacijah, vse več pa j< tudi neformalnih skupin, i si iščejo razvedrilne aktivi» sti v krogu prijateljev. Osnovni motto prograicj TTKS in zveze »PONUDIT TELESNO KULTURO STR.TENEMU KROCtU OBČi NOV« je s takšn-m proerri mom prav gotovo dosežen * Zveza za športno rekreaf 10 Celje organizira v zimskec bazenu Posebne šole plavat tečaj za odrasle neplavaW Tečaj traja deset dni vs¿ dan od 19.30 do 21.00 u^ Prijave pred tečajem zbil plavalni učitelj. • V torek so na Golteh za& 11 z letošnjo vsakoletno TrÜ progo za smučanje, kjer ko pridobite enega izmed f gôjev za športni тпак. To ' tekmovanje za vsakogar! P smučanju je treba prevodi •lažji veleslalom z 8 do ' vratcl. meri pa se zaostanf za orientacijskim časom. ' ga postavi predvozač Norf in točke pa upoštevajo tU' starost in spol udeležene« Lani je progo prevozilo oK" 800 smučarjev, športni zn« na je ob koncu leta preje' 380 Celjanov. SmučarsU TRIM proga bo odprta ' torka, 26.2. do nedelje, 3. ni^ ca, vsak dan od 16. do ^ ure na smučišču Poljane ^ Golteh. Karton za špor» znak morate prinpsti s se^J" lahko pa ga dobite tudi í startu. Smučanje USPEH LIBELE Sportniki sestavljene proiz- vodne trgovinske organizacije združenega dela ITC Celje so organiziranih smučarsko pr- venstvo. Preko 60 športnikov se je pomerilo v veleslalomu na terenih pri Starih Stanih na Golteh. Bil je to pravi sindikalni športni dan. Letp>o vreme je omogočilo lepo tek- movanje. Največ uspeha na progi, katero je odlično pripravil znani smučar Janko Cetina, so imeli smučarji Libele, sle- dijo športniki iz Žalca ter Klima in Kovinotehna. Starejši člani — Mulej 32,3, Tanšek 33,3, Korošec (vsi li- bela) 35.0, Fanda (FerraUt) 40.1, Delak (FerraMt) 40„5, Seko (Kovinotehna) 41,1, Puš- nik (Libela) 44Л in Manfre- da (Ferralit) 50,1. Mlajši člani — (jovedič (Ko- vinotehna) 30,0, Kozmin (Li- bela), 32,7, Glažar Ferraht) 33.2, Vrhove (Klima) 33,3, Kajtner 33,6, Perlah 34,0, Rih- tar 34,2, Lebič (vsi Libela) 35,0. Clanice — Mulej (Libela) 37,5, Vrečar (Klima) 43,0, Markovič (Klima) 44,1, Ledi- nek (Ferralit) 47,1. Jk Sportniki Klime. Kovinoteline, Libele In Ferralita iz 2alca so na Golteh organizirali smučarsko prvenstvo skupnega podetja ITC. Zmagala je ekipa Ubele. Na posnetku vidimo referenta za smučanje pri Libeli, Ota Tanška (desno), ki skupaj ? Ferlanom, šestim med mlajšimi člani, opazuje start ostalih tekmovalcev. Po treh zapcxrednih porazih so celjski ko5aj-karjii spet zaigrali odillčno in zasKiženo z 89:85 pre- magali moštvo Oriolika iz Sla vonskega Broda. Tudi tokrat, kot že v Sarajevu зо nastopili brez svojega najboljšega igralca in strelca Mlloàa Sagadina, ki bo moral vsied pc^kodbe dalj časa počivati. Ceijani so odlično zaig- raill v začetfeu an že v peti minu- ti po izrednih zadetkih Zmaga Sagadina in Jeriča po vedli s 15; 8 Precej slaba sodnika pa sta v tem času dosodila ie tri osebne napake odUčnermi Jeriču in do- mači trener ga je moral zame- njati. Tudi po v3topu Juga so Celjani nadaljevali z dobro igro m svoje vodstvo Se povišati, v 9. minuti so vodili že z 11 fcoSi razlike. Takrat pa so po nepo- trebnem napravili nekaj napak In gostje so uspeli zmanjšati raz- liko in tik pred koncem prvega dela igre ceio povesti za eno točko, v drugem polčasu so se najprej anaSLi gostje in dolgo časa vodili z 1—3 koši raalTke. toda Celjani se niso predadl, rast- i^rrana Zmago Sagadin ш Jenč sta zadevala koš iz vseh položa jev in v 30. minuta so vodim spet domačini z T2 69. Se enkrat je uspelo gos'^om povesti in to preko odliftnega Dehliča. ki je dosegel šest zaporednih košev, to pa je bilo tudi zadnje vodstvo gostov, v 34. minuti so domači- ni preko Toneta Sagadina in Je- riča povedli s šestimi kjoši rasli ke in te prednosti niso več iz pustiM iz rok. S to zmago so si Celjani aelo povečali motoosti za obstanek v zvezni ligi, Se bolj pa smo lahko zadovoljni z njihovo Igro in borbenostjo in upati je, da je njihove daljše krize .konec « da bodo s svojimi dobrimi ig- rami spet razveseljevali svoje šte- vilne privTženoe. Koše za Kovino- tehno 90 da!i: Zmago Sagadin 29, Jerič 23, Tone Sagadin 13. Toma- iič 8, Erjavec 6, Leskova«- 4, Jošt 4, Jvig 2. In Se ocene, ki nam jih je po tekmi dal tehnični vodja ekipe Otmar KuštoniaJ: Zmago Sagadin 5, Jerič 3 in Tomas« 1. JANEZ CEPIN V drugem kolu zimskega tek- movanja strelcev z zračno puško so v moštveneim tekmovanju pre senetili strelci Tempa, ki so na- streljsili in povedli skupaj s strel- ci Celja. Rezultati drugega kola: Tem- po 1302, Celje 1286, Kovinar 1208, SM Miličnik 11,39 in Celje II. 1115. Poiameznikl: Jager 271, Je- ram (oba Celje) 268, Dečman (Kovinar) 268, Hočevar 367 in Streiher (oba Tempo) 265 kro- gov itd. Med ekipami je vrstni red jw drugem kolu sledeč: Tempo in Olje 2538 krogov, Kovinar 2449, Celje II. 22Ce in SD Mffliičnik 2250. Posamezniki: Dečman (Kovinar) 536. Jager 531, Jeram 531, Sferen- her 529, Hočevar 526 in Dobovič- nik 525 terenov. Tekmovanje se nadaljnje. Na četrtem izbirnem tekmova- nju najboljših kegljavk Jtigosla vije so sodelovale tudi trd pred- staivnloe Celja ш Kovinarja V Sevnici je bila Orhova četrta (T77 kegljev), Marnčeva peta (776) in Ludvigova deveta (740 kegljev), v skupnem vratnem re- du je Urhova druga (3221), Ma rlnčeva tretja (3216) in Ludvigo- va sedma (3174 ke,?ijev). Tretje tekmovanje bo iziuSčilo šest re- prezentarjtk. Cedjanke imajo to rej lepe možnosti, kakor tudi (Trhova iZ Stor. Umetnostni drsalci Celja se bo- do v prihodnjih dneh udeležili tradicionalnega srečanja med celjskimi in jeseni >kinai drsalci V prvih dveh srečanjih v pretek lih letih so Imeli več uspeha celj- ski drsalci. Vodja trener Mit je Sketa predvideva usj?eh tudi lebos. §1. 8 —- 28. februar 1974 NOVI TEDNIK — stran 21 humor žreb je odločil Za nagradno slikovno kri- žanko, objavljeno v Novem tedniku 14. februarja, smo dobili 144 rešdtev. Verjetno bi bilo rešitev več, če ne bi po pomoti izpadel nagradni razpis. 2reb je razdelil na- grade takole: 1. nagrada (100 DIN): LJUDMILA STRNAD, 63000 Celje, Vojkova 13 2.-6. nagrado (Po 50 DIN) prejmejo: PODKRAJNIK GOLOB JOŽE- FA, 63310 2alec, Florjana Pohlina 1 MARICA SENCIČ, 63310 Ža- lec, Rista Savina 15 NEVENKA POŽ, 63270 Laško, Rimska cesta 4 ANTON BREGAR, 63000 Ce- lje, Kersnikova 30 FRANJO PLANING, 63000 Ce- lje, Kocbekova 5/III Vsem izžrebancem bomo nagrade poslali po pošti. Čestitamo! Rešitev nagradne skandinav- ske križanke Vodoravno: far, atrij, Volvo, fračar, ala, vlada, druid, bi- stvo, keks, aviza, André, stisk, skuta, sobar, sreda, avto, snaga, teror, Addis, Ork, Ra, žeja, Celje, barka, AO, Ink, NAMA, lampa, Mrzel, edikt, zmeda, IL, Sabotin, Seneka, omen, listi, reja, Ararat, Kurd, Eškol, Irak. Da bi posredno grajali rimskega cesarja Nervo zaradi prevelike dobrohot- nosti, ki jo je izkazoval celo goljufom, so senator- ji nekega večera napeljali pogovor na Katula Mesa- lina, znanega po številnih lopovščinah, ki je umrl pred nekaj leti. »In če bi bil še živ,« je vprašal cesar, »kaj bi ne- ki počel?« »Oh!« je rekel eden od senatorjev, »verjetno bi г nami večerjal'« XXX Ze malce ostarelemu filmskemu igralcu Cur du Jürgensu je na nekem sprejemu rekla mlada da- mica: »Občudujem vašo ponos- no in ravno držo, poseb- no takrat, ko tako trdno hodite v vlogi kakega vi- sogeka oficirja.« »To se mi posreči samo zaradi mojega išiasa,« je pojasnil Jürgens. .XXX Francoski pesnik in ro- manopisec Georges Duha- mel se je takole pogovar- jal z zavarovalnim zastop- nikom, ki ga je skušal pre- pričati, naj podpiše novo polico. . »Saj sem že zavarovan proti požaru,« je dejal pe- snik. »Kaj pa proti toči?« je vprašal zastopnik. »Vidite,« je odvrnil Du- hamel, »požara ni težko zanetiti, kako naj naredim točo?« XXX Dramatika Viktorja Kri- lova so ob neki priložnosti vprašali: »Zakaj nikoli ne pridete k premieram tujih del?« »Razlog je zelo preprost. Zal mi je, če delo mojega tovariša doživi neuspeh.« »Pa če ima uspeh?« »Potem mi je dvakrat žal.« Kralj Anglije in Irske Jurij II. je slovel kot ve- lik skopuh. Nekega dne so se mu prišli pritožit dvor- ni služabniki, češ da jim dvorni upravitelj vsak dan daje za kosilo zelje in krompir. Kralj je takoj po- slal po upravitelja in ga pred služabniki karajoče vprašal, ali je res, kar go- vore. Dvorni upravitelj je potrdil. »Kaj? Priznavate torej, da dajete tem ljudem vsak dan za kosilo ^ zelje in krompir?« »Res je, veličanstvo.« »Od zdaj naprej boste delali čisto drugače: vsak drugi dan jim boste daja- li krompir in vsak drugi dan zelje.« XXX Znani filmski igralki Sil- vi Koščini je pisal neki njen oboževalec in jo pro- sil, naj mu pošlje sliko v Evini obleki. Silva mu je izpolnila že- ljo in mu poslala fotogra- fijo, na kateri je bila sta- ra šest mesecev. XXX Ko je maršal Francije La Ferté vkorakal s četa- mi v Metz, so mu prišli povedat, da se mu želi po- kloniti židovsko odposlan- stvo. »Pošljite jih stran,« je odgovoru maršal, »nočem jih videti. Zidje so križa- li Kristusa.« »Maršal,« so mu dejali, »v dar prinašajo štiri ti- soč tolarjev.« »Potem naj vstopijo,« je rekel La Ferté. »Navsezad- nje, saj niso vedeli, koga križajo.« XXX živalski vrt v Parizu je nabavil mladega slona. Te- daj je rekel Charles Due- los svojim prijateljem: »Pogovarjajmo se o slo- nu. To je edina velika ži- vina, o kateri se človek lahko svobodno izraža.« nagrajeni reševalci Za nagradno lažjo kri- žanko, objavljeno v No- vem tedniku 7. februar- ja, smo dobili 158 reši- tev. Žreb je razdelil na- grade takole: 1. nagrada (100 din): MATEVŽ RECNIK, 63230 Šentjur, Prose- niško 20 2. do 6. nagrado (po 50 din) prejmejo: Ferdo PRIMEC, 63000 Celje, Resljeva 9 Heda SILOVŠEK, 63320 Velenje, škale 56 Slavka PRŠINA, 68350 Dolenjske Toplice 82 Ivan TROGAR, 63332 Rečica ob Savinji 3 Alfred HOJNIK, 63000 Celje, Prešernova 11/11 Vsem izžrebancem bo- mo nagrade poslali po pošti, čestitamo! Rešitev nagradne lažje križanke Vodoravno: strast, Maribor, Elsa, RI, tat, pok, em Aldo, Karmen, jesih, tvar, Cu, oa, Irak, frača, opazka, zven, os, val, prt, Rn, Ilir, sko- mine, talent. 22. stran — NOVI TEDNIK 28. februar 1974 -- §t. j §1. 8 —- 28. februar 1974 NOVI TEDNIK — stran 23 Prizadevnim veienjsldm delovnim organizacijam, Id so hotele zagotoviti vsem ljubiteljem smučanja kar doma obilo razvedrila, jo je letošnja zima hudo- mušno zagodla. Kljub temu, da so se oborožili s snežnim topom, je breg pod grradom v šaieku bolj zelen kot bel. Ker ni zadosti hladno, lahko takle top samo dežuje. Kot pravi top brez municije! Am- pak, nobel je pa vseeno, kaj ne? PEPI MIKLAVC VROČE ŠALE Ali veš, da bo dobila Olga otroka? Ni mogoče! Cipe ven- dar ne dobijo otrok?! O, pač. Saj imajo pro- ste dneve. Sodnik rohni nad ob- tožencem: »Torej priznate, da ste udarili svojo taščo s steklenico po glavi. Toref niti ne potrebuje- mo, da bi vaša tašča pričala!« Obtoženec trmasto: »Vztrajam, da Jo zasli- šite in spoznate. Človek ima vendar pravico za kazen pod olajševalnimi okolnostmi.« Več znaš... Franc Terčak je mlad kmet z Brega pri Polzeli. Ne ukvarja pa se samo s kmetovanjem, temveč za domače potrebe opravi marsikatero drugo delo, za katero je potrebna precejšnja mera sposobnosti. Ni se mu torej čuditi, če se |e podstopil tudi kolin in na sliki ga vidimo, kako dela krvavice. — Foto: T. Tavčar Ne »flikajte« me več. Foto: B. Stamejčič Za tiste, ki nas kre- gajo, da imamo pre- več pomanjkljivo ob- lečenih deklet na tej strani, za tiste, ki mi- slijo, da smo rasistič- no razpoloženi, ker redko pokažemo kak- šno belko in za tiste, ki so jim suhice pre- več koščene, v tem času, ko je pust, predstavljamo karne- valsko lepotičko — da bo vsem po volji in okusu. Energetska kriza? Kaj je to? Ljubezen po svetu Rawaki, nbiško ljudstvo ob reki Radjang na otoku Borneu (Indonezijsko otočje) verjame v ba.iko, da je nekoč v davnim bog reke Llaga iz- bral najlepšo med dekleti in jo odpeljal s seboj v svoje podvodno domovanje. Baje je takrat bilo coiikc rib, da so se jih najedli in psi in svi- nje, so ]it) nasušili več, kot so jih mogli pojesti. Ple- menski čarovnik) zaklinjajo boga, naj bo nbjim jatam da- režljiv. To sti^rijo za praznik, ko se drstijo ribe v plitvinah. Vse ljudstvo je zbrano ob re- ki in meče vanje sadeže, iz ločja in školjk izdelan nakit ter cvetje, čarovnik mrmra zagovore in zakletve ter ča- ka na znamenja, ki jih le on razume. Ko dobi znamenje, ukaže tisto leto doraslim de- kletom, naj slečejo svoje, v krilo povite rute in skočijo v vodo. Včasih so dekleta tu- di po več ur v vodi, pri če- mer morajo pokazati čim več zapeljivosti, da bi omamile boga. Seveda boga navadno ni, zato pa zapeljivost dozore- lih deklet vzame in prevzame moške na bregu, katerih ru- te čuva čarovnik v pleteni ko- šari. Ko začne sonce zahaja- ti, pomeni, da bog Liaga spet ne misli slaviti poroke s kate- ro od vaških devic v vodi. Lahko pa se zgodi, da bo pri- šel iz gozda, lahko iz obla- kov, lahko pa kar po stezi, kot neznan popotnik. Zato Rawaki nič ne godrnjajo, ko segajo navadno tujci v koša- ro in jemljejo iz nje rute, ozi- roma krila mladih deklet, ki se vračajo iz vode. Vsaka mo- ra s tistim moškim, ki ima njeno ruto, kajt) niti pomi- slijo ne, da bi užalili boga, ki se lahko pojavi tudi kot tujec. Zgodilo se je že. da je noč vzela tujca m dekle, to- rej je bil moški bog. dekle iz- voljenka. In to bajko (morda je katera deklet, ki naj bi jo bog vzel, utonila zaradi krča) izkoriščajo tujci. Vedo, kdaj je treba priti k Rawakom, da se pozabavajo z njihovimi de- kleti. Rawaki dekleta nosijo na sebi, razen dolgih, kot krilo ovi- tih rut sé ogrlice in pasove. ■■■■кашашвваавввааввавж HUMOR Francoski romanopisec in zgodovinar Charles Pi- not Duelos je za vsakogar, o katerem je imel slabo mnenje, rad vzkliknil: »To je predzadnji med vsemi ljudmi!« »Zakaj pa pravite pred- zadnji?« so ga vprašali nekega dne. »Oh, na svetu je toliko ljudi... in nikomur ne smemo jemati poguma.« XXX Neka gospa je vsa pre- plašena vprašala zdravni- ka in pisatelja Giovannija Raibertija, če res mnogo bolnikov pokopljejo kot mrtve, četudi so še živi. Raiberti je v šali odvrnil: »Mojim bolnikom se to nikoli ne zgodi.« XXX Najslavnejši kitajski fi- lozof Konfucij je dejal skupini lenuhov: »Lenoba hodi tako počasi, da jo siromaštvo zlahka dohiti.« XXX Madžarski glasbenik Hans Richter je bil na izvedbi Tristana, ki jo je vodil Herman Lévy. Po predstavi je dirigent vpra- šal Richterja, kaj misli o njej. »Zelo lepo!« je odgovo- ril Richter. »Le motiv, ,že- Ija po ljubezni' so čelisti izvedli skrajnje medlo. Re- kel bi, da so vsi poroče- ni!« NUVl TEDNIK - Glasno oDčmsKUi organizacij SociaiisiiCn«? zveze delovnega ijuosiva Celje iraško Slovenske üonjict Šentjur Šmarje pn Jeišab ш Zalee — üredniSrvo: Jeije, Gregorčičeva 5, poštit predai 161; Naročnma ш oglasi; l^g V Kongresa 10 - Glavni ш odgovorni urednik Jože Vollana Tehnični urednik Drago Medved - Redakcija Müan Sožit'} Jure Krašovec, Dommika E»oš. Milan Seničar Damjana Stamejčič, Brane Stamejčič, Zdenka Stopar Milenko Strašek, Tone Vrabl, — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga CGP »Delo« Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posa- mezne Številke 2 din - Celoletna naročnma 75 din. polletna 37 dm TekočI račun 50102-601 20012 CGP »DELO« Ljublana - Telet. • uredništvo 223-69 m 231-06 mala oglasa m naročnme 228-00 ,