Marijana Željegnova - Kokalj
Svetovni potepuhi - Frkolinček, Martinček in
 Pavlinček - pri teti Dolgouhi
POGREBCI SO BILI ZE ZBRANI, KO JE PRIDIRJAL PO ZRAKU ŽREBEC S FRKOLINČKOM. VSI SO TAKOJ VEDELI, DA JE SMRT DEVETEGA KRALJEVICA DELO HUDOBNE TETE DOLGOUHE. •IMELA JE NAVADO, DA JE VEDNO POSLALA KOT ZNAK SVOJE MOČI NA POGREB UBOGE ŽRTVE — BELEGA ŽREBCA. CEPRAV SO BILI POGREBCI POTRTI, SO VENDAR OPAZILI NA ŽREBČEVEM VRATU FRKOLINČKA, KI SE JE OBUPNO DRŽAL ZA GRIVO. TAKO JE BIL MAJCEN, DA JE BIL VIDETI KAKOR KOBILICA.
. PO POGREBU JE ODNESEL ŽREBEC FRKOLINČKA PROTI GRA-DU. SPOTOMA PA GA JE USTAVIL ŽVIŽG TETE DOLGOUHE. OBVISEL JE V ZRAKU IN ČAKAL NA ZAPOVED.
TETA DOLGOUHA MU JE VELELA:
»OBRNI SE IN ZLETI,
V  DE2ELI TAM DEVETI NEVESTO  ZDAJ  NESO
V  DOMEK POD ZEMLJO!«
ŽREBEC SE JE NAGLO OBRNIL IN ODHITEL V DEVETO DE-ŽELO. PRIŠEL JE OB PRAVEM ČASU. GROZA JE PRETRESLA PO-GREBCE. GLASNO SO ZAJOKALI. TETA DOLGOUHA JE USMRTILA TUDI KRALJICNO, NEVESTO MLADEGA KRALJEVICA.
NATO JE ZREBEC URNO ODBRZEL PROTI STAREMU STOLPU. PLANIL JE NARAVNOST PRED TETO DOLGOUHO, KI JE RAVNO ODLO2ILA CUDE2NA OCALA. Z NJIMI JE VIDELA V DALJAVO. BILA JE ZADOVOLJNA. POSREČILA SE JI JE NAKANA, DA JE USMRTILA MLADA ČLOVEKA. DVEH STVARI NI MOGLA TRPETI TETA DOLGOUHA: MLADIH  LJUDI  IN  NJIHOVE  SREČE.
FRKOLINČEK PA NI BIL SAMO UTRUJEN, TEMVEČ TUDI LAČEN. TETA DOLGOUHA GA JE POSADILA PREDSE NA KUP KNJIG, 2REBCA PA JE ODSLOVILA. FRKOLINCEK SE JE TRESEL IN OZIRAL PO SOBI. ZAGLEDAL JE POD POSTELJO MARTINCKA
102
IN PAVLINČKA. KAKO JU JE BIL VESEL! POKAZATI PA NI SMEL SVOJEGA VESELJA. ZATO SE JE HINAVSKO OZRL V TETO DOLGO-
UHO IN DEJAL:
»TETA DOLGOUHA,
PROSIM, DAJ MI KRUHA!«
TETA DOLGOUHA SE JE SPAČILA, DA JE POKAZALA SVOJE VELIKE, CRNE ZOBE IN ODGOVORILA:
>»HM, HM, KRUH BI JEDEL
IN LENOBO  PREDELt
LE POČAKAJ; NAJPREJ DELO,
POTEM PA KRUHA NA DEBELO!«
FRKOLINČEK JE STRME GLEDAL V TETO, KI JE VSTALA IN ZACELA PREGLEDOVATI METLE, KI SO STALE V KOTU. BILO JIH JE RAVNO 99. IZBRALA JE NAJVEČJO IN DEJALA:
»NA KLEK BOM ZDAJ ODSLA,                                  Jjl
TI PA  CUVAJ DOM   GORJA!«                                   jl
IN ŽE JE SEDLA NA METLO IN IZGINILA SKOZI OKNO. FRKO-LINCEK JE ŽALOSTNO GLEDAL ZA NJO. STRAŽITI MORA DOM, ZRAVEN PA MORA BITI ŠE LAČEN.                              (DALJE PRIHodnjič)
103