Svečanost v počastitev dneva upora, 27. aprila Prihodnjost je pred nami VELENJE, 25. APRILA - Pred domom kulture v Velenju s koncertom Godbe na pihala Zaija, položitvijo venca k spomeniku žrtvam in nagovorom predsednika Območne skupnosti Jožeta Povšeta in v dvorani s programom v katerem je sodelovala godba, recitatorji Eva Kumer, Kari Seme, Mojca Poprijan, Alja Martinjak, Tina Uranjek in Tomaž Lenart, kitarist Darko Poprijan, učenci osnovne šole Mihe Pintarja - Tolede in moški pevski zbor iz Šmartnega ob Paki, zbrane pa je nagovoril Bojan Kontič, poslanec v državnem zboru, sta Mestna občina Velenje in Območna skupnost borcev in udeležencev NOB Velenje počastila dan upora proti okupatorju, 27. april. »Da Slovenci živimo na svoji zemlji, govorimo svoj materin jezik in, daje danes Slovenija samostojna država, ima gotovo 27. april leta 1941 svojevrsten pomen. Po obsegu že tako majhna dežela Slovenija je bila takrat razkosana na tri dele, njeni prebivalci, zapisani potujčevanju zlepa ali zgrda, pa so se odločili, da gredo po poti znanih mož upora od Gubca do Gregoriča in drugih. Ni jih bilo malo, ki so živeli v prepričanju, da je peščica Slovencev mnogo premalo za upor proti pošastim in oholim osvajalcem evropskih dežel v tistem usodnem obdobju. V sili razmer so morali kmalu spremeniti svoje mišljenje in prepričanje,« je dejal Jože Povše. Tudi Bojan Kontič seje najprej ozrl v preteklost, potem pa dotaknil sedanjosti in še posebej podčrtal: »Odgovornost za državo danes, ko jo imamo, je mnogo večja kot takrat, ki so si generacije šele prizadevale, da jo dobimo. Pred nami je vključevanje v Evropsko skupnost in zvezo Nato. Mnogi opozarjajo na nevarnosti, ki nam pretijo, če zamudimo vlak, so pa tudi takšni, ki opozarjajo, da bomo z vključevanjem izgubili doberšen del suverenosti. Prav je, da prisluhnemo obojim in dosežemo ponovno prepotrebni konsenz državljank in državljanov. Prihodnjost je pred nami - takšna ali drugačna. Prav je, da se zavemo svojih korenin in se na grenkih izkušnjah naše zgodovine odločamo za pravilne korake. Naši zanamci bodo kritično ocenjevali naša dejanja in prav je tako.« ■ Milena Krstič - Planine Uvod v svečanosti se je začel na ploščadi pred domom kulture. ISSN 0350-5561 Zveza Svobodnih Sindikatov Slovenije območna organizacija Velenje jjjl/^jj? lajjjjJm ■jJj J j jjJJJLI jjjžJjJJSvJjJžjjJ pSd-SjjjJllI JaJdJ Nasvidenje na prvomajskem srečanju delovnih ljudi in občanov na Graški gori! številka 17 sreda, 30. aprila 1997 160 tolarjev »stajajo zvesti tradiciji V krajevni skupnosti Cirkovce so ostali zvesti tradiciji in tudi te dni pred vasjo oziroma sredi nje stojijo trije več kot trideset metrov visoki mlaji. Čeprav je bil v nedeljo deževen dan, seje tega »opravila« lotilo več kot trideset krajanov. Debele in dolge smreke so jih dobro namučile, preden so jih postavili pokonci, pa čeprav so postavljanje mlajev v zadnjem časi posodobili. Na trud in premočenost do kože so hitro pozabili, pomembneje je, da so tudi tokrat na takšen način zaznamovali prvomajsko slavje, ki je za mnoge dela prost tave pa so mnogi kar pozabili. dan. Na zas- I vos Čistka v NK Rudar Četrti prvenstveni in s pokalnim skupaj peti poraz nogometašev Rudarja proti Mariboru v tej tekmovalni sezoni je pospešil dodatne ukrepe, ki jih je vodstvo Rudatja napovedalo že ob zamenjavi trenerja Boruta Jarca. V ponedeljek dopoldne je namreč vodstvo kluba odslovilo Ismeta Ekmečiča, Slavka Komarja in Gjergija Demo. Cvetje in ideje v Savinjskem gaju V parku cvetja ob Savinji v Mozirju so v nedeljo odprli letošnjo prireditev »cvetje in ideje.« Odprta bo do ponedeljka, 5. maja, in ponuja enkratno priliko za lepe trenutke med prazničnimi dnevi. Na sejmišču je na voljo vse, kar rabimo za vrt in balkon, v posebnem pokritem prostoru pa svoje zamisli o oblikovanju cvetličnih šopkov predstavljajo slovenski in tuji mojstri. Vabi seveda tudi Savinjski gaj s svojimi 400.000 cvetovi in ostalo ponudbo, za katero so se ob tej priliki še posebej potrudili. Če je prve dni ponagajalo vreme, naj bodo prihodnji lepi in obisk gaja bo pravo doživetje. *jp Zamisli domačih in tujih mojstrov pri oblikovanju cvetja nimajo meja (foto: Jože Miklavc) Jurjevo v Mozirju Lepo prvo praznovanje V krajevni skupnosti Mozirje so letos prvič slavili svoj praznik. Izbrali so Jurjevo, saj je sv. Jurij zavetnik mozirske fare in farne cerkve, obenem pa ponazarja zmago dobrega nad zlim. Slednje je pomembno zaradi tega, ker želijo v mozirski krajevni skupnosti znova zbližati prebivalce Mozirja in okoliških vasi in zaselkov, ker želijo, da bi se vsi bolj zavedli svojih korenin, kot je poudaril predsednik krajevne skupnosti Jure Repenšek v nedeljo dopoldne ob blagoslovitvi kapelice na pročelju farne cerkve. Podobne želje je ob praznični čestitki izrazil tudi župan občine Mozirje Jakob Presečnik. Sicer so v Mozirju slavili dva dni. V soboto so na trgu pripravili sejem, na katerem so se predstavili sedanji obrtniki in podjetniki, najbolj zanimivi pa so bili mojstri, ki so prikazali nekatere nekdanje rokodelske spretnosti. V nedeljo zjutraj je bila slovesna maša, po njej so blagoslovili kapelico, popoldansko prireditev »družina poje« pa je delno zmotil dež, saj so jo načrtovali na novo urejenem prostoru pred cerkvijo, pa so jo za tem prestavili v dvorano kulturnega doma, ki so jo domačini več kot napolnili in bili navdušeni nad pevskim nastopom družin iz vse krajevne skupnosti. ■ (jp, foto Jože Miklavc) 9770350556014 2 KilS vas ZANIMIVO 30. aprila 1997 Vpis v Vrtec takoj po praznikih VELENJE - Letošnje leto obiskuje vrtec Velenje okoli 1350 malčkov, razporejenih v 74 oddelkov. Ker pa se počitnice hitro približujejo, v Vrtcu pa že mislijo na jesen, ko bodo ponovno odprli svoja vrata, so pripravili vsakoletni vpis novincev že maja. Starše otrok, ki potrebujejo varstvo, zato vabijo takoj po prvomajskih počitnicah, da se oglasijo na Upravi in vpišejo svojega otroka v željeno enoto. Uradne ure so vsak dan od 7. do 15. ure. Ker starši že prihajajo, lahko povemo, da so nekatere skupine v posameznih enotah že polne. Vzrok je tudi v novi zakonodaji, ki dopušča precej manjše skupine otrok. Prednost hitrega vpisa pa je ravno v tem, da sedaj starši še lahko izbirajo enoto vrtca, ko pa bodo skupine polne, to ne bo več mogoče. V Vrtcu Velenje se hkrati zelo hitro prilagajajo spremembam družinskih proračunov. Tako so, na primer, vsem, ki so staršem otrok, zaposlenih v podjetju ESO (kjer že nekaj časa niso dobili plač), takoj po vloženi prošnji obračunali nižji prispevek in jih razvrstili v ugodnejši plačilni razred. Tako bo pri njih tudi v prihodnje. ■ bš Združena lista o regiji VELENJE - V torek zvečer seje v Velenju sestal Pokrajinski odbor Združene liste socialnih demokratov. Obravnaval je regijsko povezovanje občin na prostoru Savinjske in Šaleške doline. V Pokrajinskem odboru z zadovoljstvom ugotavljajo, da se je postopek povezovanja tudi formalno pričel, obžalujejo pa dejstvo, da pri tem ne sodeluje občina Žalec. Zato bodo svetniki Združene liste socialnih demokratov v svetu občine Žalec to vprašanje zastavili izvršilni veji oblasti - županu. ■ A. Petrovič Izpiti za licence za 195 prevoznikov VELENJE - Domači prevozniki, ki imajo vozilo nad 3500 kg nosilnosti ali 6000 kg skupne mase ter vsi, ki opravljajo kot dejavnost prevoz oseb in blaga, si morajo do konca tega leta pridobiti licenco. Za to morajo izpolniti osem pogojev, sicer dejavnosti ne bodo mogli več opravljati. Prejšnji četrtek je Območna obrtna zbornica Velenje v prostorih Gimnazije Šolskega centra Velenje pripravila izpit strokovne usposobljenosti (kot enega od omenjenih pogojev za pridobitev licence) v domačem in mednarodnem prometu. Pred člani posebne republiške komisije ga je opravljalo 195 prevoznikov iz upravnih enot Velenje in Mozirje. Vsi, ki začenjajo prevozništvo na novo, si morajo pridobiti licenco pred začetkom opravljanja dejavnosti. ■ tp Banka Celje vse bolj uspešna VELENJE - Na zadnjem zboru Banke Celje so delničarji ugotavljali, da so v lanskem letu uspešno uresničili vizijo razvoja in v celoti dosegli zelo zahtevne planske cilje. Še posebej ponosni so, da jim je uspelo za več kot milijon nemških mark povečati bilančno vsoto, kije na dan 31.12.1996 znašala 93,2 več kot 93 milijard tolarjev. ■ mz TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE AVTO GlsLJIEdd 3001 CELJE, LJUBLJANSKA C. 11 SALON AVTOMOBILOV, Velenje, Partizanska 3, Tel.: 063 / 851 - 060 TRGOVINA NADOMESTNIH DELOV Velenje, Partizanska 3, Tel.: 063 / 855 - 828 ŽELIMO VAM PRIJETNE PRVOMAJSKE PRAZNIKE! mmmmmm Delavski praznik, 1. maj, 111 let po Chicagu: Brezposelnost, stečaji, zamude ri izplačilu plač Prvi maj, mednarodni delavski praznik, je pred vrati. Letošnje praznovanje poteka v času, ko je brezposelnost velika, ko se dogajajo stečaji, ko novih delovnih mest ni, ko na delo čakajo mladi in starejši, ko so bolj kot v preteklosti kršene delavske pravice, ko so delavci vse bolj zaskrbljeni za svojo prihodnjost. 27tis„clSS^st,3«soc brezposelnih Območna organizacij Zve« „ol„ Velen,e pa r tem času Pred dvema letoma se še ni dogajalo, ali pa se je zelo redko, da delavci ne bi prejeli plač pravočasno, zdaj se dogaja, da jih marsikje dobivajo z zamudo, ki traja različno dolgo, dva meseca, tri, tudi več. Tu blizu nas je ta hip v negotovosti 350 delavcev ESO Opreme, praznovanje delavskega praznika, ko čakaš na odločitev o stečaju doma in brez dela, pa najbrž ne more biti praznik. To ni govorjenje na pamet. Mira Videčnik, sekretarka Območne organizacije ZSSS Velenje ugotavlja: »Med brezposlenimi rta območju čakajo na delo mladi, ki si iščejo svojo prvo zaposlitev, čakajo starejši delavci, ki so delo izgubili, invalidi, stečajniki... Srečujemo se s precejšnimi problemi na področju socialne varnosti. Samo lani je najrazličnejše pravne nasvete na območju iskalo okoli 2.600 delavcev, kar kaže, da je pravna varnost delavcev v podjetjih marsikje resno ogrožena. Sindikati želimo, da bi se nivo delavskih pravic obdržal, da bi v kolektivnih pogodbah te ohranili. Pogajnja so težka, trda. Razmišljamo, da bi v primeru, če ta ne bodo končana, najbolje, da se veljavnost splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo podaljša do konca leta 1997.« Mira Videčnik, sekretarka Območne organizacije ZSSS Velenje: »Pravna varnost delavcev je resno ogrožena.« Kljub položaju v katerem so se danes znašli mnogi delavci pa bodo marsikje po Sloveniji pripravi srečanja, obeležili mednarodni delavski praznik. Že zaradi ohranjanja zgodovinskega spomina na dogodke v Chicagu, zato, ker je to priložnost za srečanja, druženje. Na Graški Gori, ker srečanje pripravlja Območna organizacija Velenje se bo srečanje pričelo na prvi majski dan ob 11. uri s krajšim kulturnim programom, športnimi igrami in tradi- 11 je 3 -- H^ cionalnim pohodom na Jesenjakov vrh ter zabavnim delom. Zjutraj pa nepogrešljiva budnica ter dan prej v Nazarjah tradicionalni 24-urni maraton v malem nogometu. ■ Milena Krstič ■ Planine Občina Mislinja bo 1. maj praznovala v Završah Kako z ugodnim kreditom do pitne vode? Na zadnji seji sveta občine Mislinja, ki sojo opravili pred tednom dni, so svetniki med drugim dorekli tudi višino in pogoje kreditiranja izgradnje ali posodobitve individualnih vodovodov. Dogovorili pa so se tudi, da bodo tokratno prvomajsko srečanje ponovno pripravili v Završah. V občini sicer gradijo veliko javnih vodovodnih omrežij, a se vse domačije nanje iz različnih razlogov ne bodo mogle priključiti, kar velja predvsem za višinske kmetije. Tem bodo priskočili na pomoč z brezobrestnim kreditom v višini 150 odstotkov predračunske vrednosti investicije. Kredit bodo morali dobitniki vrniti v dveh letih, razpis s pogoji pridobitve pa bodo objavili v občinskem glasilu. Do sedaj imajo na občini Mislinja 11 tovrstnih prošenj. Na 1. maj, praznik dela, torej Občina Mislinja vabi vse svoje občane na tradicionalno srečanje v Završah. Pričelo se bo ob 9. uri, sprejeli pa jih bodo z bo- gatim kulturnim programom. Poskrbeli so tudi za pogostitev, ki na njihovih prvomajskih srečanjih nikoli ne manjka. Na tokratni seji pa so dorekli še nekaj. 15. aprila so ognjeni zublji uničili ostrešje stanovanjske hiše družine Poklic. Občina Mislinja jim je priskočila na pomoč z dvesto tisoč tolarji sredstev, ki so jih družini že predali. ■ 6$ Bav-bav pregnali z Menine planine Ne vem, kdo si bo zapisal plus, ampak to za območje Zgornje Savinjske doline niti ni pomembno. Pomembnejše je dejstvo, da radarjev na Menini planini ne bo. To je vsekakor pomemben, za nekatere tudi presenetljiv preobrat. Krajani so namreč že obupovali in nedogodovali zaradi občutka nemoči. Vse skupaj jih je namreč spominjalo na pregovor "Psi lajajo, a karavana gre dalje!". In v tem se je vedelo, kdo je kdo. Niso zalegla pisma, ne pogovori, zbori. Državna mašinerija je mlela dalje. Do prejšnjega tedna. Je bil res usoden obisk Janeza Podobnika v teh krajih? Nekateri prisegajo na to, drugi dajejo večji pomen prodornosti poslancev s tega konca. Tretji pa pravijo, da je tako in tako vseeno, pa čeprav si bo to pregnanje pripela za suknjič le ena stranka. V tem primeru prizadetih ljudi ne briga, kakšne barve so ljudje, ki so radar vendarle pregnali z območja Menine planine. Pa čeprav bo gotovo res, da bodo predstavniki kakšne stranke to hoteli na kak način vnovčiti. Ob spoznanju, da jim ne bo treba "uživati" elektromagnetnega valovanja ali česa drugega, kar naj bi z radarji prišlo na to območje, je bilo gotovo tudi praznovanje dneva upora lepše. Na svoj način so se namreč tudi ti ljudje uprli, pa čeprav jim je grozil "okupator" druge vrste. In lepši bo tudi jutrišnji praznik dela. Pa čeprav pravih osnov za praznovanje slednjega res ni veliko. Na jutrišnji dan vse bolj slavimo le 1. maj, vse manj praznik dela. V vseh okoljih sicer še vedno pripravljajo praznična srečanja, na njih pa vse več govorijo o težavah zaradi pomanjkanja dela. Vse več je besed zagrenjenosti kot pa vznesenosti. Nekateri pravijo, da bo jutrišnje srečanje na Grajski Gori pokazalo, kako trdno je prepričanje občin Šaleške in Zgornje Savinjske doline, da se vendarle združijo v kolikor toliko enotno regijo. Prireditev je namreč za celotno to območje. Zdaj je namreč tako, da eni prisegajo na enotnost teh osmih občin, ponekod pa so načeloma sicer za, a še z nekaterimi zadržki. Pa četudi bodo nato srečanje prišli udeleženci iz vseh teh občin, bodo nekateri gotovo porekli, da gre za enotnost "delavskega razreda" ne pa občinskih vrhov. Na letošnji delavski praznik bodo gotovo še množičneje zagoreli kresovi. Da bi pregnali temo, ki se nekaterim obeta od tedaj dalje. 10-odstotna podražitev elektrike pač ni mačji kašelj. Seveda tudi ta razdvaja ljudi, tudi tega ožjega območja. Energetiki tarnajo, da je pri nas energija prepoceni, odjemalcem se zdi že doslej draga. Tudi zaradi te podražitve nekateri opozarjajo, da bodo ljudje znova morali zategniti pas. Še bolj redno bodo morali "zategovati" pas vozniki. Prav te dni se je namreč začela preventivna prometna akcija "Varnostni pas je vez z življenjem". Pri nas je še vedno tako, da so se ljudje že nekako navadili na zategovanje pasu, ne pa še na pripenjanje z vrnostnim pasom. Pa je oboje potrebno! um Povabljen na pogovor: direktor Premogovnika Velenje dr. Franc Žerdin Za ESO Opremo rešitev samo stečaj - čimprej Pri dogovarjanju za intervju z dr. Francem Žerdinom, direktorjem Premogovnika Velenje, smo imeli tokrat srečo, da smo ga »ujeli« že ob prvem klicu. Kar malo nenavadno, glede na to, da ima in je imel v času, ko smo se želeli dogovoriti za pogovor, veliko obveznosti. Pa je potem le malo manjkalo in s pogovorom ne bi bilo nič. Dan, dogovorjen zanj, je bil pravi, mesto tudi, le čas na njegovem in našem koledarju se nista ujemala. Vseeno se je dobro izteklo. Z njim smo »pregledali« dogajanje na področju premogovništva v svetu, prav ta čas potekajo priprave na svetovni rudarski kongres, ki bo jeseni v Acapulcu v Mehiki, dr. Žerdin pa je član odbora za pripravo, »dogovarjali«smo ceno premogu, ga kot predsednika Združenja za energetiko Slovenije povprašali za stališča v zvezi z gradnjo termelektrarne Trbovlje 3 in za doga-jnje v ESO Opremi. NAS CAS: Odbor za pripravo svetovnega rudarskega kongresa se je pred nedavnim sestal na Češkem, v Pragi, kjer ste najbrž spregovorili ob tem še o čem? Dr. FRANC ŽERDIN: »Osnovna tema je bila prestrukturiranje premogovniške dejavnosti v svetu. Udeleženci z različnih koncev sveta smo poročali o stanju premogovniške dejavnosti v posameznih državah in o tem, kaj se bo na tem področju dogajalo. Vtis je, da bo premogovništvo v svetovnem merilu pridobilo na veljavi, drugače pa je v Evropi, kjer bo premogovniška proizvodnja tudi v naslednjih letih močno upadala. Nekatare države so od-kopavanje že popolnoma ukinile, recimo Belgija, Nizozemska, do leta 2004 tudi Francija, v Nemčiji se je proizvodnja znižala na 30 odstotkov tiste, ki so jo imeli pred 10. leti, odkop upada v Angliji, Španija seli proizvodnjo na površinske kope. Do naraščanja proizvodnje bo prišlo samo v Rusiji in nekaterih bivših Sovjetskih državah. Evropa se je preusmerila na uvoz premoga, ki gaje po svetu moč dobiti po nizki ceni. NAS CAS: Kje je v tem dogajanju Slovenija? Dr. FRANC ŽERDIN: »Kaj posebej dramatičnega se v naslednjih 20 letih v Premogovniku Velenje ter premogovnikih Trbovlje in Hrastnik najbrž ne bo dogajalo. Gotovo pa je, da do porasta proizvodnje ne bo prišlo. Domnevam, da bodo cene uvoženemu premogu šle navzgor, našemu, domačemu pa navzdol. V slovenskih premogovnikih imamo dodelano strategijo nižanja cen. Nekaj rezerv je še. Po moje bomo v naslednjih letih prišli do srečanja uvoznih in domačih cen, kjer kakšnih posebnih razkorakov ne bo.« NAS ČAS: Ko omenjate Trbovlje in Hrastnik me zanima, stališče v zvezi s Termoelektrarno Trbovlje 3, jo graditi ali ne? Dr. FRANC ŽERDIN: »O teh vprašanjih smo dostikrat razpravljali, nazadnje tudi konec aprila v Trbovljah. Dali smo podporo izgradnji tega nadomestnega objekta in to zato, ker smo menili, daje zgodovinski prispevek Trbovelj in tistega predela tako velik in daje pustil toliko ekoloških, socialnih in drugih posledic v zadnjih dveh stoletjih, da ni pošteno, da bi zaradi ukinjanja energetske dejavnosti v tem delu Slovenije zdaj ustvarili 2000 ali več nezaposlenih. Seveda je taka odločitev, da se TE 3 zgradi, povezana z nadaljnjim obstojem rudnikov Trbovlje, Hrastnik. Ta dejavnost mora biti ohranjena. Ne more pa priti v poštev, da bi TE 3 zgradili, kasneje pa ukinili proizvodnjo v rudnikih Trbovlje in Hrastnik in šli na uvožen premog, kar so sestavljalci investicijske študije predvidevali, potrebna je tehnologija, ki ne bo onas-naževala okolja in treba seje dogovoriti za režim obratovanja te elektrarne, sestavljalci so namreč predvideli, da mora elektrarna obratovati v pasu, zaradi česar se mora dnevno izklapljati TEŠ 5, kar ni logično. Potrebno je uresničiti cenovna predvidevanja v premogovniku, izpolniti še precej tehničnih in drugih pogojev, mislim pa, da bodo v Zasavju zmogli najti dovolj znanja, da jim bo to tudi uspelo.« NAS ČAS: Kako je zdaj s to ceno premoga ? O njej ste se pogovarjali in dogovarjali tudi ob zadnjem obisku ministra za gospodarske dejavnosti v Velenju Metodom Dragonjo? Dr. FRANC ŽERDIN: «Zagovarjali smo stališče, da mora biti cena za deset do petnajst odstotkov višja od cene uvoženega premoga v Slovenijo. Minister je sprejel idejo o 10 odstotni razliki, kar nam ob izvajaju notranjih ukrepov omogoča pozitivno poslovanje. V prvih treh mesecih letos ob tej ceni že ustvarjamo dobiček in smo tega veseli. Zdaj dobivamo 5,95 DEM za GJ in če se v gospodarjenju v Sloveniji ne bo zgodilo kaj posebnega, bomo s tako ceno letos poslovali pozitivno.« NAS ČAS: Se podražitev elektrike s 1. majem za 9,8 odstotkov Premogovniku Velenje kaj pozna? Dr. FRANC ŽERDIN: »Neposredno, da bi zato popravljali ceno premoga ne. Prinaša pa več denarja v elektroenergetski sistem, ki se mu je letos nakazovalo 28 milijard tolarjev izgube, če do korekcije cene ne bi prišlo in seveda izboljšanje likvidnostnih razmer v sistemu. Posredno pa imamo od tega veliko, ker bo elektroenergetski sistem lažje plačal premog, ki ga kupuje od nas, ker bo lahko investiral in ker bo nekoliko lažje zagotoviti denar za čistilne naprave na bloku 5 v Šoštanju.« NAS ČAS: Če se še malo vrneva v Prago. Najbrž ste se tam premogovniki, rudniki, med seboj tudi malo primerjali? Kam so člani pripravljanega odbora za svetovni rudarski kongres uvrstili Premogovnik Velenje? Dr. FRANC ŽERDIN: »Vesel sem, da so ga v čisti vrh evropske in svetovne premogovniške dejavnosti postavili drugi, pri čemer so vzeli različna merila: ceno, produktivnost, medsebojne odnose in odnos do zmanjševanja števila zaposlenih. Še posebej presenečeni so bili, ko so slišali, da smo v Velenju v zadnjih desetih letih znižali število zaposlenih za 1500 ljudi, ob tem pa na novo zaposlovali in, da je bilo to sestavni del cene premoga, ki smo jo dosegali, in za kar nismo dobivali nobenih državnih subvencij. V bogatih državah se te stvari rešujejo na zelo preprost način. Država iz svojega proračuna odredi dovolj veliko sredstev in vse zaposlene rešijo tako, da jih upokojijo, jim dajo odpravnine. Na vzhodu pa, kjer denarja ni ne v rudnikih in ne v državi, pa je status rudarjev veliko slabši.« NAS ČAS: Pa sicer, proizvajate tako, kot ste opredelili z letnim načrtom ? Dr. FRANC ŽERDIN: »Nekaj boljše. Dosegli smo boljše efekte dela na odkopih kot smo jih predvidevali. Opažamo pa zanimiv pojav, ki smo ga tudi predvideli, prodaja v široko potrošnjo se je v primerjavi z lanskim letom zmanjšala za več kot 50 odstotkov. Lani v prvih treh zimskih mesecih smo prodali okoli 30.000 ton premoga v široko potrošnjo, letos samo še malo več kot 12.000 ton. Bistveno boljša pa je prodaja v Videm Krško.« NAS ČAS: Se eno vprašanje povezano s premogovnikom. V sredo popoldne prejšnji teden (23. aprila) je prišlo v proizvodnji do zastoja, ki ga je povzročila okvara, pretrganje spoja glavnega izvoznega traku iz jame. Se bo to poznalo? Dr. FRANC ŽERDIN: »To je napaka, ki je možna in ki je z redno kontrolo nismo mogli predvideti. Ker je sanacija okvare povezana s časom, ker se morajo spoji hladiti, 4 in pol izmene niso delale. Mislim, da nadomeščanje ne bo potrebo, ker smo v prvih mesecih ustvarili toliko višjo proizvodnjo. Zaposlenim, ki niso mogli na delo, smo dali dopust ali pa jim bomo plačali 80 odstotno dnino kot je za take primere predvideno v kolektivni pogodbi.« NAS CAS: Primer ESO Opreme. Vemo, kaj se tam dogaja. Kako na vse skupaj gledate vi? Kako ocenjujete nastali položaj? Dr. FRANC ŽERDIN: »Težko je govoriti o sosednjem podjetju, ker mu tako gledaš v skledo, vendar je bila dejavnnost tega podjetja vedno zelo tesno poveznana z nami. Da se je v ESO zgodilo kar seje zgodilo, osebno pripisujem managementu tega podjetja in nezadostnemu prilagajanju novonastalim razmeram v Sloveniji in premogovniški dejavnosti Evrope. Reagiranje je bilo prepočasno, razvojni koncepti podjetja pa niso bili prilagojeni novonastalim razmeram. Mi smo izjemno zainteresirani, da proizvodnja v ESO čim prej steče, saj lahko ESO mesečno za nas opravi za približno 15 do 20 milijonov SIT del. To pa je pomemben prihodek in to za dela, kijih mi v rudniku ne moremo ali pa ne znamo opraviti, ker nimamo ustrezne opreme. Zainteresirani smo za to, da se stečaj opravi čim prej, da ESO dobi stečajnega upravitelja in, da se stečaj opravi tako, da začne proizvodnja ponovno teči. V začetku z bistveno manjšim številom zaposlenih, vendar sem prepričan, da je proizvodnjo možno postaviti na noge, da je ta program uveljavljen v Sloveniji in v Evropi in da ga je škoda opustiti. To so delavna mesta, tuje program, tu so prostori. Potrebo pa seje dela lotiti na organiziran in podjetniški način. Zagnati tako proizvodnjo ni enostavno, za to bo potrebno angažirati izjemno sposobno ekipo. Mislim, daje takšno ekipo in takšnega človeka možno najti v Velenju. Sam sem samo za to, da proizvodnja čim prej steče. Ni pa mi jasno zakaj se vse skupaj tako dolgo zavlačuje.« NAS ČAS: O stečaju, kot najbolj realnem izhodu se je za ESO Opremo govorilo že konec leta. Dr. Franc Žerdin, direktor Premogovnika Velenje: »Program ESO je uveljval- jen v Evropi in škoda bi ga bilo opustiti.« Dr. FRANC ŽERDIN: »Že v oktobru, novembru smo se s takratnim direktorjem o teh stvareh veliko pogovarjali, stečaj je predlagal tudi sindikat, vendar je vodstvo podjetja to zavrlo in vodstvo podjetja stečaj še vedno zavira.« NAS ČAS: Staro - novo? Tam je prišlo v začetku leta do zamenjave direktorja. Dr. FRANC ŽERDIN: »Mislim, daje novi direktor želel napraviti poizkus vzpostavitve proizvodnje brez stečaja, kar je bilo zelo pogumno dejanje. Mislim pa tudi, da je lahko zelo kmalu ugotovil, tako kot so to ugotovili tudi člani nadzornega sveta, da to ni možno. Ko so to ugotovili, bi aktivnosti morale steči, ne pa, da se vlečejo in razvlačujejo. Če bo šlo tako naprej, ne vem, kdaj se bo sanacija sploh lahko začela.« NAS ČAS: Kako pa poteka lastninjenje Premogovnika Velenje? Kako daleč ste? Dr. FRANC ŽERDIN: »Smo pred tem, da dobimo drugo soglasje, računam, da v naslednjih dveh mesecih. Maja imamo sejo upravnega odbora, kjer bomo sprejemali statut in razvojni delovni načrt do leta 2006 ter finančni del letošnjega delovnega načrta. Ko dobimo drugo soglasje, bomo sprožili vse aktivnosti, da se podjetje tudi registrira in začne z delom kot delniška družba.« ■ Milena Krstič - Planine Jakob Presečnik o radarjih na Meni ni: »Ničesar proti volji ljudi!« Sredi prejšnjega tedna je Slovenija obšla vest, da sta ministrstvi za obrambo ter za promet in zveze ustavili postopke glede gradnje radarjev na Menini. Pobudo za to sta dala poslanca Slovenske ljudske stranke v Državnem zboru dr. Franc Zagožen in Jakob Presečnik, ki je o tem povedal: »Na najino pobudo smo se sestali pri podpredsedniku Vlade RS Marjanu Podobniku, poleg sta bila še minister za obrambo Tit Turnšek in minister za promet in zveze mag. Anton Bergauer. Tema pogovora je bila seveda namera- vana gradnja radarjev na Menini. Znano je, da je velika večina prebivalcev proti gradnji iz več razlogov. Rezultat pogovora je, da sta obe ministrstvi ustavili vse postopke v pripravah na postavitev vojaškega in civilnega radarja, o tem pa sta ministra obvestila še ministra za okolje in prostor dr. Pavleta Gantarja. Sklenili smo še en pomemben dogovor, da namreč obe ministrstvi ne bosta vodili nobenega postopka v zvezi s tem, ki bi bil v nasprotju z željo večine prebivalcev prizadetega območja.« ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje INFORMACIJSKI SISTEMI LJUBLJANSKE BANKE SPLOŠNE BANKE VELENJE d.d. Kolikšna je obrestna mera tolarskih depozitov ta mesec? Kakšen je danes prodajni tečaj nemške marke? Ali posluje ekspozitura Šoštanj tudi v soboto? Odgovore na ta in vrsto podobnih vprašanj vam ponujamo na informacijskih sistemih Ljubljanske banke Splošne banke Velenje d.d. - BBS in PH0NEBANKING, nekatere storitve elektronskega bančništva pa vam ponujamo tudi na mednarodnem računalniškem omrežju INTERNET (na naslovu: http://www.ib-sbv.si.). In kar je najvažnejše! Ob obilici različnih informacij, ki so vam na voljo na omenjenih sistemih lahko na kateremkoli od naštetih into-sistemov dobite tudi informacijo o STANJU NA VAŠEM TEKOČEM ALI ŽIRO RAČUNU. Za podrobnejše informacije o sistemu BBS pokličite tel. št. 859 106, informacije o sistemu PH0NEBANKING in INTERNET pa dobite na tel. št. 854 251 int. 221. BBS, PH0NEBANKING, INTERNET- VIR HITRIH IN KVALITETNIH INFORMACIJ. 4 XAS VAS ZANIMIVO 30. aprila 1997 Premogovnik Velenje Doživeti« teme in vonja po premogu V Premogovniku Velenje, natančneje v jami Skale, že dve leti v avtentičnem okolju žive jame nastaja rudarski muzej. Je del obsežnejšega projekta industrijskega in ekološkega muzeja v Velenju, ki ga skupaj pripravljata Kulturni center Ivana Napotnika in mestna občina Velenje. Ko bo muzej v premogovniku odprt, bo njegov ogled gotovo posebno doživetje za obiskovalce. Snovalci muzeja si zamišljajo okoli 2 kilometra doigo progo, na kateri bodo prikazana posamezna obdobja razvoja delovnih postopkov, mehanizacije, varnosti pri delu, strojne in elektro opreme, transporta ljudi in materi ala, obiskovalci pa bodo lahko v naravnem okolju premogovnika spoznali tudi občutke, ki spremljajo človeka pod zemljo, pa tudi bivalne razmere rudajjev pri delu. Po besedah vodje projekta Marjana Moškona jamska dela potekajo po načrtih in je dosedaj narejenih že več kot 50 odstotkov vseh predvidenih prog, to delo pa naj bi opravili do novembra. V drugi fazi bodo dokončno urejevali prostore, to je dokončali podgrajevanje prostorov v tisti obliki tesarbe, ki bo prikazovala določeno obdobje, in začeli nameščati opremo. Stroji, ki bodo v muzeju prikazovali razvoj hidravličnega podporja in različne načine pridobivanja premoga, so iz velenjskega premogovnika. Zbrane imajo že vse, sedaj pa jih čistijo, popravljajo, skratka pripravljajo na vgradnjo v muzej. Stroji naj bi v muzeju tudi delovali. Vzporedno z urejanjem muzeja teče'zelo zanimivo delo. Na osnovi fotografij tipičnih ročnih del in položajev telesa pri teh delih je namreč kipar Ciril Hočevar v Lutkovnem gledališču v Ljubljani začel izdelovati lutke, ki bodo na deloviščih predvsem v starejšem delu, ko je bilo delo še v glavnem ročno -prikazovale posamezne delovne postopke. Sprva je bilo odprtje muzeja vezano na zapiranje jame Skale. Vendar pa je področje muzeja povsem ločeno od aktivnega dela jame, tako da lahko deluje samostojno. Marjan Moškon sije na podlagi sedanjega poteka del upal napovedati, da bi lahko do 3. julija prihodnjega leta bil muzej ali pa vsaj en njegov del odprt za ogled. ■ Diana Janežič Novost iz Gorenja Plinski apa francoski t Na mednarodnem sejmu Confortec 1996 v Parizu so poslovni partnerji iz vrste dežel, posebej pa še iz Francije, pozitivno ocenili nastop Gorenja, saj so vidno opozorili na nov napredek pri proizvodih hladilno-zamrzovalne in pralne tehnike, medtem ko je bila prisotnost s plinskimi kuhalnimi aparati manjša. To vrzel so v Gorenju z vidika potreb tržišč Francije, Italije, Španije,... že zapolnili v sorazmerno kratkem času. Tako so 17. aprila tega leta v proizvodnji programa Kuhalni aparati Gorenja Gospodinjski aparati v Velenju že izdelali prvo serijo plinskih štedilnikov širine 500 mm, namenjenih na francoski trg. Aparati, ki se tako po funkciji kot po izgledu razlikujejo od tistih, ki so doslej prihajali z Gorenjevih montažnih trakov, so izde- Novi plinski štedilniki za francoski trg že na proizvodni liniji v programu Kuhalni aparati Gorenja Gospodinjski aparati v Velenju. lani v dveh oblikovnih različicah: Gorenje in Sidex. Proizvodnja je izjemnega pomena, saj prav ti izdelki odpirajo Gorenju vrata na velik in pomemben trg. Kot pravijo v Gorenjevem programu Kuhalni aparati, je prva proizvodnja teh plinskih štedilnikov tudi priznanje in vzdpodbuda za nadaljnje delo vsem, ki so v okviru projekta sodelovali pri snovanju in nastajanju nove palete izdelkov. ■ Besedilo in slika: Hinko Jerčič Trend, d. o. o., se reorganizira Kmalu Trend Net Zasebno podjetje TVend je na področju informatike v Velenju oralo ledino, saj je bilo leta 1989, ko je bilo ustanovljeno, eno prvih zasebnih podjetij, ki ni obstajalo le formalno, ampak je dejansko zaživelo. Direktor Boris Lisac je takrat že imel nekajletne izkušnje v računalništvu kot obrtnik, dejavnosti pa sta s partnerjem Bojanom Oremužem združila v skupno podjetje. Področje dela se je razvijalo od programskih in sistemskih rešitev do prodaje računalniške opreme. Vendar v IVendu nikoli niso bili le navadni »dilerji«, saj so zastopniki za prodajo računalniške opreme ACER, svoj prostor na tržišču pa so si utrdili tudi s prodajo ostale kvalitetne opreme znamk Hevvlett Packard, Epson, Canon... Lani je njihov promet znašal skoraj 360 milijonov SIT. Boris Lisac se spominja, da so bili podjetniški začetki precej težki ravno zato, ker so bili med prvimi. Ena najboljših odločitev v podjetju je bila, da sklenejo pogodbo za prodajo Acerjevih računalnikov, ko ti sploh še niso bili tako znani in priznani. »Danes na programu ACER sloni več kot polovica realizacije, preko njega pa nas poznajo po vsej Sloveniji. Z Acerjem smo našli tudi pot nadaljnega razvoja Trenda.« Kmalu za tem so izvedli velik projekt, ko so računalniško opremili večino zdravstvenih domov v Sloveniji. Projekt je trajal kar dve leti. »Takrat smo bistveno povečali realizacijo, naše vezi z Acerjem pa so postale še tesnejše. Podjetje je raslo, kar je od nas zahtevalo tudi drugačno organizacijo in delitev dela. Razvili smo se v precej veliko podjetje. Ne Boris Lisac: »Za reorganizacijo smo se odločili, ker se je naša dejavnost v zadnjem času bistveno razširila.« toliko po številu zaposlenih, saj nas je trenutno 19, zagotovo pa kot računalniška firma predstavljamo resnega partnerja, ki pokriva skoraj vse potrebe v informatiki. Zavedamo se, kaj je kvaliteta, trudimo se, da za naše stranke celovito rešimo vse probleme in potrebe. To od nas v današnjem času tudi pričakujejo.« Večina poslovnih partnerjev jim ostaja zvestih, kar jim potrjuje, da so na pravi poti. Z novim letom pa je prišlo v Trendu do bistvene spremembe organizacije poslovanja, ki jo je prinesel razvoj. »V Trendu smo se odločili za reorganizacijo, saj seje v zadnjem času nakopičilo precej različnih dejavnosti. Predvsem smo intenzivno začeli razvijati novo področje, to so računalniška omrežja. Nova situacija je zahtevala od nas, da se temu prilagodimo in tudi ustrezno organiziramo, zato smo ustanovili Trend Net, ki bo deloval predvsem na področju računalniških omrežij, komunikacij in vsega, kar sodi na to področje dela. Podjetje bo vodil Bojan Oremuž, sam pa ostajam v Trendu, ki bo v celoti nadaljeval z obstoječo dejavnostjo, le da vstopamo tudi na področje maloprodaje.« Trend je neposredno ali preko partnerjev prisoten v večjem delu Slovenije. Veliko rezervo za nadaljnji razvoj firme pa vidijo tudi v Ljubljani, ki predstavlja več kot polovico slovenskega trga. V kratkem načrtujejo, da bodo v centru Velenja odprli nov prodajno razstavni-salon, v katerem bodo individualnim kupcem ponujali vso računalniško opremo. Bojana Špegel LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV (15) KOSOVNI ODPADKI NE BODO VEČ VAŠA NADLOGA! V lanskih nadaljevanjih rubrike Z NAMI V ČISTO MESTO smo pojasnili nov sistem ravnanja s komunalnimi odpadki, ki se nanaša na zbiranje in odstranjevanje odpadkov od gospodinjstev in iz naselij. V14. nadaljevanju rubrike, ki je bilo objavljeno v 9. številki tednika Naš čas, z dne 6.3.1997 smo opisali ločeno zbiranje kosovnih in nevarnih odpadkov iz gospodinjstev ter odpadkov od čiščenja naselij. Akcija zbiranja in odstranjevanja odpadkov od čiščenja okolice je v teku že od konca marca in bo potekala do konca aprila. Na posode (kontejnerje) smo namestili napise s pojasnilom, katere odpadke zbiramo in posebej povdarili, da gre za odpadke od čiščenja vrtov, zelenic, drevja in okrasnega grmičevja, kar vse predstavlja biološke odpadke, primerne za kompostiranje. Žal je v posodah (kontejnerjih) vse preveč različnih drugačnih odpadkov, ki jih ne bi bilo potrebno odpeljati na komunalno deponijo in trajno odložiti. Med njimi je tudi veliko kosovnih odpadkov, ki jih bomo zbirali v naslednji akciji in jo nameravamo v tej rubriki podrobno pojasnili. Kaj so kosovni odpadki iz gospodinjstev? Kosovni odpadki iz gospodinjstev so: - odpadni gospodinjski stroji (štedilniki, hladilniki, pralni stroji ipd.), - odpadni deli pohištva (omare, postelje, stoli, mize, vzmetnice ipd.), - odpadni deli vozil (kolesa, avtomobilski deli, gume ipd.), - odpadni deli stavbnega pohištva (vrata, okna, gume ipd.), - večji kosi lesa, - talne obloge in tekstilni odpadki, - in podobni odpadki, ki jih ni moč spraviti v standardne posode. Kako bomo ločeno zbirali in odstranjevali kosovne odpadke? Vse naštete in njim podobne kosovne odpadke bodo gospodinjstva zbirala doma in na predvečer ali napovedanega dne do 7.00 ure zjutraj, postavila na zbirno mesto pred hišo -praviloma na mesto, kamor postavljajo posodo za ostanek odpadkov. Podjetje PUP Velenje bo z ustreznimi vozili in delovnimi posadkami najprej pobralo pretežno kovinske odpadke in jih odpeljalo na SUROVINO, nato pa pretežno lesene odpadke in jih odpeljalo na KOMPOSTARNO, nato pa še druge kosovne odpadke in jih odpeljalo na komunalno deponijo. Tako bo tudi del kosovnih odpadkov posredovan v nadaljnjo predelavo in ne bo obremenjeval komunalno deponijo. Kako boste obveščeni o dnevu pobiranja kosovnih odpadkov? Podjetje PUP Velenje Vas bo o dnevu pobiranja kosovnih odpadkov obvestilo na naslednje načine: - z današnjo informacijo napovedujemo akcijo zbiranja kosovnih odpadkov na območju vseh treh občin (M0 Velenje, Občina Šoštanj in Občina Šmartno ob Paki), - o dnevu pobiranja kosovnih odpadkov po posameznih ulicah in zaselkih Vas bomo tekoče obveščali na 5. kanalu VTV, - o dnevu pobiranja kosovnih odpadkov Vas bomo tri do štiri dni pred pobiranjem obvestili s plakatom na oglasni deski bloka ali zaselka, - ali pa z letakom ob posodi za ostanek odpadkov, - informacije bodo enkrat tedensko posredovane preko Radia Velenje, - informacije o dnevu in kraju zbiranja kosovnih odpadkov boste lahko dobili tudi direktno na PUP Velenje, tel.: 856-900, interno 114. Upamo, da Vas bo vsaj ena informacija o možnosti neškodljive odstranitve kosovnih odpadkov, ki Vam zavzemajo Vaš dragocen prostor vendarle dosegla. Kaj moramo upoštevati pri zbiranju kosovnih odpadkov? 1. akcija zbiranja kosovnih odpadkov ni namenjena zbiranju: - gradbenega odpada (opeke, ruševin, starega apna, cementa, drugega materila ipd.), - biološkega odpada (vejevja, obrezlin, odpadkov od čiščenja vrta in ohišnice ipd.), - sekundarnih surovin (kartonaže, steklene embalaže, plastenk, pločevink ipd.), - posebnih odpadkov (akumulatorjev, baterij, zdravil, škropiv, maziv, olj, topil, barv ipd.), 2. akcije ne bomo ponavljali, zato namestite svoje kosovne odpadke na zbirno mesto na predvečer ali najkasneje do 7.00 ure zjutraj napovedanega dne. 3. akcija bo uspešna in obojestransko koristna samo z Vašo podporo in sodelovanjem. Končno jo ne načrtujemo v svojo zabavo, ampak za Vas, naše zveste naročnike in plačnike storitev odstranjevanja komunalnih odpadkov. Opisana akcija zbiranja kosovnih odpadkov, predstavlja nadaljevanje in poglabljanje ločenega zbiranja komunalnih odpadkov na izvoru, zato računamo na podporo občanov, saj bodo le z doslednim zbiranjem doseženi načrtovani učinki. Torej bodite pozorni na objavljanje informacij, ki smo jih napovedali. V njih boste kmalu zasledili povabilo na zbiranja kosovnih odpadkov iz gospodinjstev. Vabimo vas k sodelovanju smislu povabila v sloganu Z Mtot V ČfSTO MK70! PURp.o. - projektiranj^ - distribucija - RAID sistemi SČDPT - MICRONET mrežna oprema - CISCO mH. routerji Poleg tega vam nudimo tudi tiskalnike EPSON, [iS in vse Microsoft proizvode! Efenkova 61, Velenje, Slovenija Tel.: (063) 863 033, Fax: (063) 861 970 Nova parabola Za boljši sp programov V delniški družbi Kabelsko razdelilni sistem Velenje namenjajo posodabljanju tehnologije precejšnjo pozornost. Za boljši sprejem programov so pred nedavnim zamenjali dve od petih tehnološko zastarelih parabol. Naložba je jala milijonov to larjev. Iz programa Sklada stavbnih zemljišč Nova parkirišča v središču Velenja v v Sestavni del integralnega proračuna mestne občine Velenje, ki je bil sprejet na zadnjem zasedanju, je tudi plan sklada stavbnih zemljišč. Ta naj bi v letošnjem letu zbral 338 milijonov tolarjev in sicer iz naslova sorazmernega deleža stroškov priprave in komunalne opreme dobrih 253 milijonov, proizvodnih in poslovnih objektov 191 milijonov, najemnin 7 milijonov, od obresti 15, vračil krajevnih skupnosti 33, iz lanskega leta pa so prenesli dobrih 28 milijonov. Pri tem je seveda najbolj zanimiv podatek, kje vse so pripravljena zemljišča za gradnjo. Blokovna gradnja je predvidena na Stritarjevi (6 stanovanj), Cufarjevi (6 stanovanj), Kersnikovi (24 in 6 stanovanj) in Jenkovi (10 in 8 stanovanj). Na teh lokacijah naj bi stanovanja začeli graditi konec letošnjega leta. Na področju individualne stanovanjske izgradnje pa računajo le na prihodek še ene neprodane parcele na območju zazidalnega načrta Gorica jug. In kaj vse bo sklad z zbranim denarjem postoril v letošnjem letu? V obrtni coni Stara vas bodo dokončali toplotno podpostajo, Gasilsko društvo Nazarje v Reševanje reševalne enote V sklopu nazarskega gasilskega društva že nekaj let deluje posebna enota za reševanje v hujših prometnih nesrečah in ostalih izrednih primerih. Zamisel za njeno ustanovitev se je porodila leta 1993, ko so z velikim posluhom in pomočjo izvršnega sveta in skupščine takrat še skupne občine Mozirje nakupili potrebno opremo in strokovno usposobili člane enote. Razlogi za takšno pobudo so bili utemeljeni - naraščajoče število hujših prometnih nezgod, pri katerih je bilo potrebno zahtevnejše reševanje ponesrečencev iz razbitin, najbližji usposobljeni enoti pa sta bili v Velenju in Celju. Razlogi, da je dobila enota sedež v nazarskem društvu, so tudi znani, najpomembnejši pa je, da so tamkajšnji gasilci zelo dobro pripravljeni in znani po izredno hitrem odzivu in posredovanju. Lastnik opreme je bila in je še zveza zgornjesav-injskih in zadrečkih gasilskih društev, ki so tudi sama predlagala, da enota deluje v Nazarjah. Člani enote so se nenehno izobraževali in usposabljali, posredovali so v osmih primerih, zapletlo pa se je z novo lokalno samoupravo in petimi občinami, in danes je reševanja potrebna reševalna enota sama. Problem je namreč nastal, ko so v nazarskem društvu prilagajali statut novi zakonodaji in ob tem ugotovili, da status enote pravno in formalno ni urejen. S pomočjo mozirske upravne enote se neskladje uredili, ostal in še povečal pa se je »denarni status.« Zgornjesavinjska gasilska zveza v nobenem primeru nima dovolj sredstev, poleg tega ima (še vedno) težave sama s seboj, zaradi zapletov v njej pa je sama precej pripomogla k sedanjim težavam reševalne enote. Lanska trenja BREZPLAČEN TELEFON 080-1534 IELA ZA ŠTUDENTE, UDENTE OB DELU ■IN DIJAKEH M MLAD v ps i »prjr j e velenjski študentski servis v zvezi so tudi razlog, da nazarska enota ni bili uvrščena v slovensko mrežo takšnih enot, ki so finančno »preskrbljene,« saj letno dobivajo od 4 do 12 milijonov tolarjev. Drugače rečeno, Zgornjesavinjčane so prehiteli Velenjčani, ki so svojo vlogo za mrežo utemeljili s tem, da pokrivajo tudi to področje in da so tam že posredovali, posebej slednjemu pa v nazarski enoti in na zgorn-jesavinjski gasilski zvezi odločno oporekajo. Kakorkoli že, nazarska reševalna enota je tudi finančno ostala na plečih nazarskega društva, ki pa samo takšnega zalogaja ne zmore. Zveza pomaga kolikor more, kar nikakor ne zadostuje, čeprav je res, da je članom enote dala štiri odzivnike (dejansko jih je zanje zadolžila), ki bi jih sicer morala dati štirim društvom. Takšno dejanje je razumljivo, prvič zaradi hitrejšega posredovanja, drugič pa zaradi preprečitve nepotrebnega vznemirjanja ljudi s sirenami. Pri tem se je izkazala tudi upravna enota, katere načelnik Darko Repenšek je enoti podaril še en odzivnik. Ob tem je upravna enota dala še pobudo, da pet občin skupno zagotovi najnujnejša sredstva, saj je reševalna enota tudi po zakonu v pristojnosti občin. Res seveda je, da so sredstva za varstvo pred požari že sedaj pod razumno mejo, zato naj bi občine našle kakšen drug vir. Predstavniki občin take možne pomoči niso odrekli in so dali dokaj trdna zagotovila, da bodo s pomočjo in v soglasju z občinskimi sveti skupno našli okoli 700.000 tolarjev, ki bi enoti omogočilo redno delovanje. Pa gasilci nikakor niso izsiljevali, le povedali so, da bodo reševali še naprej, da pa imajo vsestranske moralne podpore dovolj in preveč, da bi jo bilo treba »oplemenititi« s kakšnim tolarjem, ki bi jim okrepil moralo in zavest, predvsem pa zagotovil pravočasno in strokovno pomoč v nesreči. ■jp V središču Velenje je težko najti parkirni prostor. S pridobitvijo novih 337parkirišč pa bo veliko bolje. za kar bodo porabili 2,8 milijona tolarjev. Vlaganja načrtujejo tudi v Zazidalnem območju Trebuše, kjer bodo izdelali projekt trafo postaje in namenili 70 milijonov za sekundarno komunalno opremo. Novelacija idejnih projektov Zazidalnega načrta Za gradom jih bo veljala 6 milijonov, izgradnja trafo postaje na Selah pa 12 milijonov tolarjev. V tem času je v pripravi projektna dokumentacija dela Prešernove ceste (med Rudarsko in Prežihovo), ki naj bi jo v letošnjem letu tudi uresničili. Veljala jih bo 32 milijonov tolarjev. Uredili bodo tudi peš pot od mosta čez Pako do Tomšičeve ceste, za to namenjajo 4 milijone tolarjev. Rekonstruirali bodo Bračičevo cesto, to bo nujno zaradi predvidene blokovne izgradnje, za to namenjajo 16,5 milijonov tolarjev. Veliko zbranega denarja bodo v letošnjem letu namenili tudi za ureditev parkirišč v centru mesta. Izgradnja nekaterih je bila predvidena že za lansko leto, pa je zaradi nerazrešenih denacionalizacijskih vprašanj, še niso uspeli uresničiti. Za parkirišča, so predvideli 72 milijonov tolarjev. Pri občini in ob Šaleški 18 je predvidenih 170 parkirišč, pri Elektrotehni 36, pri Glasbeni šoli 49,4 milijone pa za pridobitev potrebne dokumentacije za parkirišča na Trgu mladosti. Nekaj sredstev bodo poleg tega namenili še za gradnjo meteorne kanalizacije, investicijsko tehnično dokumentacijo ter za odkup zemljišč, ki so v interesu občine in za katera so vloženi zahtevki za denacionalizacijo. ■ M.Zakošek PREMIKAMO NEPREMIČNINE Jožica Aličič s.p. tel. & fax: (063) 843-407 mobitel: (041)668-107 proizvodnja modne konfekcije, d.d., Mozirje Na podlagi določila 288. člena zakona o gospodarskih družbah začasna uprava objavlja nasprotni predlog k 6. točki dnevnega reda skupščine delniške družbe ELKROJ, d.d., Mozirje, ki bo v torek, 13. maja ob 12. uri na sedežu družbe na Prihovi 56, Mozirje. Nasprotni predlog je posredoval Slovenski odškodninski sklad, d.d., in se glasi: 6. točka dnevnega reda: Sprejem sprememb in dopolnitev statuta Točki 8.4 in 8.5 se spremenita kot sledi: "Uprava je praviloma lahko udeležena pri dobičku, če bo glede na celotni kapital na dan zaključnega računa, dobiček družbe predstavljal donos, ki bo višji od obrestne mere za enoletne depozite. Višina nagrade iz dobička ne sme presegati 5 % od dela dobička, ki je namenjen za izplačilo dividend delničarjem in hkrati ne presegati višine šestih bruto plač na člana uprave, ob pogoju, da so plače usklajene z merili Združenja manager. Udeležba uprave na dobičku se izplača praviloma do 1/3 v gotovini, preostanek pa v delnicah družbe. Sklep o udeležbi uprave na dobičku mora sprejeti skupščina. Člani nadzornega sveta so lahko udeleženi na dobičku na podlagi sklepa skupščine, če so izpolnjeni pogoji za udeležbo uprave na dobičku. Udeležba posameznega člana nadzornega sveta ne sme presegati ene povprečne bruto mesečne plače člana uprave in se izplača do 1/2 v denarju, preostanek pa v delnicah družbe. Člani nadzornega sveta so upravičeni tudi do sejnine, katere višino določi skupščina. Pripada jim tudi povračilo potnih in drugih stroškov za prihod in udeležbo na seji," Elkroj, d.d., Mozirje začasna uprava ■■HHNHHHHHHflMi Da, takšno hišo bomo postavili v Velenju! 8. maja bomo pričeli z montažo v naselju Konovo, Konovska ulica - zraven Doma krajanov. Vabimo vas, da si moderen način gradnje ogledate od blizu. Montaža hiše bo trajala predvidoma 10 dni. V objemu narave! MNENJA 30. aprila 1997 PISMA BRALCEV Protest Na zadnji seji sveta občine Šoštanj je bil sprejet osnutek odloka o ustanovitvi vzgojno-izo-braževalnih zavodov osnovnih šol v mestni občini Velenje. Sestavni del odloka je tudi sprememba obstoječih šolskih okolišev, konkretno, kar zadeva podružnično šolo Škale, prenos te podružnice iz organizacij dosedanje matične šole Mihe Pintarja Toleda na OŠ Livada. Starši škalskih otrok se s to spremembo ne strinjamo in odločno nasprotujemo, da so naši otroci mašilo za prazne šole. OŠ Mihe Pintarja Toleda nam je najbližja šola. Na severnem delu Velenja je bila zgrajena prav za potrebe otrok iz Škal, Cirkovc in Plešivca. Ljudje na vasi so med sabo povezani, prav tako je vsaka tradicija na vasi bolj intenzivno vpeta v miselnost in podzavest ljudi. Sprememba teh tradicij je temu primerno bolj boleča in podvržena odporu do nje. Zakaj smo prav mi odvečni na OŠ Mihe Pintarja Toleda? Naši otroci so že tako v manj ugodnem položaju kot otroci iz Velenja, saj so vezani na prevoz do matične šole in nazaj. S prešolanjem na OŠ Livada se jim pot podaljša za 4 km. Če bodo prisotni pri obšolskih dejavnostih (tudi dopolnilnem in dodatnem pouku), bodo morali do postajališč delavskih avtobusov prepešačiti celo Velenje. Vemo tudi to, da šolski okoliši v Velenju niso dorečeni in da OŠ Miha Pintarja Toleda obiskuje veliko otrok, ki ne spadajo v njen šolski okoliš. Zahtevali smo sezname učencev OŠ Mihe Pintarja Toleda, vendar nam pogleda vanje niso omogočili. Starši otrok iz Škal smo se sestali na dveh roditeljskih sestankih. Na enem sta bila prisotna tudi predstavnika občine -gospod Dolinar, gospod Kovač ter ravnatelj OŠ Mihe Pintarja Toleda gospod Skok ter pomočnica ravnatelja gospa Žis-tova. Člani sveta staršev so se z gospodom Dolinarjem sestali večkrat in predlagali drugačne rešitve, ki pa niso naletele na primeren odziv. Tudi svetnikom in županom smo posredovali mnenja - predloge o drugačni spremembi šolskih okolišev. Pri večini ni bilo odziva. Na podružnični šoli Škale so pogoji za peti razred, v programu devetletne šole pa za dve triadi. Opraviti bi bilo potrebno le nekaj gradbenih del in učilnico opremiti. Tako bi učenci petega razreda ostali v Škalah, na OŠ Mihe Pintarja Toleda pa bi zmanjšali prenatrpanost. Gotovo bi tudi mnogo velenjskih staršev z veseljem pripeljalo otroke na našo podružnično šolo, ki je znana po dobrih učencih in seveda dobrih učiteljicah. Otroci radi hodijo v šolo, se tam dobro počutijo in so srečni. Ali v velenjski občini res ni denarja za ureditev ene učilnice? Ogorčeni zaradi vsega navedenega smo 20. aprila na zboru krajanov izrazili naslednja nasprotovanja in zahteve: * Ne strinjamo se s predlagano spremembo šolskega okoliša v delu, ki se nanaša na prenos podružnične šole Škale iz sestave OŠ Mihe Pintarja Toleda v sestavo OŠ Livada! * Ne strinjamo se s predlagano možnostjo navedenega problema, po kateri bi se v primeru ne-sprejetja predlagane spremembe na OŠ Mihe Pintarja Toleda uvedel dvoizmenski pouk na predmetni stopnji. * Ne strinjamo se z možnostjo, ki so nam jo predlagatelji sprememb omenili na roditeljskem sestanku in po kateri bi le otroci iz Škal bili še naprej vpisani na OŠ Mihe Pintarja Toleda, dejansko pa bi pouk obiskovali na OŠ Livada. * Zahtevamo, da nas predlagatelj sprememb seznani s podatki o otrocih, ki so iz drugih šolskih okolišev vpisani na OŠ Mihe Pintarja Toleda! * Zahtevamo, da nas predlagatelj sprememb seznani s podatki, na podlagi katerih so bili sestavljeni predlogi (novih) šolskih okolišev! * Zahtevamo, da se poišče rešitev zgoraj navedenega problema na drug, za otroke iz Škal primernejši način, saj je splošno znano, da so bile šole v Velenju zgrajene predvsem zaradi problemov, povezanih s številčnostjo otrok v mestu in ne na vasi, kjer je stalno prisotno upadanje števila otrok! * Zahtevamo, da se v sodelovanju med pristojnimi državnimi in občinskimi ter lokalnimi organi na podružnični šoli v Škalah zagotovijo pogoji za zakonsko predvideno možnost izvedbe pouka na predmetni stopnji (vsaj izvajanje pouka od 1. do 6. razreda), kot je bilo predvideno že ob izgradnji te šole! * Zahtevamo poimensko glasovanje svetnikov ob sprejemanju odloka o spreminjanju šolskih okolišev na seji sveta občine Velenje! Sklepi zbora krajanov v Škalah, ki je bil 20. 4., so naslednji: - starši ne bomo dovolili prešolanja naših otrok na drugo matično šolo, - na dan zasedanja sveta občin bomo organizirali protestni shod pred občino, - v primeru, da bo odlok sprejet, bomo zaprli dovoz do škalskega odlagališča smeti. Ogorčeni starši Avtohiša Jakopec - ne, hvala! Z družino sem bil 2. januarja na krajšem izletu v naravi in na poti domov se nam je pokvaril avto. Še isti večer sem se odpravil do servisne hiše Jakopec na Selu - Velenje, kjer sem srečal lastnika servisa, ki mi je povedal, da pričnejo delati šele v ponedeljek, 6. januarja. Ta dan sem takoj zjutraj pripeljal avto na popravilo. Uslužbenec, ki je prevzel avto, je ugotovil, da je v okvari al-ternator. Povedal mi je, da bo avto gotov okrog 15.30, ker prej ne bodo imeli časa. Prišel sem ob 15. uri, ko so ravno demontirali alterna-tor. Popravljanje se je ustavilo. Mehanik, ki je avto popravljal, je obljubil, da bodo 7. januarja pripeljali rezervne dele iz Ljubljane, zato bo avto popravljen 8. januarja, če pa delov v Ljubljani ne bo, gredo v četrtek, 9. januarja, po rezervne dele v Avstrijo. Tako naj bi bil avto popravljen v najslabšem primeru v petek ali soboto. Doma še nimam telefona, zato sem vsak dan hodil po informacije, ki so bile vsak dan drugačne. V petek sem izvedel, da delov ni ne v Sloveniji ne v Avstriji, zato so jih naročili iz Nemčije. Torej rezervnih delov še nekaj časa ne bo, zato bo avto popravljen v najboljšem primeru naslednji teden, v torek. Mene pa je že v ponedeljek zanimalo, ali so rezervni deli prispeli, saj bili že ves teden brez prevoznega sredstva. Potolažili so me, da so deli že na poti in naj se oglasim v sredo, ker bo avto takrat popravljen. Ni bilo tako. Avto so popravili 16. januarja. Veselje ni trajalo dolgo. V četrtek, 13. marca, sem med vožnjo opazil, da je z avtom spet nekaj narobe. Dan pozneje, v petek, sem se oglasil v Avtohiši Jakopec, pustil avto tam, da so ga pregledali in ugotovili, daje spet pokvarjen alternator, ki ga bodo popravili pod garancijo zadnjega servisa. Tu se zgodba ponovi. Rezervne dele, ki so jih tako dolgo čakali iz Nemčije, sploh niso bili od tam. Alternator so namreč poslali v Ljubljano, kjer ga je popravil avtoelektrikar. Prepričan sem, da je tudi on prispeval svoj delež. Na servisu pri g. Jakopcu so mi svetovali, naj se odpravim kar v Ljubljano, HHHHI 3odjetje za upravljanje in vzrževanje Kanovanjskih in poslovnih prostorov _33T20 VELENJE, Kardeljev trg 6 lOi Fax: 063 851-062, 063 856-903 PRIJETNE kjer mi bodo napako odstranili, saj bo tako vse potekalo hitreje. Nihče ne vpraša za stroške, dan dopusta ... V Avtohiši Jakopec so mi rekli, da bodo sami poravnali stroške, če jih ne bodo v Ljubljani. Po vrnitev stroškov sem se torej odpravil v Avtohišo Jakopec. Nismo se mogli sporazumeti, avtoelektrikar iz Ljubljane mi je celo rekel, naj neham drezati in zahtevati nemogoče. Pravijo, da dober glas seže v deveto vas, slab pa še dlje. Mene je ta šola nekaj stala. Rad bi povedal še to, daje lastnik Avtohiše Jakopec ob zadnjem srečanju "modro" vodil razgovor iz ozadja, saj se je uslužbenec z njim moral ves čas posvetovati. V tistem trenutku sem se odločil, da bom odslej samo še njegova bivša stranka. Kaj bi naredili vi? Imate morda nasvet? Jure Sevčnikar Prijatelji preživljajo "nedolžne" agresorje Bilo je tistega nesrečnega jutra, ki je sledilo dnevu razglasitve neodvisnosti Slovenije. Na cestah so zabrneli sovražni tanki, iz zraka so zlovešče grozila letala JLA in naznanjala začetek uresničevanja Velike Srbije. Nekaj ur zatem je predsednik Demosove vlade Lojze Peterle sprejel vojno napoved poveljnika 5. armadnega območja generala Konrada Kolška, ki se je glasila: "Gospod predsednik, obveščamo vas, da je naloga 5. vojaškega območja, da prevzame vse mejne prehode in zavaruje mejo SFRJ. Nalogo bomo brezpogojno izvršili, kar pomeni, da bomo postopali tudi po pravilih bojne uporabe enot. Vsak odpor bo zlomljen, za posledice pa bodo odgovarjali naredbodajalci in izvršitelji!" In danes, po šestih letih morije na Balkanu, ki sojo zakrivili častniki JLA, general Konrad Kolšek jadikuje preko slovenskega televizijskega ekrana, da nima pokojnine, da ga preživljajo prijatelji... Preveč je še živ spomin na slovenske žrtve (niti še ni za njihove svojce vse postorjeno kot tudi za borce NOB); Vukovar vpije v nebo, Bosna je razdejana, na stotisoče grobov nemo govori, milijoni beguncev, milijoni nesrečnih otrok. Še kamen bi omehčal srce! A gospod general Kolšek si v Sloveniji upa tarnati, da nima pokojnine, da ga preživljajo prijatelji... Morda pa res ima potencialne prijatelje? Morda so to tisti, ki so pred osamosvojitvijo Slovenije zgražali, s kakšno pravico se Slovenija odloča za plebiscit (Lev Kreft -ZL). Morda so to tisti, ki so se pred plebiscitom zaklinjali, da raje živijo v Jugoslaviji, kot pa žrejo suho travo v samostojni Sloveniji (Mila Šetinc - LDS). Morda so to tisti, ki so pred vojno z veseljem oddali orožje TO enotam JLA? Morda so to novinarji (kot na primer Meden, glavni urednik Ljubljanskega dnevnika), ki so odkrito nastopali proti osamosvojitvi Slovenije? Upokojenci, seniorji v stranki SDS in ostali člani nasprotujemo, da bi potencialni prijatelji Konrada Kolška zanj priskrbeli pokojnino iz blagajne ZPIZ-a, kajti ta blagajna naj služi tistim, ki so vanjo plačevali in delali za dobrobit Slovenije, ne pa tistim, ki so jo vojaško pustošili! Razsodba sodišča, da Konrad Kolšek in Milan Aksentijevič nista v času agresije storila kaznivega dejanja, čeprav sta leta 1991 legitimno branila interese Beograda pred legitimno voljo (plebiscit) slovenskega ljudstva, pa so že zdavnaj pred razsodbo izničile evropske države, Amerika in druge države sveta, ki so priznale samostojnost Slovenije, saj so pred tem ugotovile, kdo ni nedolžen agresor. Martin Pustatičnik Ritnikom III Ugotavljam, da se moram sedaj "boriti" že kar proti dvema ge-nialcema iz velenjske RIT-i. Prvi je (ženskemu spolu je pač treba dati prednost) Irena Jakopanec, ki - po njenih besedah - bere moje knjige v kopalni kadi in pri tem ugotavlja, da moje pisanje ni nič posebnega. Menda je pisala Alma Karlin precej bolje. Spoštovana gospodična iz kopalne kadi, hvala za primerjavo. Ali veste, da so o Karlinovi nekaj časa razmišljali kot o kandidatki za Nobelovo nagrado za literaturo? Potem mi Jakopančeva, ki sama sebe imenuje "literarna sladokuska" nasuje nekaj avtorjev in naslovov 99 KREKOVA BANKA njihovih del, pri katerih po njenih besedah "ne moreš obedovati" oziroma "se ti obrne želodec". Logika njenega razmišljanja je ta: če priznani avtorji pišejo svinjarije, ob katerih se ti obrača želodec, lahko tudi mi, pisci RIT-i, pišemo nemarno. Kar mirno pišite naprej! Ampak ne o nas in ne na račun davkoplačevalcev! Drugi velenjski nadobudnež Jure Trampuž je napisal, da je študent kulturologije. To pomeni, da bo nekoč mogoče kulturolog. Zagotovo pa ne bo nikoli kulturen človek, če bo ljudem, ki mu ne bodo všeč, pisal pod naslovom KO TO TAMO KURCU SVI-RA ali jim enostavno zabrusil FUCK OFF! Sicer pa po njegovem to ni žaljivka, ampak je "s kulturo in civilizacijo povezana zgolj po generacijski osi" ( iz katerega učbenika ste pa to prepisali?). Povedano nekoliko bolj enostavno naj bi to pomenilo, da so besede, ki so jih Ritniki ^-uporabili, žaljive samo takrat, ko jih vržejo v obraz starejšim. S svojo pseudokulturologijo in kulturnim relativizmom se je tako zapletel, daje nehote priznal, da je hotel biti žaljiv. Jaz sem oba pisca spoznal za netolerantna in napadalna človeka, ki ne priznavata drugim, da bi smeli po človeški in politični plati imeti o stvareh drugačno mnenje kot ona. Ko smo to drugačnost nekateri svetniki pokazali z načinom glasovanja, sta odgovorila z brutalnim napadom na nas. Prav ona sta najboljši primer, da je bila vzgoja, ki sta je bila deležna, slaba ali vsaj neučinkovita. Njuno obnašanje je najboljši dokaz za potrebnost obstoja vrednosti neke kulture in za porazno stanje po kulturni revoluciji, ki jo je prefinjeno izvajal komunistični režim. V kulturni vakuum, ki je tako nastala, prihajajo namreč prvine ameriške pseudocivilizacije, ki dela iz nas duhovno sproleta-rizirane superpotrošnike. In tu nekje v tem duhovnem prostoru sta sedaj Irena Jakopanec in Jure Trampuš. Mislita, da pomeni uporaba žaljivk, kot jih uporabljata, obstoj neke nove, celo generacijsko pogojene kulture. Ne sanja se jima, da gre za pomanjkanje, za degradacijo ali za dekadenco kulture, ki ji pripadamo vsi, ne pa samo neka generacija. Najbolj neumno in škodljivo pa je, da blodnjam o nekaki posebni mladinski kulturi in o potrebi posebnih kulturnih ustanov naseda ali jih izkorišča celo (občinska) politika. Borut Korun Vam do izpolnitve cilja manjka samo še korak? V KREKOVI BANKI, D.D., MARIBOR, ponujamo široko paleto NAMENSKIH in GOTOVINSKIH KREDITOV za komitente in nekomitente z odplačevanjem tudi do 4 leta. Nova, nižja izhodiščna obrestna mera že TOM + 7,5%. Dobrodošli, več informacij vam bomo z veseljem posredovali v poslovalnici Šoštanj, Ulica Lole Ribarja 2, tel. 063/883-020. Tj c- (jo v jlu&Oi čhvžfzfi- J 30. aprila 1997 ZANIMIVO, PORTRETI KAK OS 7 Glasbena šola Velenje Prizidek konec Le še nekako do sredine pri- naj bi bilo v primerjavi z drugi- hodnjega meseca bomo pri mi dokaj zmerna cena. glasbeni šoli Frana Koruna Investitorja sta dva: levji delež Koželjskega v Velenju gledali v tem trenutku prispeva mest- gradbišče. Do takrat naj bi na občina Velenje, ostalo re- namreč končali predvidena publiško ministrstvo za šolstvo gradbena dela, konec maja, če in šport. V pogovorih s sled- ne bo kakšnih posebnih njim si prizadevajo, da bi si tehničnih ovir, pa naložbo v stroške izgradnje razdelila celoti zaključili. "V začetku ju- vsak polovico. Marin ocenjuje, nija bi lahko že pripravili da razlogov za neuspešen do- slovesno otvoritev nove prido- govor ni. bitve, vendar se o tem za zdaj Prizidek, v katerem bo 24 še nismo dogovorili. Ena od kabinetov in orgelska dvorana, možnosti, ki jo predlagamo bo pomembna pridobitev za kot dan otvoritve., je letošnji več kot 1000 učencev glasbene praznik mestne občine šole in tudi širši okoliš velen- Velenje, saj je prav slednja na- jske občine. Po Marinovih jbolj zaslužna za izgradnjo besedah se ponovno kaže prizidka," je povedal ravnatelj resnica, da zunaj občinskih velenjske glasbene šole Ivan meja bolj sprašujejo, kdaj bo Marin. Naložba bo veljala pri- zadeva nared, kot pa sami bližno 600 milijonov tolarjev, občani. Le malokdo od njih kar je sicer na prvi pogled ve- najbrž ve, da bo velenjska glas- liko, glede na način gradnje pa bena šola poslej poznana tudi Na dražbi prodali 9 slik Žalec - V hotelu Žalec je bila v petek zvečer humanitarna prireditev in izjemen kulturno-družabni dogodek, dražba petdesetih likovnih del uglednih slovenskih likovnih umetnikov, ki so se odzvali vabilu Zavoda za kulturo Žalec in občine Žalec, naj prispevajo k sanaciji ostrešja Doma II. slovenskega tabora v Žalcu. Pozdravni govor pred dražbo je imel župan občine Žalec in predsednik častnega odbora prof. Milan Dobnik, ki je poudaril pomen te akcije in se vsem darovalcem zahvalil za širokosrčnost. Dražbo je vodil Samo Premik, ki mu je pomagala direktorica Zavoda za kulturo Žalec, Anka Krčmar. Na dražbi je bilo prodanih 9 umetniških del, izkupiček pa je bil 1,2 milijona tolaijev. Navjišjo ceno, 10.000 tolarjev, je doseglo Tihožitje z ogledalom, delo akademske slikarke Elice Žuža, sicer domačinke, ki je bila na dražbi prisotna, in je bila tudi članica častnega odbora. Organizatorji so bili z dražbo zadovoljni, Zavod za kulturo Žalec pa je pričakoval nekaj več. MESTNA OBČINA VELENJE Urad za negospodarske javne službe objavlja RAZPIS ZA FINANCIRANJE PROGRAMOV KULTURNE USTVARJALNOSTI MLADIH V LETU 1997. Razpis velja za naslednja področja kulturne ustvarjalnosti mladih: - glasba - literarna in publicistična produkcija - gledališče in film - likovna umetnost - mladinske prireditve in dejavnosti. Programi se morajo vključevati v trende mladinske kulturne ustvarjalnosti v sodobnih urbanih okoljih. Na razpis se lahko prijavijo pravne osebe, ki imajo sedež v Mestni občini Velenje in izvajajo kulturne dejavnosti za mlade iz občine. Prijava mora vsebovati: - natančen vsebinski opis programa - organizacijo, rok in kraj izvedbe programa - finančni predračun potrebnih sredstev z natančno specifikacijo. Prijave, v roku desetih dni po objavi tega razpisa, sprejema Urad za negospodarske javne službe, področje kulture, Efenkova 61, Velenje. Programe bo ocenila in izbrala posebna ekspertna skupina. Prednost pri podelitvi razpoložljivih sredstev bodo imeli avtorski projekti. 0 rezultatih razpisa bodo kandidati obveščeni, z izbranimi kandidati pa bodo sklenjene pogodbe o izvedbi programa. ANKETA Knjige V Šoštanju je bilo v sredo, 23. aprila, živahno. Mnogi so z zanimanjem listali po knjigah, ki so jih na stojnice postavile različne slovenske založbe, kupovali, ali pa samo pregledovali. V vsakem primeru je sejem izpolnil pričakovanja, ves dan seje v tem mestu nekaj dogajalo in vsak, ki je to želel, je lahko stopil blizu. Založbe so knjige prodajale po nižjih, dostopnejših cenah, nekatere so bile nižje celo do 70 odstotkov, največ pa je bilo takih, ki so bile cenejše za okoli 20 odstotkov. Kaj o sejmu menijo tisti, ki smo jih pri iskanju primerne knjige zase ali za prijatelja zmotili? URŠA MENIH, pubudnica za prvi šoštanjs-ki knjižni seje m : »Vsekakor je izpolnil pričakovanja. Bil je prvi in upam, da bodo temu prvemu še sledili. Petnajst založb nam je uspelo pritegniti k sodelovanju, kar je lepo število. S knjižnim sejmom se je tako tudi občina Šoštanj pridružila mestom, ki takšne sejme pripravljajo in ljudem, ki tukaj živijo približala knjigo.« MIRAN JUG, Cankarjeva založba: »Z obiskom sem kar zadovoljen, ljudje prihajajo in tudi kupujejo. Cankarjeva založba je cene nekaterih knjig za to priložnost znižala tudi za polovico. Gre za poseben sejemski popust. Res pa je, da so danes knjige precej draga, pravzaprav tudi sicer zelo dragocena stvar, če vemo kako malo nekateri zaslužijo in si tako knjigo po redni ceni tudi težko privoščijo.« ROMANA PUGELJ iz Šoštanja: »Prav vesela sem, da so se tudi v Šoštanju spomnili in se lotili organi-z a c i j e knjižnega sejma. Mislim, da imamo premalo takih prireditev in da smo glede tega kar malo zapostavljeni, če se primerjamo recimo z Velenjem. Sama sem si ogledala kaj vse ponujajo, kaj bomo kupili, pa bo kasneje odločila hči. Ta bo zbrala kaj zase.« FANI ČAS iz Gaberk: »Pravkar Sem si kupila knjigo in sicer Mlinarja Bogataja. Ni me stala veliko, 350 to-l a r j e v , prepričana pa sem, da je to lepa knjiga. Priznati moram, da knjige zelo redko kupujem, z veseljem pa obiščem knjižnico v Šoštanju in si tam kaj izberem. Berem pa rada, to pa.« FERDO DOBNIK iz Podgorja: »Slišal sem, da bo sejem in o njem bral v časopisu, pa sem prišel malo pogledat, kaj vse imajo. Nič še nisem kupil, zdaj samo gledam, potem pa bom videl. Rad berem, najraje pa zgodovinske knjige in vojne dogodivšine.« ■ mkp MMM srednji glasbeni šoli predstavlja močan oddelek. Nekaj podobnega smo »doživeli« pred 4 leti, ker se nato zadev glede načrtovanega glasbenega oddelka z velenjsko gimnazijo ni dalo izpeljati, je bil vpis naslednja leta manjši, sedaj pa je spet precejšen. Vse kaže, da bomo imeli naslednje leto na srednji stopnji približno 200 dijakov, kar je izjemno veliko." Čepav bodo s prizidkom reševali predvsem veliko prostorsko stisko srednje glasbene šole, ob tem ni mogoče zaobiti možnosti, kijih daje pridobitev za organiziranje oddelka visokega šolstva. V Velenju naj bi Univerza Maribor pripravila študij instrumentalne pedagogike na univerzitetni ravni, možnost za organiziranje tega je študijsko leto 1998/99. Študentje bodo v prostorih velenjske glasbene šole obiskovali predavanja za instrumentalni del študija, odvisno od njihovih odločitev pa bo tudi, koliko jih bo tu opravilo še teoretični del študija. ■ tp Galerija Vegrad gosti grafike ••••••••••••• Linorezi iz grafične delavnice Prejšnji teden so v prostorih galerije Vegrad odprli razstavo linorezov avtorjev, ki so se udeležili VII. grafične delavnice, ki jo je pripravilo in sponzoriralo to gradbeno podjetje. Na razstavi, ki si jo lahko ogledate do 25. maja, se predstavljajo večinoma avtorji, ki jih poznamo po delu v Društvu Šaleških likovnikov, razveseljivo pa je, da se z grafiko ukvarjajo tudi zelo mladi umetniki. Med njimi se kar dva javnosti predstavljata prvič; z barvnim linorezom Boris Sovine, maturant šole za oblikovanje v Ljubljani in Peter Vrčkovnik, absolvent elektrotehnike, ki se s svojimi grafičnimi listi v javnosti pojavlja prvič. Ali pa obetavni študent prvega letnika ALU Mladen Stropnik, ki zadnja tri leta aktivno slika in se preizkuša v različnih tehnikah, dosedaj pa je sodeloval na treh skupinskih in dveh samostojnih razstavah. Poleg njihovih del si lahko ogledate linoreze Ingeborg Bolič, ki se je z grafiko po nekaj letih ustvarjanja akvarelov in pastelov tokrat prvič srečala. Irena Guček se sicer največ ukvarja z risbo, slika v olju, akvarelu in različnih grafičnih tehnikah, za njo pa je že 40 skupinskih in 10 samostojnih razstav. Oskar Sovine ustvarja od mladih nog, je soustanovitelj DŠL in član skupine 83. Različne grafične tehnike mu niso tuje, tokrat pa se predstavlja s tonskim linorezom »V ritmu mambe«. Na koliniji je sodeloval tudi Arpad Šalamon, mentor številnih grafičnih delavnic, za katerim so številne samostojne in skupinske razstave doma in v tujini. Prejel je tudi vrsto nagrad in priznanj za svoje delo... ■ bš maja kot šola z močnim orgelskim, harfističnim centrom, centrom za studio in še kaj. Letošnji nadpovprečni vpis v srednjo šolo kaže, da kakovost, dosedanje uspehe učencev in pridobitev znajo bolje ceniti bodoči dijaki te šole. V razpisu so namreč objavili 30 prostih, na naslov republiškega ministrstva za šolstvo in šport pa so poslali vlogo za pridobitev še 15 mest. "Lani smo objavili 60 mest, ker smo predvideli tudi profil teoretikov. Ker zaradi znanih zadev ob koncu lanskega leta ni bilo v Sloveniji nikogar, ki bi lahko o tem odločal, se je cela stvar zavlekla za eno leto. Znašli smo se v škripcih, saj se je preizkusa za srednjo šolo udeležilo precej dobrih bodočih naših kandidatov, vendar smo jih morali zaradi omejenih možnosti odklanjati. Več kot 100 dijakov v Šoštanj ob dnevu knjige Sejem bil je živ Na svetovni dan knjige in avtorskih pravic, 23. aprila, ki gaje pred dvema letoma na generalni skupščini sprejela Organizacija združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo Unesco, so v Šoštanju pripravili prvi, najbrž pa ne zadnji, knjižni sejem. Na njem je bilo moč knjige kupiti po nižjih in dostopnejših cenah, povabilu organizatorjev in pokrovitelja občine Šoštanj pa se je odzvalo 15 založb. Sejem so popoldne popestrili še lokalni pesniki in literati, ki so brali svoja dela, zvečer pa dan knjige zaključili na literarnem zmenku z Milo Kačič. Zamisel za dneve knjige se zgleduje po katalonskem prazniku svetega Jurija. Na ta dan Nekateri so samo prelistali kakšno knjigo, mnogi so jo kupili, zase ali za prijatelje. je med Katalonci že 70 let v navadi, da si podarjajo knjigo in rdečo vrtnico. ■ mkp OD TU IN TAM 30. aprila 1997 KOLEDAR PRIREDITEV KULTURNEGA CENTRA IVANA NAPOTNIKA VELENJE o MAJ 1997 in napoved za junij 1997 Četrtek, 8. maja, ob 20.uri, Dom kulture Velenje Predvajanje diapozitivov s komentarjem in tematsko glasbo Ana Seher: INDONEZIJA Ana Seher je doslej predstavila številna svoja potovanja, med njimi v Ekvador in Peru, Mehiko, Maroko, Kitajsko, Indijo in posebej še v Bengalijo ter Indonezijo. Tokrat nam bo ponovno predstavila Indonezijo, kot jo še ne poznamo. Vstopnice 400 SIT! Petek, 9. maja, ob 19.uri, Galerija Velenje otvoritev razstave: DUŠAN MUC, risbe Program ob otvoritvi: Matej Grahek, flavta, Matjaž Emeršič, klarinet, Igor Vicentič, klavir. Razstava bo odprta do 5. junija 1997 Ponedeljek, 12. maja, ob 19. uri, Dom kulture Velenje Mladinski abonma (6) in izven Gledališče Ptuj: POLOVIČNE RESNICE Režija: Vladimir Jure. Igrajo: Maja Blagovič, Vojko Belšak, Barbka Cerar, Vladimir Jure. To je komedija zmešnjav in zamenjav, ki izvirajo po eni strani iz povsem napačnih pričakovanj "slepega snubca", po drugi strani pa iz bistroumnosti in spretnosti zakonolomca, ki kljub "smrtnemu strahu" na koncu ohrani in ubrani videz meščanskega zakona. Vstopnice 800 SIT! Četrtek, 15. maja, ob 20. uri, Knjižnica Velenje Kulturni večer: BORUT PEČAR Borut Pečar je naš edini portretni politični karikatu-rist. Bil je prvi, ki si je v nekdanji Jugoslaviji drznil v karikaturi privoščiti si jugoslovanske politike, kar so nam dolga leta zavidali časopisi v drugih republikah. Pečar je bil dolga leta urednik karikature v Pavlihi. Svoje karikature je izdal v dveh zajetnih knjigah. Poleg tega je napisal otroško knjigo Čas brez pravljic, ki je bila posneta tudi za film. Prejel je nagrado Prešernovega sklada in jugoslovansko nagrado PJER za portretno karikaturo. Z gostom se bo pogovarjal Marjan MARINŠEK. Vstopnine ni! Petek, 16. maja, ob 19.30. uri, Dom kulture Velenje Plesni teater IN v produkciji Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje: DVE PLESNI PREDSTAVI Koreografiji: Nina Mavec in Rosana Štorgelj Plešejo: Ben Belak, Katarina Kovačevič, Urša Lušič, Maja Marič, Laura Sevčnikar, Nina Špegel, Maja Škorič, Nina Mavec, Katja Čater, Tjaša Praznik, Petra Tekavec, Rosana Štorgelj. Vstopnice 600 SIT! Sobota, 24. maja Simfonija št. 4. Cena vstopnic 7.500,6000 in 3.500 S!T. Abonenti Zlatega abonmaja imajo 1.500 SIT popusta. Prevoz (1.500 SIT, odhod ob 17.30) bo zagotovljen, če bo najmanj 30 prijavljenih. Nedelja 8. junija, bo lep sončen dan? Program: Slovenske literarne poti VELIKOLAŠKA KULTURNA POT Tokratni pohod bo potekal po krajih, ki so povezani z našimi literarnimi velikani: Trubarjem, Stritarjem in Levstikom in sicer od Velikih Lašč, preko Retja in Podsmreke, do Rašce in po gozdni poti nazaj do Velikih Lašč. Okoli 5 ur hoda! Cena 1.500 SIT! Odhod ob 6.30. Vrnitev do 18. ure. VERONA '97 Do 15. maja, oziroma do zasedbe avtobusa, sprejemamo prijave za letošnji obisk veronskega opernega festivala v rimski areni. Prvo potovanje bo 1. in 2. avgusta, na sporedu pa bo Verdijeva »Aida«. Drugo potovanje bo 29. in 30. avgusta, na sporedu pa bo Puccinijeva »Madame Butterfly«. Obakrat je zagotovljen polpension ob Gardskem jezeru. Letos je poleg tradicionalnega ogleda Verone predviden tudi ogled največjega Satari parka v Italiji (odrasli 12.000 LIT, otroci do 12. let 9.000 LIT). Cena potovanja s polspenzionom 140 DEM (v tolarjih) in 40.000 LIT vstopnici l/se se plača ob prijavi. Trije čeki! KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, OBLJUBLJAJO, PONUJAJO, LJUBIJO... Obisk na Dunaju: Disney's: LEPOTICA IN ZVER, mjuzikl Program je primeren tudi za starše z otroki nad 10 let. Odhod ob 6.uri izpred Rdeče dvorane, med vožnjo predstavitev mjuzikla in pravljice. Po prihodu na Dunaj ogled dunajskega živalskega vrta ali po želji Palmenhausa, ogled trodimenzionalnega filma o kitih in obisk dunajskega zabaviščnega parka Praterja ter ob 19.30 ogled mjuzikla v Raimund theatru. Vrnitev domov okoli 3. ure zjutraj. Cena 5.000 SIT in 140 ATS za vstopnico ter doplačila za oglede. Prijave sprejemamo samo s plačilom celotnega zneska. Torek, 27. maja, ob 20. uri, Cankarjev dom v Ljubljani Zlati abonma (6): ČEŠKA FILHARMONIJA, SLOVENSKI KOMORNI ZBOR in ZBOR CON-SORTIUM MUSICUM Dirigent: Ken-lchiro Kobayashi; zborovodja Mirko Cuderman; solistki Ingrid Habermann, sopran in Liliana Bizineche, alt. Program: Gustav Mahler, simfonija št. 2 v c-molu, Vstajenje Odhod avtobusa ob 17.00 iz Slovenj Gradca, ob 17.30 iz Velenja. Četrtek, 29. maja, ob 20.30, Dom kulture Velenje Beli gledališki abonma (6) Petek, 30. maja, ob 20.30, Dom kulture Velenje Rumeni gledališki abonma (6) Slovensko ljudsko gledališče Celje Tone Partljič: POSLANČEVA ŽENA, komedija Režija. Franci križaj. Igrajo: Anica Kumer, luna Ornik, Miro Podjed, Stane Potisk, Drago Kastelic, Jana Šmid, Igor Korošec, ZvoneAgrež, Igor Sancin, Bojan Umek in Drago Radakovič. • Vstopnice za izven po 2000 SIT bodo prodajali od 26. 5. dalje. Četrtek, 5. junija, ob 20. uri, Dom kulture Velenje Predvajanje diapozitivov s komentarjem in tematsko glasbo. Tadeja Pačnik: OBALA SLONOVE KOSTI Tadeja Pačnik iz Velenja je absolventka medicinske fakultete v Ljubljani. Skupaj s kolegicami je koncem lanskega in v začetku letošnjega leta zdravila bolnike v oddaljeni Slonokoščeni obali. Vstopnice 400 SIT! Petek, 6. junija, ob 20.uri, Cankarjev dom v Ljubljani ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE Dirigent: CARLOS KLEIBER Program: Beethoven, uvertura Coriolan; Mozart, Simfonija št. 33 v B-duru; J Brahms, BLUR Britanska skupina Blur je trenutno na veliki turneji po srednji Evropi, na kateri promovira svoj zadnji (peti po vrsti) album. Medtem, ko fantje šele predstavljajo najnovejše skladbe z zadnje plošče, pa pevec skupine Damon Albarn in kitarist Graham Coxon že pišeta nove skladbe za njihov šesti album, ki ga nameravajo posneti v njihovem lastnem studiu v Londonu. Odkod taka naglica ni znano. Verjetno želi Damon čimbolje izkoristiti trenutni ustvarjalni navdih, ki ga ta čas premore in je posledica velikega vpliva starih skladb skupine Kinks, ki jih pevec in vodja skupine že kakšno leto in pol intenzivno posluša. FUGEES Skupina Fugees, ki je v minulem letu presenetila z odličnim debi-tantskim albumom "The Score", je v Monacu na podelitvi tako imenovan-imh "VVorld Music Avvards" pobrala kar pet nagrad. Med njimi sta najpomembnejši nagradi za najbolje prodajano pop in rap skupino. Omenjene nagrade sicer podeljujejo tistim izvajalcem, ki prodajo največ svojih izdelkov širom po svetu in pri tem premagujejo različne kulturne bariere. Med letošnjimi nagrajenci sta bila tudi Celine Dion in Lionel Richie. OASIS 0 kontroverzni britanski skupini Oasis, ki je poleg dobre glasbe občinstvu vedno ponujala tudi obilo tračev in škandalov za katere sta poskrbela predvsem Noel in Liam Gallagher, lep čas ni bilo slišati nič novega. Zdaj je končno tukaj njihov najnovejši album z naslovom "Be here now". Pred kratkim so predstavili ovitek te plošče in po mnenju poznavalcev naj bi ta vzbudil precej zanimanja in ugibnaj o tem, kje naj bi posneli fotografije, objavljene na ovitku. Podobno pozornost je v šestdesetih vzbudil album legendarnih Beatlov "Abbey Road". PARTI-BREJKERS Prava poslastica za vse ljubitelje pravega ročka se nam obeta v petek, 2. maja, ko bodo v MAX-u nastopili legendarni beograjski rockerji PART-IBREJKES. To bo eden od edinih dveh njihovih tokratnih nastopov v Sloveniji (drugi bo v Dobovi), zato si ga res velja ogledati. Karte so že v predprodaji, njihovo število pa je omejeno, zato pohitite z nakupom. MADONNA Po uspehu filma Evita so Madonno očitno prevzeli liki znanih in usodnih žensk 20. stoletja. Tako si je pred kratkim v Londonu ogledala gledališko predstavo z naslovom "Marlene", ki govori o življenju znane pevke in igralke "Marlene Dietrich". Madonna si menda srčno želi, da bi lahko uprizorila lik slovitega "modrega angela" tudi na filmu. S filmom "Evita" je medtem dočakala tudi nominacijo za 'p: "MTV movie avvard", ki ji bo morda prinesla več sreče kot letošnji "Oskarji", kjer se "Evita" ni ravno najbolje odrezala. HAR- VEY Pevec skupine East 17 se je pred kratkim moral zagovarjati na londonskem sodišču zaradi suma povzročitve telesne poškodbe. Konec februarja je namreč, naveličan neprestanega nadlegovnja novinarjev in fotografov, pred nekim londonskim nočnim klubom udaril fo-toreporterja. Ko je skupaj s prijateljico zapuščal omenjeni lokal, se jima je namreč predrzni fotograf preveč približal in Harveyu so popustili živci. Fotoreporterja je večkrat udaril in mu tako prizadejal poškodbe zaradi katerih se mora zagovarjati pred sodiščem. Naslednja obravnava je-napovedana za začetek junija. M Mič Dobrodelne prireditve v pomoč žalskemu domu kulture Strop bo trden tudi s pomočjo umetnikov V petek so v veliki dvorani žalskega Hotela pripravili veliko dobrodelno dražbo likovnih del. Dogodek je bil dvakrat poseben; izkupiček je namenjen kulturi, natančneje obnovi kulturnega doma II. slovenskega tabora Žalec. Hkrati je to bila prva tovrstna držaba v tem koncu Slovenije, pripravil pa jo je Zavod za kulturo v sodelovanju z občino Žalec. Kulturni dom naj bi bil (kljub vsem zapletom) obnovljen in ponovno odprt 1. junija. Kulturni dom je bil zgrajen 1984 leta; gradbena dela je opravil GIP INGRAD Celje, projekt je izdelal PB Region Brežice, dela pa je nadzoroval Zavod za načrtovanje Žalec. Lani so zaradi hude dotrajanosti strehe pričeli z obnovitvenimi deli, piko na i pa je dodal februarski padec dela stropa na oder.. Župan Milan Dobnik nam je pojasnil, kako poteka tožba do izvajalcev del: »Na prvi stopnji je bila izrečena sodba, vsi toženi so se pritožili, mi pa smo pristopili k poravnavi. Mogoče bo uspela, saj denar potrebujemo v tem trenutku in bi bila to za nas najboljša rešitev.« Lani so v občinskem proračunu namenili za obnovo strehe, ki jo sedaj pokriva baker 20, letos 15 milijonov SIT. Proračunska sredstva za kulturo ponavadi znašajo od 45 do 50 milijonov SIT. »S tem denarjem bomo postorili na strehi večino stvari, žal pa nismo računali na obnovo stropa in poškodbe, ki so nastale zaradi dotrajane strehe.« Direktorica Zavoda za kulturo Žalec Anka Krčmar pa nam je predstavila idejo in potek dobrodelne dražbe: «Idej, kako pomagati naši kulturi, je bilo zelo veliko. Prvo za dražbo je dala Tanja Rehar in moram reči, da nas je bilo strah. Kasneje smo našli veliko sodelavcev. Vsak po svoje so nam priskočili na pomoč tudi zasebniki in podjetja ter slovenski avtorji s svojo dobroto. V okviru strokovnega sveta za kulturno dejavnost smo se odločili, da povabimo samo akademske likovne umetnike in člane Društva likovnih umetnikov. Odzvalo seje 37 avtorjev iz vseh koncev Slovenije, ki so nam poklonili nekaj čez 50 del.« Se v mesecu maju bodo izvedli še dobrodelni kocert, vsi pa se že veselijo ponovnega odprtja njihovega kulturnega hrama, ki ga močno pogrešajo. ■ bš Prizadevanja za čimprejšnje dokončanje obnove žalskega kulturnega doma so nam predstavili Anka Krčmar, Milan Dobnik in Tanja Reher. Zgodilo se je 30• malega travna ZALESCANSKI PORTRETI n Leta 1962 Na današnji dan pred petintridesetimi leti je izšla deveta številka Rudarja, glasila delovnega kolektiva Rudnika lignita Velenje. Prva novica, ki jo povzemamo iz tega časopisa, ima naslov "V Pesjem je živahno": "Kulturno - prosvetna dejavnost v Pesjem ne spi. Niso se še pridružili onim. ki jih je zazibal sen lenobe na tem področju. Nasprotno. V tej sezoni so postali izredno delavni. V Pesjem je živahno. Z igro, ki so jo letos naštudirali so igrali trikrat doma, nato so gostovali še v Lokovici, Šentilju, Solčavi, Ljubnem, Bočni, Oplotnici in Zrečah. Dolga turneja, kajne? Veste, da se mi smilijo. V Pesjem namreč pozimi ni lahko naštudirati gledališki komad. Na odru je strašanski mraz. Se nimajo centralne kurjave, ki bi jih grela od spredaj in zadaj. Dvorana je velika, peč pa zelo premajhna. Vse je tako preprosto. Od spredaj piha, pri oknih in vratih tudi piha. Morda je zato tako živahno, ker piha in je mraz... Sedaj so že pričeli s študijem drugega komada. Igrali bodo dramo angleškega dramatika Maughama "Sveti plamen". To odlično napisano delo s presenetljivo ostrimi preokreti bo gotovo pritegnilo gledalce. To bo vsekakor težja igra od prejšnje komedije "Sladkosti zakonskega življenja". Pa jo bodo izvozili, sem prepričan, čeprav je vreme toplejše. Letos so pričeli s pevskim zborom, oziroma s pevskima zboroma. V moškem pevskem zboru imajo okrog 25 pevcev, mladinski pa tudi šteje toliko članov, če ne še več. Torej bodo v Pesjem začeli peti. Zvedel sem, da bodo v kratkem ustanovili trio ansambel. Tako je prav. Za mlade mora biti tudi kakšna poskočna. Se bodo še bolj pogreli!" Zanimiv opis kulturnega življenja Pesja, ni kaj! "Ali je prav tako?" je naslov rubrike Rudarja, v kateri so zapisali sledeče: " Pogosto greš n. pr. v trgovino "Velma" (Hartmanov blok), kjer prodajajo kruh in ti zraven ne privoščijo vsaj toliko papirja, da bi ga malo zavil. Vzeti ga moraš kar v roko in ga odnesti tako po Velenju. Srečuješ različne ljudi, tudi delavca, ki gre iz dela, pa mora nositi kruh v rokah kakršne trenutno ima. Da pa ne bo izpadlo preveč krivično, naj omenim tudi to, da so ene uslužbenke, ki ti s papirjem rade volje postrežejo, medtem pa naletiš na drugo, ki ti z veliko nejevoljo ponudi papir šele, če jo ponižno poprosiš s pripombo: "saj plačam, če je to potrebno -". Otroke se pa najraje kar nahruli. Stopiš iz trgovine - greš mimo "Mesarije" (Hartmanov blok), pa ti naenkrat z vrha skozi okno nekega stanovanja pljuskne na glavo nekakšna tekočina (?). Vsa sreča, če je slučajno dež in vsebino prestreže dežnik. Dalje. - Precej "komplicirani" okni v Nebotičniku dajejo mnogo truda, predno jih očistiš. Z užitkom gledaš na storjeno delo. Strmiš skozi čista stekla, ko ti naenkrat prične teči po oknu nekaj belega (veijetno mleko). Veselja je seveda kaj hitro konec. Pripominjam še to, da naveden primer ni redkost. Tudi na malih balkonih najdeš od časa do časa različne predmete, ki niso tvoja last. Pripomba: Na napakah se učimo in se vzgajamo. Malo samokritičnosti in vse to ter podobno bo odpadlo. Moramo pa se tudi zavedati, da bolj kot sami, gleda s kritičnim očesom na Velenje in na kulturno ponašanje njegovega prebivalstva, ves ostali svet." Vse, kar je avtor zapisal v tem prispevku, zares ni prav, ampak, da bi ves ostali svet gledal na "ponašanje" (verjetno je avtor hotel zapisati slovensko besedo obnašati, obnašanje, vedenje) Velenjčanov, pa tudi ne verjamem. Naj na koncu našega prispevka vsem bralkam in < ' ■ bralcem Našega časa zaželim prijetne prvomajske praznike in obilo užitkov ob pogledu na foto,grofijo stare restavracije ob nekdanjem velenjskem Turističnem jezeru! ■ Damijan Kljajič Državno tekmovanje iz slovenskega jezika Kar 17 zlatih Cankarjevih Jezik je večni mladenič, ki mu rast nikoli ne preneha, je večno ustvarjanje - to lepo misel so zapisali organizatorji (republiško ministrstvo za šolstvo in šport) na vabilo mentorjem za podelitev zlatih Cankarjevih priznanj. Podelili jih bodo na slovesnosti 9. maja na Vrhniki. Med njimi bodo tudi najuspešnejši udeleženci državnega tekmovanja iz slovenskega jezika osnovnih šol občin Velenje in Šoštanj. Letošnje tekmovanje za Cankarjevo priznanje je potekalo po novih pravilih na dveh nivojih. Čeprav je bil na šolskih tekmovanjih (pred dvema mesecema) za marsikaterega domišljijski spis trdi oreh, je kar precej učencev doseglo bronasto Cankarjevo priznanje. Najboljši trije oziroma pet (odvisno od velikosti šole) so se uvrstili na vseslovensko tekmovanje iz slovenskega jezika in se potegovali za zlato in srebrno Cankarjevo priznanje. Potekalo je prejšnji mesec istočasno v področnih središčih Slovenije. Učenci OS občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki so dokazovali svoje znanje iz materinščine v Celju. Nanj so se pod vodstvom svojih mentoric skrbno pripravljali, strokovno pa je delo potekalo tudi v okviru študijske skupine za slovenski jezik, v katerem so slavistke vseh OŠ prej omenjenih občin. Trdu se je obrestoval. Med 171 udeleženci tekmovanja je zlato Cankarjevo priznanje osvojilo 77 učencev, od tega kar 17 iz Oš občin Velenje in Šoštanj, kar pomeni, da so zbrali 75 in več točk od 100 možnih. Njihov uspeh pa je dopolnilo še precejšnje število prejemnikov srebnih odličij, kar je prav gotovo tudi lep uspeh. Minka Bubik, vodja zgoraj omenjene študijske skupine, je ob zavidljivih dosežkih izrazila zadovoljstvo in hkrati prepričanje, da uspeh ni zgolj slučajen. Je rezultat načrtnega skupnega dela mentorjev, nadarjenih učencev in ravnateljev. »To je res lep uspeh za vse devet OŠ, potrditev dobrega dela mentorjev in učencev, ki so izkoristili ponujeno priložnost in dokazali svojo sposobnost. Zato naj jim bo 9. maj, ko bodo prijeli priznanje, spomin na nekaj, kar so dosegli z velikim trudom." Čestitamo! Utp Dobitniki zlatih Cankarjevih priznanj so z naslednjih velenjskih OŠ: Gustava šiliha: Tomaž Hudomalj, Polona Kuzman (mentorica: Biserka Hrnčič); Antona Aškerca: Andrej Breznik, Urška Pajk (mentorica: Neva Hvaleč); Livada: Natalija Klemenčič, Nika Šturm, Matej Razdevšek, Mateja Pogorevc (mentorica: Anka Osojnik); Šalek: Tamara Fenžer, Tinkara Sinouršnik (mentorici: Amalija Dragar, Jana Frangeš); Gorica: Živa Zore (mentorica:Tina Žohar); Mihe Pintarja - Toleda: Kaja Hriberšek (dosegla je največ točk med tekmovalci cele celjske regije, od možnih 100 kar 95 točk), Kaja Avberšek, Jerneja Prostor, Mojca Višnjar, Tanja Zagoršek (mentorica: Minka Bubik); dobitnica zlatega Cankarjevega priznanja šoštanjske OS Karla Destovnika Kajuha pa je Barbara Mazej (mentorica: Jožica Andreje). Cesta, telefoni Tabor - Z 6. šentjurskim sejmom in dobrodelnim koncertom Kamniških kolednikov so v tej KS občine Žalec zaključili prireditve ob prazniku KS. Med največje pridobitve sodi asfaltirana cesta Gozdnica - Lovska koča in 180 novih telefonskih priključkov. Priznanja KS so TONE LOVREC BbhF: I I I prejeli. Jože Ribič, Marjan Natek in Čebelarska družina Tabor ob 90-letnici obstoja. Izdali so tudi zgibanko "KS, ali te poznam". U-er L Tam nekje daleč od Zalesja, v Slovenskih goricah, je trdna katoliška vas Rjavci, vas, kjer so še do pred dvajsetimi leti krave gazile blato do kolen. Tam sta na manjši zaostali kmetiji zaživela skupno življenje še ne dvajsetletna Vinko in Milka. "Kolikor jih bo bog dal, jih bova pa imela", sta rekla in se lotila posla. Na svet je tako privekalo šest mladih Lovrecov, od tega pet fantov in le ena deklica. Tone je prvorojenec, rak, ki je s škarjami zarezal v svet 6.julija 1956. Kot najstarejšemu mu je pripadla čast, da je bil staršema pri delu največja opora. Pasel je krave, predvsem pa je bil mojster za košnjo. Ni še dobro z glavo segel čez motorno kosilnico, ko jo je že veselo rinil po prleških travnikih, domačih in sosedovih. Pri sedmih letih mu je mamica nadela karirasto srajčko, ga lepo počesala in ga pospremila na prvi šolski dan v domačem kraju. Prva šolska leta so mu minevala v uku, delu in otroških falotarijah. Najbolje se spomninja tega, da je moral jesti Argo juho, ki je ni maral - dokler je lepega dne ni izbruhal na svoje sošolce in imel potem mir. V sedmi razred je odšel v bližnje Juršince in užival predvsem pri fiziki, tehniki in glasbi. Pel je kot slavček in zato nastopal s šolskim zborom; na cerkvenem koru pa ni pel, ker fizikalni zakon pravi, da na dveh mestih hkrati ne moreš biti. Tone je namreč min-istriral.Njihov župnik Alojz Lasbaher je bil sicer strog, a zelo priljubljen. Tonček je predvsem užival v njegovih pridigah, ki so bile tako lepe, da so ponavadi še župniku tekle solze po licih. Tonček je bil vzoren vernik in priden ministrant, rad se je družil z župnikom in kar nekako normalno je bilo, da bo svoje kasnejše življenje posvetil veri. Silil ga sicer nihče ni, da bi šel v bogoslovje, a pričakovali so vsi. Fant jih ni hotel razočarati, pa je zavrnil občinsko štipendijo in se vpisal na klasično gimnazijo v Mariboru, ki je bila v tistih časih dobro izhodišče za kasnejši študij bogoslovja. Njegov odhod v Maribor je bil za rojstno vasico izjemen dogodek, saj je bil prvi iz kraja, ki je kdajkoli odšel na šolanje.V Mariboru je imel silno domotožje, živel je v internatu za katoliške dijake, komaj na vsaka dva meseca je smel obiskati domače. Šola mu ni delala težav, utesnjeval pa ga je red, ki ga je zahteval internat. Molitev, šola, kosilo, uk, zaklenjena vrata internata, da, celo na maturantski izlet niso smeli odpotovati dijaki iz internata. Vse predmete je imel približno enako rad, šel pa si je tudi frajerja z igranjem kitare in prepevanjem, pel pa je tudi v gimnazijskem zboru. Zaljubil se je že v prvem razredu, a ne ve, če srečno ali nesrečno -Sonja namreč tega ni nikoli izvedela. V četrtem letniku gimnazije je prišla Dominika, a kaj , ko pa je Tonček svoje srce obljubil Najvišjemu... Ljubezen med dijakoma tako ni mogla preseči mej simpatije in hrepenečih (samo)izlivov čustev ob spremljavi kitare. Tako je Tone jeseni leta 1976 vpisal študij na teološki fakulteti v Ljubljani. S študijem ni imel prav nikakršnih težav. V zboru in oktetu je pel drugi bas. Mladi pevci so pod vodstvom F.Perka (velikega eku-menista za zbližanje različnih krščanskih cerkva in sedanjega nadškofa v Beogradu) prepotovali Slovenijo in razveseljevali ljudi, ki radi poslušajo lepo pesem. Z veseljem se spominja svojih profesorjev A. Stresa, A. Trstenjaka, pa tudi sedanjega nadškofa Rodeta. A v račun mu nikakor ni šlo odrekanje, ki ga je cerkev zahtevala od bodočih duhovnikov. V Bogoslovnem semenišču so vstajali že ob pol šestih zjutraj, potem pa so bile obveznosti do poznega večera. Odhodi v mesto so bili redki, malce pogostejši šele potem, ko so si fantje napravili kopijo ključa vhodnih vrat... Z osebami nasprotnega spola ni bilo globljih stikov, pa jih Tone niti ni posebej iskal, saj se je odločil, da postane vzoren duhovnik - ne glede, da je bila njegova odločitev za študij teologije bolj izpolnitev želje svojemu okolju. Kot vsak moški je moral tudi Lovrecov Tone junija 1978 v vojsko. Ker so na Ptuju vedeli, da je v bo- goslovju, so ga poslali v kazenski bataljon v Kninu /služil je tudi tri mesece dlje kot ostali študentje, saj takrat država Teološke fakultete še ni priznala - to je bilo prvič, da je kot vernik občutil krivico/ kamor so pošiljali tudi problematične starešine, ki so se z izživljanjem nad vojaki hoteli dokazovati. A Tone je naletel na oficirja Mileta Novakoviča, ki je bil v redu možak in je kaj hitro odšel domov po kitaro, da je z njo osrečeval tudi druge. Med igranjem kitare in v dolgih urah straže /osem mesecev in poi vsako noč od druge do četrte ure/je bodoči duhovnik razmišljal. In v njem je začela zoreti misel, da je celibat resnična "neumnost", nekje v srcu je čutil, da ne bo mogel večno delati ovinkov okoli bitij nemoškega spola, ki so pogosto sicer nemogoča, a vendar na trenutke tudi tako zelo prijetna in potrebna. Na tihem se je pravzprav že takrat odločil... Po vojski je obiskoval tretji letnik študija. In obiskoval je s sošolcem Marjanom njegovo sestro medicinko Jožico Veternikovo iz Raven pri Šoštanju. In potem Marjan pri obiskih naenkrat ni bil več potreben in ... Ob koncu treje-ga letnika se je Tone odločil, ter zapustil bogoslovje, kar sicer gospodu Krambergerju ni bilo najbolj povšeči, a spoštoval je njegovo voljo. Tudi domači niso bili ravno veseli, Jožičin oče je celo izjavil, da pa "iz te moke kar ne more biti kruha". A glej ga hudiča, mlada dva sta moko dobro umešala, hlebčki so kar kipeli eden za drugim /Domen, Rebeka in Estera/. No, v resnici ni šlo tako zelo hitro. Jožica je študirala, Tone je stanoval pri lazaristih v Ljubljani in se švercal pri Jožici v študentskem domu. Zaposlil se je v računovodstvu Inštituta za mikrobiologijo Medicinske fakultete, izredno vpisal geografijo in umetnostno zgodovino. Z Jožico sta se poročila 7. julija 1984 v Šoštanju. Leto kasneje je našel službo na velenjski banki, prijazen sorodnik jima je odstopil stanovanje v Topolšici, kjer sta preživela sedem let. Prvorojenca Domna je Tone pričakal julija 1987 v celjski bolnišnici, kjer si je Jožica vzela nekaj časa in prišla rodit. Potem si je Jožica vzela čas še dvakrat /Rebeka 1989, Estera 1993/. Prav pri vseh treh porodih je ati aktivno sodeloval, še posebej aktiven pa je bil tudi v poporodnem obdobju. Jožica je namreč morala po končani diplomi opraviti še celo vrsto izobraževanj /postala je specialist pediater/ in dolge tedne je bil Tone ata, mama, kuharica in varuška najprej dvema, potem pa še tretjemu otroku, tokrat že v novem stanovanju v Velenju. Ritko je zadnjemu otroku znal obristi že na sedem načinov, njegov rekord v pospravljanju stanovanja znaša dve uri petnajst minut in trinajst sekund, v službo je uspel pridirkati v de-vetinpedestih sekundah, s kolegicami na banki pa se je najraje pogovarjal o novih mlečnih izdelkih, vrstah plenic in otroškega šampona, ter o cenah na trgu. Postal je prav spreten kuhar, rad zaupa recept za kvasenico, ki je nekakšen prleški prototip italijanske pice. Vmes pa je še malo hodil v službo /deljen delavnik!/ in celo nekako uspel končati Višjo upravno šolo. In kot, da še ni dovolj, sta se z ženo odločila za gradnjo hiše v Gotovljah... Ni pa to še čisto vse kar je Lovrec v zadnjih letih počel: leta 1990 je namreč postal prvi predsednik Slovenske krščansko demokratske stranke v Velenju, isto leto podpredsednik občinske skupščine in zdaj je podpredsednik Mestnega sveta. Velenje je preveč levo, da bi preaeslo Lovreca v špici... Razmišlja, da bi ob gradnji hiše, politiko za nekaj časa opustil. In medtem so se stvari v rojstnih Rjavcih spremenile. Podjetni oče je razvil plantažo jabolk na petnajstih hektarjih, ima lastno hladilnico, dva tovornjaka, nove hiše; vsi bratje in sestre so končali najmanj srednjo šolo, vsi so postali uspešni kmetovalci na svoji ali najeti zemlji. Blata ni več in zdaj se krave, če je kakšna še ostala, po Rjavcih rolkajo... ■ U. Hrast J JllilM 10 KAK vas NASI KRAJI IN LJUDJE 30. aprila 1996 Škale - Velenje: katera bo moja šola Bo prevladala stroka ali tradicija? Predlagana sprememba šolskih okolišev na področju mestne občine Velenje, s katero se ustanoviteljica prilagaja zahtevam nove osnovnošolske zakonodaje, je starše učencev podružnične šole v Skalah močno razburila. Jabolko spora je predlog, da bi učenci 4.razredov te podružnice nadaljevali osnovnošolsko izobraževanje na šoli Livada in ne več na šoli Mihe Pintarja Toleda Velenje kot vrsto let doslej. Očitkov ne manjka, prav tako ne strokovnih argumentov, vprašanje: katera bo sedaj moja matična šola, pa za zdaj še brez odgovora. »Morebiten prehod na dvoizmen-ski pouk za vse oddelke bi bila sramota!« V tem šolskem letu se je pridružilo petošolcem na matični šoli Mihe Pintarja Toleda v Velenju 16 učencev podružnične šole Skale, iz cirkovške podružnice pa nihče. 1. septembra letos bo zamenjalo šolsko okolje 15 otrok iz Škal, naslednje leto 21 in še leto kasneje le 9 petošolcev. Tone Skok, ravnatelj matične šole MPT Velenje je v pogovoru najprej poudaril, da so samo izvajalci programa in ne podpisniki odredb o spremembi šolskih okolišev, saj je to naloga ustanoviteljice - mestne občine Velenje. Prav ta je dolžna zagotoviti vsem učencem na svojem območju enake pogoje šolanja, varno pot v šolo, strokovnost oziroma vse kar je v zvezi z vzgo-jno-izobraževalnim programom v enakem obsegu in kakovosti. "Ker je temu tako, se mi ne zdi prav, da bi v šolskem letu 1997/98 morali učenci naše šole od 1. do 8. razreda imeti dvoizmenski pouk, na 500 m oddaljeni šoli Livada pa je prostor za normalne delovne pogoje zagotovljen. Prav tako imajo - kot vsi drugi - tudi naši učenci enake pravice do devetletne osnovne šole, kar pomeni , da moramo za to zagotoviti prostorske in strokovne možnosti. Zakonska zahteva glede tega določa zmanjšanje števila oddelkov za 6 oziroma 7. Strokovnih podlag za razburjanje starši učencev iz Skal torej nimajo, svoj prav gradijo na tradiciji. Po svoje jih razumem, vendar je treba na Po Skokovih besedah so k skupaj s strokovnimi delavci vseh OŠ v občini Velenje in na kolegiju ravnateljev pretuhtali veliko možnosti in iskali najboljše rešitve za spremembo šolskega okoliša. Prevladalo je mnenje, ki so ga oblikovali v predlog in ga posredovali ustanoviteljici. "Novo šolsko okolje za petošolce na šoli Livada pomeni najmanj selitev in zajema tudi najmanjši krog zaradi nove matične šole prizadetih učencev in njihovih staršev. Učenci iz Škal morajo v vsakem primeru menjati šolo in zakaj bi morali stvar še bolj zaplesti. Vse druge možnosti bi namreč predstavljale verižno selitev tudi do Krešimir Martinjak: »Vsaka sprememba na vasi je bolj občutljiva kot v mestu. Trdim, da je vsaka najslabša poravnava boljša od najboljše sodbe.« problem gledati tudi nekoliko širše. Vse stvari so rešljive, če bodo tako pripravljeni sodelovati kot so z nami, tudi na drugi matični šoli. Nenazadnje pa, ne selijo se le učenci iz Cirkovc in Škal, ampak tudi šolski novinci iz Graško-gorske, Tomšičeve, Zidanškove in še nekaterih drugih ulic v Velenju." Tone Skok:«Starši strokovnih argumentov proti nimajo. Učenci matične šole imajo enake pravice kot učenci drugih šol.« 1000 otrok. Naj poudarim, da bo prehod postopen, kar pomeni, da bodo učenci iz Škal, ki obiskujejo pouk na šoli MPT danes, tu ostali do konca osnovnošolskega izobraževanja. Prav tako smo omogočili tistim staršem, katerih otroci obiskujejo pouk še na naši šoli, da lahko vpišejo svojega nade-budneža tudi kasneje na MPT. Oddaljenost zame ni argument, saj so šole v mestu Velenje tako blizu ena drugi, da je prav vseeno, ali se učenci peljejo z avtobusom še 500 m dlje. Spremembe šolskih okolišev , tudi za druge šole, pa so nujne." Očitek nekaterih staršev, da se hočejo na šoli MPT "znebiti škalskih otrok", po besedah Toneta Skoka, ne zdrži nobene kritike. Prepričan je, da bo z njimi šola Livada pridobila, saj je škalska populacija otrok zelo' dobra. Po lestvici znanja se uvrščajo zelo visoko, med njimi je kar precej občinskih, regijskih in državnih prvakov iz posameznih znanj, tudi po vedenjskem vzorcu izstopajo v pozitivni smeri. Skok je še dodal, da je velenjski osnovnošolski prostor tako glede uspešnosti kot tudi števila učencev iz republik bivše Jugoslavije dokaj enakomerno porazdeljen. Pojasnil je tudi, da res lahko starši vpišejo svojega otroka na katerokoli šolo, seveda z njenim dovoljenjem, in če ima šola prostor. Maksimalni normativ je 28 učencev, na šoli MPT pa dosegajo v povprečju 27 učencev na oddelek. »Vsaka preselitev je boleča. Ce so vmes se čustva,...« Olga Janžovnik, vodja podružnice v Škalah, je prepričana , da se bodo učenci prej privadili na novo okolje kot njihovi starši. Čeprav je bila za učiteljice podružnice vest o spremembi šolskega okoliša prvi trenutek nadvse presenetljiva, so se danes z dejstvom o novih sodelavkah in sodelavcih že sprijaznile. » Približno 45 let je šola v Škalah Olga Janžovnik:» 45 let smo bili del matične šole MPT. Razumem starše, ki se na spremembo odzivajo čustveno.« del matične šole MPT Velenje in čustvena navezanost staršev in tudi učencev nanjo je privedla do tega, kar se v zvezi s spremembami šolskih okolišev tu dogaja. Razumem jih. Poznajo učitelje, delo na šoli, nekateri so jo tudi sami obiskovali. Strokovnim argumentom ni kaj oporekati in nekdo pač mora to tudi narediti. Vsaka preselitev je boleča. Želim si, da bi zaplet čimprej rešili tako ali drugače, da se kopja ne bi še naprej lomila na plečih učencev, ki so sedaj pod čustvenimi vplivi svojih staršev. » Bo potrebna samopomoč v obliki zaprtja deponije? Na kar nekaj sestankih, pogovorih in dogovorih s predstavniki šole MPT, strokovnimi službami ustanoviteljice so predstavniki staršev učencev do sedaj poskušali odvezati nastali gordijski vozel. Za zdaj še neuspešno. Nazadnje so menda o tej temi premlevali krajani minuli konec tedna in svoje stališče oblikovali v dve zahtevi: zagotovitev pouka do vključno 6. razreda na šoli v Škalah, kar omogoča zakonodaja ali poiskati spremembo znotraj okolišev v Velenju. Krešimir Martinjak, eden od predstavnikov staršev podružnice Škale v svetu staršev matične šole pravi, da je nasprotna stran sicer predstavila nekatere rešitve, žal pa krajani niso sodelovali pri oblikovanju teh od samega začetka reševanja problema. »Praktično smo bili postavljeni pred dejstvo. Izbire nismo imeli, oblasti pa tudi nimamo v svojih rokah. Eden od vzvodov, na katerega se sedaj upiramo, je predstavnik naše KS v svetu mestne občine Velenje. Upiramo pa se zato, ker nas odgovori nasprotne strani na nekatera naša vprašanja še niso povsem prepričali (merila pri oblikovanju šolskih okolišev ...). Če je prostorska stiska tako velika in ver-jamo da je, potem bi morali glede tega že prej kaj ukreniti. Ne občutek, dejstvo je, da o teh stvareh odloča politika.« Martinjak je izrazil bojazen, če ne bo soglasja obeh strani, se zna zadeva tako zaplesti, da bo začel prevladovati argument moči nad močjo argumenta in kot so nakazali nekateri krajani bodo samopomoč organizirali v obliki zaprtja tamkajšnje deponije. »Upam, da bomo našli zadovoljivo rešitev za obe strani, malo posluha je le treba imeti. Krajani naj sami odločijo in tisti, ki želijo, lahko svojo odločitev obelodanijo s podpisom.« ■ tp V KS Staro Velenje statut sprejet po spremembi nekaj členov So po velenjskih KS sprejemali pravno sporne statute? V svetu KS Staro Velenje so se odločili, da statuta KS ne bodo sprejeli prej, dokler svojih pripomb na osnovno besedilo ne podajo tudi krajani. Zato so 15. marca sklicali zbor krajanov. Vabilu se jih je odzvalo približno 40. 7. aprila so statut sprejeli, vendar so osnovno besedilo, ki so ga pripravile strokovne službe na občini Velenje, v nekaterih točkah spremenili. Zakaj, nam je pojasnil predsednik sveta KS Franc Sever, ki je spregovoril tudi o letošnjih naložbah in družabnem življenju v kraju. »Osebno menim, da je statut temeljni akt krajevne skupnosti, zato morajo nekaj o njem povedati tudi krajani. Res je, da po zakonu statut sprejema svet KS, toda v naši KS so se stvari pred in po volitvah malo spremenile. Najbolj problematično v tem statutu za nas je bilo, koliko volilnih enot in članov sveta KS bomo volili na naslednjih volitvah. Odločili smo se, v soglasju z krajani, ki so se udeležili zbora, da bomo v bodoče imeli tri volilne enote in volili 9 članov sveta KS. Ena volilna enota bo Cesta talcev, druga Stari trg, Partizanska cesta in Celjska cesta in tretja Ljubljanska in Zarova Cesta.« Kdo lahko v imenu KS najema kredite? »Druga stvar, ki je bila v statutu po našem mišljenju problematična in tudi pravno sporna, je člen, ki govori o tem, da se lahko svet KS zadolžuje. Po zakonu to seveda ni možno, ker je temeljni akt KS za Staro Velenje nesprejemljiv iz čisto zakonskih razlogov . Zato sem tudi pripravil svoj predlog statuta. Sicer ima nekaj manj členov, kar se je pokazalo kot pozitivno, saj smo na zadnji seji sveta že sprejeli statutarni sklep, da da pozitivno mnenje na statut Statutarno-pravna komisija na svetu pri MO Velenje. To pomeni, da so bile moje trditve točne. Vsi statuti, ki so jih sprejeli sveti KS do sedaj, so pravno neveljavni, ker nihče ni dobil mnenja od ustreznega organa, to je Sveta MO Velenje.« To preprosto povedano, po trditvah Franca Severja pomeni, da statutarno- pravni komisiji, katere član je tudi sam, enega od osnutkov statuta pregledali, temeljito prečesali in ga dali vsem KS v razmislek. »Ni nujno, da ga sprejmejo. Vsaj v delu, kjer ni pravnih posledic, se lahko vodstvo KS odloči tako ali drugače, nesprejemljivo pa je, da lahko svet KS najame kredit v soglasju z občinsko upravo. To je protizakonito, ker mora dati soglasje svet mestne občine Velenje, ker tudi sprejema vse finančne posledice, pozitivne in negativne. Kako pa bi bilo, da drugo leto Sever najame kredit v dogovoru z občinsko upravo, po volitvah pa pluva na novo vodstvo, Sever. Stari trg letos (verjetno) ne bo živ! V lanskem letu v Starem Velenju niso kaj veliko gradili in tudi ne pridobili. Tako pravi Franc Sever, ki nekaj podobnega napoveduje tudi za letos. »V proračunu je namenjeno lmilijon 350 tisoč tolarjev za ureditev ceste Sme - Ilič, za Vegradovimi zaključnimi deli. Končno naj bi dobil vodovod tudi Kristavčnik na Ljubljanski 9, za-kar je v proračunu namenjenih 235 tisoč tolarjev. Menim, da bi Franc Sever: »Že sprejete statute velenjskih KS bo treba v vsaj nekaj točkah spremeniti«. krajevna skupnost pravna oseba ne pa oseba javnega prava. Tretje sporno je bilo, da je svet lahko sam imenoval nadzorni odbor. Tu so kršene vse temeljne pravice demokracije in s tem se nisem strinjal, zato smo zapisali v statut, da v nadzorni odbor imenujejo člane krajani na zboru krajanov, svet ga pa s sklepom potrdi. To smo pri nas tudi že realizirali.« Franc Sever je na to, kar se mu je zdelo v občinskih strokovnih službah pripravljenem statutu spornega, tudi javno opozoril. »Že na enem od sestankov, ko smo bili prisotni vsi predsedniki svetov KS sem povedal, da je takšen Kaj pravijo na občini? »Delovno gradivo ni dokončno besedilo nekega akta« »To je občanom znano, poleg tega to pove že naslov!« nam je o očitkih, ki jih je Franc Sever izrekel na račun strokovnih služb pri MO Velenje, uvodoma povedal Franc Ojsteršek, sekretar sveta MO Velenje. »Trenutno imamo na občini le tri sprejete in od svetov KS potrjene statute krajevnih skupnosti. Med njimi Starega Velenja še ni. Člen, ki govori o zadolževanju KS ni sporen, saj je po obvezni razlagi zakona, ki ga je sprejel Državni zbor 24. oktobra 1995, lahko tudi krajevna skupnost oseba javnega prava, če to določa statut občine! V MO Velenje so to vse krajevne skupnosti, ne pa mestne četrti, zato smo za njih pripravili drugačno besedilo osnutka pravil. Zato ni res, da naj bi morali sveti KS, kjer so statute že sprejeli, te zaradi pravne spornosti spreminjati, res pa je, da jih mora potrditi občinska Komisija za pripravo statuta občine, poslovnika sveta in pravna vprašanja. Vsi, ki še sprejemajo statute KS, imajo pravico, da delovno besedilo v okviru zakona spremenijo, po tem, ko opravijo ustrezno razpravo. Mi jim pri tem strokovno pomagamo. Pristojnosti za sprejem in oblikovanje statutov so na svetih teh skupnosti. Kar pa se tiče imenovanja nadzornega odbora, lahko povem le to, da ga vedno imenuje ali ustanovitelj, kar je MO Velenje ali najvišji organ določenega subjekta. V krajevni skupnosti je to svet. Vendar je nadzornemu odboru vedno potrebno zagotoviti avtonomnost delovanja. Statute krajevnih skupnosti bo nedvomno potrebno dopolnjevati, saj reforma krajevne samouprave še traja in bo nedvomno trajala še nekaj časa!« bodo morali vsi sveti KS, ki so statut že sprejeli, sedaj tega spreminjati! Pravi tudi, da bodo v zakaj nič ne naredijo, če bi bilo treba kredite plačevati? To je zakonsko sporno!,« trdi Franc morali ob Partizanski cesti narediti še dve sifonski prevezavi z Pako, za odtok fekalnih voda v kolektor. Koliko od tega bo realizirano, ne vem. V lanskem letu bilo planiranih 48 proračunskih milijonov za pokritje Trebuše, dela pa se niso pričela. Letos je planiranih sredstev 70 milijonov...« Povprašali smo ga tudi po prireditvah, ki so v preteklih letih razburjale krajane, pozitivno ali negativno. Ali so te kljub ustanovitvi lastnega Turističnega društva »umrle«, ali bodo ponovno zaživele? »Bojim se, da bo »ta prvo« bolj obveljalo kot drugo. Cilj sedanje politične strukture je, da so lokacije določene. Tudi iz proračuna so določeni projekti podprti, kar osebno podpiram. Za Staro Velenje pa je to zelo problematično.« In kaj se dogaja z vodnjakom, tako opevanim simbolom obnovljenega Starega Velenja. Nič. Ostaja velik koš za smeti, iz katerega še ni pritekla kaplja vode. »Več kot dve leti je, odkar sem dal v imenu sveta KS in Turističnega društva vlogo na Komunalno podjetje, da bi ta vodnjak priklučili na vodovodno omrežje. Takrat je bilo dogovorjeno, da mora o tem odločat višji organ. Poslali smo vlogo na upravni odbor komunalnega podjetja, do danes še ni bilo pisnega odgovora, ali je to možno ali ne. Dobivamo pa vsak mesec račun za izračun števnine, čeprav še nismo porabili niti kubika vode.« ■ Bojana Špegel 30. aprila 1997 KAS OS 11 RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK Novinarski vikend v Zrečah Najprej je bilo treba strniti vtise, potem šele kaj napisati o tretjem novinarskem vikendu, ki gaje petnajst novinark, glavnino smo predstavljale novinarke iz celjskega aktiva društva novinarjev, z nami pa so bile tudi druge, preživljalo v Termah Zreče sredi aprila. Tretje leto zapored so nas tja prijazno povabili v Unior Turizmu in nam predstavili vso pestrost njihove ponudbe, nas popeljali na potep po zreškem Pohorju, na Roglo ter na kmetiji, kjer se ukvarjajo s kmečkim turizmom, k Ramšakom in Vidmarjem oziroma Pačnikom. Bile smo deležne prislovične prijaznosti in gostoljubnosti tamkajšnij ljudi in zaposlenih v Unior turizmu, kjer so do gostov izjrem-no prijazni. Tako ni prav nič čudno, da se tisti, ki so bili enkrat pri njih k njim še vračajo. Vsega kar smo slišale, videle in doživele se na kratko ne da napisati, vseh prijaznih in zanimivih ljudi, ki smo jih srečale in, kijih danes spet srečujejo njjihovi gostje, se ne da našteti. Vsekakor pa bomo o preteklih uspehih Unior Turizma in prihodnjih načrtih, nekateri so res zanimivi, še pisali. ■ mkp Z vodstom Unior Turizma smo si novinarke ogledale tudi Skomarje, vasico na zreškem Pohorju, kjer se je rodil ljudski pesnik Jurij Vodovnik. Z leve stojita Vojko Korošec, vodja gostinstva v hotelu Planja na Rogli in Maks Brečko direktor Unior Turizma, pod njim čepi Izletnikov šofer Rudi Črešnar, druga z desne pa je direktorica Term Zreče Marija Deu. (Fotografija: T. Podgoršek) Na cesti Sredina tekma velenjskih nogometašev z SCT Olimpijo ni bila usodna le za društvo, tudi za glavnega trenerja. Po tekmi z ljubljanskimi "cestarji" je ostal - na cesti. Kikirikanje Velenjčanom se morda v prihodnje obeta zgodnejše vstajanje. V njihovo mesto je prišlo kar nekaj novih petelinov. S slovesne podelitve v Celju so jih prinesli šankrokovci. Obdavčitve Po zadnjem predlogu za obdavčenje "požrešnosti" avtomobilov nekateri pravijo, da manjka le še to, da nas bo država obdavčila, ker dihamo zrak. Prvi korak je že ta zadnji davčni predlog - davek za onesnaževanje zraka, ki ga dihamo. Odprto - zaprto Meja z Avstrijo je zadnje dni vse bolj odprta. Zgornja Savinjska dolina pa ostaja z ostalim delom Slovenije še vedno zaprta. Modro Slišimo, da naj bi sčasoma tudi v Velenju uredili modro cono. Toda če stvari pred tem ne bodo temeljito uredili, bodo modro ravnali tisti vozniki, ki z vozili ne bodo rinili v center. Zapiranje V mnogih krajih se ljudje zaradi jeze ob različnih problemih zatečejo k skrajnim ukrepom - k zapori cest. Avtocesta med Arjo vasjo in Vranskim bo posebnost; veliko zapor bo doživela že v času same gradnje. (Ne)združevanje Medtem ko na raznih ravneh govorimo o potrebi po združevanju, so mnogi na našem koncu veseli, ker so se uspeli razdeliti. Svet otrok V Šoštanju je spet odprta razstava Likovni svet otrok. Ta kaže, da je likovni svet otrok zelo pisan. Kdaj bomo pri nas postorili vse, da bo za vse otroke res tako pisan ta naš svet! Avto in vzdrževanje Ko so v Celju zaprli sejem Avto in vzdrževanje, so v Ljubljani odprli sejem avtomobilov. Prav bi bilo, če bi bilo obratno. Saj pride najprej avto in nato (drago) vzdrževanje. Še mesto se »slači« V preteklih dneh je Optometer opazil, da so nekoliko višje temperature povzročile pravo prebujanje narave in ljudi. Le da se narava »oblači« v žive spomladanske barve in se pokriva s prvimi listi, ljudje pa so se pričeli »slačiti«, saj so odvrgli debela, težka oblačila. Zal pa naravi včasih ne pustimo, da bi se po svoje oblekla, saj ji pristrižemo »peruti«. Veijetno je bilo veje prekrasnih dreves ob Foitovi ulici res obrezati, saj so listi jeseni močno postlali vozišče, ampak tako močno?! Optometru so se veje, polne brstov, kar malce zasmilile. Pa čeprav so marljivi delavci PUP-a hitro in vzorno počistili za seboj. REZANJE ŠOŠTANJA POSTAJE V Šoštanju so štiri postaje. Ena od njih izrazito izstopa po svoji zanemarjenosti. Pristop do nje je ozek, nepregleden in vedno zaseden z narobe parkiranimi avtomobili. Sreča je, da imajo preddelavci v postaji prevelike avtomobile pa ne morejo teh parkirati kar v njej. Zelenice okoli so poteptane, drevesa polomljena in tla tako valovita, da so za invalide, ki se slučajno motajo tam okoli, skrajno nevarna. Na vhodu vas pozdravi razbito stikalo zvonca in živčno utripajoča neonka, ki je bila zadnjič zamenjana še v času samoupravne Jugoslavije. Če imate srečo, so vrata odprta in prepustijo vas v temačno avlo. Tu se že na daleč vidi, da je edini resnejši poseg na interierju zadnjih deset let opravila čistilka, ki vztrajno gladi načete plastične ploščice. Te se lomijo zaradi ugrezajočega se tlaka, kot da postaja sploh nima temeljev. Na eno Stranje tlak tako nagnjen kot akrobatska steza za deskarje na kolesih.. V postaji gotovo ni bilo resnih vzdrževalnih del, odkar je prejšnji načelnik postaje odpravil edinega vzdrževalca v pokoj. Nekako človeka zgrabi dolgčas, ko prehodi tiste enolične prostore, "okrancljane" z raznoraznimi pisnimi sporočili, ki jih površna roka mimogrede lepi s selotejpom, kamor seji zdi primerno. Ključne osebe postaje so le za kratek čas na delu, pa še takrat jih je pogosto najti v temačni čumnati z raztrganim foteljem in steklenico viskija v omari. V čakalnici postaje se vsak dan, dve do štiri ure gnetejo obiskovalci, nato delavci v postaji odidejo po bolj nujnih opravkih, kijih imajo čez glavo, čakajoči pa bentijo v upanju, da bodo naslednjega dne boljše sreče. V temnem hodniku je tudi zanemarjena tabla z nekakšnim voznim redom, a redko je mogoče ujeti tistega, kije za določen termin zapisan. Obiskovalci se, kot po naključju, pričnejo zbirati na istem mestu in ob isti uri. Vsi glasno kolnejo tiste, ki prehitevajo vrsto in eden drugemu šepetaj e "šim-fajo" delavce v postaji. A ko po močnem čakanju le uspejo priti pred obličje katerega od njih, ali če po velikanski sreči že prvi dan zagledajo obličje prejšnjega načelnika postaje, mu v redkih trenutkih, ko leta odloži telefonsko slušalko, mogoče le lahko pogledajo v oči in na hitro zdrdrajo svojo zadevo, če medtem zopet ne pozvoni in se postaj enačelnik posveti bolj važnemu telefoniranju. In če samo ne veste, kako naj vam pomagajo in če jim tega ne poveste, je pa tako ali tako vprašanje, če bo vaš obisk pri njih sploh imel kakšno korist. Ko tako mine naporen dopoldan, vsa skoraj gotovo prime, da bi šli tja, kamor gre tudi cesar peš. A bolje, da za to izberete kakšno drugo postajo, kajti na tej morate imeti veliko srečo, dan najdete v stranišču toaletni papir in desko na školjki, če ni vse skupaj zaklenjeno. V Šoštanju so štiri postaje. Avtobusna, železniška, veterinarska za živali in zdravstvena za ljudi. Površno smo opisali zadnjo, saj je stanje v resnici še slabše! ■ Perorez Prebrali smo: Oda na šoštanjsko politiko Časi so se korenito spremenili. Nič več ne bo tako kot je bilo, je ob neki priložnosti rekel predsednik. Kako prav je imel! Se pesniki niso več to, kar so bili. Včasih so se ukvarjali z nesrečnimi ljubeznimi in domovino, danes se s politiko in politiki! Od tod Oda na šoštanjsko politiko (Zbadljivka na šoštanjsko poritiko), posvečena prvemu knjižnemu sejmu v Šoštanju, ki ga je z biblofilsko izdajo počastil »pesnik iz lokala« Perorez. V njej se ukvarja s svetniki, vsemi skupaj in vsakim posebej. To je dokaz, da lokalna samouprava ponuja pesništvu nov neizčrpen navdih, še en bogat izvir, iz katerega bodo lahko jemali in snovali nova dela. Pesniško delo, ki se bere zelo tekoče, je izšlo v nakladi 500 izvodov, Optometer ima v posesti izvod številka 452. Gre za gotovo izjemno dragoceno delo, o katerem se bodo leta 2197 mladi učili kot o začetku politične lirike iz konca 20. stoletja. Če imate izvod, ga shranite za poznejše rodove! Ne vemo sicer, ali je avtor kot lokalni pesnik in pisatelj smel odlomke brati na knjižnem sejmu. Če jih ni, je to nov dokaz, kako pesnikov v času njih življenja nihče ni razumel. ■ Literarna kritičarka: O. P. Kdo je bil bolj navdušen?! Salon mode Afininga so odprli z lepo modno revijo namenjeno ženskam, saj so predstavljali modele zanje. Bila jelepa, še zlasti pa so bila lepa dekleta, ki so predatavljala modele. Pa bučnega navdušenja, takšnega kot smo navajeni iz tovrstnih revij na tujem, ni bilo. Nasvet prirediteljem: povabite prihodjič ločeno moške in ženske. Brihtno so zamenjali vloge V vseh treh krajevnih skupnostih nazarske občine so od 24. do 30. aprila izvedli očiščevalno akcijo, s katero se želijo vključiti v akcijo slovenske turistične zveze Moja dežela - lepa, urejena in čista. Zaradi tega je nazarsko turistično društvo imenovalo posebno komisijo, ki naj bi ocenila delo posameznikov ali skupin in najbolj pridne javno pohvalila. Pa je glede na udeležbo turistično društvo ocenjevalo kar samo sebe, saj se ostali krajani akcije množično niso udeležili. Ali se je nemara zgodilo obratno, da so delo organizatorjev iz varnega zavetja ocenjevali krajani in bodo glede na uspeh čiščenja mirno svinjah naprej? »Prostor« za takšne podvige je sedaj vsekakor lepši. Zatišje je lahko nevarno Ministrstvi za promet in zveze ter obrambo sta začasno ustavili postopke, ki so vezani na projekt gradnje radarjev na Menini. To zna biti nevarno. Ob in po vseh začasnih premirjih v nam kar precej bližnjih krajih so izbruhnili še silovitejši spopadi, pred leti je bila v Združenih državah Amerike za največjo laž leta izbrana laž z zelo kratkim in zgovornim besedilom »uradni demanti,« pa še kakšen tak »primer« bi hitro našli. Komu naj se torej ljudje v Zadrečki dolini in širše priprosijo in priporočijo, da Menina ne bo nov primer sprenevedanja? So se v Rečici kadrovsko izčrpali ? Kadrovskih težav ne manjka skorajda v nobenem društvu. Tudi turisti iz Šmartnega ob Paki menda še niso našli novega predsednika. Ko so o tem spregovorili člani izvršnega odbora društva na zadnji seji, jim je predstavnik občinske uprave menda povedal, da ga naj iščejo v drugih vaških skupnostih in ne v Rečici ob Paki. Tam naj bi se namreč kadrovsko že povsem izčrpali. Lepo in prav naj bi bilo, če bi se »izprsili« še kadrovski potenciali iz središča, torej Šmartnega ob Paki. 12 NAS CAS ZA RAZVEDRILO 30. aprila 1997 Oven Če boste v prihodnjih dneh bolj prilagodljivi kot sicer, vam bo to prišlo zelo prav. Na več področjih. Sodelavci vas bodo z navdušenjem sprejeli v svojo družbo, prijatelji prav tako. Poleg tega si boste prihranili kar nekaj živcev, ki jih sicer izgubljate tudi zaradi malenkosti. Pa nikar ne dovolite partnerju, da bi manipuliral z vami. Zadnje čase vas izsiljuje na čuden način, vi pa mu le popuščate. Zato se kasneje nikar ne jezite! Bik Nikar toliko ne tuhtajte. Res, da lahko določene stvari spremenite sami, nikakor pa toliko, kot vi mislite. Zato se ne obremenjujte z malenkostmi in uživajte v vsakdanu, ki vam ga prinese življenje. Naslednji dnevi bodo lepi in srečni, če boste le vi tako hoteli. Sicer se ne čudite, da bo prišlo do napetosti tudi med vama s partnerjem. Tudi on ima pravico, da ga potrpežljivost mine, kajne? Dvojčka Prekipevali boste od energije, le da vse spet ne boste znali usmeriti tja, kjer bi vam najbolj bogato vrnila in se obrestovala. Nasveti bodo dobrodošli, a kaj, ko jih spet ne boste poslušali. Ko bi le ne bili tako zaverovani vase! Veliko lepše in lažje bi prišli skozi življenje. Sicer pa to tako veste, zato se ob koncu tedna ne boste močno čudili, ko boste izvedeli nekaj, kar vam ne bo všeč. Še je čas, da zamujeno nadoknadite. Rak Če se ne boste samo potrudili za boljše počutje, nikar ne pričakujte, da vam bodo zdravniki čudežno pomagali. Premalo aktivnosti čez zaspano zimo se vam bo vedno bolj poznalo, zato se vzemite v roke. Za začetek bo dovolj, če se boste večkrat spravili na dolg sprehod, potem pa razmislite še o rednejši in nekoliko zahtevnejši telesni aktivnosti. Kar se ljubezni tiče, ta ne bo ravno cvetela. lev Vaše intenzivno preživljanje dni vam bo počasi spilo precej energije. Se sreča, da ves čas skrbite, da jo imate dovolj, sicer bi znali biti prihodnji dnevi še najpomembnejši, kot bodo. Ja, žal vam zvezden v prihodnjih dneh ne bodo preveč naklonjene. Zelo raztreseni boste, zato bodite pazljivi tako na cesti kot pri delu. in nikar za vse ne krivite svojega partnerja, ki vas včasih že težko prenaša. Devica Če boste še naprej zanemarjali svoje čustveno življenje se nikar ne čudite, da s svojim življenjem ne boste povsem zadovoljni. Vabilo bo prišlo še pravočasno, da lahko naslednje dneve preživite drugače. Nikar ves čas ne premlevajte grenke izkušnje iz preteklosti. To vas ne bo nikamor pripeljalo, še najmanj do srečne ljubezni. Pustite času čas in se prepustite srcu, razum pa naj vsaj na ljubezenskem področju počiva na stranskem tiru. Tehtnica Lahko ste zelo zadovoljni s seboj, saj dneve preživljate koristno in intenzivno. Pri tem res najbolj gledate na svoj žep, a na čigavega naj bi. Pač niste socialen tip, poleg tega nič kaj radi ne vidite, da imajo drugi več kot vi. Zato se boste sedaj še bolj gnali, saj boste zavohali priložnost za dober zaslužek tam, kjer jo drugi še niso opazili. Kdor pa prvi pride, tudi prvi melje, kajne? Škorpijon Ko boste spoznali, kaj vse ste zamudili, vam bo krepko žal. A časa se še ne da zavrteti nazaj, lahko pa se spremenite v prihodnje. Pa čeprav je navada železna srajca in spremembe niso tako lahke. S pozitivnimi mislimi in več volje vam bo zagotovo uspelo, pa še veliko bolje se boste počutili. Tudi zdravje vam v naslednjih dneh ne bo preveč nagajalo, kar vas bo še posebej veselilo, saj ste se že naveličali zbirati novih moči za vsakdanjik. Strelec Vse skrbi bodo odveč. Vaše življenje se bo pričelo vrteti hitreje, vrtinec dogodkov pa bo zelo prijeten. Finančno stanje se vam bo bistveno popravilo, zato boste več razmišljali o počitku in užitku. Pri tem ne delajte računov brez krčmarja, saj veste, da niste sami. Vaši najbližji pa se čisto v vsem ne bodo strinjali z vami. Tokrat jih vsaj poslušajte, da ne bo hude krvi v hiši, z njo pa bo prišla le slaba volja. Kozorog Pred vami je še vedno uspešno obdobje. Kot da je letošnja pomlad vaš letni čas. Izkoristite dobre zvezde in najprej opravite z uradno zadevo, ki vam že nekaj časa ne pusti spati. Potem poskrbite še za druge stvari, ki ni p počasi in z občutkom. Tudi partnerju svoje nezadovoljstvo z njim posredujte počasi in z občutkom. Sicer se lahko zgodi tisto, kar si najmanj želite. Vodnar Nekaj ne preveč prijaznih dni v j obraz, preveč skrbi se bo poznalo tudi vašemu počutju. Zadnji čas je, da izprežete in se sprostite, predvsem pa si morate umisliti tehniko sproščanja. Poiščite kakšno knjigo o avtogenem treningu ali pa se vpišite v tečaj joge. Boste videli, kako kmalu boste začutili pozitivne učinke. Partner vas ne bo povsem podpiral v vaših prizadevanjih za boljše počutje, saj vas takega ne pozna. NAMIC MAMIC NAMI* NAMI* NAMI* NAMI* NAMI* NAMI* NAMI« ZOPRNA NESPEČNOST ZOPRNA NESPEČNOST ZOPRNA NESPEČNOST Ženske, moški pa še pogosteje, se pritožujejo, da se ne morejo in ne morejo naspati. To jim zlasti greni življenje pozimi, ko potrebuje organizem več miru. Zal pa to ni edini letni čas, ko »napada« nespečnost. Kdor v takih trenutkih sega po uspavalu, si dela medvedjo uslugo. Ni namreč sredstva, ki bi priskrbelo zdrav, naraven in res sproščujoč spanec. Nasprotno. Nekatera povzročijo odvisnost, lahko pa se zgodi tudi to, da niti uspavala ne pomagajo več. Zato se je te nevšečnosti bolje lotiti z domačimi sredstvi, ki nimajo nikakršnih nezaželenih posledic. l.Prvi ukrep se zdi nadvse presenetljiv, pomaga pa pogosto. Zatemnite spalnico in ugasnite luč. Ležite na hrbtu in široko odprite oči ter strmite nekam v strop. Pri tem ne mislite na to, kako bi zaspali ampka se silite, da bi ostali budni. Učinek bo prav nasproten; zaspali boste, ker vam bo ob prizadevanju, da bi bedeli, postalo dolgčas, neprijetne misli se vam ne bodo mogle vsiljevati in na lepem boste zatisnili oči ter se pogreznili v odrešujoč spanec. 2.Pripravite si baldrijanov čaj, a ne takega, ki bi v resnici zavrel. Zjutraj prelijte zdrobljene korenine baldrijana s kozarcem vode; oboje naj čez dan miruje v pokriti posodi. Voda bo iz baldrijana izčrpala čim več učinkov, ki pomirjajo. Zvečer popi-jte dve skodelici tega napitka - prvo po večerji, drugo pa tedoj, ko se odpravljate k počitku. 3. »Omamite« se z eteričnimi vonjavami. Robček prepojite z oljnim izvlečkom iz baldrijana ali melise in ga položite na blazino. Globoko zajemajte sapo, da bodo vonji segli prav do ustrezne možganskega središča, ki nadzoruje spanje. 4. Kneippove nogavice so staro, preskušeno sredstvo. Nogavic namočite v mrzli vodi, nato jih ožmite in obujte, čeznje navlecite še suhe volnene nogavice. Mraz bo potegnil v nc več krvi, torej je bo manj v glavi, zato boste čutili utrujenost. Vsako leto več jih je, ki se odločajo za nošenje že skoraj pozabljenih klobukov. To je še eden od modnih dodatkov, ki ni le modni dodatek. Je ščitnik pred vetrom, mrazom, poleti pa pred nevarnim žgočim soncem. Baretka, klobuček, eleganten klobuk, velik ali majhen običajen ali nenavaden slamnik... Vsa ta pokrivala imajo vse prej naštete lastnosti. Zagotovo pa so klobuku vedno bolj cenjen in zelo moden modni dodatek. Ker prihaja poletje, nikar ne pozabite na slamnike. Če si jih ne boste umis-lili že za sprehode po mestu, na dopustu nikar ne pozabite na njih. Saj veste, zakaj! Za tiste bolj drzne pa velja, da je klobuk ali kakšno drugačno pokrivalo zelo dobrodošel dodatek... SSZta&aa k JŠ Res, da ravno sedaj cvetijo mnoge lepe rože, iz katerih lahko naredimo čudovit šopek. Tulipani, narcise, travniška zlatica...Marsikaj nam že nudita vrt in travnik. Prav kmalu pa bo na vašem vrtu pognala tudi prva zelenjava. In takrat se spomnite na tele šopke, ki jih lahko naredite tudi iz kupljene zelenjave. To pa dobite že sedaj, v vaši najbližji trgovini. Dajte svoji domišljiji duška in naredite šopek, ki bo popestril mizo v vaši kuhinji. Poglejte nekaj naših idej, Za šopek iz ohrovta in artičok potrebujete lepo ohrovtovo glavo, 7 do 8 artičok, 3 limone, bršljan, lesene paličice in malo trave. Ohrovtovo glavo obrežemo in obtrgamo, da je kar se da lepa. Artičoke nabodemo na paličice, ki jih zataknemo v sredino ohrovta. Vmes vtaknemo nekaj vejic bršljana, obložimo z limonami, da glava trdo stoji in okrasimo še s travo. Podobno se lahko pozabavate z ohrovtom in rdečimi redkvicami, pa cvetačo, grozdejm... Ali pa preprosto naredite jušni šopel iz porovih listov, nekaj ohrovtovih listov, paprike, čebule... 30. aprila 1997 NAGRADNA KRIŽANKA NAŠ ČAS 13 ^viJJ prevent TUS - PREVENT d.d. - PC MISLINJA, Gozdarska c. 38, 2382 Mislinja, Telefon: 0602 / 55 - 279, fax: 0602 / 56 -082 sedež: TUS - PREVENT d.d., Kidričeva 6,2380 Slovenj Gradec, Telefon: 0602 / 41 - 421, fax: 0602 / 41 - 051 TUS - PREVENT d.d. predstavlja enega najpomembnejših izdelovalcev zaščitnih in poklicnih oblačil, zaščitnih rokavic Prevent, ter avtomobilskih sedežnih prevlek za prvo vgradnjo. Če prenesete s pomočjo številk črke iz križanke v manjši lik, boste dobili geslo križanke podjetja PREVENT. Geslo opremljeno z vašim naslovom, pošljite najkasneje do 12. maja na naslov: NAŠ ČAS d.o.o., Foitova 10, 3320 Velenje, s pripisom " NAGRADNA KRIŽANKA PODJETJA PREVENT " Izžrebali bomo pet nagrad iz lastne proizvodnje - PREVENT: 1. nagrada: pilotski brezrokavnik 2. nagrada: farmer obleka 3. nagrada: kombinezon 4. nagrada: 3 pare zaščitnih rokavic 5. nagrada: 2 para zaščitnih rokavic REAKCIJA KOT POSLEDICA DUŠEVNE AU TELESNE PREOBREMENITVE KDOR OPRAVLJA SELEKCIJO NAJBOLJ POPULARNA VERDIJEVA OPERA RADIOTE-LEVIZIJA OKRAJS. ZA DINAR NEMŠKA ALPSKA SMUČARKA (MARTINA) GR. REKA (EVROTAS) 0T0 VILČNIK FR. KEMIK, UTEMELJITELJ MODERNE KMEIJE ELDA VILER KORALNI OTOK OZARENA NJIVI ALUMINIJEVA RUDA LONDONSKA UMETN. GALERIJA REKA V SEVERNI NEMOJI SL PEVEC POPEVK PESTNER DALJŠE ČASOVNO OBDOBJE ZORANA ZEMLJA 10 PLAČILO ZADELO NAJEMN. DELAVCA ANG. FILM. REŽISER RUSSELL STANKO LORGER KEKS KS OTMAR SPECIAUST ZA UŠESNE BOLEZNI 20 DIVJA RACA BODEČ PLEVEL VODJA SATI-ROV (GR. MIT) PONOVNI PREDS.ZDA 1933-1945 PREUV PREUTJE /19 JUTRANJA ZARJA k DISTRIBUCIJA CELJSKA KONFEKCIJA ZIMBABV POUTIK (JOSHUA) KNJIŽEVNIKI FIN. PESNIK LEINO ANTONIO VIVALDI MER. ENOTA ZA DEBEU-NO NITI VELIKI BOG HINDUIZMA LADOTURK SVAJA, PREPIR GROBO MEm-SKO SUKNO NAMIZNO PREGRINJALO OZVEZDJE |NA SEV. NEBUj NORO. BOGINJA MORJA LEPLJENA PODOBA 8 ZEM.PUN TRESKAVEC SKANDNAV SKO:.NA ZDRAVJE« OCE VRSTA KONJSKEGA TEKA VILKO USENIK REFF6L M TINA TURNER OBJEKT PREK REKE 17 NAPOTILO OBLOGE U$T PRI DOJENC. TRIZLOZNA PESNIŠKA STOPICA OGLJIKOVODIK ZA PRIDOBIV BARVIL ZARODNA KUCA ZUNAN. DEL KOLESA ZBIRKA PODATKOV GL MESTO EGIPTA AM. SLIKAR (ABRAHAM, 1895-1975) ŽENSKA, KI HODI IZ KRA-JA V KRAJ 15 IZRAEL LUKA ANDREJ ROZMAN ETIQP KNEŽJI NASLOV SODNIK VHADU FIN.ARHI-TEKT(AIVAR) 11 ITALIJANSKO MESTO V POKRAJINI TERAMO DRAGO ČUDEN MALIK 25 ANTQN NOWtCAN ffl. FILOZOF IN TEOLCfG, UTEMEUI- TEU5HO- IASHCNE METODE RAZ.« (JANJA (PESE) MOČAN UDAREC 27 PREPROSTO OROŽJE S PUŠČICO VRSTA PSA ANTON DERMOTA 18 PREKUCUH ZNAČILNI PREDSTAV NIK VRSTE ŽIVILSKA INDUSTRIJA V KAMNIKU ZAHODNI MONGOLI OSKAR IANGE MINERAL Z AVALE AM.FIIM. IGRALKA EKBERG EDEN, FARADIŽ BALERINA ffiVLOVA GR.DIDAKI PESNIK LJUDSTVA NACUE 24" OSEBNI ZAIMEK GORA NAD POU-ČANAM1 DRŽAVA NA APENINSK POLOTOKU 14- 15 KOPNO OBDANO ZVODO 26 KRAJ PRI DOMŽALAH PLOD, SADEŽ ŽELEZOV KRŠEČ RUDI C51ARC. LUKA V JUŽNI ŠMNIJI AVSTRIJ. PESNIK GORA BUZU TRIGLAVA HEBNIJA JUŽNOAMERIŠKA KUKAVICA KRAJ V HFM POORAVINI, BUZU VI-ROVTTICE POSUSENA TRAVA. MILAN. ANDREJCIC PRIPOVEDOVALEC ZGODB ZAČIMBA ZAPIZZO PUŠČAVA VČILU PODKOŽNA MAŠČOBA 3LAS PRI SICANJU ŽIVAL-SKOST FRANC.-ROM. PISATELJ ISTRAO UGANDSKI DIKTATOR SREDOZEM. RASTUNA PIANIST BERTONCEU BORZNI POSREDNIK AISTRAL ftPIGA SČOPKO ADAM BOHORIČ NAPLACILO NASPROTJE OSEKE 21 REKA V SEV ITALIJI GL MESTO ITALIJE NADA LOGAR MESTO NA BAVARSKEM 4, MESEC REŠEVALNI ČOLN HISAZ VRTOM FRNIKOLA SLOVNICAH BOHORIČ ATOL V TUAMOTV TENISERKA JAUŠOVEC MONGOLSKI POGLAVAR SATIRIK BUCHWALD IGRALKA RINA 11 PISATELJ FLEMING OLGA MEGLIČ prevent IZ ENEGA KOSA KAMNA IZKLESAN KIP SNOV KI DAJE PRIJETEN, PLEMENIT VONJ AVTOR KRIŽANKE R. NOČ IDIUCNO VZDUŠJE GONJAČ KAMEL OKRASNA RASTUNA, 1 3 L_ k 5 6 7 !8 i i i 9 10 11 ! 42 i • 13 15 16 17 18 19 |2 0 i • 21 22 25 2.4- 25 26 27 | ČETRTEK, 1. maja SLOVENIJA 1 09.05 10.40 11.00 12.30 13.00 13.05 13.35 15.05 15.30 16.00 17.00 17.10 17.25 18.00 18.30 18.40 19.15 19.30 19.57 20.05 21.05 21.25 22.00 22.10 22.15 23.50 00.55 Počitniški program: Junaki petega razreda, mladinski film Moesha, 4/14 Fant in pol, amer. film Svet divjih živali, 9/13 Poročila Kolo sreče, tv igrica Dolina miru, slovenski film Novice iz sveta razvedrila V vrtincu Doživetje ljubezni, 2/2, drama Obzornik Sprehodi v naravo Ouasimodove čarobne dogodivščine, 2/26 Po Sloveniji Slovenski avtosalon -sejem Kolo sreče, tv igrica Risanka Dnevnik, vreme Šport Tednik Forum Frasier, 10/24 Poročila, vreme Šport Omizje Tednik, ponovitev Videoring SLOVENIJA 2 10.30 Pihalni orkester Bežigrad 11.00 Domače obrti na slovenskem 11.30 Koncert simfonikov RTV 13.00 Posadka, 11/20 13.20 1. tekma polfinala končnice DP v košarki (M), posnetek 14.45 Presaditev, dokum. oddaja 15.25 Band of the river, amer. film 16.55 Izzivalci, 4/52 17.25 Svojeglavi politik, 3/7 18.15 Globus - JZ Portugalska 19.00 Resnična resničnost 19.30 Izzivalci, 5/52 20.00 Štrajk v Avstraliji, avstralski film 22.30 Naslednja postaja, Greenvvich Village, amer. film 07.00 08.00 08.30 10.00 10.50 11.00 12.00 12.30 13.00 15.00 15.30 16.20 16.30 17.20 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 21.00 22.00 22.30 23.30 00.00 09.30 10.20 10.25 11.25 12.00 18.55 19.00 19.30 19.40 20.00 20.05 20.40 22.10 22.15 22.25 22.30 Dobro jutro, Slovenija Pujsji dol, risanka Neskončna zgodba, mladinski film Santa Barbara, nan. Top shop, tv prodaja Reševalci, nan. POP kviz M.A.S.H., nan. Ocean, amer. film POP 30 Matlock, nan. Top shop, tv prodaja Santa Barbara, nan. Top shop, tv prodaja Družina za umret, nan. POP kviz Policist s Petelinjega hriba, nan. 24 ur Brez zavor Newyorška policija, 3. del nan. M.A.S.H., nan. Reševalci, nan. 24 ur, pon. POP 30, pon. POT VAVONLEA, ponovitev 52. dela nadaljevanke EPP / Vabimo k ogledu VIDEO TOR ponovitev TV IZLOŽBA Videostrani NAJ SPOT DNEVA Otroški program: RISANKE TV IZLOŽBA Videostrani EPP/VABIMO K OGLEDU KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA ZARJA ŠOŠTANJ CLARENCE, film, ponovitev HOROSKOP TV IZLOŽBA NAJ SPOT DNEVA VIDEOSTRANI do 24.00 PETEK, 2. maja SLOVENIJA 1 08.10 08.35 09.25 10.25 11.15 13.00 13.05 13.35 15.25 15.50 17.00 17.10 18.00 18.30 18.40 19.15 19.30 20.05 21.35 22.25 22.35 22.40 23.05 00.35 01.05 Denver, 13/20 Peter in Petra, mladinski film Spričevalo za nebesa, 4/4 Svojeglavi politik, 3/7 Štrajk v Avstraliji, film Poročila Kolo sreče, tv igrica Potovanje na Melonijo, švedski film Koncert prvonagrajencev 26. tekmovanja učencev in študentov glasbenih šol Slovenije, 1. del Palete Obzornik Lahkih nog naokrog Po Sloveniji TV prodaja Hugo, tv igrica Risanka Dnevnik, vreme Planet IN Clive James, 4/6 Poročila Šport Murphy Brovvn, 16/25 Darkman, amer. film Resnična resničnost Videoring SLOVENIJA 2 10.35 SP v umet. drsanju, revija 13.05 Aerobika 13.20 Mostovi 13.50 Resnična resničnost 14.20 Forum 14.30 Zgodbe iz školjke 15.00 Frasier, 10/24 15.25 Tistega lepega dne, slovenski film 16.50 Izzivalci, 5/52 17.20 Snežna reka, 9/26 18.10 Sonce ne sije vsak dan, 5/6 19.00 Humanistika 19.30 Izzivalci, 6/52 20.00 Kralja mamba, amer. film 21.45 Parada plesa 22.45 TV avtomagazin 23.15 Tok noč tok - TNT 00.15 Slovenski jazz v klubu Gajo: Primož Grašič kvartet 07.00 08.00 08.30 10.00 10.50 11.00 12.00 12.30 13.00 13.30 15.00 15.30 16.20 16.30 17.20 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 21.00 22.00 00.00 00.30 09.30 10.10 10.15 11.45 11.55 17.55 18.00 19.00 19.30 19.40 20.00 20.05 20.35 21.05 22.35 22.40 22.50 Dobro jutro, Slovenija Kasper in prijatelji, risanka Neskončna zgodba 2, nan. Santa Barbara, nan. Top shop, tv prodaja Reševalci, nan. POP kviz M.A.S.H., nan. Obraz tedna Zorro, amer. film POP 30 Matlock, nan. Top shop, tv prodaja Santa Barbara, nan. Top shop, tv prodaja Roseanne, nan. POP kviz Policist s Petelinjega hriba, nad. 24 ur Urgenca, nan. Dosjeji X, nan. Oči Laure Mars, amer. kriminalka 24 ur, pon. POP 30, pon. KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA ZARJA ŠOŠTANJ EPP/VABIMO K OGLEDU CLARENCE, film, ponovitev TV IZLOŽBA Videostrani NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI MIŠ MAŠ, kontaktna oddaja Otroški program: RISANKE TV IZLOŽBA Videostrani EPP/VABIMO K OGLEDU DEDIŠČINA SONČNIH BOGOV, 1. oddaja: PISAR NAKHT VIDEONOVICE ZA GLUHE IN NAGLUŠNE TAJNO POSLANSTVO, film, ponovitev HOROSKOP TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI do 24.00 SOBOTA, 3. maja SLOVENIJA 1 07.45 08.00 08.45 09.15 09.50 10.35 11.05 12.00 13.00 13.05 14.05 14.50 15.05 15.20 17.00 17.10 18.00 18.25 18.35 18.40 19.15 19.30 20.10 21.00 00.00 00.10 00.15 Radovedni Taček Male sive celice Zgodbe iz školjke Evromuzika'96 Saga o McGregorjevih, 9/26 Hugo, tv igrica Tednik Parada plesa Poročila Karaoke Policisti s srcem, 25/26 Taborniki in skavti Sprehodi v naravo Slon v bolnišnici, nemški film Obzornik Kronika divje Afrike, 10/12 Na vrtu Ozare TV prodaja Hugo, tv igrica Risanka Dnevnik Zlata šestdeseta slovenske popevke Eurosong 1997,42. izbor za pesem Evrovizije, Dublin, prenos Poročila, vreme Šport Zlata naveza, 1/12 SLOVENIJA 2 10.30 11.00 11.50 13.30 14.30 14.55 16.50 17.20 17.55 19.30 20.00 21.45 21.55 22.45 23.15 TV avtomagazin Sonce ne sije vsak dan, 5/6 Kralja mamba, amer. film Roka ročka Izzivalci, 7/52 Nova Gorica: DP v nogometu, HIT GORICA:RUDAR, prenos Košarka NBA action Teniški magazin Košarka: 2. tekma polfinala končnice DP (M) Izzivalci, 7/52 Made in Amerika, amer. film Za tv kamero Življenje na zemlji, 7/9 V vrtincu Sobotna noč 08.00 Mrčeski, risana serija 08.30 Reboot, mladi, serije 09.00 Klop, risana serija 09.30 Peter Pan, risana serija 10.00 Parker Levvis, mladi, serije 10.30 Flipper, serija 11.15 Proti vetru, nan. 12.00 Obraz tedna 12.30 Grand Prix 13.00 Samski stan, nan. 13.30 Gola resnica 14.00 Beverly Hills 90210, nan. 15.00 Maelrose plače, nad. 16.00 Hinglander, nan. 17.00 Nove Supermenove dogodivščine 17.45 Herkul, nan. 18.30 Xena, nan. 19.30 24 ur 20.00 Princ plime, amer. film 22.30 Odpadniki, nan. 23.30 Politična kuhinja, amer. film 01.30 24 ur, pon. 09.30 OTROŠKI MIŠ MAŠ, ponovitev 10.30 EPP / Vabimo k ogledu 10.35 DEDIŠČINA SONČNIH BOGOV, ponovitev, 1. oddaja PISAR NAKHT 11.00 VIDEONOVICE ZA GLUHE IN NAGLUŠNE, ponovitev 11.30 TAJNO POSLANSTVO, film, ponovitev 13.00 TV IZLOŽBA 12.40 Videostrani 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 OTROŠKI PROGRAM 19.30 TV IZLOŽBA 19.40 Videostrani 20.00 EPP /VABIMO K OGLEDU 20.05 579. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program 20.30 VENČEK NARODNIH, zabavno-glasbeni program 21.10 SMRTONOSNA PRAVICA, film, ponovitev 22.30 HOROSKOP 22.35 TV IZLOŽBA 22.45 NAJ SPOT DNEVA 22.50 VIDEOSTRANI DO 24.00 NEDELJA, 4. maja SLOVENIJA 1 08.05 Željko, 8/13 08.35 ŽIVŽAV 09.25 Dodojeve dogodivščine 09.30 Na vrtu 09.55 Nedeljska maša, Komn 11.00 Svet divjih živali 11.30 Obzorja duha 12.00 Pomagajmo si 12.30 Nedeljska reportaža 13.00 Poročila 13.05 Ljudje in zemlja 13.35 Planet IN 15.00 Ženska na oknu, franc. film 17.00 Obzornik 17.10 Popolna tujca, 17/22 17.35 Po domače 18.35 Korenine slovenske lipe, 3/6 19.05 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme 20.10 ZOOM 21.15 Rondo kviz 21.35 Večerni gost: Mitja Milavec 22.25 Poročila, vreme 22.35 Kupnina za nevesto, ang. film SLOVENIJA 2 10.10 10.55 11.40 12.25 15.10 15.35 16.55 17.55 19.30 20.00 20.55 21.25 21.50 22.35 23.20 00.20 Lahkih nog naokrog Globus - JZ Portugalska Zlata šestdeseta slovenske popevke Motociklizem za VN Španije, prenos Izzivalci, 7/52 Nibelunški prstan Kvalifikacije za EP v odbojki (M) SL0VENIJA-BIH, posnetek Ljubljana: finale pokala EHF v rokometu (Ž) R0BIT OLIMPIJA - BORUSSIA, prenos Izzivalci, 8/52 Bramvvell, 3/7 Slovenski magazin Svet čudes, 2/13 Šport v nedeljo Koncert popularne glasbe Tok noč tok - TNT Slovenski magazin 08.00 Pujsji dol, risanka 08.30 Dogodivščine medvedka Ruxpina, risana serija 09.00 Maček Felix, ris. serija 09.30 Kasper in prijatelji, risana serija 10.00 Peter Pan, risana serija 10.30 Mož pajek, risana serija 11.00 Xena, nan. 12.00 Herkul, nan. 13.00 Odpadnik, nan. 14.00 Brez zavod, ponovitev 15.00 Gorski zdravnik, nan. 16.00 Na jug, nan. 16.45 Bleščeči zakon, amer. film 19.00 Športni krog 19.30 24 ur 20.00 Beverly Hills 90210, nad. 21.00 Melrose plače, nan. 22.00 MC Q, kriminalka 00.00 Faust, nan. 01.00 24 ur, pon. 08.15 08.40 09.40 10.00 10.20 10.40 11.10 11.40 12.15 13.00 14.00 14.50 15.00 15.50 16.25 18.00 18.30 19.20 20.20 20.25 5, otroška glasbena lestvica OTROŠKI MIŠ MAŠ 578. VTV MAGAZIN ŠPORTNI TOREK ŠPORTNI GOST GOST PONEDELJKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO 579. VTV MAGAZIN GOST SREDINE ODDAJE DOBRO JUTRO VENČEK NARODNIH zabavno-glasbeni program MLADI IN PRESTOPNIŠTVO Oddaja iz produkcije Združenja LTV Slovenije: Oddaja TV SIGNALA ŠIŠKA Videostrani POT V AVONLEA, 51. del nadaljevanke KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA ZARJA ŠOŠTANJ ONI SO BILI VELIKANI 2 film, ponovitev VIDEONOVICE ZA GLUHE IN NAGLUŠNE, ponovitev POT V AVONLEA, 52. del VIDEO TOP HOROSKOP VIDEOSTRANI do 24.00 PONEDELJEK, 5. maja SLOVENIJA 1 10.00 Popolna tujca, nan. 10.25 Kupnina za nevesto, ang. film 12.00 Za tv kamero 12.10 Utrip 12.25 Zrcalo tedna 12.40 Rondo kviz 13.00 Poročila 13.05 Hugo, tv igrica 14.00 ZOOM 15.00 Ljudje in zemlja 15.30 Večerni gost: Mitja Milavec 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 Obzornik 17.10 Radovedni Taček 17.30 Vse redkejše štorklje, dokum. oddaja 18.00 Po Sloveniji 18.30 0 naravi in okolju 18.40 Lingo, tv igrica 19.10 Risanka 19.20 Žrebanje3x3 19.30 Dnevnik, vreme 20.05 Svet na zaslonu 21.00 Homo turisticus 21.20 Osmi dan 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.40 Ulica Hudson, 5/22 23.05 V temi, španski film 00.40 Osmi dan 01.10 Videoring SLOVENIJA 2 08.35 Na potem po spominu... 09.40 Humanistika 10.10 Evromuzika'96 1040 Clive James, 4/6 11.30 Obzorja duha 12.00 Koncert popularne glasbe 12.45 Bramvvell, 2/7 12.40 Šport v nedeljo 13.35 Izzivalci, 8/52 14.05 Jake in debeluh, 5/23 14.55 SP v hokeju na letu a1 :b3, prenos 17.15 Košarka: 3. tekma polfinala končnice DP (M), prenos 19.00 Recept za zdravo življenje 19.30 Simpsonovi 20.00 Komisar Rex, 10/15 20.50 Nebeška bitja, dokum. oddaja 21.50 Roka ročka 22.50 Brane Rončel izza odra 00.20 SP v namiznem tenisu, moški in ženske posamezno, posnetek 10.00 11.00 12.00 12.30 13.30 14.00 15.00 15.30 16.20 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 22.00 23.00 00.00 01.00 01.30 09.00 09.45 09.50 10.20 12.00 18.55 19.00 19.05 19.50 20.00 20.05 20.35 21.25 22.05 22.10 22.15 22.25 Santa Barbara, nad. Gorski zdravnik, nan. POP kviz Na sever, nan. Športni krog Na jug, nan. POP 30 Matlock, nan. Santa Barbara, nad. Roseanne, nan. POP kviz Vrnitev v paradiž, nan. 24 ur Robocop, ackijski film Športna scena Reševalci, nan. Inšpektor Derrick, nan. 24 ur, pon. POP 30, pon. kanali Jili. 27 46 DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja EPP /Vabimo k ogledu 579. VTV MAGAZIN, ponovitev TV IZLOŽBA Videostrani NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE OTROŠKI PROGRAM: Risanke Videostrani EPP/VABIMO K OGLEDU Iz produkcije Združenja LTV Slovenije, Oddaja IMPULZ KAMNIK POT V AVONLEA, 53. del nadaljevanke GOST ODDAJE DOBRO JUTRO REGIONALNE NOVICE HOROSKOP TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI do 24.00 TOREK, 6. maja SLOVENIJA 1 10.40 Jake in debeluh, 5/23 11.30 Paganini, švic. film 12.40 Korenine slovenske lipe 13.00 Poročila 13.05 Lingo, tv igrica 14.15 Po domače 15.15 Svet na zaslonu 16.05 Homo turisticus 16.20 Mostovi 17.00 Obzornik 17.10 Taborniki in skavti 17.25 Željko, 9/13- 17.50 Dodojeve dogodivščine 18.00 Po Sloveniji 18.40 TV prodaja 18.40 Kolo sreče, tv igrica 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme 20.05 Palete, franc. nanizanka 21.10 Studio city 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.40 Berlin Alexanderplatz, 6/14 23.40 Svet poroča 00.10 Studio city 00.55 Videoring SLOVENIJA 2 11.10 Sobotna noč 13.10 Pomagajmo si 13.40 Recept za zdravo življenje 14.10 Nedeljska reportaža 14.40 Murphy Brovvn, 16/25 15.05 Osmi dan 15.35 Nebeška bitja, dokum. oddaja 16.30 Slovenski magazin 17.00 Komisar Rex 17.45 Simpsonovi 18.15 Vesoljska policija 19.00 Volja najde pot 19.30 Izzivalci, 9/52 20.00 Fantom svobode, franc. film 21.45 Obiski 22.15 Izgubljeno obzorje, amer. film 07.00 10.00 11.00 12.00 12.30 13.00 14.00 15.00 15.30 16.30 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 20.40 22.15 23.00 23.30 00.30 01.30 02.00 09.30 10.00 10.05 10.55 12.05 18.55 19.00 19.30 19.40 20.00 20.05 20.25 20.45 21.10 22.25 22.30 22.40 22.45 Dobro jutro, Slovenija Santa Barbara, nad. Reševalci, pon. POP kviz, pon. Kritik, risana serija Športna scena VR.5, nan. POP 30 Matlock, nan. Santa Barbara, nad. Roseanne, nan. POP kviz Policist s Petelinjega hriba, nan. 24 ur Dvakrat zlorabljeni v Sloveniji Resnične zgodbe Bolnišnica upanja, nan. M.A.S.H., nan. Reševalci, nan. Inšpektor Derrick, nan. 24 ur, ponovitev POP 30, ponovitev Iz produkcije Združenja LTV Slovenije, Oddaja IMPULZ Kamnik EPP/Vabimo k ogledu POT VAVONLEA, ponovitev 53. dela nadaljevanke TV IZLOŽBA Videostrani NAJ SPOT DNEVA Otroški program: RISANKE TV IZLOŽBA Videostrani EPP/VABIMO K OGLEDU 580. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja ŠPORTNI GOST POSNETEK TEKME HOROSKOP TV IZLOŽBA NAJ SPOT DNEVA VIDEOSTRANI do 24.00 . SLOVENIJA 1 10.10 Vesoljska policijska postaja, 18/24 10.55 Fantom svobode, franc. film 12.35 Svet čudes, 2/13 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 15.30 Kronika divje Afrike 16.20 Slovenski utrinki 17.00 Obzornik 17.10 Pod klobukom 18.00 Po Sloveniji 18.30 TV prodaja 18.40 Kolo sreče 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.00 Trio, češka drama 21.20 Made in Slovenia 22.00 Odmevi, vreme 22.35 Šport 22.45 Posadka, 12/20 23.10 Sulivanova popotovanja, amer. film 01.10 Videoring SLOVENIJA 2 08.30 Svet poroča 09.00 Volja najde pot 09.30 Izgubljeno obzorje, amer. film 11.25 Obiski 11.55 Hudsonova ulica, 5/21 12.20 Življenje na zemlji, 7/9 13.10 Studio city 13.55 Berlin Alexanderplatz, 6/14 14.55 SP v hokeju na ledu b1:a2, prenos 17.15 Izzivalci, 9/52 17.40 Moesha, 5/14 18.00 Karaoke 18.55 Košarka: 1. tekma finala končnice DP (M), prenos 20.30 Nogomet: 1. tekma finala pokala UEFA 22.25 Zavrtimo stare kolute 22.55 Koncerti simfoničnega orkestra slov. filharmonije 07.00 10.00 11.00 12.00 12.30 13.00 14.00 15.00 15.30 16.30 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 22.00 22.30 23.00 00.00 01.00 01.30 Dobro jutro, Slovenija Santa Barbara, nad. Reševalci, nan. POP kviz M.A.S.H. Bolnišnica upanja, nan. Inšpektor Derrick, nan. POP 30 Matlock, nan. Santa Barbara, nad. Roseanne, nan. POP kviz Policist s Petelinjega hriba, nan. 24 ur Goli v sedlu, amer. film M.A.S.H., nan. Obraz tedna Reševalci, nan. Inšpektor Derrick, nan. 24 ur, ponovitev POP 30, ponovitev 09.45 10.05 10.10 10.30 10.55 12.00 18.55 19.00 19.05 19.30 19.40 20.00 20.05 20.55 21.55 22.25 22.30 22.35 22.45 DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja 580. VTV MAGAZIN, ponovitev EPP / Vabimo k ogledu ŠPORTNI TOREK, ponovitev ŠPORTNI GOST POSNETEK TEKME Videostrani NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE MLADI UPI, otroška glasbena lestvica TV IZLOŽBA Videostrani EPP/VABIMO K OGLEDU POT V AVONLEA, 54. del nadaljevanke NAJ SPOT, kontaktna oddaja o pop in dance glasbi GOST ODDAJE DOBRO JUTRO REGIONALNE NOVICE HOROSKOP TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI 0024.00 "Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 160 SIT, trimesečna naročnina 1.760 SIT, polletna naročnina 3.420, letna naročnina 6.400 SIT. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc. Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek. Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Peter Rihtarič (tehnični urednik), Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalka). Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 854-761, telefax (063) 851-990. Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482. Oblikovanje, rač. prelom in graf. priprava: STUDIO MREŽA Tisk in odprema: GZS Mariborski tisk, Maribor. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščenmei proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna št. 3, za katere se plačuje 5* prometni davek. 30. aprila 1997 MODRO ®IM\ KRONIKA NAS VAS 15 POLICIJSKA POS VELENJE I h kmetijskemu traktorju. Ta se je premikal s hitrostjo dva ali tri kilometre na uro. Med delom se je zaradi okvare na priklopniku stolp prevrnil, pri padcu se je 32-letni Zijad K. iz BiH hudo, 42-letni Ibro H. iz BiH pa lažje telesno poškodoval. Povozil pešca in odšel na delo V sredo, 23. aprila ob 20.55, je pred Belo dvorano v Velenju 34-letni Ivan A. iz Lopatnika povozil pešca 39-letnega Antona D. iz Pesja, ki je bil v nesreči hudo poškodovan. Pešca je v nesreči vrglo na pokrov motorja in v vetrobransko steklo. Voznik v nesreči ni ustavil. Ranjenega pešca so odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico, voznika, ki je zagrešil nesrečo, pa so izsledili po nekaj urah na delu v Premogovniku. Policisti so ugotovili, da je imel v krvi še vedno okoli eno promilo alkohola in daje avto vozil, čeprav je imel prepoved vožnje vozil. Keramične ploščice so zasegli Kmalu po tistem, ko so velenjski policisti v sredo, 23. aprila, dobili obvestilo, da je neznanec ukradel keramične ploščice v salonu Keramike, so ugotovili, kje so. Storilcem so jih zasegli, za kaznivo dejanje pa bodo ovadeni. Izginila Lada Niva V noči iz petka na soboto, med 25. in 26. aprilom, je s parkirnega prostora na Kersnikovi 1 v Velenju izginila Lada Niva, zelene barve, registrskih oznak CE 66-33R, last Stanislava P. iz Velenja. blizu nenaseljene stanovanjske hiše Anice Š. opazila sumljivega neznanca. Ko so policisti prišli na kraj, so v hiši prijeli 38-letne-ga Aleksandra M., ki je v hišo vstopil nasilno. Po zaslugi vestne občanke, ki ni brezbrižna do lastnine drugih in hitrega posredovanja policistov, vlomilec svojega namena ni mogel dokončati. POLICIJS MOZIRJE ^HSH Nesreča v hmeljišču V četretk, 24. aprila, se je v hmeljišču v Rečici ob Savinji zgodila delovna nezgoda, v njej se je ena oseba hudo, ena pa lažje poškodovala. Štirje sezonski delavci so na hmeljišču privezovali vrvice na žičnici. Stali so na štiri metre visokem stolpu, ki je bil pripet Z motorjem v avtomobil V četrtek, 24. aprila, ob 17.26 se je na regionalni cesti v Preboldu zgodila huda prometna nesreča. Iz smeri Golenje vasi proti trgu v Preboldu je vozil motorno kolo 14-letni J. Z. iz Marija reke. Ko je pripeljal iz levega, delno preglednega ovinka, je zapeljal na levi vozni pas in trčil v nasproti vozeči osebni avtomobil, ki gaje vozila 38-letna Irena C. iz Orle vasi. Joži, ki je vozil neregistrirano motorno kolo in brez vozniškega dovoljenja seje v nesreči hudo poškodoval. Z reševalnim vozilom so ga odpeljali v celjsko bolnišnico. Sumljiv je bil pravi! V noči na 25. april je občanka žalske policiste obvestila, da je v Petrovčah, ODKUPUJEMO PRIVATIZACIJSKE DELNICE • po najvišjih dnevnih cenah: i E R V I S ZA BIROTEHNIKO ELEKTRONIKO IN MARKETING BRUNO PODVINŠEK, s.p. Gaberke 77, ŠOŠTANJ 0609 638 714 Servis register blagajn, fotokopirnih strojev in ostale birotehnične opreme Začelo se je sojenje za poskus umora v Topolšici "Fijavža nikakor nisem hotel umoriti!11 Tako je na začetku glavne obravnave zagotavljal 56-let-ni Ivan Gavez iz Velenja. Na sodišču se je znašel zaradi obtožbe, da je 29. januarja letos v Topolšici poskušal umoriti Otmarja Fijavža, ogrožal naj bi bil tudi njegovo ženo. Na obravnavi sta obtoženi in oškodovanec povedala povsem nasprotujoči si izjavi o dogodku, kije privedel do strelov. Sojenje so v četrtek preložili in se bo nadaljevalo 15. maja. Do spora, v katerem so odjeknili streli iz pištole, en udeleženec pa je bil hudo ranjen, naj bi prišlo zaradi nerazjasnjenih računov. Gavez naj bi bil dolžan nekaj denarja Fijavžu, s katerim sta skupaj opravljala razna dela. To naj bi poskušali "poračunati" pri plačilu razreza lesa, a je pri tem prišlo do nesoglasij. Zadevo naj bi razčistili prav 29. januarja opoldne. Tedaj so se na žagi v Topolšici zbrali zakon-, ca Fijavž in Gavez. Od tu | naprej so izpovedi vseh treh i različne. Gavez je na obrav-| navi povedal, da ga je na-i padel Otmar Fijavž, spodbu-I jala naj bi ga bila njegova i žena. Fijavž bi ga naj šestkrat I udaril. Po prvem, ki ga je I zadel v glavo, kjer je bil pred petimi leti ranjen, se mu je Izabliskalo pred očmi. Po četrtem udarcu je segel po I pištoli ("Orožje vedno nosim ' s sabo, saj se po napadu in poškodbi glave pred petimi leti počutim ogroženega!"), a ne zato, da bi ga poškodoval, kaj šele umoril, je razložil Gavez. Streli so bili opozorilni, usmerjeni v tla, da bi ga odvrnil od napada. "Po drugem strelu v tla mi je Fijavž skušal pištolo zbiti iz roke. Udaril me je v lice, da sem se opotekel, ko sem omahnil nazaj, se je pištola sprožila in zadel sem ga v telo. To iskreno obžalujem! Fijavža nikakor nisem hotel umoriti!" Dejal je še to, da njegove žene sploh ni ogrožal. Niti dotaknil se ga nisem Povsem drugače je dogodek razložil Otmar Fijavž. Odločno je zanikal, da bi Gaveza udaril, dejal je, da se ga ni niti dotaknil. "Kako bi se ga tudi upal, ko pa vem, daje treniral borilne veščine, v rokah pa je imel tudi pištolo!" Ko naj bi bil dejal, da če se ne morejo sporazumeti o računu, se bodo o tem pogovarjali na sodišču, naj bi bil Gavez potegnil pištolo. Nameril jo je v njega, vendar ni bilo strela, ker je pištola verjetno zatajila. Drugič je streljal v tla. Tedaj je Fijavževa žena stekla po pomoč. Gavez naj bi bil šel za njo, ker je že bila predaleč, se je vrnil in še enkrat ustrelil v zemljo. Fijavž naj bi mu bil potem rekel, naj ga pusti do- mov, da bo on vseeno poravnal račun, pa naj bi ga bil spet žalil in udaril, tedaj pa je tudi že počilo. Zrno iz pištole gaje zadelo v prsa. Podobno je povedala Monika Fijavž, seveda le dogajanje do prvega strela, sa je potem stekla po pomoč. Na cesti je ustavila avto in vozniku rekla, naj pokliče policijo, zatem je slišala še dva strela. Ko se je vračala, je videla Gaveza, kako je šel proti njej. Rekel naj bi ji bil, da bo zdaj obračunal z njo. Dejala je še, da se ji je zdelo obnašanje in dejanje obtoženega čudno, saj ga je poznala kot mirobljubnega človeka. Svoje sta na obravnavi povedala tudi izvedenca psihiatrične in sodnomedicinske stroke. Prvi je dejal, da naj bi bil obtoženi dejanje storil v stanju zmanjšane prištevnos-ti, . vendar ne bistveno zmanjšane. Drugi pa, da je zrno šlo po telesu v vodoravni smeri. Poškodba, ki mu gaje prizadejala, je bila taka, da bi bilo življenje ranjenca v nevarnosti, če mu ne bi hitro nudili zdravniške pomoči. Obravnavo so preložili na 15. maj. Tedaj bodo zaslišali še nekatere druge priče, tudi Roberta in Antonijo Goršek. Ves ta obračun se je namreč dogajal na dvorišču njune hiše, oba pa naj bi ybila tudi slišala in videla celotno dogajanje. m (k) Veleblagovnica NAMA Velenje tel.: 853-081 vas vabi vsak dan od 9.do 12. in od 15. do 18.ure ŠIROKA PONUDBA LETOVANJ V SLOVENSKEM IN HRVAŠKEM PRIMORJU TER V TUJINI v sodelovanju s priznanimi slovenskimi agencijami MOŽNOST BREZOBRESTNEGA ODPLAČEVANJA,TUDI NA 6 OBROKOV! Vsi, ki bodo ob prijavi priložili ta časopisni oglas, prejmejo praktično darilo! "Ji PIVOVARNA Laško FRUCTAL Ajdovščina SAVA Kranj POTROŠNIK Celje GORENJE Velenje CINKARNA Celje in druge... 2.500,00 SIT 1.350,00 SIT 4500,00 SIT 750,00 SIT 460,00 SIT 5.000,00 SIT Posredujemo pri nakupu in prodaji VSEH vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi d.d. Smo člani Ljubljanske borze d.d. Ljubljana in člani KDD d.d. Ljubljana. Za vse informacije smo Vam na voljo v Žalcu na tel. št. 063/715-572 in 715-573 ali v Ljubljani na tel. št. 061/140-51-11. Obiščete nas lahko na sedežu družbe v Žalcu v 1. nadstropju poslovne stavbe na Savinjski cesti 21 (nad bistrojem Tanja). Slovenska naftna družba, d.d., Ljubljana, TOE CELJE, Gaji 30, Celje Spoštovani kupci kurilnega olja za gospodinjstvo! Sporočamo, da smo za vas pripravili posebne posezonske popuste (nižje cene in ugodnejši prevoz) z možnostjo obročnega odplačevanja. Pokličite nas na telefonske številke: 063/33-931 Skladišče Celje 063/31-796 vsak delovni dan od 7.30 do 15.00 ure, sobota do 14.00 ure. Izjemno ugodna ponudba kvalitetnega kurilnega olja je časovno omejena, zato nas pokličite še danes! Priporočamo se! Rokometni klub Gorenje Drugi in četrti V spomin na tragično preminulega velenjskega plavalca sta Plavalni klub Velenje in Športna zveza Velenje v četrtek, 24. aprila, organizirala jubilejni 10. memorial Boštjana Mariniča. Spominske tekme, ki je bila tudi medobčinsko prvenstvo, seje udeležilo 50 učencev 1., 2. in 3. razredov osnovnih šol iz Velenja in Šmartnega ob Paki. Največ mladih plavalcev je prišlo iz OŠ Gorica in OŠ Salek. Rezultati: Mlajši dečki - 50 m prosto - memorialna disciplina: 1. Ivan Aničič (Gorica), 2. Dario Lovrič (Šalek), 3. Igor Renko (Gorica); 50 m prsno: 1. Ivan Aničič (Gorica), 2. Gal Fidej (Šalek), 3. Igor Renko (Gonca); štafeta 4 x 25 m prosto: 1. OŠ Gorica, 2. OŠ Šalek, 3. OŠ Bratov Letonje. Mlajše deklice - 50 m prosto: 1. Sandra Pandža (Gorica), 2. Urška Bercko (Šalek), 3. Lena Ocepek (Mihe Pintarja Toleda); 50 m prsno: 1. Urška Bercko (Šalek), 2. Lena Ocepek (Mihe Pintarja Toleda), 3. Spela Jandrok (Šalek); štafeta 4 x 25 m prosto: 1. OŠ Gorica, 2. OS Šalek. Mati Boštjana Mariniča je vsem nastopajočim podelila diplome, zmagovalcu memori-alne discipline Ivanu Aničiču pa je izročila pokal v trajno last. ■ Marko Primožič V sredo prejšnji teden je bilo prvenstvo končano tudi za rokometaše velenjskega Gorenja. Čeprav so v prvi tekmi končnice za tretje mesto doma premagali rokometaše Prul 67 iz Ljubljane kar z desetimi zadetki razlike, za prav toliko so bili boljši v pokalni polfinalni tekmi v Slovenj Gradcu (32:22), so povratno tekmo v Ljubljani izgubili. Potrebno je bilo še tretje odločilno srečanje, ki so ga prav tako odigrali v gosteh, ker so bili Ljubljančani v rednem delu prvenstva bolje uvrščeni. Tudi v tej tekmi so bili boljši domači, zmagali so z 21:18 (10:8) in s tem osvojili tretje mesto, kar je največji uspeh v kratki zgodovini tega kluba. Očitno Velenjčani niso bili več tako motivirani kot v tekmovanju za slovenski pokal, kjer jim je zmaga nad njimi prinesla finalni obračun s Pivovarno Laško. Po pričakovanju je bil v tem sklepnem nastopu nasprotnik boljši, Velenjčani pa so si že pred tem srečanjem zagotovili ponoven nastop v Evropi v pokalu pokalnih zmagovalcev, podobno kot predlani. Prav uvrstitev v Evropo postaja vse bolj glavno merilo uspeha večine klubov v posamezni sezoni. Z drugim mestom v pokalu in četrtim v prvenstvu je trener Tone Tiselj skupaj z igralci gotovo zadovoljil apetite vodstva kluba, pokrovitelja Gorenja in tudi njihovih navijačev, še zlasti, ker skorajda ni bilo igralca, ki ga ne bi v minulem prvenstvu pestila poškodba. Sicer pa je bila pretekla se-zoana za Gorenjčane ena burnejših doslej. Slabe igre na začetku prvenstva so pripeljale do menjave trenerja, Bojan Požun je trenersko mesto prepustil izkušenejšemu Tonetu V petek zvečer so košarkarji šoštanjske Elektre sklenili tekmovalno sezono. V dvoboju na dve zmagi so z 2:1 premagali ekipo Radio 94 iz Postojne in si zagotovili obstanek v B ligi. Prvo tekmo v Šoštanju so dobili, drugo v Postojni izgubili, v tretji in odločilni v petek pa so zaigrali V finalni tekmi za slovenski košarkarski pokal so košarkarji Smelt Olimpije, tretji v Evropi, v finalni tekmi na Polzeli brez večjih težav premagali ekipo Kovinotehne Savinjske Polzela z rezultatom 60:72. Polzelani so srečanje pričeli odlično in v 3. minuti povedli 6:0. V nadaljevanju so še naprej igrali zavzeto in borbeno ter tako skoraj ves prvi del srečanja vodili. Proti koncu prvega dela so igralci Smelt Olimpije pod vodstvom Hauptmana, ki je vstopil v sredi- Tislju. Moštvo namreč v prvenstvu dolgo časa ni moglo priti v pravo formo, toda Tisljevo delo se je le obrestovalo. Ekipa je iz tekme v tekmo stopnjevala formo in čeprav je ostalo malce grenkega priokusa, ker niso dali v koš mladih Ljubljančanov, je najbolj bistveno, kot smo že zapisali, da bodo tudi v novi sezoni igrali zunaj meja domovine. Bruno Zagode, podpredsednik kluba, je takole strnil razmišljanje o minuli sezoni: »Konec dober, vse dobro. Po začetnih rezultatskih težavah in menjavi trenerja seje ekipa ujela in za nami je nova uspešna tekmovalna sezona. Uvrstili smo se v četrtfinale pokala Evropske rokometne zveze, kjer nas je izločil kasnejši zmagovalec Flensburg; igrali smo tudi v finalu slovenskega pokalnega tekmovanja. Res je, da smo imeli na začetku prvenstva slabše rezultate, ki smo jih v končnici popravili in konec koncev smo tudi s četrtim mestom zadovoljni. Mislim, da so enako zadovoljni tudi pokrovitelj Gorenje in naši zvesti navijači. Vsekakor se moram zahvaliti pokrovitelju za uspešno sodelovanje, posebej pa tudi našim »šaleškim graščakom,« ki so nas spremljali odlično in brez večjih težav zmagali in se tako za to sezono poslovili od tokrat številnih navijačev, ki so jih zavzeto bodrili. Z dobro igro so večino srečanja zanesljivo vodili, gostom onemogočali metanje trojk, zlasti to velja za izkušnega Habeta, ki dobro zadeval v zad- ni drugega dela, zaigrali precej boljše in prvi dela srečanja se je končal 31:37. V nadaljevanju so Polzelani popustili, gostje so s hitro igro v protinapadih polnili koš Polzelanov, tako da so gostje vodili tudi že za 20 točk prednosti. Proti koncu srečanja so Polzelani zaigrali nekoliko boljše in ob koncu izgubili za razliko 12 točk - 60:72. Srečanje si je ogledalo 2000 gledalcev, za Kovinotehno Savinjsko Polzelo so bili uspešni: Zaletel 6, Kobale 2, Petranovič vsepovsod, tudi v tujini, in s svojim športnim navijanjem pripomogli doseči željene cilje.« Tone Tiselj, trener: »Sezona je bila za igralce zelo zahtevna. Ritem sobota - sreda - sobota je trajal kar tri mesece zaradi nastopov na treh področjih. To je bilo seveda veliko breme za igralce, še zlasti, ker so jih pestile poškodbe, toda na koncu se je vse dokaj dobro izteklo. Zato jim moram čestitati, saj so me resnično navdušili s svojim resnim pristopom. Ekipa, kakršna je že bila, se je maksimalno trudila in upam si trditi, da so tudi gledalci pogostokrat uživali ob njenih atraktivnih akcijah in seveda zmagah. Upam, da bodo fantje tudi v bodoči sezoni tako zavzeti in delavni, torej lahko napovem tudi novo uspešno naslednjo sezono. V njej bodo oač igrali tisti, ki bodo pridni, zavzeti, ki bodo pokazali pravi odnos do tega športa. Igralcev ne delim na stare in mlade, ampak samo na dobre in slabe. Seveda imajo mladi velik zglaed v našem kapetanu Borutu Plaskanu. Resnično je njihov pravi vzor in tisti igralci, ki ga bodo posnemali, bodo zanesljivo uspeli in navsezadnje tudi igrali.« njih trenutkih srečanja, ko je bilo že vse odločeno, z borbenostjo pa so preprečili kakršnokoli presenečenje. Več o minuli sezoni in načrtih za prihodnjo bomo zapisali v naslednji številki. ELEKTRA: Stahl 27, Brinovšek 17, Goltnik 15, Kovačevič 14, Maličevič 14, Nikolič 5, Pečovnik 2 in Divjak 2. V predtekmi so prvenstveno srečanje 1. SKL odigrali pionirji Elektre. Gostili so vrstnike Cometa iz Slovenskih Konjic in premočno zmagali s 63:34 (28:13). Priložnost so dobili vsi Elektrini pionirji, ki bodo v naslednjem krogu gostovali pri Satexu v Mariboru. 10, Rovšnik 5, Jagodnik 11, Šamanič 18, Cizej 8. Za Smelt Olimpijo: Stepania 2, Daneu 8, Kraljevič 10, Hauptman 5, Tušek 10, Milič 10, Kurkovič 10, McDonald 9, Henrie 8. Rezultati polfinalnih tekem: Kovinotehna Sav. Polzela:Idrija 94:77, Smelt OIimpija:Maribor Ovni 81:56 in tekma za 3. mesto - Idrija:Maribor Ovni 79:9 l-er T—~ Rudar - Maribor Branik 0:2 (0:1) Prašnikar se je zadovoljno smehljal Če bodo rudarji nadaljevali takšne igre se lahko zgodi, da bodo na koncu igrali pred prazno tribuno. No, sreča je vendarle v tem, da bodo v zadnjih dveh krogih gostovali. Sobotni poraz z Mariborom je bil že njihov tretji domači v spomladanskem delu prvenstva, obenem pa že četrti z vijoličastimi v tem prvenstvu oziroma peti, če upoštevamo še pokalno tekmo. Ko so Rudarjevi "bosi" po porazu s SCT Olimpijo menjali Boruta Jarca z njegovim pomočnikom Josipom Vungrincem, ki naj bi bil Rudarjev trener do konca tega prvenstva in nato še eno prvenstveno sezono (sicer pa se v nogometu nikoli ne ve), so povedali, daje bil to prvi ukrep. Tako naj bi po koncu prvenstva naredili pošteno igralsko čistko, prej ni mogoče, ker pač nimajo dovolj igralcev. No to so napovedali že pred tem prvenstvom, resda kar precej premešali igralsko zasedbo, vse bolj pa se zdi da sredstvo za mešanje ni bilo pravo. Tako v Velenju nekatere okrepitve samo grejejo klop, medtem ko nekateri nekdanji "rudarji" uspešno igrajo v sosednjih pa čeprav drugoli-gaških klubih. Skratka, znova je pričakovati, da bo marsikateri igralec dobil knjigo, in da bodo izpraznjena mesta vendarle popolnih s pravimi imeni. Že pred prvenstvom odpisani, pa zaradi pogodbe do letošnjega poletja znova vključeni Ekmečič, je z gesto v 60. minuti sobotnega srečanja z Mariborom verjetno sedaj dokončno postal odpisan za Rudarjevega trenerja. Ekmečič je tako postal "enfant terrible" (grozoviti otrok) velenjske enajsterice. V zadnji prvenstveni tekmi jesenskega dela prvenstva je bil izključen, ker je namerno udaril nasprotnikovega igralca in bil zato "nagrajen" s petimi tekmami neigranja, v soboto, v 60. minuti srečanja, je njegove komolce okusil Milinovič in prevaljski sodnik Kos mu je pokazal, da mora "odfrčati" z igrišča. Gostje so tedaj vodili "samo" z 1:0, zadetek pa je dosegel Drobne z neubranljivim strelom v 32. minuti, potem ko sta s soigralcem Pacom kot za šalopreigrala velenjsko obrambo. Številčno prednost so gostje že po šestih minutah povišali v drugi zadetek. Strelec tega je bil podajalec pri prvem - Paco. To je bil tudi končni izid srečanja. Glede na priložnosti gostov pa so jo domači še poceni odnesli. Rezultatsko katastrofo je preprečil kapetan Dabanovič, ki je v soboto z mojstrskimi obrambami verjetno zadovoljil tudi slovenskega selektorja dr. Zdenka Verdenika, ki je skupaj s selektorjem mlade reprezentance Dragom Kostanjškom spremljal to srečanje. Kot smo slišali iz "druge roke", je bila igra Velenjčanov zanju "ena sama velika žalost". Žalostni in razočarani so bili tudi gledalci (to ne velja za mariborske viole), saj so videli le dve pravi priložnosti na domači strani, in še te v zadnjih trenutkih tekme. Pripravil jih je Samo Vidovič, ki je v igro stopil šele v 70. minuti, po bedesah trenerja Vugrinca na lastno željo, ker še vedno čuti bolečini v nogi, ga je Vugrinec pustil najprej na klopi, no Vidovič je vseeno želel pomagati soigralcem. Po treh lepih priložnostih gostujočih igralcev in dobri Dabanovičevih obrambah v zadnjih desetih minutah, številne so imeli že prej, je Vidovič v 89. lepo podal žogo Brezniku, v 90. minuti še Pavloviču, vendar sta bili njuni žogi bolj podaja Simeunoviču kot pa močan udarec. Ti Vidovičevi podaji sta lep primer nogometne nesebičnosti, ki pa je med nekaterimi nogometaši Rudarja kar precej prisotna. V dneh pred sobotno tekmo smo celo slišali, da nekateri mladi domači igralci v "kafičih" na glas modrujejo: Kaj bi podajal žogo njemu. Naj "lau-fa", saj je veliko bolje plačan kot jaz! Ce so v glavah nekaterih igralcev morda res takšna razmišljanja, potem bo vodstvo kluba imelo še dodatno delo. Ob tem pa se trener Maribora Bojan Prašnikar, tudi nekdanji Rudarjev trener, zadovoljno smehlja oziroma se je smehljal tudi po sobotnem 28. krogu. Rudaije je v tej prvenstveni sezoni premagal kar štirikrat oziroma petkrat, če upoštevamo, da jih je izločil tudi iz pokalnega tekmovanja. Najbolj boleč je bil seveda prvi poraz v Velenju (1:6), v 9. krogu v soboto je njegovo ponovitev preprečil izvrstni Dabanovič, saj so po njem Velenjčani morali prepustiti prvo mesto Primorju, na katerem so bili kar šest krogov. Po sobotni zmagi se je Prašnikar s svojo ekipo povzpel na vrh, in sedaj je pred njim velika priložnost, da podobno kot SCT Olimpijo tudi Maribor popelje do državnega naslova. Do konca prvenstva je še osem krogov. Velenjčani bodo doma igrali le srečanja z Muro, Koprom in Primorjem in kar petkrat gostovali. Prva tekma v gosteh bo na vrsti že v nedeljo, ko bodo gostovali pri HIT Gorici. Proti Mariboru so v soboto igrali: Dabanovič, Breznik, Mernik, Ratkovič, Hribar, Pešič (Hudarin), Mehilli, Pavlovič, Javornik (Obrez), Komar (Vidovič), Ekmečič. Odslovili še tri igralce! Po zamenjavi trenerja Boruta Jarca, Id je sledila porazu z Olimpijo, je novi poraz na domačem igrišču v nedeljo proti Maribom pospešil že ob zamenjavi trenerja napovedane nove ukrepe. Tokrat seveda v igralski vrsti. Od ponedeljka naprej na spisku Rudarjevih igralcev niso več Ismet Ekmečič, Slavko Komar in Gjergji Dema. Železničar - ERA Šmartno 0:0 Prinesli obljubljeno točko Šmarški nogometaši so po zmagi na domačem zasneženem igrišču tokrat odpotovali v Maribor z obljubo, da se bodo borili vsaj za neodločen izid in prepotrebno točko. To jim je tudi uspelo, glede na potek dogodkov v sicer povprečni prvenstveni tekmi, pa so bili celo bliže zmagi, a je bil domači vratar v nedeljo dobro razpoložen. Položaj na lestvici so si z bero točk precej utrdili in se vsaj malo oddaljili od najbolj ogroženih, že v Plavanje Elektra ■ Radio 94 96:89 (45:39) Lepa zmaga in obstanek v ligi sredo (danes) pa bodo imeli priložnost, da okrepijo zalogo. V Šmartnem ob Paki bodo gostili ekipo Goriške opekarne iz Renč, ki je na osmem mestu dve mesti pred njimi in ima tudi prednost dveh točk, srečanje pa bodo pričeli ob 16.30. ERA ŠMARTNO: Magrič, Irman, Kovačevič, Oblak, Novak, Pavič (Marinček, Stojko), Pevnik (Češnovar), Grobelšek, Fajdiga, Spasojevič, Jeseničnik. Mariničev memorial Košarka - Pokal Slovenije 96 Kovinotehna Sav. Polzela : Smelt Olimpija 60:72 (31:37) Šaleški graščaki so krepko pripomogli k novi uspešni sezoni Ime, ki prihaja Sašo Njenjič Pred petimi leti nihče ni bil pozoren na drobnega suhca, ki se je drenjal na startu občinskega krosa v kategoriji petih razredov. Na končuje cilj pretekel kot tretji. Trener AK Velenje, ki je prisoten povsod, kjer se teče, tudi tam ni manjkal, in takoj je dejal: "To je material!" Seveda gaje takoj povabil v klub in od takrat je Sašo zapisan atletiki, njegova pot pa vseskozi vodi navzgor. Že v sezoni 1993-94 je v pionirski kategoriji osvojil prva mesta na krosu Dela, krosu Dnevnika ter na državnem prvenstvu v krosu, postal pa je tudi državni prvak na stezi, in sicer na 1000 in 2000 m ter stalni državni reprezentant. V sezoni 1995-96 je kot mlajši mladinec ponovno osvojil vse tri naslove v krosu ter postal državni prvak na 1000 in 2000 m, na atletskem pokalu še 1. mesto na 800 m, za nameček pa je postavil še nov državni rekord na 1 miljo. V mednarodni konkurenci je nastopil na Savarija pokalu, kjer je zmagal na 800 m, v Bressanonu pa je na mitingu Brixen, kjer je sodelovalo 12 držav, zasedel v hudi konkurenci odlično 4. mesto. V letu 1997 je postal starejši mladinec ter na državnem prvenstvu v krosu zmagal, s čimer sije prislužil pot na svetovno prvenstvo v Milano. Tu je Sašo doživel svojo prvo grenko preizkušnjo: v preveliki vnemi za dobrim rezultatom je pogorel in odstopil. »Žame je bila to seveda ena izkušnja več, ki pa mi ni vzela poguma. Že v bližnji prihodnosti bom poskušal doseči normo na 800 in 1500 m za evropsko pr- venstvo, ki bo julija v Ljubljani, kar bi me verjetno vodilo do norme na 1500 m za svetovno prvenstvo drugo leto, ko bom še vedno starejši mladinec,« skromno in pogumno pravi Sašo Sašo Njenjič tako nadaljuje tradicijo dobrih tekačev, ki so jih vzgojili v AK Velenje, poleg tega pa je tudi vzoren učenec tretjega letnika Gimnazije Velenje. Njegov trener Tomislav Popetrov meni, da bo Sašo brez poškodb kaj kmalu v evropski atletski smetani. m p. v. Težkoatletski klub Rudar Pokal ALPE ADRIA Člani Težkoatletskega kluba Rudar Velenje bodo letos gostitelji pomembnega mednarodnega tekmovanja v dviganju uteži. To bo pokal Alpe Adria, ki ima svoje začetke sredi šestdesetih let, v njem pa sodelujejo klubi iz Furlanije -Julijske Krajine, Koroške, pokrajine Veneto, avstrijske Štajerske, Železne Županije, Hrvaške in Slovenije. Pokroviteljstvo nad tekmovanjem sta prevzela Mestna občina Velenje in Premogovnik Velenje, zato je tekmovanje tudi uvrščeno med prireditve ob letošnjem 3. juliju, dnevu rudarjev. Odvijalo se bo 7. junija v Rdeči dvorani. Častni predsednik organizacijskega odbora je župan Srečko Meh, častni podpredsednik pa tehnični direktor Premogovnika mag. Marjan Kolenc. Priprave na tekmovanje so se že pričele; sredi aprila so se v Velenju sešli predstavniki sodelujočih klubov in se dogovorili o organizaciji prireditve. Poudariti velja, da je pokal Alpe Adria uveljavljeno mednarodno tekmovanje v dviganju uteži, v panogi, ki pridobiva popularnost. Zadnja leta v njej uspešno nastopajo tudi dekleta, tudi slovenska, zato bo letošnje tekmovanje še bolj zanimivo in privlačno. Prav tako pa bo odlična priložnost za pošteno merjenje moči, druženje mladih športnikov iz sosednjih držav ter za promocijo Šaleške doline in Slovenije. ■ Diana Janežič Atletske novice Uspešni starti v novo sezono Otvoritveni miting sezone je v Celje privabil tekmovalce iz kar 21 atletskih klubov. Tokrat je za razliko od Murske Sobote bilo vreme že pravo spomladansko, zato tudi dobrih rezultatov ni manjkalo. Mlajši člani in članice že lovijo norme za nastop na EP v Tmsuju na Finskem, pa tudi mladinci bi želeli v kar največjem številu sodelovati na EP, katerega organizator je v letošnjem letu Ljubljana. Velenjski atleti so štartali kar 22-krat, večinoma zelo uspešno. Odlično pripravljenost so pokaza- li: Steblovnikova, Štor, Krajnc, Poles, Šalamon, Gutman, Buč, Pugljeva, Breznik in Obronekova. Njihovi dosežki so garant za uspehe v tej sezoni in za nastope na velikih mednarodnih tekmovanjih, ki jih čakajo. Rezultati mitinga: Ženske: 100 m - Jana Pugelj 12.45; 300 m ovire - Nastja Breznik 47.12, Andreja Ternik 48.31; višina - Alenka Majdak 165 cm; 600 m -Jolanda Steblovnik 1.29.72; 200 m - Kristina Obronek 6.28.80. Moški: 100 m - Marko Štor 10.55; 110 m ovire: Jure Pocajt 15.54, Iztok Jelen 15.68; 300 m -Matjaž Krajnc 35.22, Sergej Šalamon 35.32, Peter Poles 36.10, Primož Gutman 36.54. ■ B. Šalamon Tretja ura športne vzgoje Le na treh šolah Učenci se premalo gibljejo, premalo vedo o športnih zvrsteh, kijih pri rednih urah telovadbe v šolah nimajo, so ugotavljali na raznih ravneh. Posledice teh pomanjkljivosti so bile preveč očitne, da bi republiško ministrstvo za šolstvo in šport ne »ukrepalo v obliki razpisa« za izvedbo tretje ure športne vzgoje za učence 7. in 8. razredov. Minulo šolsko leto so to dodatno aktivnost od devetih osnovnih šol v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki izvajali le na treh velenjskih šolah, saj ostale zaradi prostorske stiske ali izmenskega pouka niso izpolnjevale pogojev za prijavo za razpis. In kaj počnejo na tistih šolah, katerih programe je ministrstvo odobrilo? Učenci šole Livada, kjer imajo štiri sedme in tri osme razrede, obiskujejo plavanje na velenjskem bazenu, lansko jeseni so se podali na pohod v okolico mesta Velenje, organizirali so tudi tek na smučeh. V spomladanskem času pa bodo poleg plavanja lahko učenci izbirali še med igranjem tenisa in squasha. V minulem šolskem letu so prvič priložnost tretje ure športne vzgoje s pridom izkoristili tudi na šoli Gorica. Vseh načrtovanih aktivnosti lani niso uresničili, letos pa so utečene zadeve dopolnili z novimi vsebinami. Planinskemu pohodu, plavanju so dodali še badminton, namizni tenis, plezanje, razmišljajo pa še o urah squasha, tenisa (v prihodnosti bi radi zgradili tenis igrišče ob šoli) in kolesarjenju. Ure izvajajo v strnjenih tečajnih oblikah, v tem šolskem letu med poukom. Na šoli Šalek so dodatnih 32 ur tretje športne vzgoje porazdelili na obvezne in izbirne vsebine. Pri obveznih so po štiri ure namenili odbojki na mivki, atletiki, rolkanju oziroma teku na smučeh in plavanju. Pri izbirnih vsebinah pa učenci sami izbirajo med badmintonom in namiznim tenisom, fitnesom in aerobiko, med planinstvom in kolesarstvom. Zadeva seje, po besedah športnega pedagoga na šoli Staneta Škoberneta, zelo dobro obnesla. Učenci so zadovoljni, ker lahko izbirajo po svojih sposobnostih ter zanimanju in se temu primerno tudi aktivnosti udeležujejo. O vsem so seznanili na začetku šolskega leta tudi starše, ki prispevajo nekaj malega za pokritje stroškov za fitnes in bazen. »tp A VTOHISA JAKOPEC POOBLAŠČEN ZASTOPNIK Z/l PRODAJO VOZIL IN SERVIS VELENJE, Kosovelova 16, tel.: 063/855-975 CELJE, Mariborska 93, tel.: 063/411-909 OPELe želite voziti večji model, bo zo vas kot nalašč VECTRA. Ta je še posebej zanimiva, saj je že osnovni model bogato opremljen (ABS zavore, servo volan, centralno zaklepanje, kodiran radio s šestimi zvočniki, kodiran motor proti kraji, bočne ojačitve, deljiv zadnji sedež - vse to le zo 30.500 nemških mark). Tu je še seveda največji lepotec iz družine Oplovih vozil -OMEGA, za tiste, ki ste veliko na terenu pa priljubljena FRONTERA. To pa ni vse. Pri Jakopcu vam vozila ne bodo le prodali, poskrbeli bodo tudi za to, da bo njegova življenjska doba čim daljša. Zaupajte jim ga torej in ga vozite na redne servise, pri njih boste dobili tudi originalne rezervne dele. Ta hip C0R5A ASTRA prodaja VECTRA iz zaloge: FRONTER 15.700 DEM S vrat) 21.400 DEM 30.500 DEM .870 DEM O prodaja vozil iz celotnega programa OPEL velika izbira rabljenih vozil sistem staro za novo, staro za staro posredniška prodaja O odkup rabljenih in poškodovanih vozil OPEL O prodaja originalnih rezervnih delov in dodatne opreme 0 pooblaščen servis, garancijska popravila O kleparstvo - ličarstvo ^ možnost nakupa novih in rabljenih vozil na kredit ali leasing do 5 let O možnost hipotekarnih kreditov in odplačila na čeke testne vožnje vozil OPEL VELENJE, Kosovelova 16, tel. 063 864 380 delovni čas od pon. do pet.: 7.30 - 12.00 in od 13.00 do 17.00 sobote: od 8.00 -12. ure CEUE, Mariborska 93\ tel. 063 411 909 delovni čas: od pon. do pet.: 9.00 - 13.00 in 13.00 -17.00 sobote: 9.00-13.00 Je vaš avto OPEL, pa tudi če ne, morda še bo. Dovolite, da vam ga predstavijo in vaša odločitev bo veliko lažja. To lahko naredite v Avtosalonih Jakopec na Kosovelovi 16 v Velenju ali na Mariborski 93 v Celju. Se veliko lažje pa bo, če jih obiščete v času od 27. aprila do 5. maja v Savinjskem gaju, kjer bo njihov razstavni prostor, vsa vozila pa boste lahko tudi preizkusili. Se posebej vam priporočajo, da se za nakup vozila odločite še pred predvidenim ekološkim davkom. Ta bo, če se bodo poslanci tako odločili, kar krepko dvignil ceno vozil. Pri najmanjših modelih bo ta višja za skoraj tisoč nemških mark, da o večjih modelih sploh ne govorimo.. Trenutna ponudba vozil v Avtosalonih Jakopec je res pestra in bogota in mnogo avtomobilov boste lahko odpeljali kar takoj. Ce ste ljubitelji manjših modelov, vam priporočajo CORSO, ali pa morda malenkost večjo ASTRO. Če pa ste zahtevnejši in Nimate denarja ? Ne skbite, oglasite se pri Jakopcu, kjer boste našli za vas najboljšo rešitev. Avtomobil svojih sanj lahko dobite tudi na leasing ali pa na kredit na kar petletno odplačilno dobo. ■HRT.'" 18 MŠ ČJlS OBVEŠČEVALEC 30. aprila 1997 DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Zdravniki: Četrtek, 1. maja - dežurni dr. Mijin in dr. Lovrec-Veternik Petek, 2. maja - dežurni dr. Mijin in dr. Lovrec-Veternik Soboto, 3. maja in nedeljo, 4. maja-dežurni dr. Lazar in dr. Friškovec Ponedeljek, 5. maja -dnevni dežurni dr. Slavič, nočni dr. Renko in dr. Gusič Torek, 6. maja dnevni dežurni dr. Vrabič, nočni dr. Rus in dr. Friškovec Sreda, 7. maja -dnevni dežurni dr. Grošelj, nočni dr. Stupar in dr. Vidovič Zobozdravstvo: Od l.maja do 4. maja - dr. Borut Korun v dežurni zobni ambulanti Zdravstvenega doma Velenje -Zobozdravstvo (od 8. do 12. ure). Urgenco ob sobotah izvaja zobozdravnik, ki je dežuren v nedeljo. Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 2. maja do 9. maja - Tomo Wankmiiller, dr.vet.med., mobitel: 0609/633-676. Lekarna Šoštanj Obvešča cenjene stranke, da jih lahko pokličejo na novo telefonsko številko 883-002. KINO ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 21. aprila do 27. aprila 1997 so povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka v naslednjih dneh: 22. 4. AMP Veliki vrh 170 mikro-g/m3 23. 4. AMP Veliki vrh 150 mikro-g/m3 25. 4. AMP Šoštanj 200 mikro-g/m3 26. 4. AMP Zavodnje 140 mikro-g/m3 MESTNA OBČINA VELENJE VARSTVO OKOLJA 1600 1400 1200 1000 800 600 400 200 ŠOŠTANJ TOPOLŠICA VELIKI VRH ZAVODNJE I 21.4. □ 22.4. □ 23.4. ■ 24.4. □ 25.4. □ 26.4. ■ 27.4. DOM KULTURE VELENJE Petek, 2.5. ob 23. uri - predpremiera DANTEJEV VRH - film katastrofe Režija: Roger Donaldson Vloge: Pierce Brosnan, Linda Hamilton... Dolžina: 112 minut Vulkanolog z ameriškega geološkega inštituta vznemiri prebivalce majhnega mesta Dantejev vrh z napovedjo, da bo njihovo goro, ki je tako dolgo spala, vsak hip razneslo. Nihče mu ne verjame. Županja mesta se znajde med dvema ognjema, njegovimi resnimi opozorili in meščani, ki verjamejo, da gora sploh ni nevarna. Film je očarljiva drama, ki prikazuje konflikt med naravo in ljudmi in je zasnovana na resničnih dogodkih. Prizori izbruha, v živo posneti posebni efekti, ognjemet, ko se trga zemlja in eksplodira v besu plamenov in pepela, bodo gledalcem pognali kri po žilah in jim zaprli sapo! Nedelja, 4.5. ob 18. uri VOJNA ZVEZD - znanstveno-fantastični Režija: George Lucas Vloge: Mark Hamill, Harrsion Ford, Carie Fisher Dolžina: 127 mninut Letos bo minilo 20 let od prvega filma Vojna zvezd, ki je osvojil milijone gledalcev in močno vplival na nadaljni razvoj filmskega ustvarjanja. Po dvajsetih letih je torej pred nami nova, popravljena in pren- ovljena ter v zvočne in slikovne efekte oblečena nova trilogija. Vse tri filme si boste lahko ogledali v maju. Prvi del trilogije z naslovom Vojna Zvezd se dogaja v daljni galaksiji pred mnogimi leti. Hudobni duh Darth Vadet ukaže ugrabiti princeso Leio, da bi zatrl upor proti Imperiju. Luke Skywalker, Han Solo ter dva robota se povežejo, da bi rešili princeso in galaksiji vrnili svobodo in pravičnost. NA BLAGAJNI KINA ODSLEJ V PRODAJI TUDI NOVA SLOVENSKA MESEČNA FILMSKA REVIJA OSKAR! CENA 600 SIT! KINO ŠOŠTANJ Petek, 2.5. ob 20. uri VOJNA ZVEZD - znanstveno-fantastični KINO ŠMARTNO OB PAKI Sobota, 3.5. ob 19. uri VOJNA ZVEZD - znanstveno-fantastični Filmi v maju: Showgirls, Imperij vrača udarec, Angleški pacient, Ekspres, ekspres, Za vsako ceno, Romeo in Julija, Dantejev vrh in Jedijeva vrnitev. Rezervacije vstopnic: vsak delovnik na št. 856-384 (Kino) od 8. do 14. ure ter na št. 862-002 samo eno uro pred predstavo. Mesarija VALAND Alojz Mesnica Velenje Stari trg 35 (nov poslovni center) Tel.: 063/856-778 (0 GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Poroka: Karli Privšek, Velenje, Jenkova c.15, Simona Kristan, Velenje, Jenkova c. 15 Smrti: Janez Glušič, roj. 1908, mali OGLASI GOLF GTI, letnik 81/1, srebrne barve, dobro ohranjen, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 852-553. V ENOJČKU PRI JEZERU oddam leseno garažo. Telefon 856-077 od 8. do 9. ure zjutraj. SPOMLADANSKO USNJENO JAKNO z enakimi salonarji prodam, (jakna št. 46, čevlji 39). Telefon 854-147. STAREJŠO DVOETAŽNO STANOVANJSKO HIŠO V MOZIRJU 121 m2 in zemljišča 1114 m2, primerno za obrtno dejavnost, prodam. Telefon 061-715-715. DVOREDNI PLETILNI STROJ s priključki, ugodno prodam. Telefon 855-085. - omarica poceni prodam. Telefon 851-934. Pridemo na dom in prinesemo denar. Telefon 062-631-164 od 9. do 20. ure. MOTORNO KOLO TOMOS, tip 14 TLS in Pony ekspres Rog ugodno prodam. Telefon 856-652. Telefon 851-011. R-4 GTL letnik 8/87, 87.500 km, odlično ohranjen, prodam. Telefon 857-825. TELICO, brejo 6 mesecev prodam. Telefon 701-261. ZA PRIDNE DOBER ZASLUŽEK. Če imate avto in proste popoldneve pokličite! Zaželjene ženske predstavnice. Telefon 066-272-111 od 8. do 13. ure. NOVI DOM, Trg mladosti 6, Velenje, AGENCIJA ZA PROMET NEPREMIČNIN. TEL/FAX 063-856-899. Posredujemo, svetujemo, izvajamo pri prometu z nepremičninami. Z NOVIM DOMOM V NOVI DOM! BARVAMO FASADE, NAPUSCE, ŽLEBOVE IN NOTRANJE PROSTORE. Spomladanski popust! Telefon 062-28-982. SKRINJO 400 I, francosko posteljo, dva pralna stroja in barvni TV prodam. Telefon 854-680. POHIŠTVO ZA DEKLIŠKO SOBO, ugodno prodam. Telefon 863-706. NA GORICI PRODAM TR0S0BN0 STANOVANJE, ali zamenjam za enosobno kjerkoli v Velenju. Telefon 853-697 zvečer. MARIJA ŠPOEGEL iz Mute sporoča, da bo v nedeljo 4.5. prodajala mlade kokoši nesnice rjave, stare 6 mesecev in 10 tednov gra-haste in rjave, so cepljene, v Šaleku pri cerkvi od 8. do 8.30 ure. Telefon 0602-61-202. ČISTOKRVNE SAMOJEDE Z RODOVNIKOM, prodajam. Telefon 881-992. PRODAM KRAVO S TRETJIM TELETOM, ali posamezno. Telefon 894-062. V LETUŠU PRODAM MANJŠO HIŠO, podkleteno s 500 m2 zemlje. Telefon 881-010. KOZLIČKE ZA ZAKOL, domače, očiščene ali žive zelo ugodno prodam. Na željo pripeljem tudi na dom. Telefon 062-773-934. KVALITETEN HLEVSKI GNOJ poceni prodam. Telefon 863-234. SPREJEMAM NAROČILA ZA DOMAČA JAJCA. Dostava na dom. Telefon 863-234. KUHINJSKE ELEMENTE 140 cm in vrtno barako prodam. Telefon 857-897. ZAMRZOVALNO OMARO 310 L Gorenje, dobro ohranjeno prodam. Telefon 881-138._ ZIDARSKA DELA NUDIMO! Telefon 041-669-511. TELIČKO težko 200 kg in čebele s čebeljnakom prodam ali dam v najem. Telefon 893-157. ODDAM GARSONJERO. Telefon 881-718. BIKCA STAREGA 14 DNI PRODAM. Telefon 892-349. FIAT TEMPRO PRODAM 1,8ieSX, letnik 93, reg. do 2/98. Telefon 852-063. ODLIČNO OHRANJEN PIANINO RO-NISCH in Fiattipo reg. 3/98, prodam. Telefon 853-633. ODKUPUJEMO DELNICE INVESTICIJSKIH SKLADOV IN PETROL B, po najvišjih cenah. TRDA BUKOVA DRVA prodam m3/4000 sit ter mehka 2.500 sit. Telefon 858-134. ŠIVALNI STROJ, BAGAT DANICA - Electronik, skupaj z lesenim ohišjem INŠTRUIRAM angleški jezik, matematiko, mehaniko in strojne elemente. HIŠO V MOZIRJU, enojček ali celo, potrebno adaptacije in avto garažo MG 4 dolžine 526 X 260 zelo ugodno prodam. Telefon 063-858-321. Velenje, Kidričeva c.št. 17; Franc Markovič, roj. 1941, Visoče št. 9/a; Jernej Ojsteršek, roj. 1910, Vojnik, Cesta v Šmartno št. 17; Stanko Verovnik, roj. 1949, Janževski vrh št. 28; Maks Krajnc, roj. 1928, Šmartno v Rožni dolini št. 38; Matevž Dobelšek, roj. 1927, Velenje, Tomšičeva c.št. 27; Janez Grobelnik, roj. 1909, Zabukovica št. 133; Štefanija Gračner, roj. 1922, Slovenske Konjice, Celjska c.št. 9/a; Alojz Stajnko, roj. 192, Velenje, Šercerjeva c.št. 4; Alojz Podlesnik, roj., 1930, Velenje, Graškogorska c.št. 20; Ivan Juričič, roj. 1922, Slav. Brad, Kvatornikova 34; Čretnik Angela, roj. 1918, Dobrna št. 59; Ivan Salobir, roj. 1932, Velenje, Cesta lil. št. 26; Ivanka Mrzel, roj. 1915, Šoštanj, Cankarjeva c.št. 16. Upravna enota Žalec Smrti: Ivan Cvetko Štamol, star 63 let, upokojenec, Vel. Pirešica 35; Anton Drolc, star 67 let, upokojenec, Ojstriška vas 38; Marija Jelen, stara 72 let, upokojenka, Tabor št. 57. * Odlična izbira mesa in mesnih izdelkov lastne predelave * Ugodne cene - možnost plačila s kartico Activa in Visa * Vabljeni: tor. - pet. 8. - 18.h, sob. 7. - 12.h ČETRTEK, 1. maja: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; Vedeževanje po telefonu; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Praznično popoldne; 18.00 DJ news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje PETEK, 2. maja: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestnejnformacije - Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Dvakrat dvanajst umazanih; 8.45 Predstavlja se Zreško Pohorje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 3. maja: .6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Misli iz Biblije; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Kviz Trinajstica; 18.00 V imenu sove; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 4. maja: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Nedeljska reportaža; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 16.00 III. blok čestitk; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 5. moja: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 in 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avtomoto hercov - oddaja o avtomobilizmu; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ tirne; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje TOREK, 6. maja: 6.00 Dobro jutra; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Glasbene želje; 8.30 Poročila; 9.00 Nasveti vrtičkarjem; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko - izbor najbolj všečne slovenske melodije v sodelovanju z revijo Kaj (pokrovitelj Esotech); 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 7. maja: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.45 Kličemo UNZ; Gostova ponudba; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Vi in mi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; TRGOVINA KOŠARICA Pernovo 11 a (pri Veliki Pirešici) Telefon/fax: 063/728-080 POSEBNO UGODNA PONUDBA V TEM TEDNU MOKA T500-25/1 KG 59,90 SLADKOR 50/1 KG 115,90 TESTENINE 500 G 89,90 VEGETA 1 KG 949,90 NAPOLITANKE 1 KG 419,00 KOMPOT BRESKEV 1 L 148,90 MILKA MLEČNA 100 G 99,00 KAVA BAR 100 G 179,90 MARMELADA MAREL. 700G 269,90 PLENICE PAMPERS 1.499,00 PIVO ZABOJ 2.489,00 JERUZALEMČAN 12/1 L 419,90 RADENSKA ZABOJ 720,00 PRAŠEK PERSIL 6 KG 1.619,90 CET AMICO-MIO 4 L 349,90 PRAŠEK ARIEL 2,4 KG 689,90 KORUZA 31,90 KONZERVA CHAPPI 810 G 199,90 PESNI REZANCI 29,90 KOTNI BRUSILNIK KB23 9.990,00 NA ZALOGI MOTORNA OLJA, TRAKTORSKE GUME, VELIKA IZBIRA ELEKTRIČNEGA ROČNEGA ORODJA PO UGODNIH CENAH. KDOR VARČUJE - V KOŠARICI KUPUJE! *** *** ZAHVALA Nenadoma je prenehalo biti srce našemu dragemu očetu MATEVŽU DOBELSKU 16. 9.1927 - 23. 4.1997 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebno se zahvaljujemo kolektivom RLV Velenje, Vegradu in Gorenju, govornikoma gospodoma Valenciju in Jelenu, Rudarski godbi, pevcem, častni straži in gospodu kaplanu za opravljeni obred. Žalujoči: žena Ljudmila, hčerki Danica in Vlasta z družinama. \ ZAHVALA Za vedno je odšel od nas dragi mož, oče, dedi in sin AVGUST TERGLAV dipl. ing. rud. v pokoju 6.10.1939 1 7. 4.1997 GUSTI! V teh pomladnih dneh, ko tišina odmeva po prazni hiši, sem zalo žalostna. Tvoja Zdenka Iskreno se zahvaljujemo Premogovniku Velenje za organizacijo pogreba, Rudarski godbi, Rudarskemu oktetu, rudarskim uniformirancem in rudarski straži. Enako zahvalo izrekamo Šolskemu centru Velenje, SKVG šoli Šentjur in ICU Dunaj. Zahvala velja tudi duhovniku gospodu Tonetu Vrisku za izredno lep obred. Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom, nekdanjim sodelavcem za spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja gospodu ing. Janežiču in gospodu ing. Diacciu za redne obiske na domu in v bolnišnicah v času njegove bolezni. Topla zahvala velja tudi družinam Breznikar, Joger in Mejaš za prijateljske obiske v času njegove bolezni. Iskrena hvala govornikoma gospodu dr. Zerdinu in gospodu Semetu za ganljive besede. Hvala vsem darovalcem sveč in prečudovitega cvetja ter hvala vsem za pisna in ustna sožalja. V globoki žalosti: žena Zdenka, hči Barbara z družino, sin Gorazd in mama Justina. ZAHVALA V 67. letu starosti nas je 24. aprila z bolečino zahrbtne bolezni tiho zapustil naš dragi mož, oče, stari ata, pradedek, tast, brat in stric ALOJZ PODLESNIK Ljubezen, delo in trpljenje bilo Tvoje je življenje. Srce Tvoje več ne bije, bolečine več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker Te več med nami ni. iz Graškogorske 20 v Velenju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, sv. maše in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala sosedam za njihovo nesebično pomoč, Premogovniku Velenje, obema govornikoma, Rudarski godbi, pevcem, vsem praporščakom in gospodu duhovniku za opravljen obred. Zahvala tudi gospodu dr. Fijavžu, zdravnikom in zdravstvenemu osebju Onkološkega oddelka KC Ljubljana in Bolnišnice Topolšica ter patronažni sestri Majdi. Iskrena hvala vsem, ki ste ga imeli radi. VSI NJEGOVI DRAGEMU DEDU GUSTU V SPOMIN Pogrešal Te bom! MATIC ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedija in pradedija JOŽETA OCEPKA iz Vojkove 13 v Velenju Srce Tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, dom je prazen in otožen, se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, Premogovniku Velenje, AMD, DI, DU, ZZB za darovano vnetje, vence in sveče ter izražena pisna in ustna sožalja.Hvala gospodu župniku za opravljen obred in sveto mašo. Zahvaljujemo se pevcem, godbenikom in govornikom. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ŽALUJOČI VSI NJEGOVI. ker Te več med nami ni ZAHVALA Ob smrti dragega JANEZA GLUŠIČA iz Kidričeve 17 v Velenju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in sveče, izražena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo Premogovniku Velenje, dr. Reberniku za dolgoletno zdravljenje in gospodu župniku za opravljen obred. Žalujoči: Sin Ivan z družino ter sestri in ostali sorodniki. Vsem znancem in prijateljem sporočamo žalostno vest, daje v 65. letu starosti, po hudi bolezni, umrl Zdaj se spočij, izmučeno srce, zdaj se spočijte, zdelane roke. Zaprte so utrujene oči. Le moja drobna lučka še brli. IVAN SALOBIR 9. 6.1932 - 26. 4.1997 Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju, sorodnikom, znancem in sosedom za vso pomoč in darovano cvetje. Žalujoči: žena Fanika, sin Boris z Ženo Mirjam, vnuka Jure in Klara, sestre, bratje in ostali sorodniki. Ne jočite ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene in mamice ALOJZIJE REBERNIK iz Sentija 18. 4.1957 -18. 4.1997 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in zancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Hvala pevcem za odpete želostinke, govornikoma in gospodu župniku za opravljen obred. Žalujoči: mož Jože, sin Robi, hčerke Tanja, Petra in Katja. V SPOMIN Tih in boleč je spomin na 1. maj 1995, ko si nas, pred dvemi leti, za vedno zapustil, naš dragi mož, oče, dedek in brat VINKO TRAP Pomlad bo na Tvoj vrt prišla in čakala, da prideš Ti, in sedla bo na rožna da in jokala, ker Tebe ni. (S. Gregorčič) Dnevi minevajo, bolečina ostaja. Prisrčna hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prinašate cvetje in prižigate svečke. Vsi, ki Te imamo radi. V središču Velenje odprta Trgovsko poslovna hiša aFininga Z modno revijo, s katero so očarali obiskovalce, je predalo podjetje Afining v četrtek namenu svojo trgovsko poslovno hišo v samem središču Velenja. Že na začetku gradnje so napovedali, da bo njihov objekt nekaj posebnega, saj želijo tudi navzven pokazati, da so mlad ambiciozen kolektiv, poln idej. Njihove zamisli je vnesel v prakso arhitekt Nande Korpnik (soavtor ureditvenega načrta centralnih predelov mesta), izvajalec gradbenih del pa je bilo Gradbeno industrijsko podjetje Vegrad iz Velenja. Obema, pa tudi predstavniku Banke Celje, ki je finančno pomagalo pri uresničitvi te naložbe, se je na slovesnosti v imenu kolektiva zahvalila pomočnica direktorja Brigita Hrnčič. Nov objekt aFininga ima okoli tisoč kvadratnih metrov uporabnih površin, v treh nadstropjih. V pritličju je Modna galerija hčerinskega podjetja L&G, v zgornjih nadstropjih pa uprava podjetja in borzno posredniška hiša. Naložba jih je skupaj z nakupom zemljišča veljala okoli tri milijone nemških mark. Osnovna dejavnost podjetja aFining so finančno kapitalske naložbe, v njihovi sestavi deluje investicijski sklad Atrust, z njimi aktivno sodelujejo pri lastninskem preoblikovanju podjetij. Del njihove poslovne politike pa je usmerjen v inte- gracijo gospodarskih panog za ravljalskega vidika, katere ocenjujejo, da so jim za- V novi Modni galeriji so nimive iz naložbenega in up- poskrbeli za atraktivno ponud- Arhitektu Nandetu Korpniku, gradbenemu podjetju Vegrad in Banki Celje se je zahvalila pomočnica direktorja Brigita Hrnčič. Otvoritev nove poslovne stavbe in Modne galerije so posestrili z modno revijo, ki so jo pripravila dekleta plesne skupine Versus, pod vodstvom Vladimire Skale bo. Kot pravi direktorica podjetja L&G Karmen Zupane bodo svoje kupce presenečali z izdelki vrhunskih znamk Elegance, Madeleine, Li Ola, Chic, Furst, usnjeno galanterijo, modnimi čevlji, na poseb- ni polici pa bo vedno tudi kaj po posebej ugodnih akcijskih cenah. Mira Zakošek Prijetno srečanje ljubiteljskih pesnikov in pisateljev Svetovni dan knjige, 23. aprila je bilo to, smo v Sloveniji obeležili še posebej pestro, osnovna zamisel tega dneva pa je bila, da s knjigo in cvetom obdarimo vse najbližje, lep prispevek k tako prijaznemu prazniku je dala tudi Zveza kulturnih organizacij Zgornje Savinjske doline s srečanjem ljubiteljskih pesnikov in pisateljev Zgornje Savinjske in Zadrečke doline, ki so ga v sodelovanju s Kulturnim društvom Bočna v dvorani tamkajšnjega kulturnega doma izvedli prejšnjo sredo. Zamisel je zorela in dozorela v dveh letih; zamisel namreč, da bi se ljudje, ki so s pisanjem pesmi in proze šele začeli in tisti, ki so svoja dela že objavljali, srečajo, se spoznajo, sami predstavijo svojo ustvarjalnost, izmenjajo izkušnje in se sproščeno pogovorijo. Marija Rihter, ki sama pesnikuje že dolga leta in vodi kulturno društvo v Bočni, je dala pobudo, da bi bila takšna srečanja prav v Bočni, ljubezen do pisane besede in želja po povezovanju ljudi, ki jih združujejo enaki smotri in cilji, pa je namen tega srečanja. Prvič so ga izvedli torej v sredo in bilo je zanimivo, prijetno in koristno, vse skupaj pa so s čudovitim nastopom dopolnili pevci okteta TEŠ iz Šoštanja pod vodstvom Mitje Venišnika. Ljubiteljskih ustvarjalcev pesmi in proznih del je v obeh dolinah sicer veliko več, za začetek pa se jih je v Bočni zbralo dvanajst iz vseh petih občin, prijetna izkušnja bo zanesljivo pritegnila še ostale, saj so se v sredo na pobudo strokovne sodelavke za literarno dejavnost pri ZKO Slovenije Dragice Breskvar dogovorili, da se v začetku junija spet srečajo. Ob tej priliki bodo v sodelovanju z območno ZKO v svoje vrste povabili še strokovnega mentorja iz vrst jezikovnih pedagogov. V sproščenem pogovoru in z lastno predstavitvijo svoje ustvarjalnosti so namrteč vsi po vrsti zagotovili, da želijo strokovne pomoči, da njihova dela ne bodo namen sama sebi in njim osebno, z izpopolnjevanjem pa jih v bodo v bodoče sami predstavljali na različnih kulturnih in drugih prireditvah po obeh dolinah, morebiti celo širše. mjp ^eMoooče \e ^°Ooče O Raženj JJ gj^jj \ j j ^ JJ O PVC miza 0 90,90 x 90 :