jcena 700 dinarjev [Številka 28(934)
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje
titovo velenje, 14. julija 1988

Zasedanje zborov skupščine občine Velenje | Aktivjsti in borci s0 se zbiali ra 9 srečanju ob jeMrtt
Ukrepi režejo
Uresničevanje srednjeročnega družbenega plana občine Velenje je bila osrednja točka ponedeljkovega zasedanja zbora združenega dela. O takoimenovani majski analizi smo v Našem tedniku obsežno poročali, zato se tokrat dotaknimo le še ukrepov, ki jih je na osnovi te analize in novih pogojev gospodarjenja predlagal izvršni svet, delegati pa so jih potrdili.
Za področje družbenih dejavnosti velja usmeritev, da je treba v okviru omejene skupne porabe
zagotoviti sprotno in tekoče načrtovanje finančnih tokov oziroma uravnavanje porabe v zakonsko določen obseg. Ali, če smo bolj konkretni: od I. junija dalje veljajo za to področje nižje prispevne stopnje (od 24,09 na 21,83). Proučujejo pa že možnost o ponovnem znižanju. Vsi izvajalci morajo pripraviti do septembra programe racionalizacije ter uveljaviti poleg obstoječih, še druge vire financiranja. Delegati so potrdili tudi skupen žiro račun družbenih dejavnosti, s pomočjo katerega bo mogoče ustrezneje razreševati časovna neskladja med prilivi in odlivi sredstev. Tudi na področju materialne proizvodnje je treba pripraviti program racionalizirane-ga delovanja, med drugim pa je predvideno zmanjševanje števila SIS, znižanje števila delegatskih mest, racionalizacijo organiziranosti izvajalskih ozd . . . Potrjenih pa je bilo tudi 7 konkretnih ukrepov za takojšnje izboljšanje razmer v SIS materialne proizvodnje in za razbremenjevanje gospodarstva. Med drugim se morata združiti komunalna in ce-
stna skupnost ter vodnogospodarsko našega območja (doslej je bilo regijsko organizirano). Prispevki za kolektivno komunalno rabo bodo nižji za 0,4 odstotka, ukinjeni pa bodo tudi prispevki za izgradnjo komunalne infrastrukture. Ta se mora zagotavljati z ekonomskimi cenami. Tu pa so še številni ukrepi s področja cen komunalnih storitev, stanovanjske gradnje .. . Potrjena je tudi nižja prispevna stopnja za uresničevanje nalog s področja SLO in DS, požarne varnosti ter za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe. V tem času proučujejo, če bo mogoče znižati še davek na osebni dohodek.
S področja varstva okolja je bila sprejeta zahteva po takojšnjem sprejemu odloka o varstvu zraka ter doslednem nadzorovanju izvajanja ekoloških sanacijskih programov. Za zaustavitev negativnih zaposlitvenih in demografskih gibanj v občini pa je treba sprejeti zelo restriktiven program, ki bo s konkretnimi, nadzornimi aktivnostmi omogočil zasuk trendov v načrtovano smer.
(mz)
Predukrep družbenega varstva v TUŠ
Ne le sooblikovalci preteklosti, ampak
tudi sedanjosti
Z obravnavo sanacijskega programa šoštanjskega tozda Tovarna usnja na seji zborov občinske skupščine je bila, vsaj upajmo, sklenjena dolgotrajna obravnava problematike v tem delovnem okolju in sicer s sprejemom sklepa o določitvi šestmesečnega roka za odpravo razlogov, ki so podlaga za začasni ukrep družbenega varstva v tem delovnem okolju.
Takšen predlog jim je podal velenjski izvršni svet, ki je ob obravnavi predlaganega sanacijskega programa ocenil, da brez dodatnih jasnih opredelitev tega programa ni trdnih zagotovil za dokončno odpravo vzrokov slabega poslovanja. To še posebej velja za kadrovsko, tehnološko in ekološko področje-
Menili so tudi, da lahko nerazrešeno ekološko vprašanje v tem delovnem okolju, vpliva na neuresničevanje sprejetih ekoloških usmeritev v celotni občini.
V TUŠ morajo v sodelovanju z matično delovno organizacijo takoj izdelati sanacijski program, v katerem bodo zagotovili kratkoročne ukrepe za dosego pozitivnih poslovnih rezultatov, ta program pa morajo operacionalizirati na kadrovskem, tehnološkem in ekološkem področju ter na področju urejanja prostora. Skupščina je naložila po-
leg izvršnemu svetu, ki bo redno spremljal uresničevanje sprejetih usmeritev, še Savinjsko-Šaleški gospodarski zbornici, SDK, Ljubljanski banki ter Skupnosti za zaposlovanje, da se vključijo v uresničevanje teh nalog, to pa je priporočila tudi družbe-no-političnim organizacijam občine.
(mz)
Radi se zberejo aktivisti Šaleško Mislinjskega okrožja na srečanjih vsaki dve leti. To je seveda priložnost, da s spomini sežejo v najbolj huda leta naše polpretekle zgodovine in hkrati, da se pogovorijo, kako je danes. Kajti, kot poudarjajo, ne želijo biti le sooblikovalci preteklosti, ampak tudi sedanjosti.
Letošnje, deveto srečanje, je bilo v lepem okolju, ob restavraciji Jezero, pod pokroviteljstvom Rudarsko elektroenergetskega kombinata Franc Leskošek Luka. Lepo srečanje sta aktivistom pripravila okrožni odbor in pokrovitelj, k pri jetnemu razpoloženju pa je seveda veliko prispevala tudi sončna nedelja in tudi člani moškega pevskega zbora Kajuh, recitator Marko Magdič Podkrajski fantje.
Prisrčno dobrodošlico je aktivistom, borcem 3. bataljona vojske državne varnosti in varnostno obveščevalne službe, ki se zadnja leta pridružujejo temu srečanju in drugim vabljenim gostom, najprej izrekel predsednik okrožnega odbora Janko Že-vart. Pozdravila in izrazila zadovoljstvo, da je to srečanje na območju krajevne skupnosti Stara vas pa jih je tudi Mara Zrnič, predsednica borčevske organizacije v tej
krajevni skupnosti. Aktivisti pa so toplo pozdravili gosta, slavnostnega govornika, predsednika republiške konference SZDL Jožeta Smoleta, saj jih je tako na neposreden, živ, način seznanil o trenutno najbolj aktualnih vprašanjih v republiki in državi. Misli iz pozdravnega govora Janka Ževarta in Jožeta Smoleta objavljamo na tretji strani.
Na srečanju so aktivisti ocenili delo okrožnega odbora. Poročilo jim je prebral Jože Verdev — izvolili pa so tudi nov odbor in za njegovega predsednika znova Janka ževarta.
1 I
Začemato se
Komunisti govorili o nadaljnjih nalogah
Na ponedeljkovi seji so člani predsedstva občinskega komiteja Zveze komunistov Slovenije Velenje razpravljali o nalogah in aktivnostih, katere so dolžni uresničiti na osnovi usmeritev sprejetih na seji CK ZKJ. Spregovorili pa so tudi o uresničevanju lastnega operativnega načrta, saj si prizadevajo, da bi kar najbolj dosledno spremljali izvajanje postavljenih usmeritev. Ugotovili so, da so dosedanje načrte uresničili zadovoljivo in da morajo s prizadevnim delom nadaljevati tudi v poletnih in jesenskih mesecih.
Nadomestne volitve člana predsedstva SRS
Na seji predsedstva občinske konference SZDL Velenje so sprejeli rokovnik o pripravah na nadomestne volitve člana predsedstva SR Slovenije za ekonomsko področje (to nalogo je doslej opravljal Janez Stanovnik — sedanji predsednik predsedstva).
Do začetka septembra je potrebno v temeljnih okoljih evidentiranje zaključiti (evidentira lahko sleherni posameznik in to občana iz lastnega okolja ali kateregakoli občana iz celotne Slovenije — takšnega kandidata pa potem potrdijo ali pa ne na določenem organu).
V mesecu oktobru bodo potem temeljne in občinska kandidacijska konferenca, tako da naj bi bil nov član predsedstva Slovenije izvoljen do konca meseca novembra letos.
Občinska konferenca SZDL poziva občane, da se aktivno vključijo v evidentiranje člana predsedstva SR Slovenije.
(mz)
Tudi letos priznanja
Savinjsko-Šaleške
zbornice
Tudi letos bodo ob 29. novembru. prazniku republike, podelili zbornična priznanja — zlato plaketo, ki jo podeljujejo za izredne zasluge in dosežke pri razvoju gospodarstva, srebrno plaketo za vidnejše zasluge in dosežke pri razvoju gospodarstva, častne plakete, ki jih Savinjsko-Šaleška gospodarska zbornica podeljuje za visoko stopnjo sodelovanja z zbornico in napore pri uresničevanju njenega programa ter širi-* tvi gospodarskega sodelovanja in povezovanja tudi zunaj regije in diplome Savinjsko-Saleške zbornice, te podeljujejo za zasluge pri razvoju gospodarstva, ob jubilejih ter za večletno aktivno delovanje v zborničnih organih.
Savinjsko-Šaleška gospodarska zbornica Titovo Velenje že sprejema predloge za podelitev teh priznanj, na njenem naslovu pa morajo biti najkasneje do 20. septembra.	(mkp)
Mi smo za mode!
m^jj
Turistične postelje pa samevajo
Konec tedna je bil neznansko vroč, ponedeljek je bil še vroč, v torek pa se je že ohladilo. Takole je bilo konec tedna ob jezeru, začenjajo pa se, če še ne veste, pasji dnevi. Kakšni bodo, bomo kmalu občuti-li. (foto: VOS)
Hudo vroče je. Res je težko misliti na kaj drugega kot na prijetno senco, kje ob morju, jezeru, gorah. Trume turistov se valijo v turistične kraje. Hitijo mimo našega mesta, preko Šaleške doline. Tisti, ki se tu ustavijo, pa so čedalje bolj redki.
Začudeni smo, ko jih ni, saj imamo vendar že poldrugo leto do potankosti izdelan koncept turizma, v katerem smo opredelili to gospodarsko vejo kot prednostno. Ugotovili smo namreč, da imamo za njen razvoj veliko možnosti.
Turistov pa kljub temu dokumentu ni in ni. Mi sicer trmasto vztrajamo, vendar so očitno oni še bolj muhasti, pa hočejo vse najprej videti, preizkusiti ... Pridejo le, če jim zares ugaja. Verjamejo le tistemu, kar so doživeli sami. Naše zagotavljanje, kako je za vse skupaj dobro poskrbljeno, jim ni mar. In najbrž jih je treba razumeti, da niso pripravljeni prenočiti v hotelu C kategorije, da v naši Topolšici nimajo kaj početi, da je tu še toliko čejev, da
bi lahko popisali ves časopis, če bi hoteli vse našteti. Predvsem pa je tu še geslo »Turizem so ljudje«, ki našim gostinskim in turističnim delavcem, kje ostalim občanom, še niti slučajno ni prišlo v kri. In slika je tako popolna — seveda porazna. In to kljub temu, da se prav vsi tako neznansko trudijo, da so vedno znova prizadeti, če slučajno kdo dregne vanje, saj so vendar v svojem
NAŠA TEMA
okolju odpravili pomanjkljivosti, le pogoji gospodarjenja so v tej panogi težki ...
Prav gotovo so. Pa nekaterim vseeno uspe!
Dogovarjanja gor, dogovarjanja dol, čas pa mineva. Naše turistične postelje (že itak jih ni veliko) pa samevajo. Število nočitev nam vse od začetka tega srednjeročnega obdobja pada. Lani smo imeli kar 20 od-
stotkov tujih gostov manj kot leto prej, število gostov pa nam je upadlo tudi v prvih mesecih tega leta, ko smo imeli nastanitvene zmogljivosti zasedene le še 39 odstotno. Tu je sicer še nekoliko obetavnejši podatek, ki pa ga je prav tako mogoče zelo različno komentirati. Nekoliko nam je namreč porastlo število tujih gostov (to število pa je vseeno zelo skromno). Ob tem se seveda postavlja vprašanje, koliko je to naraščanje zasluga turističnih in gostinskih delavcev. Osebno sem prepričana, daje to izključno rezultat uspešnih poslovnih stikov Gorenja in drugih naših ozdov s tujimi partnerji, ki se vse pogosteje mudijo pri nas.
To pa je veja turizma, za katero imamo v občini nedvomno največ možnosti, pa jo mnogo premalo vidimo in skoraj nič ne naredimo, da bi se kaj spremenilo. In nekoliko zahtevnejši poslovni partnerji se raje peljejo kakšen kilometer dlje, kot da bi prenočili v hotelu C kategorije.
MIRA ZAKOŠEK
2.stran*naS C35
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
titovo velenje *	14. julija 1988
CEUSKO OBMOČJE
Drobno gospodarstvo v regiji ne zaživi
Kolikor se jih rodi, jih tudi zamre
Samo politična akcija ni dovolj — ustvariti je treba ekonomske pogoje. Vendarle večje sodelovanje na celjskem območju.
Po mnogih razpravah o potrebi po hitrejšem razvoju drobnega gospodarstva so o tem pred dnevi spregovorili tudi na seji sveta občin celjskega območja. Ocena, ki je že precej časa enaka, kaže le klavrn delež drobnega gospodar-
stva v družbenem proizvodu (v razvitem svetu tudi do polovice, na našem območju dobrih šest odstotkov). V vseh občinah sicer razpravljajo o tem, kako bi zasebno obrt in družbeno drobno gospodarstvo hitreje razvijali, žal pa so kaj konkretnejšega naredili le redki. Vse prepogosto se ustavljajo ob ocenah, da so za to krivi zakoni.
V zadnjih letih so na našem območju ustanovili le tri male produkcijske enote (dve v Celju.
ena v Laškem), novih pogodbenih organizacij ni več, zasebne obratovalnice pa tudi ustanavljajo zelo različno. Največji napredek beležijo v Slovenskih Konjicah, sicer pa velja, da približno (oliko obratovalnic kot jih ustanovijo na novo, tudi zamre. Ob tem ko bi po načrtih morali v Sloveniji ustanoviti letno 400 do celo 700 novih malih organizacij, če želimo razvoj, kot smo si ga začrtali, pa se pri nas mnoge manjše enote ukvarjajo z vse večjimi težavami, ker jim primanjkuje dela. Namesto da bi združeno delo prepuščalo posamezne programe obrtnikom, jim programe celo jemlje. Kot je dejal sekretar MS ZKS Dane Rine pa je tudi precej organizacij združenega dela. ki nekatere dobre programe ljubosumno čuvajo v predalih, namesto da bi ustanavljali nove delovne enote.
Celjski župan Tone Zimšek je ob tem dejal, da bi se v regiji mo-
rali bolj povezati, da ne bi po nepotrebnem zgubljali sil. Tu razmišljajo o podjetju za ustanavljanje organizacij drobnega gospodarstva, skupaj naj bi spregovorili o predlogu novega obrtnega zakona in še pravočasno dali nove pobude. Možnosti sodelovanja pa je še več. Božo Lednik s Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice je bil med prvimi, ki je tako pobudo sprejel, saj je po njegovem vsak prenos izkušenj še kako dobrodošel.
V hitrejšem razvoju drobnega gospodarstva, posebno še, ko naj bi ukinili nemogoče omejitve pri zaposlovanju, mnogi tudi vidijo možnost boja proti naraščajoči brezposelnosti. Ta tudi na celjskem območju močno narašča: zdaj je že nad tisoč iskalcev zaposlitve, nekateri pa se bojijo, da jih bo koncem leta že dva tisoč.
(-no
Sosedje so praznovali
Potrebna bo preobrazba
V spomin na veliko napisno akcijo v noči s 6. na 7. julij 1941 so Zalčani prejšnji teden proslavili svoj občinski praznik. Tokrat so bile osrednje prireditve na Vranskem. Ob občinskem prazniku je slavil tudi ta kraj — minilo je namreč že 120 let odkar je ta kraj dobil trške pravice. Ob jubileju so središče trga prenovili in v soboto ga je devet pionirjev, ki so predstavljali prav toliko va-
ških skupnosti te krajevne skupnosti, tudi odprlo. Mladi krajani trga, člani turističnega krožka, so s šopki cvetja tudi obdarili vse, ki so prišli na sobotno proslavo - pa ne le njih, ampak tudi potnike, ki so med vožnjo z avtobusom postali v njihovem kraju.
V kulturnem domu na Vranskem je bila tudi slavnostna seja skupščine občine in družbenopolitičnih organizacij, ki so se je
udeležili tudi mnogi gostje. Seveda to ni bila le priložnost za slavje, ampak tudi za presek dela in zastavitev načrtov za prihodnje. Anton Bratuša, predsednik žalskega izvršnega sveta je ob tem opozoril na težave, s katerimi se je njihovo gospodarstvo srečevalo predvsem lani. Letos so zaznali nekaj ugodnejših kazalcev, vseeno pa jih čaka še resno delo, če želijo ujeti korak z ostalimi in preiti na trdnejšo pot.
Na seji so tudi podelili občinska priznanja: zlate, srebrne in bronaste grbe, pa tudi plakete občine. Eno od plaket je prejel
tudi smučarski skakalec Matjaž Debelak. Vendar pa ga na podelitvi ni bilo, žalski župan Ludvik Semprimožnik pa ga je opravičil: ta dan je namreč imel važno življenjsko opravilo, saj seje poročil.
Dan poprej je Hmezad na Bregu pri Polzeli odprl največji in najsodobnejši namakalni sistem v naši republiki. Z namakanjem 480 hektarov hmeljišč bodo pridelek zvečali za 15 do 20 odstotkov. Naložba je veljala 30 milijard dinarjev.
(-fk)
SAV/NJSKO-ŠALEŠKA NAVEZA
Savinjska ni le Celje
Pa še kako prav ima! Mislim namreč na nekega znanca, ki me je ošvrknil, da pri svojem pisanju savinjski del »naveze« preveč navezujem le na Celje. Saj — je poudaril — Savinjska dolina še zdaleč ni le Celje, niti ne le celjska občina. Savinjska dolina se razteza. . . Ta poduk geografske opredelitve te doline bom opustil. Posebno še, ker se občasno kaj radi pojavijo kaki kraji, ki ne bi nič kaj radi sodili v to dolino. Seveda ne tedaj, ko bi o njej govorili dobro, ampak tedaj, ko bi zaradi česa slabega radi nekateri to dolino pisali kar z malo začetnico.
Da savinjsko-šaleška navezava ne pomeni le znaka »proti« med velenjsko in celjsko občino končno kažejo tudi nekateri konkretni primeri. Taki primeri, ki točno dokazujejo, da so se vezi med tema dvema občinama dejansko pretrgale — savinjsko — šaleško sodelovanje pu je ostalo. Kot je to primer pri gospodarski zbornici, družbenemu pravobranilcu samoupravljanja in še čem. Pri nekaterih stvareh se sicer nekaj na-zira, da bi se stvari uredile spet po starem, vendar ni naše, da bi o tem prehitro odločali. Posebno še, da bi pred politiki rekli, da je tako tudi prav. Saj so
končno tudi mnogi (ali celo premnogi) govorili, da se mora velenjski del Ljubljanske banke združiti s celjskim pa. . . Da zdravstva ob tem sploh ne omenjamo.
Res pa je, da sta se zadnji čas ti dve občini spet zbližali na enem zelo pomembnem področju, saj se lahko v obeh sredinah pohvalijo z območji, kjer je najbolj prizadeto človekovo okolje. To pa seveda po drugi strani onemogoča primerjave.
Kaj bi na primer imeli od tega, če bi primerjali vpliv takega okolja na ljudi v Šoštanju in Celju. Prav malo, saj so v obeh
primerih posledice verjetno enake - hude. Pa je zato veliko bolj smotrno, da bi se ob takem primeru tudi Velenjčani zgledovali po Celjanih in se primerjali s Konjičani. Celjski zdravstveni center bo namreč pregledal večje število mladih in odraslih v občini Slovenske Konjice in Celje, torej v dveh krajih, ki se glede okolja zelo razlikujeta. V Celju je ozračje med najbolj onesnaženimi, v Konjicah še najbolj čisto. Pa bomo videli, kaj se bo pokazalo.
Sicer pa nekateri tudi pravijo, da ne bi bilo slabo, če bi se v naši regiji malo bolj primerjali s Konjičani.
(frk)
Ko/umna naše vsakdanjosti
Kar nekako težko je v rej poletni vročini urejati misli. In listi, ki so že imeli razgrete glave, namesto, da bi jih sedaj hladili v kakšni senči-ni, še pregrevajo možganske zavoje.
V prvih julijskih dneh so nas razveselili delavci Kvar-ner expressa s >čudovitim< povabilom na Goli otok. Izjemna priložnost, piknik, z obveznimi ražnjiči in čevap-čiči, kopanje, ples. lahkoten sprehod skozi kaznilniške prostore, ugled umetniške zbirke del bivših >delavcev< in informbirojevcev. skratka super. Naša poletna alternativa je torej Goli otok. Morda sploh naša alternativa. Sedaj lahko samo še čakamo, da nam kdo ponudi piknik v Begunjskih zaporih, veselico v Doberdobu . . .
Navdušujoče misli je te dni izrekel tudi odbor za usmerjeno izobraževanje pri izobraževalni skupnosti Slovenije. In sicer o uvedbi participacije v višjem in visokem šolstvu.
Mi iz province, razen red-
kih petičnih izjem, torej vse bolj posla jamo PK. K V ali kakšen podoben profil, saj bomo ljubljanski gospodi, ki hoče po 250 starih milijonov in več vnaprej za sobo za naše študente, gotovo ob tej participaciji, še stežka ustregli. Sicer pa kakšne trende zasleduje visoko šolstvo v Sloveniji, bomo kmalu vsa zahtevnejša dela bratsko razdelili.
Marin Grubič. predsednik tovarniškega sindikata v Bo-rovu. je v svet prenesel naslednjo grozljivko o našem socializmu na pragu 21. stoletja: »Nekatere delavke v tovarni padajov nezavest zaradi lakote.« Že res, da slabi v tržnem gospodarstvu propadejo, res pa je tudi, da marsikje životarijo predvsem zato, ker so prej nekateri mnogo predobro jedli. In ZK, ki je več časa, skrbi in simpatij namenila poslušnosti in enoglasnosti ter poskrbela, da so argumentirani apeli dobivali ustrezno diferenciacijo, sedaj seveda poži-
ra grenko pilulo: redčenje in staranje lastnih vrst in vzklike razjarjenih delavcev pred CK!
Slovenci smo v Jugoslaviji še vedno vroča tema. Številni znalci nam nonšalantno, a grobo, merijo streho. Kar s strahom človek pokuka v Borbo, Politiko, NIN, prisluhne dnevnikom iz drugih republik. Paranoično postopam pred ogledali in iščem na svojem licu. izpod očesa na ulicah kontroliram znance in neznance. Sem — nisem. si — nisi kontrarevolu-cionar, romantični nacionalist, fašist. Nekaterim prijateljem, ki nam preko republiških mej tako skrbno žugajo, je očitno vse jasno. Prepoznali so nas. Verjetno bi bilo sicer bolje, če bi nam s svojo vsevidnostjo nakazali pot skozi nujno tehnološko modernizacijo, sebi pa pogosto iz pasli golega preživetja. A to je očitno že druga tema.
Velenjsko poletje bomo, vsaj upamo, sklenili s pomembno pridobitvijo. Res. da dela kasnijo in res prvi
september ni kakšen pomemben praznik, res to tudi ne bo multimedijski dogodek, ki bi-se mu javno poklonilo nekaj tisoč naših občanov, a vendarle zaupamo našim fantom, da bodo kljub vsem tem pomanjkljivostim, zmogli obljubo pravočasno udejaniti in nekaj sto bodočim šolarjem, omogočili učenje v sicer močno realsocialistični šoli, brez kuhinje, jedilnice in telovadnice. Očitno smo ugto-tovili, da so marginalne pridobitve našega pedagoškega sistema, saj visoke cene šolske prehrane itak vedno bolj krčijo število >šolskih jedcev< in obujajo Vorančevo zgodbo o črnem in belem kruhu. Pogled na pomembne športne objekte v Titovem Velenju, če ga bodo pedagogi učencem ob prenatrpani snovi lahko omogočili, pa bo gotovo naše otroke prevel s takšno blaženostjo in športno srečo, da jim kakšne neumne misli o lastni rekreaciji ne bodo razganjale mladostnih glavic.
In če nam in našim otrokom to poletje še ni dovolj rožnato, potem ga strnimo v teh dneh na stadionu ob jezeru. Videli bomo cirkus v cirkusu.
BORIS ZAKOŠEK
EMONA EKSPRES
Vroče, da je kaj
Prvi julij mi je vedno veliko pomenil — iz Ljubljane so odšli srednješolci, študentje, delavski razred pa na dopust. Ob tem me je razveseljevalo dejstvo, da bodo mestni avtobusi skoraj tri mesece normalni, ker drugače so kar devet mesecev na leto nenormalni: v njih se drenjamo, hodimo drug drugemu po nogah, se repenčimo, zmerjamo in uganjamo podobna kulturna dejanja. Seveda je treba opozoriti, da to še ni kontrarevolucija, čeprav prebivalci slovenskega glavnega mesta menijo, da Integral vendarle >počenja< nad našimi trupli specialno vojno, ko se požvižga na fizikalno zakonitost, da lahko v istem času in na istem mestu stoji le en predmet, ne pa dva. Da je z ljudmi še toliko večji hudič, je pa jasno.
Letos pa se prvega julija to ni zgodilo. Mestni avtobusti so še vedno nabiti tako kot da nekateri posamezniki v tej hudi vročini in soparici zanalašč tiščijo v vozila, da bi ostalim zagrenili življenje. Nekaj hudega se je moralo ;zgoditi, da Ljubljana v teh dopustniških dneh ni prazna, osamljena in nasploh zapuščena. Odgovor lahko poiščete na levem in desnem bregu Save, kjer šotorijo, bivakirajo in se sploh gredo razviti turizem prebivalci našega glavnega mesta. Ob enajstih dopoldan v dvokilometrskem pasu na obeh straneh Save skorajda ni več kotička, na katerem bi nemoteno svoje telo nastavili vročim sončnim žarkom.
Preseljevanje ljubljanskega dela slovenskega naroda se je tokrat končalo le nekaj kilometrov izven mestnega centra, na obrežju reke, v kateri se upajo zmočiti le najbol j junaški posamezniki, ker je Sava tako umazana, da mestne oblasti še zdaj ne vedo natanko, ali se sploh splača zgraditi čistilno napravo. Tudi, če jo zgradijo, bi iz gnojnice lahko naredili samo onesnaženo vodo, zato je bolje, da je ne zgradijo, ker tako in tako ni denarja.
Čeprav v južnih časopisih o Sloveniji vedo prav vse in še več kot to (vedo tudi za stvari, ki jih ni), pa so spregledali nesramno dejstvo, da Slovenci letos množično bojkotiramo naše morje in ga prepuščamo z dolarji in markami opremljenim tujcem. V Ljubljani je še huje, kajti za Savo ta čas ne najdete niti enega primerka človeka, ki bi bil oblečen. Dalje to pomeni, da so vsi goli in bosi, kot se za te čase spodobi, kar je seveda prav posebne vrste provoka-cija in omalovaževanje dosežkov našega samoupravnega sistema. Ali pa je stvar lahko tudi drugačna, ker se ve, da v naših obmorskih letoviščih domu-jejo in si gredo turizem popolnoma goli tujci, ki jih že samo dejstvo, da so pri nas lahko brez obleke gromozansko veliko stane. To torej pomeni, da danes biti gol ni poceni, še zlasti če si Slovenec, ker vse, kar Slovenci dandanes storimo, nas drago stane.
Piše:
Vinko
Vasle
|
Zato sem zadnjič na pročelju našega bloka osebno preple-skal najnovejšo parolo, ki bi lahko dokončno vznemirila progresivno jugoslovansko javnost. Smrkavec, ki — pomislite — ne šteje niti dobrih deset let, je z avtolakom na fasado napisal tele besede: »Ko bom velik, bom Janša!« Takoj naslednji dan (preden sem napisa"preple-skal) je vodstvo naše krajevne skupnosti na vse vhode v stanovanjske bloke nalepilo posebna obvestila, v katerih apelira na samozaščitno zavest krajanov in jih poziva, da naj vendarle malo bolje čuvajo naše socialistične pridobitve (fasade sem vsekakor sodijo, bi rekel) in naj vsako sumljivo osebo prijavijo na za to posebej določeno telefonsko številko. Časi so vznemirljivi, menijo na naši krajevni skupnosti, in prav je, da zavedni krajani preprečimo hujša vznemirjenja javnosti, provokacije in sovražne parole.
To me je dokončno utrdilo v prepričanju, da je treba parolo prepleskati. smrkavca pa vsaj za ušeca, da si bo zapomnil, da je fasada bloka splošno ljudsko premoženje. To sem povedal tudi predsedniku hišnega sveta, ki se je zgrozil ob teh mojih besedah. Sploh ne gre za fasado, je rekel, ampak za parolo. In če mulec že ne more drugače, kot da piše po zidovih, naj piše ustrezne parole, je še dodal predsednik hišnega sveta.
Potem sem pleskal fasado, čez dva dni je na istem mestu zločina že bila druga parola: »Nikoli nočem biti velik!« In še danes je tam in jo naj kar civilna zaščita naše krajevne skupnosti prepleska če hoče. Ali pa predsednik hišnega sveta — mulec je namreč njegovo delo, se pravi njegov sin, le da tovariš predsednik tega ne ve.
Ker tile vroči, že skoraj tropski dnevi niso najbolj primerni za resna razglabljanja, me malo skrbi, kako bomo razrešili nekatere neprijetne slovenske zadeve! Zdaj moramo po hitrem postopku pripraviti predlog ustavnih sprememb na zvezni ravni, potem bomo imeli sojenje pred vojaškim sodiščem, na katerega vreme ne bi smelo vplivati, ker bi tudi to bil pritisk na naše neodvisno sodstvo . .. Organizatorji tradicionalnega ljubljanskega poletnega festivala tudi ne vedo, kaj bi dali na program: zadnji hip so namreč svoje sodelovanje na glasbenih dnevih odpovedali glasbeniki iz Sarajeva, Skopja, Beograda in Novega Sada.
Uradno niso pojasnili zakaj ne, čeprav vrabci na strehah čivkajo, da gre za »politični bojkot proti razmeram v Sloveniji<. Kot pravi predsednik črnogorske turistične zveze pa je tudi »slovenska desnica kriva, da na črnogorski obali ni veliko tujcev«. Poznavalci pa grobo trdijo, da tudi levica pri tem ni nedolžna. Res je vroče, a že Smole je zadnjič rekel, da bo jesen še bolj vroča. Kdo bi razumel te meteorološke napovedi: če je nevihta, ni v redu; če je vroče, ni v redu in že dejstvo, da sploh kaj je, ni sprejemljivo. Mikulič ima prav, da ta narod ne ve, kaj bi rad . . .
KS Šmartno — kabelska TV
Leto dni je minilo od otvoritve kabelske TV v naši krajevni skupnosti. Smo v fazi dokončanja izgradnje drugega dela in odpravljanja napak. Gorenje — Servis uvaja neprekinjeno dežurno službo. Zato obveščamo krajane naše krajevne skupnosti, da napake pri sprejemu javijo na naslednje naslove: Alojz Kikec (853 239), Alojz Penšek (853 842), Ivan Novinšek (853 109) in Slavko Brglez (858 275). Ti bodo napake javili dežurni službi.
Zdravko Golob
>NAŠ ČAS<, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10.
>NAŠ ČAS< je bil ustanovljen 1. maja 1965; od 1. janu-
arja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik >Šaleški rudarc, kot tednik pa izhaja >NAŠ ČAS< od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan
Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka i Foita 10, telefon (063) 853 451, , 856 955, 855 450. Brzojavni
naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 700 dinarjev. Mesečna naročnina 2.540 dinarjev, polletna naročnina za individualne naročnike 15.240 dinarjev, za tujino 25.900 dinarjev.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za >NAS GLAS< se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
Govor predsednika republiške konference SZDL Slovenije Jožeta Smoleta na 9. srečanju aktivistov šaleško-mislinjskega okrožja
Iz krize po demokratični poti
Naše srečanje poteka v času, ko se srečujemo z novimi preizkušnjami, predvsem pa s številnimi usodnimi vprašanji, ki so že večkrat razgibala politično življenje vseh slojev našega naroda. Soočamo se z novo fazo reševanja družbene in ekonomske krize v SFR Jugoslaviji. Ne glede na vse zaplete in globoka protislovja je objektivno vendarle okrepljen položaj socialističnih sil, ter jasnejše opredeljena socialistična samoupravna alternativa našega razvoja, do katere je prišlo s Konferenco ZK Slovenije in s Konferenco ZK Jugoslavije ter njenimi usmeritvami. Govorim o uveljavljanju ukrepov, ki so pogoj za gospodarsko in politično reformo. V široki javni razpravi o možnih ustavnih dopolnilih se je zaostril idejni spopad, ki je izraz različnih interesov v naši jugoslovanski družbi. Napredni, propulzivni del jugoslovanskega gospodarstva se zavzema za tržno ekonomijo in socialistično samoupravljanje, zaostali del našega gospodarstva se pa zavzema za širok državni dežnik. Vendar prevladuje napredni koncept, kar se kaže tudi v prenovi ZK in nujni prenovi v SZDL — ki ji je Konferenca ZK Jugoslavije odprla jugoslovansko razsežnost.
Sredi tega se danes nahajamo, spoštovane tovarišice in tovariši, na to je osredotočena vsa naša pozornost. Ključno vprašanje, ki se ga moramo zavedati je, ali smo se iz krize sposobni izvleči po demokratični poti z združevanjem ustvarjalnih sil dela in znanja, ali po nedemokratični poti in z delovanjem oblasti. Prepričan sem, da se vsi strinjamo, da moramo iz krize priti po demokratični poti, z oslonitvijo na moč ljudskih množic in z zagotavljanjem novih širših horizontov človekovih pravic.
Ko vas pozdravljam v imenu SZDL, vas želim spomniti tudi na pomembnost izročil naše predhodnice. Osvobodilne fronte slovenskega naroda, ki se mi jih zdi v tem času še kako smotrno poudariti. Pluralizem med nami moramo nenehno razvijati, saj bomo le tako lahko zadržali sodobni demokratični značaj samoupravnega socializma. To nam veleva naše ljudsko — fron-tovsko izhodišče. Socialistična zveza Slovenije naj bo široko ljudsko gibanje za moderni socializem, gibanje, ki bo s širino demokratičnega dialoga zagotavljalo ustrezne rešitve in odpiralo nove horizonte človekovih pravic. V jugoslovansko socialistično skupnost enakopravnih narodov in narodnosti srno stopili kot suveren narod. Kot taki
se hočemo razvijati tudi vnaprej in se nenehno usposabljati za to, da prispevamo svoj delež k hitrejšemu utrjevanju socialistične samoupravne in neuvrščene Jugoslavije.
Kljub takšni jasni opredelitvi in prizadevanjem pa se moramo spet in spet vprašati zakaj resnica o SR Sloveniji tako težko prihaja v druge dele Jugoslavije. Zakaj in v čigavem interesu je ustvarjanje izkrivljene podobe in predsodkov o Sloveniji, sejanje nezaupanja v vse kar se dogaja ali prihaja iz Slovenije. Največjo odgovornost zato gotovo nosijo vsi tisti, ki z neodmerjeno javno besedo brez poznavanja dejanskega stanja, resničnih razmer in dejstev delijo lekcije in brez argumentov dajejo od daleč in s strani ocene o vsem kar se pri nas dogaja ali pa naj bi se po nji-
dogajanj pri nas. Posledica tega je, da se nam pod vtisom tako ustvarjenih napačnih in izkrivljenih predstav z zaskrbljenostjo obračajo občani iz drugih delov Jugoslavije, posebej tisti katerih sinovi odhajajo na služenje vojnega roka v Slovenijo, z vprašanji, kaj se pri nas dogaja in kaj jih tu pravzaprav čaka.
Eden od občanov iz Srbije je poslal pismo, v katerem navaja, da bo njegov sin septembra šel na služenje vojnega roka in da se boji, če bo moral na služenje v Slovenijo, boji pa se zato, ker je zvedel, da se v Sloveniji psuje, da se pljuva po vojakih JLA, da se šikanira oficirje in ker je iz tiska izvedel, da nikdar na Kosovu ni bilo tako negativnega razpoloženja proti JLA kot je to danes v Sloveniji. Takšna pisma me resnično prizadenejo, ker sem pre-
javne besede in zlasti odgovornost. Tisk, radio in televizija pa tudi vsi drugi, ki v javnosti nastopajo, bi se morali zavedati svoje velike vloge in odgovornost za krepitev sožitja, sodelovanja in zaupanja med narodi za večjo kulturno in vsakršno drugo izmenjavo, za pretok ljudi, idej in znanja.
Zahteve slovenske javnosti, da se v primeru osumljenih za izdajo vojaške tajne, dosledno spoštujejo človekove pravice, se v nekaterih sredinah v drugih delih Jugoslavije izkazuje kot nedovoljen na vojaške pravosodne organe pri nekaterih pa se to celo interpretira celo kot napad na jugoslovansko ljudsko armado in kot napad na integriteto socialistične Jugoslavije.
Mi vsi vemo. da je izdajanje vojaške tajnosti hudo kaznivo
hovem dogajalo. Velik delež k temu prispevajo tudi nekatera sredstva javnega obveščanja, ki napihujejo sleherni izpad ali neodgovorno ravnanje posameznikov in to uporabijo za prikazovanje razmer v Sloveniji nasploh. Takšen primer, teh pa v zadnjem času ni malo, je tudi prikazovanje posameznih neodgovornih izgredov in žalitev pripadnikov JLA ali drugih narodov in narodnosti, ki se na žalost dogajajo ne samo v Sloveniji ampak v vsej Jugoslaviji in ki smo jih vsi, vsa slovenska javnost odločno obsodili. V delu tiska se je na takšen način ustvarilo skrajno negativno, enostransko in tendencio-zno razpoloženje do Slovenije in
pričan, da so avtorji teh pisem pošteni ljudje, ki pa so očitno in-doktrinirani z nekaterimi napisi v delu jugoslovanskega tiska in z nekaterimi predstavitvami na TV in v nekaterih drugih sredstvih obveščanja. Mi v Sloveniji vemo, da takšne poglede in takšna stra-hovanja z dejanskim stanjem pri nas in z resničnim razpoloženjem naših ljudi nima nič skupnega, je pa posledica neodgovornega ravnanja tistih, ki na takšen način manipulirajo z javnostjo. Ne vem ali se pri tem zavedajo težkih in daljnosežnih posledic, ki jih to povzroča. Nezaupanja, ki se na takšen način vnaša med narode in narodnosti ni lahko popraviti. Kje je tu razum, etika
dejanje in to ne samo v socialistični federativni ampak v sleherni demokratični državi. Vendar kadar gre za preiskavo in za sodni postopek moramo zagotavljati spoštovanje človeških pravic, dokler stvari niso dokazane, dotlej ne morejo biti smatrane za kaznive. V tem pogledu smatramo, da je popolnoma razumljiva zahteva, da naj se obtoženi branijo s prostosti, da naj imajo civilne advokate in da naj se proces vrši v javnosti. To so normalne zahteve, ki jih izpostavlja slovenska javnost. So v skladu s spoštovanjem človekovih pravic. Naj ob tem omenim da je Jugoslavija ratificirala mednarodni pakt o človekovih pravicah, ki v tem pogle-
du posebej zagotavlja pravice vseh obdolženih do obrambe s prostosti in seveda tudi pravice, da imajo civilne zagovornike, odnosno advokate. Teh zahtev ni možno tretirati kot napad na vojaške pravosodne organe, posebej pa ne kot napad v negativnem smislu na jugoslovansko ljudsko armado. Tudi kulturni miting, ki je bil v Ljubljani, so nekatera sredstva obveščanja v drugih delih Jugoslavije prikazala skrajno tendenciozno. Nekateri posamezniki pa so si celo dovolili trditev, kot da je na tem mitingu prišlo do fašistoidnih pojavov. Takšne laži odločno obsojamo, njihove avtorje pa opozarjamo, da je njihovo ravnanje resnično naperjeno zoper interese naše jugoslovanske skupnosti, zoper medsebojno zaupanje, zoper enakopravno bratsko sodelovanje narodov in narodnosti Jugoslavije.
Mi nimamo seveda ničesar zoper kritično obravnavanje posameznih pojavov, toda sleherna kritika mora biti utemeljena in mora upoštevati dejstva. Napihovanje posameznih ekscesnih pojavov na obrobju našega družbenega dogajanja pa je skrajno neodgovorno početje. Z_ vso odločnostjo zavračamo in obsojamo tudi namigovanja v posameznih jugoslovanskih sredinah, češ da je sedanje politično-druž-beno dogajanje v Sloveniji podobno nacionalističnemu »mas-pokretu« na Hrvaškem v sedemdesetih letih. Takšne primerjave so brez sleherne osnove. V Sloveniji se zavzemamo za množično gibanje občanov za prenovo naše družbe, za graditev modernejšega socializma, v katerem bo občan resnično nosilec politične oblasti. Takšno napredno množično gibanje občanov za resničen samoupravni socializem naj bi se zagotavl jalo predvsem s prenovo Socialistične zveze in vse večjo vlogo vseh njenih organizacij.
Teh nekaj iztočnic se mi zdi pomembno poudariti tudi danes, ko se srečujemo v prijaznem okolju z vami, aktivisti OF Šale-ško-Mislinjskega okrožja, z udeleženci in pričami osvobodilne
Prijateljstvo skovano v najtežjih časih je najbolj trdno
Prijetno je bilo zadnjo nedeljo posedeti pri restavraciji ob velenjskem jezeru. Toliko »starih« znancev se je zbralo tu. in prav toliko lepih, nepozabnih spominov! Nekaterim smo za hip prisluhnili.
JOŽE POGORELČNIK iz
Slovenj Gradca: »Od julija 1944 sem bil borec 3. bataljona VDV brigade, ki je delovala na tem področju. Prav zaradi tega že dolga leta sodelujemo borci našega bataljona na teh srečanjih aktivistov. Vedno rad pridem, saj srečam znance iz tistih težkih časov.
Današnje srečanje je bilo še posebej lepo, z zanimanjem pa sem prisluhnil besedam Jožeta
Jože Pogorelčnik
f
Smoleta. Tudi sam sem namreč zaskrbljen nad dogajanji v naši družbi, ki v zadnjem času resnično ni takšna kot smo jo zasnovali med vojno.«
MARIJA VRABIČ iz "Skal: »Teh srečanj vedno težko čakam. Nekdanji prijatelji smo se razkropili na številne strani in mnogi se sploh ne videvamo. Tukaj pa pridemo skupaj in malo poklepetamo, obudimo spomine. Veliko jih je, mnogi so lepi, tisti bolj strašni, težki pa so na srečo že bolj zatonili v pozabo.
Do pomladi leta 1944 sem bila pomočnica mobilizacijskega referenta za Šaleško dolino, potem pa tudi sama odšla v partizane, v Sercerjevo brigado.
Marija Vrabič
Nad dogajanji v naši družbi sem vse bolj zaskrbljena. Motijo me različni izgredi, ki jih sicer izzovejo posamezniki. So sicer redki, a so in tisti, ki jim prav pridejo, jih izkoristijo za metanje slabe luči na celotno republiko.«
HELENA ŽEVART, Titovo Velenje: »Bili smo partizanska družina in tudi sama sem delovala kot aktivistka vse od 1941. leta. Brat Martin Polh je imel partizansko bolnišnico v Cirkovcah, partizanom pa se je zelo kmalu pridružil moj brat Izak. Jaz sem takrat živela v Stari vasi, moja glavna naloga pa je bila zbiranje hrane, pomagala pa sem tudi pri urejanju in vzdrževanju partizanske bolnišnice.
I Vedno sem srečna, ko pridem med svoje znance, med svoje sodelavce. Vesela sem, da nas je toliko in da smo še tako pri zdrav-| ju.«
i FRANC KNEZ iz Slovenj Gradca: »Naša II- članska družina je ves čas pomagala partizanom, leta 1943 pa sem se jim tudi jaz priključil. Partizani brez aktivistov- na terenu, ki so jim priskrbeli hrano, zagotavljali sanitetni material, obveščali, ne bi mogli biti tako uspešni. In jaz cenim aktiviste enako kot moje partizanske tovariše. Vesel sem takšnih srečanj. Ravno danes sem se spet srečal s prijateljem, ki ga nisem videl vse od vojne. Zelo sem ga bil vesel, na takšna
Helena Ževart
Stanko Podvinšek
srečanja pa bom z navdušenjem prihajal tudi v bodoče.«
STANKO PODVINŠEK iz Gaberk: »Srečen sem, da nekdanji aktivisti nismo pozabljeni, da se nas kdo spomni in nas povabi skupaj. To nam resnično veliko pomeni. Srečamo se nekdanji sodelavci in imamo se o čemu pogovarjati. Tokratno srečanje je bilo še posebej dobro pripravljeno, vsi pa smo bili veseli, da nam je govoril Jože Smole.
Kot aktivist sem delal na področju Gaberk med vojno predvsem v gospodarski komisiji, ta pa je skrbela za hrano, sanitetni in drug material partizanskih enot.«
(mz, vos)
Franc Knez
vojne, ki naj je združevala skupna vodilna misel boja proti fašizmu in sodelavcem okupatorja, za svobodo in boljše narodovo življenje. O bogatem prispevku vaše doline k temu plemenitemu cilju govori 773 žrtev, tukajšnjih prebivalcev, ki so dali svoje življenje v času osvobodilnega boja za svobodo. O razvejanosti vašega delovanja pa priča tudi podatek, da je bilo v vaši dolini pred koncem vojne, poleg slo-venjgraškega in šoštanjskega okrajnega odbora OF, kar 49 krajevnih oborov OF. O boju proti okupatorju in o žrtvah, ki jih je zahteval, pričajo številna spominska obeležja v Šaleški in Mislinjski dolini, ki so nam vsem v trajno opozorilo, da je bila cena naše svobode izjemno visoka in da tega ne smemo nikoli pozabiti.
Aktivisti OF, borci NOB so ostali zvesti velikim idealom. To se kaže v dejstvu, da so zelo aktivni in organizirani pri reševanju današnjih težkih problemov naše družbe.
Naj se ob zaključku, dragi prijatelji, spoštovane tovarišice in tovariši, pridružim vsem, ki vam želijo prijetno in plodno srečanje, s prisrčno željo, da se ta tradicija ohrani tudi v prihodnje.
Pozdravni govor
Janka
tr
Zevarta
OF slovenskega naroda rojena v najtežjem in najusodnejšem trenutku, ko so nemške zastave zmagovito plapolale skoraj v vseh evropskih prestolnicah, je prerastla v mogočno in nepremagljivo organizirano silo slovenskega naroda. Njeni cilji so prej ko slej postali sestavni del zavesti in hotenja vsakega zavednega Slovenca. Zapisana bodo ostala dejstva, ostalo pa bo nezapisano in nedojeto od kod so borci in aktivisti črpali moč in energijo, da so do kraja izmučeni, lačni in prezebli v snegu do kolen, juriša-Ii na sovražnikove položaje. Kot v poslovilnih pismih na smrt obsojenih ne zasledimo besede obupa, ampak vero in upanje v zmago. Kako pojasniti in razumeti, da so se v tako nemogočih in težkih pogojih ustvarila tako številna in globoko doživeta umetniška dela. Kako to, da so se prav v vrtincu ubijanja in klanja rodile in dobile novo vsebino ideje o bratstvu, tovarištvu, humanosti medčloveški solidarnosti. Bili so to časi, ko nobeni napori, nobene žrtve niso bile prevelike, da bi se s programom OF seznanil sleherni Slovenec. Bili so to časi, ko se je z ne z besedami, ampak z dejanji dokazovalo ljubezen svobodi in svojemu narodu. OF je znala pri vsakem posamezniku spodbuditi občutek njegove pomembnosti, odgovornosti in dolžnosti, da je tudi njegov osebni prispevek, nepogrešljiv za dosego končne zmage. Bili so časi, ko življenje ni imelo hkrati tako visoke in tako nizke cene. Naše vrste so vse redkejše, postajamo vse starejši, pa kljub temu se ne smemo zadovoljiti, da bi bili le sooblikovalci preteklosti ne pa tudi sedanjosti.
*
4. stran » nSS C35	_ IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ _titovo velenje ★ 14. julija 1988
In kot je pri nas že navada — k trgovini sodi tudi bife.
Skupno je v novi trgovini zaposlenih 16 delavcev, vodita pa jo poslovodkinja Anica Fliser in njen pomočnik Saša Jagodič. Ta dva sta tudi trgovino Salek po slovesnem prejemu ključev, v prisotnosti številnih krajanov nove stanovanjske soteske, ki so trgovino osnovne preskrbe nestrpno pričakovali, odklenila in jo tako predala namenu.
Tako kot vse naše samopostrežne trgovine, je tudi ta odprta ob delavnikih od 7. do 19. ure, ob sobotah pa do 15. ure. V mesecu juliju pa je ta trgovina dežurna. S tem smo v Titovem Velenju razrešili problem julijskega sobotnega dežurstva, saj so morali doslej Velenjčani julija (če so kaj pozabili kupiti) v dežurno trgovino v Šoštanj.
M. Zakošek
Nova Erina samopostrežna trgovina v Šaleku
Razrešili problem osnovne preskrbe
Tako so lani septembra skupaj s krajevno skupnostjo Škale, razrešili problem osnovne preskrbe v tem kraju. Decembra lani so odprli vrata specializirane trgovine Zlatica v centru Titovega Velenja (ta je zdaj odprta poleg sobote popoldne tudi ob nedeljah dopoldne), s katero so pomembno izboljšali turistično ponudbo našega mesta. Maja letos so preuredili trgovino Zeleznina v Šoštanju in posodobili skladišče, prejšnji teden pa so k vsemu temu pridali še sodobno samopo-
strežno trgovino v Šaleku. S tem pa njihova naložbena dejavnost še ni sklenjena. Pripravljajo se na gradnjo že dolgo načrtovane tehnične blagovnice. Adaptirali bodo trgovine Zibka, Dekor. Standard, Živila, upamo pa da bodo kmalu pomagali tudi pri razrešitvi problema osnovne preskrbe v Topolšci.
»V naši delovni organizaciji že dalj časa prevladuje misel in spoznanje, da brez v laganj, posodabljanja poslovanja, specializacije prodajnega asortimana in po-
Za to srednjeročno obdobje so si delavci Ere zastavili nekatere pomembne in obsežne investicijske naloge, ki jih kljub slabšim pogojem gospodarjenja, seveda z velikim odrekanjem, uspešno uresničujejo.
trebnega izobraževanja ni razvoja in s tem socialne varnosfi zaposlenih.« je v govoru ob otvoritvi trgovine Šalek, poudaril pomočnik direktorja tozda Maloprodaja Marjan Jerič.
Največ pozornosti je seveda namenil novi trgovini, ki jo je do tretje gradbene faze zgradila Stanovanjska skupnost občine Velenje. za finalizaciio in opremo pa je poskrbela Era. kar jih je velja-lo okoli 500 milijonov dinarjev.
Skupaj z zunanjimi površinami. obsega trgovina Šalek 600 kvadratnih metrov, trgovina pa se razprostira na 460 kvadratnih metrih, od tega je dobra polovica namenjena prodajnim površinam.
Največji del nove trgovine je namenjen prodaji >špecerije<. imajo pa tudi sodobno opreml jeno in dobro založeno mesnico.
Gorenje Gospodinjski aparati — tozd Kompresorji Črnomelj
Boljši kompresorji, večja proizvodnja
V delovni organizaciji Gorenje Gospodinjski aparati, največjem jugoslovanskem proizvajalcu in izvozniku izdelkov tako imenovane bele tehnike, si prizadevajo, da bi pospešeno posodobili tehnologijo za proizvodnjo gospodinjskih aparatov, s čimer želijo zagotoviti njihovo večjo kakovost in zanesljivost, posodobiti izgled, zmanjšati porabo reprodukcijskega materiala in povečati njihove učinke (z manj vložene energije zagotoviti najmanj enake, če že ne boljše učinke). Program tehnološke modernizacije delovne organizacije Gorenje Gospodinjski aparati predvideva tudi posodobitev in povečanje proizvodnje v TOZD-u Kompresorji Črnomelj. Pri tem velja posebej poudariti, da poteka vsa dosedanja tehnološka modernizacija ob nemoteni redni proizvodnji, kar zahteva izjemne napore delavcev v proizvodnji in izvajalcev del. Takšna praksa bo uveljavljena tudi pri naložbi v Gorenjevi tovarni Kompresorjev v Črnom-lju.
V TOZD-u Kompresorji Črnomelj delovne organizacije Gorenje Gospodinjski aparati izdelujejo zdaj kompresorje v tako imenovani PV izvedbi. Z letnim delovnim načrtom so predvideli proizvodnjo 739.000 kompresor-
jev. jih bodo pa — spričo velikega povpraševanja, izdelali najmanj 830.000. Lani so jih na dan naredili v povprečju 2.900. letos pa so povprečno dnevno proizvodnjo povečali na 3.400. 16. ju-j nija pa so dosegli največjo dne-
vno proizvodnjo vseh časov: izdelali so 3.854 kompresorjev. V Črnomlju zadnje mesece ugotavljajo. da so se povečale potrebe po kompresorjih v obeh Gore-njevih tovarnah hladilno-zamr-zovalne tehnike, v Titovem Velenju in Bihaču, v večji meri pa je zaživel tudi izvoz kompresorjev. Lani so iz Črnomlja poslali prve kompresorje na Kitajsko, letos pa so jih v to daljno azijsko državo že odpremili blizu 25.000. Računajo pa na nova naročila. Sicer pa se TOZD Kompresorji Črnomelj vključuje v izvoz enot za hladilno-zamrzovalne aparate na Poljsko.
Predsednik poslovodnega odbora delovne organizacije Gorenje Gospodinjski aparati Ladi-
slav GRDINA je med nedavnim pogovorom z novinarji v Črnomlju poudaril, da si v Gorenju ne znajo predstavljati razvoja bele tehnike oziroma izdelkov hladilno zamrzovalne tehnike brez čr-nomeljskega TOZD-a Kompresorji. Proizvodnja hladilno-zamr-zovalnih aparatov v Titovem Velenju in Gorenje Bira v Bihaču je namreč v mnogočem odvisna od proizvodnje kompresorjev v Črnomlju. Ker Gorenje več kot polovico vseh izdelanih hladilno-zamrzovalnih aparatov proda na tehnološko najzahtevnejše svetovne trge si prizadevajo, da bi v Črnomlju izdelovali tehnološko najsodobnejše, se pravi tudi energetsko varčne, kompresorje.
Gorenje je nedavno tega, kot
smo že poročali, podpisalo pogodbo o dolgoročnem sodelovanju pri proizvodnji kompresorjev za hladilno-zamrzovalne aparate z Dankso firmo DANFOSS. Takoj po podpisu pogodbe so v Gorenju Gospodinjski aparati že začeli priprav ljati načrte za posodobitev in povečanje proizvodnje kompesorjev v TOZD-u Kompresorji Črnomelj. Še letos pa bodo. kot je načrtovano, podpisali pogodbo za dobavo opreme. Prvi novi kompresorji v. tako imenovani TL izvedbi bodo v tovarni v Črnomlju narejeni ob koncu leta 1989. Za leto 1990 že načrtujejo proizv odnjo 400.000 kompresorjev v TL izvedbi. Ob njih pa bodo v tej Gorenjevi tovarni izdelovali še kompresorje v tako imenovani FR izvedbi. Po končanih naložbenih delih bodo v tej Gorenjevi tovarni \ Črnomlju naredili letno i.200.000 kompresorjev. od tega 800.000 v TL in 400.000 v FR izvedbi. Proizvodnjo kompresorjev v tako imenovani PV izvedbi, ki jih delajo
zdaj. pa bodo po letu 1990 povsem opustili. Ob tem kaže pou- , dariti. da bo TOZD Kompresorji Črnomelj z osvojitvijo proizvodnje tehnološko najsodobnejših in energetsko varčnih kompresorjev j skorajda v celoti zadovoljil vse , Gorenjeve potrebe po kompre- : sorjih za hladilno-zamrzovalne aparate.
Naložba v posodobitev in povečanje proizvodnje kompresor-jev v Gorenjevi tovarni v Črnomlju bo veljala, po sedanjih cenah, okrog 12 milijard dinarjev. Čeprav bodo proizvodnjo povečali za 50 odstotkov, bodo dodatno zaposlili le okrog 20 delavcev;
zdaj jih zaposlujejo v tozdu Kompresorji Črnomelj (s kontrolo vred, ki je organizirana v DSSS Gorenje Gospodinjski aparati) 179.
N. K.
Zbornica ocenila gostinske lokale
Največ — pet zvezdic - samo trem obratom
Dobro je, če že predno vstopiš v gostilno veš, kaj v njej lahko pričakuješ. Približno lahko slutiš, kakšne bodo cene in kakšna bo postrežba, če na vhodu zagledaš pet, štiri, tri, dve ali samo eno zvezdico in jasno ti mora biti tudi. kakšen je bife, če je prve in kakšen, če je druge kategorije.
Savinjsko-Šaleška gospodarska zbornica Titovo Velenje se je letos lotila ocenjevanja — ne samo' velenjskih ampak tudi mozirskih gostinskih obratov. To je izvedla
posebna komisija imenovana nalašč za ocenjevanje gostinskih lokalov, v njo pa so bili imenovani gostinci. Zvezdice in kategorije so že določili, v prihodnjih dneh jih bodo tudi uradno izročili.
Komisija je v obeh občinah ocenila 77 gostinskih obratov, od tega v mozirski občini 45 in v velenjski 32. S petimi zvezdicami — znaki najvišje kakovosti za restavracije in gostilne je nagradila tri, štiri zvezdice si je zaslužilo 15 gostiln, 12 so jih ocenili s tremi zvezdicami, šest z dvema, dve gostilni pa sta dobili eno samo zvezdico.
Nekateri gostinski obrati niso bili ocenjeni — iz različnih razlogov, nekateri se tudi niso pustili oceniti — ti bodo morali zastarele ocenitve sneti z vidnih mest in jih vrniti. Komisija je pri delu na terenu ugotavljala tudi, da so kriteriji, ki so dobri za ocenjevanje
gostiln, neprimerni za specializirane lokale recimo pizzerije, pivnice. bistroje. ki so. tako meni komisija, glede na predpisane kriterije oškodovani in je že v prihodnjem letu zato pravilnik potrebno prilagoditi.
Ker pa vas gotovo zanimajo ob vsaj najvišjih zvezdicah tudi imena —= pet zvezdic so si prislužili: Vila Herberstein. Restavracija Vesna in v mozirski občini gostilna Raduha v Lučah. S štirimi zvezdicami se ponašajo: Vila Široko, restavracija Jezero. Delavski klub, restavracija Nama. restavracija Paka, Kajuhov dom. Pakina Pizzerija, gostilna Breda Rajh. Hram pod gozdom, gostilna Pri Miri in gostilna Pod klancem v velenjski občini. \ mozirski pa: Gostilna Jakoba Filača v Gornjem gradu. Turist Mozirje. Gostišče Atelšek in gostilna pri Kumru.
To so samo gostilne in restavracije. ki jim je komisija podelila pet in štiri zvezdice. Sicer pa. že kmalu boste lahko ob vstopu v izbrano gostišče razbrali tudi vse tisto, kar smo že uvodoma zapisali. Ali bo izbor komisije enak vašemu izboru in mnenju je seveda prepuščeno vam. Določen smerokaz pa je. (mpkl
Ukrepi režejo porabo
Družbenopolitični zbor
(Nadaljevanje s 1. strani)
Največ časa se je družbenopolitični zbor na petkovem zasedanju zadržal, poleg obravnave sanacijskega programa Tovarne usnja Šoštanj, ob obravnavi majske analize. V celoti je soglašal s predlogi ukrepov in aktivnosti za uresničevanje družbenega plana občine do konca letošnjega leta. ki jih je v sprejem predložil izvršni svet. Gre za sklop predlaganih ukrepov ^ področja družbenih dejavnosti, interesnih skupnosti materialne proizvodnje, proračuna, varstva okolja, sanacije organizacij združenega dela in zaposlovanja. Vsi predlagani ukrepi so takšni, da jih lahko \ občini izvedemo do konca leta. pripomogli pa bodo k izboljšanju stanja in odpravi odmikov od začrtanih poti.
V bogati razpravi pa so delegati tega zbora podčrtali, da pa so nekatera področja v analizi premalo celovito in kritično obdelana. ta ugotovitev velja zlasti za področje gostinstva in turizma, ekologije in iskanja odlagališč posebnih odpadkov. Ob obravnavi majske analize je družbenopolitični zbor menit, da bi morali vsi trije zbori že jeseni podrobneje obravnavati in se seznaniti z uresničevanjem sprejetih sklepov s področja ekologije in spregov oriti tudi o nadaljnjem razvoju turizma.
Družbenopolitični zbor je podal tudi dve zanimivi pobudi eni: je. ali ne bi kazalo, ponovno proučiti drugačno uporabo delovnega časa kot je v navadi, druga pa — proučiti možnosh
odprodaje družbenih stanovanj. Nekoliko pestrejša kot je običajno je bila še razprava ob točki volitve in imenovanja, povzročila pa jo je razrešitev delegatov za zbor občin skupščine SR Slovenije. kjer je ob imenih naveden kot vzrok — neudeležba. Zato je družbenopolitični zbor tovarišem, ki so to nalogo prevzeli, potem pa niso delali, izrekel kritiko.
Seznanili pa so se tudi z odstopom delegata tega zbora Aleksandra Kneževiča.	(mkp)
Zbor krajevnih skupnosti
Očitno je delegate zbora krajevnih skupnosti 18 točk dnevnega reda ponedeljkovega zasedanja »prestrašilo« in niso. vsaj nekateri, dopustili obremenjevanja svojih misli pred dopusti z razno raznimi vprašanji, ki jih ponujajo razmišljanja ob obravnavi tako imenovane majske analize, predlog sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občine Velenje za obdobje 1986—2000. pa vrsta predlaganih prostorskih ureditvenih pogojev planskih celot. I dele-žba je bila na ponedeljkovem zasedanju tega zbora namreč zelo slaha. Kaj dosti pa se niso oglašali tudi tisti, ki so se zasedanja udeležili.
To, da zapisane usmeritve, načrtovani procesi v sredn jeročnem družbenem planu občine Velenje za obdobje 1986-1990 niso tekli kot bi morali, ni nič novega. Za-
to delegati k zapisanim ukrepom majske analize niso ničesar bistvenega dodali kot samo to. da se na napakah ne smemo več učiti.
O težavah šoštanjske tovarne usnja, po mnenju delegatov, v občini govorimo že vsaj 15 let. Bistvenih premikov na bolje pa ni nikjer. Zato je premalo pisati le ukrepe, sanacijske programe, jih predložiti kolektivu, dj se ta mora znajti kot ve in zna. V izboljšanje položaja bi se morala po svojih močeh vključiti tudi širša družbenopolitična skupnost. Zato mora biti za izvedbo predloženega sanacijskega programa tudi ta enako odgovorna kot delavci Tuša.
Kljub obsežnemu dnevnemu redu. za katerega moramo tudi tokrat ugotavljati, da je predlagatelj vanj vključi! več formalnih kot vsebinskih zadev, bi bilo zasedanje kmalu konačno. če ... Če ne bi bilo predloga odloka o določitvi okolišev osnovnih šol v občini Velenje. S predlaganimi »mejami« se namreč ni strinjal delegat krajevne skupnosti Ko-novo. Otroci Konovega bi namreč po njem morali nadaljevati šolanje na novi šoli Šalek. Obsodil je takšno sprejemanje odloka, ki je navsezadnje pomembno tudi za krajevno skupnost. Tu predlagatelj. VIZ Velenje, ni upošteval pripomb krajanov, niti se ni toliko potrudil, da bi jih o vsem. kar jih zanima, informiral. Prav tako se nihče od odgovornih te delovne organizacije ni udeležil ponedeljkovega zasedanja, da bi delegatom vsaj na samem kraju povedal razloge za enofazno sprejetje omenjenega odloka. Slaba volja delegata Konovega ter takšen odnos predlagatelja pa sta imela za posledico vrnitev predloga v osnutek.
Vepiasov jadralni program
Novi izdelki
Med štirimi prednostnimi proizvodnimi programi v Veplasu ima jadralni posebno mesto. Sploh jambori so že sedaj eden najboljših izvoznih artiklov tega kolektiva. Od lani proizvedenih 50 tisoč so jih kar 80 do 90 odstotkov izvozili na tuja konvertibilna tržišča — Nemčijo, Italijo. Francijo, zadnji čas se odpira tudi avstralsko tržišče, v pričakovanju je še ameriško. Kako ob veliki konkurenci, ob nekaterih uvoženih materialih obdržati drugo oziroma tretje mesto med proizvajalci tega blaga v svetu — tako po kakovosti kot količini — je vprašanje, na katerega v tem času v Veplasu iščejo najboljše odgovore. Trgu so se s proizvodnjo deljivega jambora nekako že prilagodili. Kakšnih posebnih novosti pa v tem času ne predvidevajo pri proizvodnji standardnega i? otroškega jambora.
Doseči čim večjo kakovost je I so v tem kolektivu lani opustili bil eden od glavnih razlogov, da | proizvodnjo jadralnih desk po
obstoječi tehnologiji. Polari>. Kondor in Tajfun naj bi v kratkem času zamenjala kakovostna epoxi jadralna deska, ki io nameravajo predstaviti na letošnjem sejmu v Miinchenu. Na trg naj bi prodrli predvsem z dvema njenima odlikama — nova deska je lažja in trdnejša — ter s ceno. Dve vrsti teh desk, trenutno je še v razvoju, naj bi proizvajali z lastnimi zmogljivostmi, preizkusili pa iih bodo že konec tega meseca oziroma v začetku prihodnjega. V poskusni proizvod-
nji naj bi izdelali 200 kosov teh desk, z usposodobitvijo tehnološke linije pa naj bi v Veplasu proizvedli okrog 4000 kosov na leto. Medtem ko domači strokovnjaki razvijajo epoxi desko po lastni tehnologiji in konstrukciji, so se odgovorni tega kolektiva povezali z Alphom iz Salzburga. Sodelovanje z avstrijskim partnerjem so zastavili tako, da jim ta dobavlja deske, Veplas pa njemu v zameno jambore.
S tem iskanj na področju jadralnega programa še ni konec.
V prihodnje naj bi ga namreč dopolnjevala še dva izdelka, in sicer smučarska tekaška palica, katere razvoj v sodelovanju z Ela-rtom in smučarsko tekaško reprezentanco končujejo, ter deska za sneg. Slednja bo. po besedah direktorja delovne organizacije Veplas Franca Vedenika. univerzalna, saj jo bo moč uporabiti tudi za užitke na vodi. Ta izdelek naj bi zapolnil zmogljivosti prihodnje leto.
Posodobitev
proizvodnje
štedilnikov
Naložbena dela namenjena tehnološki posodobitvi proizvodnje v tozdu Štedilniki Gorenja Gospodinjski aparati so v največjem razmahu. Že drugi mesec potekajo gradbena in tehnična dela pri posodobitvi površinske zaščite in proizvodnje v surovinskem oddelku.
Preselitev drobilnih mlinov in postopka priprave emajla na drugo za tehnološki proces primernejšo lokacijo ter postavitev nove peči za žganje emajla sta posega za tehnološko obnovo površinske zaščite. Lokacija za preselitev drobilnih mlinov in priprave emajla. bo kmalu pripravljena. med kolektivnim do- I pustom pa bodo še zgradili novo peč za belo emajliranje. Tako zaokrožena posodobitev površinske zaščite bo olajšala pripravo in izboljšala kakovost emajla, povečala zmogljivosti belega in barvnega emajliranja ter dosegla pomembne prihranke energije. Ker bodo \ novo peč vgrajeni najsodobnejši izolacijski mate- ' riali in se bo peč izklapljala v no--] čnem času. bodo bistveno izboljšane klimatske oziroma temperaturne razmere v neposrednem okolju, saj bo oddajanje toplote v okolje bistveno zmanjšano.
Posodobitev proizvodnje v su-1 rovinskem oddelku zajema postavitev prve od treh sodobnih transfernih linij. V transferne linije bodo vgrajene hidravlične I stiskalnice, ki bodo izdelovale j oblikovno in konstrukcijsko zahtevnejše in kakovostnejše poliz-1 delke za štedilnike. Postavitev I prve tranferne linije, drugi dve j načrtujejo pozneje, bo delno odpravila ročno delo delavk pri 500-tonskih stiskalnicah, je pa j pomemben začetek humanizacije j dela v tem oddelku.
Posodobitev proizvodnje v j tozdu Štedilniki bo omogočila [ povečanje fizičnega obsega pro-j izvodnje tako za izvoz na najzah-1 tevnejše tuje trge kot za domače) kupce. Gre za proizvodnjo kako-j vostnejših in konstrukcijsko najzahtevnejših izdelkov, prilagoje-l nih željam in zahtevam svetovne ga tržišča in tudi za povečanje produktivnosti.
Dušanka Založni
Vroče je, vroče...
Ker je čas dopustov in počitnic, smo se odpravili pogledat, kje vse jih preživljajo mladi. Kaj počnejo zdaj, ko so vrata šol in fakultet zaprta, kakšne so njihove aktivnosti v času, katerega krize in razhajanja dobro poznamo; kje so in kaj mislijo?
Tole zviša temperaturo še za nekaj stopinj, kaj?
Za kaj naj se odločim — erotiko, kavbojko ali grozljivko?
Mladinska organizacija na dopustu?
V zadnjem času so mladi povzdignili svoj glas, razmere so konec koncev to od njih zahtevale, prek svoje organizacije so posegli v politično življenje, pokazali odločnost in zahtevali, da sami v njem aktivno sodelujejo.
A še vedno je mladinska organizacija (ali vsaj naj bi bila) tista, ki nudi svojim članom določene oblike organiziranih dejavnosti, možnosti za preživljanje prostega časa, jih združuje ob raznoterih aktivnostih.
Kako je čez poletje? Je hkrati s šolami na dopustu tudi mladinska organizaci ja? Skoraj bi lahko rekli da. Na velenjski občinski konferenci ZSMS nimajo planiranih posebnih počitniških dejavnosti (omeniti moramo seveda mlade, ki so ta čas na mladinskih delovnih akcijah). Drugače je v posameznih osnovnih organizacijah, a o tem v nadaljevanju.
Predsednik OK ZSMS Velenje MILAN KOPUŠAR je na vprašanje, kaj sam predlaga posamezniku, ki ga v poletnih mesecih mučita dolgčas in finančna stiska, odgovoril. »Po moje je najbolje, da greš za mesec dni delat in nekaj zaslužiš, nato pa si za ta denar privoščiš prave počitnice. ■Če je volja — tudi če ni denarja — se lahko sam znajdeš, potrebni sta le samoiniciativa in domiselnost.«
Najprej delo nato počitnice
Torej počitniška zaposlitev. Kam drugam, kot na študentski servis! Pred mesecem so obljubljali, da bo dela za vse dovolj. Pa ga je res?
»No, dela so priložnostna in gredo vsa sproti, konstantno se dogovarjamo le z Gorenjem, EKO-m in ESO-m. Toda kdor delo resnično išče in pride vprašat tudi do dvakrat ali trikrat, ga skoraj vedno dobi,« je na vprašanje, kakšno je razmerje med številom tistih, ki iščejo in ki dobijo zaposlitev, odgovoril IGOR MEH, vodja poslovalnice študentskega servisa v Titovem Velenju.
Največ se seveda iščejo dela v pisarni, kjer je potrebno znanje strojepisja, vendar pa na splošno srednješolci — kajti ti največ iščejo delo - niso izbirčni. Približno 250 jih je ta čas na delu v Gorenju.
Povpraševanje je bilo veliko, zato vseh niso mogli sprejeti. Prednost so imeli otroci delavcev Gorenja. Večina jih dela \ proizvodnji, nekaj predvsem učenci 3. in 4. letnika ustrezne usmeritve — tudi y pisarnah.
Pogovarjali smo se z vodjo kadrovskega sektorja Gospodinjski aparati Gorenje MILKO ŠINKOVEC in JOŽICO FKRENC, referentko splošnih poslov v TOZD Štedilniki
Letos se je Gorenje uspelo sporazumeti s študentskim servisom glede cene, ki je 2000 dinarjev na uro. V primerjavi s povprečnimi postavkami za uro na
Pobuda je nastala na osnovi vznemirjanj, ki so v zadnjih časih povzročene v javnosti, spodbujajo pa jih geološke raziskave, ki potekajo na različnih območjih v SR Sloveniji. Ob vrtinah po navadi ni označb iz katerih bi lahko prebivalci razbrali za kaj pravzaprav gre, pa tudi lokalne oblasti običajno ne razpolagajo z ustreznimi informacijami. Ta vrtanja in raziskave, ljudi napeljujejo k sklepanju, da se išče recimo lokacija za odlagališče nizko -in srednje radioaktivnih odpad-
študentskem servisu sicer malo, a v Gorenju pravijo, da je to glede na delovni učinek — dovolj, sicer pa bi bilo tudi nelogično in i krivično, da bi nekdo, ki dela le kratek čas in nima znanja in spretnosti, zaslužil več kot delavec, ki je na tem delovnem mestu že več let (velja se vprašati, ali delavci tako malo zaslužijo, ali pa je delo prek študentskega servisa (pre)dobro plačano).
Sicer pa to ne pomeni, da delo »počitnikarjev« ni uspešno, prav nasprotno — z njimi so zelo zadovoljni, saj so delavcem v veliko pomoč. Razporejeni so na lažja in manj zahtevna, predvsem pa varna dela. Sicer pa je varnost zagotovljena. V vseh letih do sedaj ne pomnijo kakšne večje nesreče med počitniško za-
— Betka, Ajda, Polona in Bernarda
poslenimi, ki morajo prvi dan nastopa dela opraviti poseben tečaj iz varstva pri delu in požarne varnosti.
OTO COKAN, vodja obrata površinske zaščite TOZD-a Štedilniki, je imel za mlade počitniške delavce samo pohvalne besede, prav tako tudi DUŠAN JERIHA, vodja obrata Hladilniki: »Počitniško zaposleni so enakopravni člani kolektiva!«
Zanimalo nas je, kako se v delovnem okolju počutijo mladi na počitniškem delu.
NATALIJA SIVKA, ki je končala osmi razred osnovne šole in dela v proizvodnji, je povedala:
»Sklenila sem delati, da prispevam v družinski proračun za morje. Delo ni težko — treba je sicer hiteti, da ne zastaja — z njim. kakor tudi z zaslužkom sem zadovoljna.
Na morje grem avgusta, vendar še ne vem, kam.«
ANDREJ KOS: »Za počitniško delo sem se odločil, ker potrebujem denar. Delam na računalniku in pomagam delavcem pri ravnanju z njim — končal sem namreč 1. letnik računalništva. Z delom sem zadovoljen, ker mi ustreza, tudi zaslužek je dober; prišel bo zelo prav, saj grem s kolegi za skoraj cel mesec v Umag.«
kov. Zanikanja takšnih govoric in sklepanj pa so vse manj prepričljiva, tudi zato, ker so velikokrat protislovna, piše k svoji pobudi Vane G»šnik. Spomnimo se recimo prim iz naše neposredne bližine, vrtanj pod goro Oljko, kjer so iskali, kot je bUo kasneje povedano javnosti, kerato-fir.
Zdaj pa k pobudi: v četrtek, 30. junija 1988 je predsednik republiškega komiteja za energetiko, tovariš Gvidon KacI za čas-
Pomoč pri odločitvi
Visoke cene so glavni vzrok, da si letos še teže privoščimo oddih na morju. A pravih počitnic brez soli in morskega sonca si skoraj ni mogoče predstavljati. Ob kopici dragih ponudb turističnih agencij obstajajo tudi cenejše. Take so možnosti, ki jih za letovanje ponuja Popotnik Celje (Center za mladinski turizem). Če niste preveč izbirčni, se lahko odločite za eno od teh v Makar-ski. V letovišču Savinja so cene zmerne — sedem dni v pred- in posezoni oziroma deset dni v sezoni stane v zasebni sobi L kategorije 220.000 dinarjev (v posezoni 130.000); bungalov ali prikolica za dve oziroma tri osebe pa 208.000 oz. 180.000 dinarjev (v posezoni 122.000 oz. 110.000).
Ob pri javi se je potrebno včlaniti v Počitniško zvezo Jugoslavije (to je društvena organizacija, ki izvaja vse oblike aktivnega oddiha in rekreacije otrok in mladine), s članstvom v PZJ pa hkrati postanete član Mednarodne zveze mladinskih hotelov, kar pomeni popust v potniškem prometu in možnost uporabljanja uslug v vseh mednarodnih mladinskih hotelih.
To je ena od možnosti za mlade podjetneže, ki si želijo ogledati svet — če vas zanima kaj več, se oglasite na Kocenovi 2 v Ce-lju.
Le erotika še privabi gledalce
Medtem ko štejete dneve do odhoda na morje, se gotovo kak
Igor Duh
večer namenite v kino. Ali pa ne? Kajti v kinematografih v teh dnih ni posebne gneče. Natančneje — sploh je ni. Ogled filma je sicer pogosto »zaposlitev« ob večerih, a v poletnih dneh si verjetno vsak raje privošči urico sedenja na hladnem vrtu kakšne gostilne ali obisk katere od prireditev na prostem. Bolje obiskane so edinole nočne predstave ob poznih večernih urah . . .
Po besedah MARE DŽORD-ŽEVIČ, direktorice Kina Velenje, nimajo posebnega poletnega programa, prizadevajo si le, da so filmi zabavni, čeprav so manj kvalitetni. Sicer pa v tem času predvajajo predvsem reprize.
Že ta teden bodo v popestritev rednega programa enkrat tedensko organizirali predstave v Delavskem klubu in letni kino na Jezeru, dvakrat tedensko pa vrtijo filme v letnem kinu na spodnji postaji nihalke Žekovec na Golteh. Upajp, da bodo tako privabili ljudi, saj je obisk ob množici drugih dogodkov in prireditev (da ne govorimo o videu in kabelski televiziji, pa kinu 16) čez poletje strašno slab.
Prejšnji četrtek so prenehali tudi s predvajanjem filov v kulturnem domu, sa je na zadnje predstave prišlo le nekaj ljudi (za pokritje stroškov jih je nujnih vsaj 50), prav tako čez poletje ni otroških matinej.
nik Delo v zvezi z iskanjem lokacije za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov dal naslednjo izjavo:
»Dokler ta merila ne bodo izdelana, je sleherno razmišljanje o konkretnem prostoru prenagljeno, saj doslej v ta namen niti v Sloveniji niti na Hrvaškem niso opravili nobene geološke raziskave.«
13. novembra 1987 pa je dnevnik Večer objavil naslednje sporočilo:
»Milan Čopič, ki je tudi v. d. direktorja uprave za jedrsko varnost, je v pogovoru z Gregorjem Pucljem potrdil pisanje Mladine
»Tako so edina rešitev za nas nočne predstave — predvsem erotika —, za katere je zanimanje še vedno dovolj veliko. Kriza kinematografije se kaže tudi v Velenju — v splošnem je obisk za 50 % slabši glede na lani,« je pristavila Mara Džordževič.
Kultura čez poletje ni na zadnjem mestu
Govorili smo o številnih prireditvah, ki v poletnem času bolj ali manj privabljajo ljudi. S tem ne mislimo vseh mogočih gasilskih in ostalih ljudskih veselic, marveč poletne kulturne prireditve, ki jih je pripravil Kulturni center Ivan Napotnik in so prijetna sprememba in popestritev poletnih mesecev, ko sicer vlada precejšnje kulturno mrtvilo. Še posebej pohvalno je, da so prireditve prestavljene v drugačna okolja (Velenjski grad, Delavski klub), kar prispeva k poletni podobi mesta.
Tako smo prejšnjo soboto bili priče nastopa celjskega plesno-zabavnega ansambla ZABE, ki je zabaval poslušalce na Kardeljevem trgu in pred Delavskim klubom, v nedeljo je imela v šoštanj-ski cerkvi orgelski koncert Ema Zapušek, v ponedeljek na Velenjskem gradu — kitarski koncert — Tomaž Rajterič. Pa to še ni vse. Prav gotovo se v sporedu prireditev najde kaj za vsak okus.
Na bregovih Savinje
Še en prostor je, kjer je v teh
Andrej Kos
dneh gneča. To so kopališča in (za kopanje primerne) reke. Ko udari vročina, preostane le pot do hladilnika z mrzlo pijačo ali skok v vodo. Tako si številni kopalci hladijo razgreta telesa v velenjskem, šoštanjskem bazenu in v jezeru, mi pa smo se namenili pogledat, kakšno je poletno ozračje na bregovih Savinje.
V Letušu smo srečali BETKO, AJDO, POLONO, in BERNARDO, iz Šmartnega ob Paki, ki so se pravkar nameravale vreči v hladne valove. Vse tri — razen Bernarde, ki bo jeseni šla v 2. letnik srednje pedagoške — so končale 7. razred osnovne šole in kopanje za Savinjo je njihova priljubljena in glavna počitniška aktivnost.
Poleg tega pa gredo seveda še na morje in na počitnice k stari mami.
Te štiri vesele deklice pa niso edine navdušene nad lepotami Savinje. Pravzaprav se že zdi, da je premalo prostora za vse, ki žele užiti kanček sonca in hladne kopeli. Tu je zabavno in prijetno, »center«, kjer se ob lepem vremenu zbirajo vsi, ki imajo čas in živijo po načelu »nazaj k naravi«; cele družine namreč taborijo na prodnatih nanosih in nabirajo barvo za »tapravi« dopust.
in Večera o petih najugodnejših lokacijah za odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Vendar je dodal, da so bile pri ožji izbiri območij možnega odlagališča opravljene le geološke, geotektonske, sizmološke in hidrološke raziskave, niso pa bili upoštevani družbeni in prostorski kriteriji.«
Izjavi sta si očitno v nasprotju, ugotavlja avtor pobude, zaskrbljujoče pa je dejstvo, da niti prva niti druga nista bili (javno) zanikani. Zato sprašuje in svetu predlaga, da poišče odgovore na naslednja vprašanja:
• Ali so bile doslej na območju SR Slovenije v zvezi z iskanjem lokacij za trajno odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov opravljene ka-
Mladinska organizacija lahko nudi marsikaj
Na začetku smo povedali, da OK ZSMS Velenje nima posebnega programa počitniških aktivnosti, da pa v osnovnih organizacijah ni tako (seveda od organizacije do organizacije različno). Sklenili smo vam predstaviti OO ZSMS v Šmartnem ob Paki, predvsem njeno delovanje v času počitnic. Toda ob tem je treba omeniti, da se mladinska organizacija, ki je včasih veljala za najaktivnejšo v občini, pa v zadnjih dveh letih precej zanemarila svoje delo, spet vrača na stari tir. Dokaz za to so aktivnosti, ki jih je organizirala v času po marčev-ski programsko volilni konferenci. Aprila so namreč sprejeli v svoje vrste nove mladince, ob 1. maju pripravili kresovanje in organizirali turnir v malem nogometu, ki naj bi postal tradicionalen, organizirali veliko očiščevalno akcijo v kraju (ki seje sicer ni udeležil nihče od krajanov), se udeležili politične šole na Bledu, ob krajevnem prazniku pripravili srečanje s Tonetom Anderličem, že od junija pa poteka tradicionalna liga v malem nogometu. Nameravali so organizirati brigado ob 4. juliju, a je zanjo zmanjkalo denarja. Za marljivo delo so v okviru krajevnega praznika prejeli srebrno priznanje OF.
Na zadnjem sestanku predsedstva so sprejeli nov tromesečni plan, ki za poletne mesece vključuje družabna srečanja in večere ob glasbi, športna srečanja, kviz o kraju, piknik ob Savinji, za zaključek poletnega dela pa enodnevni izlet.
Tako velikopotezno zastavljen plan pa postavlja vprašanje, ali bodo optimistična načrtovanja uresničena. Predsednik OO ZSMS Šmartno ob Paki IGOR DUH pravi, da bi se predvsem mlajši mladinci morali več vključevati v delo organizacije, vendar pa se tudi zaveda, da jim jih ni uspelo pritegniti:
»Časi so taki, da v nobeni organizaciji ni več tako, kot je bilo. Sposobnih ljudi je sicer veliko, le da imajo veliko drugih možnosti, raje si poiščejo zabave drugje. Problem je tudi v tem, da je bilo prejšnje predsedstvo slabo, zato se
kršnekoli geološke in druge (terenske) raziskave?
•	Če so bile raziskave opravljene, želi zvedeti tudi: kje so bile opravljene, kdo jih je izvedel, na čigavo zahtevo; kdo jih je financiral, ali so bile z njimi zakonito seznanjene lokalne oblastne institucije in prebivalci teh območij, ali so lokalne oblasti izdale dovoljenja za raziskovanja in tudi kakšni so bili rezultati teh raziskovanj?
•	In še eno vprašanje: je mogoče dopuščati tako nasprotujoče si javne izjave dveh predstavnikov pomembnih republiških institucij?
Da je bila pobuda soglasno sprejeta smo napisali, kaj pričakuje-Vane Gošnik. ki jo je podal? »Moje mnenje je, da hi morala o odgovorih na ta vprašanja biti nujno seznanjena tudi slovenska javnost. Svet je sprejel sklep, da takoj naslednji dan (6. juli-
morarno zdaj toliko bolj truditi, da dobimo mladino nazaj.«
In še: »Kdor med počitnicami nima kaj početi, naj se vključi v delo mladinske organizacije, ki mu lahko ob zadostnem številu zainteresiranih nudi marsikaj. Tu lahko vsakdo pove svoje predloge za skupno delo in zabavo.«
Kje bodo na dopustu
Za konec pa še nekaj kratkih odgovorov ljudi, s katerimi smo se pogovarjali, na vprašanje, kje in kako bodo preživeli svoj letošnji dopust:
IGOR MEH, vodja študentskega servisa v Titovem Velenju:
»Izkoristil sem praznike in s prijateljem sva jo mahnila za štiri dni na morje, konec tedna grem za deset dni k očetu v Nemčijo, nato pa še na morje.«
MILAN KOPUŠAR, predsednik OK ZSMS Velenje:
»Teden dni sem s prijatelji preživel na Krku, jutri zvečer grem za teden v Hercegnovi, sedem dni letošnjega dopusta pa bom preživel še na Korčuli.«
MARA DŽORDŽEVIČ, direktorica Kina Velenje:
»Dopust bom preživela kar doma — na »ranču« — ob delu in obiranju ribeza. Sicer pa imam še lanskega dopusta 20 dni, ki ga nisem izkoristila, ker enostavno ni bilo časa. Ljudi pri nas je malo — ko gredo na dopust, nekdo mora ostati tu.«
MILKA ŠINKOVEC, vodja kadrovskega' sektorja GA GORENJE:
»Svoj letošnji dopust bom z družino preživela v Umagu in sicer v prikolici.«
Tako. Posprehodili smo se med mladimi, ki se zbirajo tu ali tam in preživljajo poletne dneve tako ali drugače. Morda ste v teh vrsticah našli predlog za svoj prosti čas, morda le nekaj minut površnega branja. Vseeno. Naš namen je- bil dober. Pa veliko užitkov na soncu vam želimo!
MELITA BERZELAK
ja) zahteva od Komiteja za energetiko (republiškega) in od uprave za jedrsko varnost natančne odgovore, s katerimi bo svel takoj naslednji teden (ta teden torej) ludi seznanil javnost. Moja pobuda ni bila namenjena razdoru med ljudmi ali institucijami v republiki, ampak prav nasprotno — merila je v to, da se začne graditi most zaupanja, vendar mora ta temeljiti na pravih in točnih informacijah. Ce sta izvajanji dveh predstavnikov institucij pravi in natančni in za njima oba tovariša stojita, potem je nekaj narobe, potem bi lahko soglašali s hipotezo, da so raziskave dejansko namenjene iskanju odlagališč za nizke in srednje radioaktivne odpadke. Če pa niso bile opravljene, potem je treba iskati odgovornost določenih ljudi, ki takšne nasprotujoče in vzne-mirjujoče izjave plasirajo v slovenski prostor.«
Počakajmo torej na odgovor.
(mkp)
Ekološka vznemirjanja
Na seji Sveta za varstvo okolja pri Republiški konferenci SZDL Slovenije, bila je v torek, 5. junija, so člani tega sveta soglasno sprejeli pobudo, ki jo je podal Vane Gošnik, član tega sveta.
6. stran * 035 C3S
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
titovo velenje ★	14. julija 1988
ANKETA
Ob jezeru
»skočiš« do bližnje restavracije. Njena okolica se spreminja v rekreacijski center, ki ga kot kaže, Velenjčani že jemljemo za svojega, podobno kot smo nekoč predel bivšega jezera, pod katerega pa je potonilo vse, kar smo zgradili ob njem.
Helena Letnar je bila pred tednom dni ob jezeru z otrokoma.»Nisem še bila v vodi, tako da sploh ne morem povedati kakšna je. Rada pa imam sonce. Popoldan je tukaj polno ljudi. Pridemo za dve tri urice, potem gremo domov, skuhamo kosilo .. . Prijetno je, ni kaj,« je zatrdila.
Jože Šuster pravi, da prihaja k jezeru vsak dan, sedaj, ko so počitnice, in ko je vreme lepo. »Jezi pa me, da nekdo — kdo ne vem, niti kdaj, meče v jezero steklenice. Na to bi moral kdo popaziti, te tuše, ki so tukaj malo popraviti, pa bi bilo še lepše.«
Vlasta Molan je povedala, da je ob jezeru zaradi sina. »Enkrat do dvakrat grem tudi v vodo. Za žejo prinesem s seboj, lačni pa na tej vročini tako nismo. Reči moram, da sem tukaj veliko raje kot na bazenu. Prijetneje je, pa zdi se mi — tudi bolj zdravo.«
Tako kopalci in tisti, ki so se sončili. Naj pa ne bo odveč, če ob tem spomnimo še na tole - poletje, bregovi jezer, rek in bazeni vabijo, a to še ne pomeni, da je vsaka previdnost odveč. Da jo bo ie dovolj pri vsakemu od nas. Le tako bo poletje ostalo v lepem spominu. Drugače ga ne bo, ker bo potonil.
(mkp, B. M.)
Vlasta Molan
Krajevni praznik v Pesju
Nov pogled v svet
Za obnovitev doma krajanov so porabili kar več kot 1200 prostovoljnih ur
Za praznik nove pridobitve
Mesec julij, čas dopustov in toplih dni, je končno prišel. Medtem ko se marsikdo že odpravlja na zaslužen oddih, imajo krajani krajevne skupnosti Lokovica polne roke dela. Še prehitro bo namreč prišel 21. avgust, dan, ko praznuje njihova krajevna skupnost svoj praznik. Do takrat pa je treba postoriti še marsikaj.
»Z veseljem ugotavljamo, da referendumski program tako vztrajno uresničujemo kot pretekla leta. V nekaterih točkah ga celo prehitevamo,« je zadovoljen podpredsednik sveta krajevne skupnosti Lokovica Štefan Pla-skan.
Tako so se najprej lotili obnovitve doma krajanov in gasilkem domu, kjer dela počasi zaključujejo. 1212 prostovoljnih urin prihranjenih več kot 11 milijonov 500 tisoč dinarjev sta dovolj velika pokazatelja njihove pridnosti in prizadevnosti. Za naložbo so porabili le 2 milijona 500 tisočakov sredstev samoprispevka, nekaj več kot milijon 300 tisoč pa je primaknila Era, Kmetijstvo Šoštanj.
Ceste so drugo področje, kjer so prav tako že precej naredili. Na cesti Sevčnikar—križišče — Anclin so prvotno načrtovali le rekonstrukcijo, sedaj pa so jo uspeli v celoti tudi asfaltirati. 37 milijonov dinarjev jih je veljala posodobitev, »črpali« pa so jih referenduma in finančnega načrta skupnosti za ceste. Prav toliko
pa je znašala tudi lastna udeležba koristnikov in udarniško delo. 4 milijone 480 tisočakov je krajanom zaenkrat zadoščalo za obnovitev ceste Šaleška magi-strala Donik. Dela na slednji še potekajo. Krajani Lokovice bi tudi slednjo radi »preoblekli« z asfaltno prevleko.
Nadvse skrbno pa se v tem mesecu pripravljajo še na eno dokaj zahtevno nalogo — na ureditev kanalizacije. »Letos praznuje naše gasilsko društvo častitljiv jubilej — 80-letnico uspešnega delovanja. To praznovanje bomo združili s praznikom krajevne skupnosti. Razlogov za letošnje veselje bomo imeli ob tej priložnosti precej več kot lani. Svojemu namenu bomo predali obnovljeno cesto Sevčnikar— Anclin in polepšan dom krajanov. Udarniškega dela že v letošnji prvi polovici leta ni bilo malo. Toda. tudi v drugem delu leta bomo morali pošteno vihteti krampe in lopate, če hočemo urediti kanalizacijo in posodobiti še nekaj krajevnih cest,« je končal pogovor Štefan Plaskan.
Kolesarskim izpitom za mlade posvečajo vsako leto več pozornosti
Koča na Loki pod Raduho
Gostoljubje, domača hrana, lepota, zdravje..
Planinsko postojanko na Loki pod Raduho. za velikansko množico pravih planincev in ljubiteljev narave (tudi uradno), je to Koča na Loki. poznajo tisoči blizu in daleč. Pa pika! Postojanka v uvodu zato, ker je to lepa, prostorna, čudovito urejena, gostoljubna in še bi lahko naštevali — naj »koča«. Desetletje in nekaj več nazaj je, ko je prejšnja koča v uničujočem požaru do tal pogorela. Jok in solze, obup — nikakor! Lučki planinci se niso dali. V skoraj neverjetno kratkem času so z napori, ki bi jim težko našli kaj podobnega, s pomočjo slovenskih planincev in družbene skupnosti na pogorišču postavili novo zgradbo, njihov ponos in ponos vseh. ki so pomagali. Mejnik — dan slovenskih planincev 1978.
Desetletja je bila varno zavetišče in mesto za počitek in oddih vseni, ki so jo obiskali, se v njej ustavili na poti po slovenski planinski transverzaii, za vse, ki so prišli »samo« na Loko, ki so jo imeli radi. Radi njeno čudovito okolje, Raduho, planine, zdravje . . . Naj bo torej še naprej koča. Danes ni veliko drugače. Še vedno nudi vsem gostoljubje, mir in.sprostitev, domačo hrano, pa kaj bi besedičili.
Peto leto mineva, odkar sta oskrbnika na koči zakonca Elizabeta in Franc Prepadnik. Kako imata razdeljeni »vlogi« je vsakomur -jasno, pa dajmo besedo tokrat »oskrbniku« Francu: »Tod okrog sem gozdaril celih 32 let. Ne bi razlagal kako težko, garaško je bilo in je še delo v teh strminah. Zasovražil pa pobočij Raduhe nisem, prav nasprotno. Zato so naju tudi prepričali in tukaj sva že peto leto. Seveda najino delo ni nikakršen počitek in uživanje v naravi, vesela pa sva, če so na tem prelepem koščku planinskega sveta zadovoljni ljudje, ki prihajajo od vsepovsod. Dostop ni težak in nevaren, primeren je za vse, kakor so za vse primerni številni sprehodi, izleti,
tudi vzpon na vrh Raduhe, slabi dve uri hoda je do tam, vrh pa nudi skoraj neverjeten razgled. Očem se razgrne širna okolica: bližnja 7. dolino in Savinjskimi Alpami, Julijci s Triglavom, avstrijske planine z Grossglockner-jem. pogled ob primernem vremenu seže daleč po Sloveniji in Avstriji, do Zagreba in še kam. Dokaj blizu koče na Loki pripelje tudi cesta, kar pa mi ni posebej všeč. Ne zaradi lažjega oskrbovanja, pač pa zaradi »novih« planincev, ki niso več takšni kot so bili pred leti. Seveda ne vsi. Jih pa je nekaj, ki se pripeljejo, »udarijo« transverzalno štam-piljko in odbrzijo nazaj. To niso planinci. Tistim ta pravim in drugim občudovalcem planin in narave pa nudimo skupno 95 ležišč od skupinskih sob s 16 ležišči do štiriposteljnih sob. Upam, da tudi nad gostoljubjem niso razočarani, pa nad hrano tudi ne. Enolončnica v planinskih kočah je seveda nujna, tu so žganci, sveže in kislo mleko, pa še kaj.« Na Loki se torej velja ustaviti, za uro ali dve, še bolje za dan. dva, tri. Nikomur ne bo žal.
J. Plesnik
{
F
Elizabeta in Franc Prepadnik v koči in v prelepem okolju Loke pod Raduho že peto leto ponujata gostoljubje, domačo hrano, prijetne trenutke oddiha in sprostitve
Preventiva in vzgoja v cestnem prometu
Večina aktivnosti jeseni
Svet za prventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Velenje je pred nedavnim ocenil uresničevanje programa za letošnje leto. Člani sveta so ob tem ugotovili, da je osnovni razlog za neu-resničitev nekaterih nalog v prvem letošnjem polletju, prepočasen priliv sredstev, predvsem s strani izvršnega sveta in zavarovalne skupnosti. Je pa tudi res, da je svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Velenje nekoliko spremenil letni program in s tem večino aktivnosti prenesel v jesensko obdobje. Letos velja omeniti akcijo »kaj veš o prometu«, ki je iz občinskih meja prešla v regijske in republiške. Tu so se velenjski tekmovalci zelo dobro izkazali, zato jim svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu čestita, prav tako pa tudi njihovim mentorjem za napore in skrb ob tovrstnih tekmovanjih. V Titovem Velenju je bilo tudi srečanje aktivistov iz Lendave, ki delujejo na področju prometne varnosti.
Kakšni so načrti? O tem je menil predsednik sveta Janez Pukl takole: »Prometna problematika v naši občini se stopnjuje, kršitve se ponavljajo v vseh okoljih, zato smo sprejeli dve nalogi, ki jih moramo čimprej uresničiti. Prva je zahteva izvršnemu svetu, da v meji svojih pristojnosti takoj ure-
di občinsko stražo, ki bo uresničevala svoje naloge na tem perečem področju, predvsem pri prometni varnosti. Druga naloga je predlog Postaji milice, da nam pomaga pri kontroli in urejanju prometa v Titovem Velenju. Predvsem seveda na tistih ulicah, na katerih iz dneva v dan opažamo pomanjkljivosti in nas nanje nenehno opozarjajo ljudje.
V juniju smo izvedli akcijo pregledov koles. Gre seveda za odpravo vseh tehničnih pomanjkljivosti na ko-lesih naših otrok, opravili pa smo tudi kolesarske izpite na vseh osnovnih šolali. V juli ju ali avgustu želimo pripraviti strokovni izlet za vse člane sveta, za sodelavce in za mentorje, ki delujejo na osnovnih šolah in vzgajajo mladino za varen promet. Septembra se bomo znova lotili akcije, ki v lanskem letu morda ni bila najboljša, vsekakor pa želimo, da postane tradicionalna, to je teden varnosti v cestnem prometu občine Velenje. V okviru lega tedna bi obravnavali celotno problematiko prometne varnosti. Sem med drugim sodi odpravljanje napak na vozilih, preverjanje teoretičnega znanja in podobno. Veliko problemov na tem področju smo razrešili tudi z vašo stalno prisotnostjo, tako v Našem času kot na radiu Velenje, saj »ste nas cesto opozarjali kaj je treba narediti.
Naj dodam, da imamo sedaj zagotovljena finančna sredstva, s tem pa so dani tudi pogoji, da bomo načrtovane naloge zagotovo uresničili.«
B. Mugerle
Ob jezeru v Titovem Velenju stoji sicer tabla — kopanje na lastno odgovornost, a to nikogar ne moti. Obrežje tega jezera je v teh vročih poletnih dneh, še posebno popoldan, polno tistih, ki kot martinčki nastavljajo svoje telo sončnim žarkom in tistih, ki ga hladijo v globinah tega jezerca. Dopoldan je bolj slabo, na obali so še bolj redki kopalci, tisti. ki gredo potem čez opoldne obvezno domov, da pripravijo kaj za kosilo. Vsi po vrsti pa zagotavljajo, da je mikavnejše kot na bazenu, bolj čutiš povezanost z naravo, prijetneje je. Blizu je restavracija in če si žejen ali lačen, pa nisi nič za potešitev teh potreb prinesel s seboj, lahko
Prejšnji četrek ob 19. uri je bilo v središču Pesja — natančneje v domu KS — nadvse svečano. V spomin na napisno akcijo pred 57 leti praznujejo krajani te KS 7. julij kot svoj krajevni praznik in v ta namen in počastitev so se zbrali na svečani seji skupščine KS in podelili priznanja najzaslužnejšim.
Na svečanosti je zbrane krajane in goste — med njimi častnega krajana in udeleženca akcije iz 41. leta Toneta Urliha -Kristla — pozdravil predsednik skupščine KS Tone Hladin in v svojem uvodnem govoru poudaril uspehe KS v preteklih letih (od izgradnje doma KS. nove ceste skozi Pesje in parkirnega prostora pred šolo, do kabelske televizije. ki so jo ob tej priložnosti prvič predstavili javnosti in končno predali svojemu namenu.
Do prihodnjega leta, ko se izteče program samoprispevka, bodo v glavnem izpolnjene vse naloge, ki so si jih marljivi krajani Pesja zadali pred leti.
»Najboljša čestitka ob prazniku je slika na kabelski televiziji in zato s ponosom končujem svoj funkcionarski mandat,« je zaključil Tone Hladin.
V prisrčnem kulturnem programu so sodelovali tamburaši
Pesja in učenci osnovne šole, ki so ob spremljavi citer in harmonike peli, recitirali in plesali.
Ob tej priložnosti so najzaslužnejšim podelili nagrade za njihovo delo in prispevek v skupnih prizadevanjih za boljši družbeni standard.
Nagrado 7. julija je prejel Pavle Planine, ki je šest let predsednik sveta KS in je bil hkrati predsednik gradbenega odbora za gradnjo kabelske televizije.
Nagrade KS so prejeli Mirko Krušnik za vsestransko aktivnost v KS, taborniška četa Pesje za prispevek pri vzgoji mladih in Gorenje Servis za izgradnjo televizijskega kabelskega sistema. V zahvalo za zgledno sodelovanje pa je KS pionirskemu odredu podarila videorekorder.
Tako je za krajani Pesja, ki se ponašajo z vsestransko aktivnostjo, še eno uspešno obdobje. Po zaslugi krajanov. Gorenja Servisa in Rudnika lignita Velenje, ki je prispeval sredstva za kabelsko televizojo, spremlja letošnje praznovanje krajevnega praznika pomembna delovna zmaga — uspeh in spodbuda za še plodnejše delo.
Melita Berzeluk
Slavnostne seje KS Pesje se je udeležilo veliko krajanov in gostov (foto: b. m.)
Prijetno in nepozabno
Helena Letnar
Letošnje srečanje rezervnih vojaških starešin Jugoslavije, že 18. po vrsti in imenovano »Bratstvo in enotnost«, je bilo tokrat v Divčibarah v SR Srbiji. Iz celjske regije se je tega vsakoletnega srečanja udeležilo šest rezervnih vojaških starešin, med njimi tudi predsednik kra jevne organizacije ZRVS Podkraj —Kavče Alojz Grazer.
Jože Šuster
Najprej seje slovenska delegacija 2. julija ustavila v Batočinah v Srbiji, kjer so ji pripravili sprejem. Zatem so krenili v Kraguje-vac in od tu do občine — gostiteljice letošnjega srečanja rezervnih vojaških starešin. Starešine celjske regije in del ljubljanske delegacije so bili gostje občine Arandželovac. V soboto in nedeljo so imeli starešine iz Slovenije delovna srečanja z gostitelji, ogledali pa so si tudi kulturne in zgodovinske znamenitosti. V nedeljo so potem skupno odšli v Divčibare kjer je bilo na vrsti to-variško srečan je za vse delegacije iz Jugoslavije. V ponedeljek je bila v tem kraju osrednja slovesnost, na kateri je slavnostni govornik med drugim poudaril pomen takšnih srečanj in nadaljeval. da je prav sedaj še kako pomembno krepiti bratstvo in enotnost med jugoslovanskimi narodi in narodnostmi. Dejal je, da so prav vojaški starešine tisti, ki zagotovo lahko največ vplivajo in prispevajo k izboljašnju trenutnega stanja pri nas.
Ob vrnitvi s tega srečanja je Alojz Grazer takole strnil svoje misli:
»Kljub napornemu potovanju in precejšnji vročini, sem to srečanje doživel s prijetnimi in nepozabnimi občutki.
Alojz Grazer
Povsod je bilo poudarjeno, da moramo gojiti in krepiti bratstvo in enotnost med jugoslovanskimi narodi in narodnostmi. Le družno bomo zmogli prebroditi sedanje težave. Nepozabno je bilo tudi ob povratku, ko smo si ogledali veličasten spominski park Srem-ske fronte. To je bilo za vse še posebno doživetje. Naj se iskreno zahvalim tistim. ki so me predlagali /a to srečanje. Moram reči. da si takšnega srečanja in takšnih doživetij človek ne more privoščiti prav pogosto.« Naslednje srečanje rezervnih vojaških starešin Jugoslavije bo v SR Hrvatski.
B. Mugerle
Na tem mestu je bilo letošnje srečanje rezervnih vojaških starešin Jugoslavije
14. julija 1988
* titovo velenje
ZA RAZVEDRILO
nas cas*stran7
Mimo .
škarii
»Ti, si zdrav?«
»Ti si zdrav?« je France pobaral Janezu. »Zdrav,« mu je odgovoril. »Si ves čas zdrav?« se ni dal odgnati. »Ves čas,« mu je zatrdil.
Potem ga je videl, kako se je na vsakem koraku obregnil ob koga, vedno z istim vprašanjem: »Ti, si zdrav?« in slišal ga je mrmrati, »Potem nisi pravi.«
»S Francem je nekaj narobe. Ne vem, če ni zbolel,« je Janez zvečer razlagal ženi. »Cel dan že hodi okoli in sprašuje - ti si zdrav? Ti si zdrav? Ti si zdrav . . .« Ko ji je razlagal je vedel, da bo naslednji dan že imel informacijo, kuj je z njim. Žena pozna Jelko, ta pa je prijateljica sosede Francetove žene in ni vrag, da ne izve.
Kot je predvideval, se mu je že naslednji dan vsa skrivnostna približala: »Zvedela sem kaj je
Francetu,« je zažvrgolela in zraven pomenljivo obrnila oči. »Pa ti rečem, prav ima,« je še naprej ovinkarila. »Tudi jez bi rada vedela, tako kot France,« še vedno ni 'prišla na stvar. Janez jo je poslušal brez besed. Vedel je, da je nima smisla prekinjati, predno ne naredi petminutnega uvoda. Po izkušnjah je slutil, da potem tisti dan z informaci jo ne bo nič. Šele naslednji dan. Njega pa je tako zanimalo.
Natančno po petih minutah, tako kot je predvideval, je prišla k dejstvu: »Vzemi papir, svinčnik in piši: obisk pri zdravniku 4000 dinarjev, potem obisk pri specialistu 8000 dinarjev. Pa ne tako! Zakaj ne pišeš v stolpcu, da boš laže seštel,« ga je vmes poučila, »pa pel dni bolnišnice 40 tisočakov, pa dva recepta 8000 dinarjev, revež se zdaj boji, da ga ne pošljejo še v kakšne to-
BODO SLEDILI ZLATICI
Ko ostaneš v nedeljo brez kruha in mleka, ti gredo lahko samo lasje pokonci, če listaš po Večeru ali Delu in rubriki Dežurne trgovine. Kaj mi pomaga, če je to nedel jo, ko sem brez kruha, odprt Merka-tor na Tržaški v Ljubljani recimo, ali Merx v Celju, ali ne vem kdo tam in tam. ampak vsaj trideset kilometrov stran. Velenjčani do kruhu takrat ne moremo. V nedeljo dopoldun že ne.
Morda pa se nam drugačnu usmeritev odslej obeta tudi kje v Titovem Velenju. Morda bodo Erini Zlatici, ki je odprla vratu potrošnikom tudi v nedeljo dopoldun, sledili še v kakšni živilski trgovini.
Vsaj za začetek je — vsaj za tiste pozabljivce, ki so v soboto pozabili na kakšno darilo in spominek — poskrbljeno. Brez mleka in kruha bomo pu še naprej.
(mkp)
TAJNI SPORAZUM?
Ob novici, da so v Titovem Velenju bencinske črpalke odprte samo do 19. ure zvečer, so nekateri zlobneži že začeli natolcevati.
Govorijo namreč, da sta Petro! in velenjski turizem sklenila tajni sporazum. Ker turistov ni in ni. mi pa imamo turizem za prednostno dejavnost. je bilo treba nujno kaj ukreniti. Najučinkovitejše so. pravijo, enostavne »tinte«. Če turistu na poti kam drugam po 19. uri. ko se pelje čez Titovo Velenje zmanjka bencina, je ta naš. Vsaj za tisto noč. Ni kaj. enostavno in učinkovito. Človek bi pomislil, da je res kaj na tem.
(mkp)
HRASTU V SLOVO
TVOJI LISTI SO PADALI NA PLODNA TLA IN ŽELODI NISO SPLAVALI PO VODI . . .
PODRAST
V TVOJO ČAST BO BiLA IDEJNI BOJ KROJILA.
POVEJMO SI V OČI KAR NAS BOLJ IN BOLJ BOLI!
LIPA-n
GOBIZMI
NEVARNEJŠI	OD
STRUPENIH GOB SO STRUPENI GOBCI
KO SEM ODŽEJAL MOJO (PIJANO) GOBO, SEM PLAČAL GLOBO
GOBA, GLIVA, GOB -PO GOZDOVIH PRAVI ROP
SOSED PO GOBE SKRIVAJ, JAZ PRI SOSEDI ČUVAJ . . .
PRAVI GOBAR — GOB NE DAJE V DAR
J. Amanitas
»Kolegacomerce«
Ko me je nekoč znanec prosil »za pet jurjev« za pir, sem malo nelagodno pripomnil, da to pač ni noben problem, stopil do šanka, plačal dve pivi in je bilo. Ko mi je taisti »šankkompanijon« spet predlagal, da mu kupim pivo, nisem imel »časa«. Pa je bilo.
Pred nedavnim pa me je nek drug znanec naprosil, da mu posodim nekaj milijončkov. V zadregi sem pomencal, nato pa mu dal ves
denar, namenjen za plačilo vseh mesečnih položnic. Da mi jih jutri vrne, je še dodal, in tako dalje. Tisti jutri ni bil ne ta ne drugi mesec. Medtem sem raziskal njegovo banko med znanci in kolegi ter ugotovil, da se da tudi tako preživljati. Po sistemu »kolegacomerce«. Znajdi se, velja pravilo med ljudmi. »Ja, ja, kar izvoli, samo ne nad menoj, madonca.«
-plice . . . No zdaj pu seštej! Si? No, a zdaj vidiš?«, ga je skušulu privesti do tegu, da bi mulo ru-zgibul lene možgane. »A vidiš?«
»Nič ne vidim. Kuj ti je? Kakšne zveze ima to s — ti si zdrav, ti si zdrav?«
»O, pu ima-! Zuto France zdaj išče.« je bilu še vedno vsu skrivnostna.
»Povej že, kogu za vraga išče?« je bil Janez že nestrpen.
»Ju tistega, ki mu je dvajset let plačeval obiske pri zdravniku. Pu zruven robanti še zato, ker bo petnajstega zaradi bolniške tudi kuverta tanjša.«
»A. razumem,« je spet po svoje zuključil Junez in spet nič ru-zumel. »Ruzumem zakuj se bolniški reče dopust,« je razglabljal. »Zuto. ker dopust nikoli ni bil ne zustonj in ne poceni! Tuko.«
(mkp)
Ne v Naš čas
Družbenopolitični zbor je na zadnji seji glasoval tudi o tem ali se Marjan Gaberšek, Milan Kopušar in Franc Novak — delegati za zbor občin skupščine SRS, ki so jih razrešili zaradi neudeležbe, objavijo v Našem času ali ne. Sprejeli so sklep, da ne.
(mkp)
- !
PRAZNIČNI TUS
Vsako leto se posebno veselim dveh'praznikov — dneva rudarjev in dneva borca. Med drugim zato, ker so to prosti dnevi, še bolj pa zato, ker natančno vem, da v teh praznikih kakšnih presenečenj ne more biti. Lahko so zu 29. november. Novo leto, luhko so kate'rikoli drug praznik, 3. in 4. julija jih ni. Natančno vem, da bom takrat brez tople vode in tega se vedno že naprej veselim.
Bojim se samo, da mi Vekos že prihodnje leto ne pripravi kakšnega presenečenja. Recimo, da svoj redni remont prestavi na kak drug dan. Zamislite si — 3. in 4. julij — s toplo vodo. To sploh ne bi bili več pravi prazniki.
(mkp)
»ŠPRICKANGEL« PA NIKJER
Prijatelj mi pravi: »A veš, da sem pretaknil vse trgovine, pa nisem nikjer našel vrtne zalivalke.
Posodi mi eno, kaj boš z dve-ma?« Tuko je bilo, sum pu sem obljubil, da mu že staknem takšno, ki bo kur sama zalivala.
Pa sem se zmotil. Povprašal sem v najuglednejših trgovinah in pogledal v zakotne trgovinice, o kakšnih zalivalkah pa ne duha ne sluha. »Ste pa res kanon, zali-valk pa že en lep čas ni. . . « sem slišal nazadnje.
Todu, sem pomislil pred kratkim, kuj pa sploh rabimo letošnjo pomlad, zdaj tudi že v poletju kakšne bšprickangle«, saj vsak dan lepo zmoči pa kar samo.
-avc-Jože Miklavc
Ostal je zagrizen nasprotnik skakalnic.
Ni plačal vstopnine.
Poznam Feliksa,
ki bi moral biti PRA VOČA-
SNI.
Podrli smo hraste in zasadili vrbe.
Prilagojen pregovor: Kdor drugemu jamo koplje, ostane ... brez stopnic.
Minilo let (beri izdaj) deset
hrast suh je spet.
Kakšen grčav hrast je to!?
— Dejali so: Jože Kandolf, predsednik Turistične zveze Velenje:
»Če hočemo razvijati turizem v občini,
potem moramo razrešiti znane ekološke težave.« No, pa turizma še dolgo ne bo!?
(SOV)
Vsaka vas zdravstveni center,...
Na zadnjem zasedanju zbora krajevnih skupnosti delegatki krajevne skupnosti Pesje ni šel v glavo eden od ukrepov tako imenovane majske analize, in sicer o znižanju prispevnih stopenj za zdravstvo. Toliko težav imamo na tem področju, zadnje sprejeti ukrepi v zdravstvu pa uporabnike zdravstvenih storitev tako močno bremenijo. Kako torej?«
Član izvršnega svetu, ki je zu-dolžen za zbor krajevnih skupnosti. ji je takole odgovoril: »Danes hoče vsaka vas imeti svoj zdravstveni center, vsak malo večji kraj pu bolnišnico.«
Upamo, du tovariš pri izreku teh besed ni imel v mislih na?^ občine.
NAPREJ.. .
Ob majski analizi na zboru združenega dela ni bilo veliko razprave. Zelo temeljito pa so se očitno vanjo vključili r Vekosu. saj so pripravili kar tri strani pripomb nanjo. Razveseljivo, ni kaj!
Pa vendar so se mnogi oh njihovih pobudah nasmihali, saj so se bali. da bi se znašlo celotno velenjsko gospodarstvo, če bi jim prisluhnili. v podobnem položaju kot Vekos. In ta je vse prej kol rožnat.
(mz)
LE KAKO BI SPRAVIL TO 1 CIVILIZIRANO DRUŽBO NAZAJ NA PRIMITIVNA DREVESA? j/
Nazaj k naravi: Predlagam
Stunujem v ulici III. butuljona VDV brigade 73 nu Gorici, pošta 63320 Titovo Velenje. Ker je to v soseski Lipu, se tako poštarji kot vsi znanci motijo v dvojnosti, ki jo poimenovanje bivališča ima.
Čeprav cenim vse pridobitve NOV ter spomin, ohranjanje tradicij ter pridobitev NOV ter žrtve in zasluge enote NOV, po kateri je poimenovana naša vas, pa bi mi bilo vseeno lepše, naravne-je, če bi stanoval na Lipi 73.
No, no, pa kar brez polemike. Nič za to, smo se že navadili, predvsem se morajo navaditi še
drugi. Bolj me skrbi za vse tiste >vaščane<, ki še zdaj nimajo pravih ulic, kajti Cesta L, II., ... do Cesta X., itd., so najbrž le začasne rešitve. So pa tudi kot začasne zelo moteče. Ko morajo na pošti povedati naslov ulice, se zgodi, da pride poštu nu naslov: V. Z., Rimska cesta V/37, itd. Namesto, Cesta V/37. Poenostavitve bi bile v poimenovanju cest po imenih, ki bi jih krajani dali na osnovi naravnih imen. ki se že dajo ohranjati. Tako npr. je lepo ime Cesta na Vrtače, ki ga v soseski B koristijo že lep čas. Zakaj ne bi dali nekaterim >rezerviru-
nim< cestam ime kot npr. Cesta na trim. Pot pod gozdom, (Cesta na) Pirgel, ali kot sem slišal znanca, ki da nekaj na kulturo, po imenih naših slovenskih pro-svetljencev, kulturnikov, litera-tov ipd.
V neki drugi krajevni skupnosti imajo lepo ime ulice, Cesta pod parkom. Poštar se nikoli ne zmoti, vedno prinese pošto na pravi naslov. In, verjemite, oba se dobro počutita. Poštar in naslovnik. Kajti, želimo živeti tako, kot pravi vse bolj zaželeno geslo, NAZAJ K NARAVI.
—avc—
POLETNA NAGRADNA KRIŽANKA 1
1. nagrada 5000 dinarjev, sa, Foitova 10. 63320 Titovo 2., 3. 3000 dinarjev, rešitve Velenje z oznako: Poletna na-pošljite do ponedeljka, 18. ju- gradna križanka, lija na Uredništvo Našega ča-
t^lAS CAS
HE st-VTANINE
STMALO 2AKM0&E
ftH-fttfc-
VINt,"^ MAMjftMgl
IZJVSTVtl Nft ROKAH IN HOGAU
SPANSICI ŠAHIST
IR|£)I3
A.VTP R

REJUrVS AM6RIIU Pftm>lc K5LUH6U6
R£KA-V iUDMiU, PrjTOIC ■&.U1LA
koswica
NlltolA TESLA
sesmA/4 TO0NEV <oR. MlTCL-l
N^LOjvl
zGo-VoRjtoSt
SKLAM-
TCUSTftAr VlNSKl
STP5K
I'»A|
MED.ROSA |HA USTJU
7ASM0ST
LESTvMCA
RDEoA
PaioSKA
CVETICA
<o0
Ml MU T
RUDNIKA
Rur&tn
MAS CAS
BL1ZN3A SOROCUKJJ (UUBKCN'
HRV.MESTo 06 IZLIVU kOLPE V SAVO
CERlVA-T KXDW[A
SOD.SUM. SLllOft frRANCE)
56SEK.
OKRASEK V 6LASSK
AOiABSltl ME2,
KAATIcA OBVESS.
3E xda
HRV.pt V£t- IN SlnADftTB.)
De»I<£
ttftt.smo-
KtWN3AK ZAMetilc-.
štahpar
M0HAPE-
tMsrvo
HRi.mC toVAdtS
živalim
NI STRUP
G0SIA
SNIL&JA
TUAMItfA
KOS
SOb.SLtf! PISATELJICA (ERNA^
P03AV NA VODI
PERZIJA
■pECBA ftAvUC-A
sl. pevka
PDŽ.ICA')
Rl/CIME
meseca
NIN BUlU 2Ar>(2A

CR2AVHA 81ASA1NA
■ZEMEU). 0ZINA NA MALAK.1
NAcRSDo-PISCI
TtNE LOGAR.
AN5TRAL.
tenisač PsAseg.
L0SUE
TtVAJUJe
H1ADIUIM
8. stran *
Mladinsko prostovoljno delo
Svet v malem na Raduhi
OD TU IN TAM
titovo velenje -k
14. julija 1988
Visoko na strmih pobočjih mogočne Raduhe je v tem času zelo 'živahno. Temu utripu niso razlog zgolj številni planinci in drugi ljubitelji lepega planinskega okolja, posebej ga namreč krepijo mladi iz skoraj vsega sveta. Krepijo ga z veseljem, družbnostjo, z napornim in predvsem koristnim delom. Sliši se morda malce neverjetno, pa je vendarle res. Res je tudi, da se o njihovem sproščenem razpoloženju, resnično mednarodnem, lahko prepričamo le v poznih popoldanskih urah in zgodaj zvečer ob planinski postojanki na Loki, o delovnem razpoloženju in njegovih učinkih pa hudimano težko. Pa gremo lepo po vrsti.
Prvo nedeljo v juliju so se na Raduhi namreč zbrali mladi iz vse Slovenije, Evrope, prišli so celo z one strani Atlantika. Za dobre pol stotnije je vseh skupaj, so pa udeleženci letošnjega planinskega mladinskega delovnega tabora. Že deseti po vrstu je, sodi v prizadevanja za nove organizacijske in vsebinske oblike prostovoljnega dela mladih, zato morda ne bo odveč kratek sprehod v minulo desetletje. Zdaj že nekdanja »mladinska delovna brigada« se je oblikovala na podlagi potreb mladinske komisije Planinske zveze Slovenije pri gradnji izobraževalnega centra v dolini Bavščice pri Bovcu. Z delom je torej pričela pred desetletjem v okviru zvezne mladinske delovne akcije »Posočje«. Posebna mladinska, bolje rečeno, planinska delovna brigada, se je pokazala za zelo primerno obliko mladinskega prostovoljenga dela, za novost in osvežitev na tem pomembnem področju. Kaj kmalu seje soočila s problematiko oživljanja planinskih pašnikov in ob ukinitvi zvezne akcije na Tolminskem so se mladi odločili, da bodo z delom nadaljevali, vendar v obliki mladinskih planinskih delovnih taborov. »Nič več torej mladinskih delovnih akcij, temveč družabni tabori, na katerih je seveda delo še vedno prva naloga. To je bil zametek republiških in mednarodnih mladinskih delovnih taborov. Pobudo je podprla tudi republiška konferenca ZSMS in letošnjega
10. tabora na Raduhi se udeležujejo mladi iz >skoraj< vsega sveta,« je povedal vodja tabora
Izjava št. 1
SILESKO EKOLOŠKO (JRUSTVO
20. julija bo Skupščina SRS sprejemala osnutka sprememb slovenskega dolgoročnega in srednjeročnega plana. Šaleško ekološko društvo o teh dveh dokumentih sprejema naslednja stališča;
1.	Osnutka sprememb sta predvsem posledica zahtev Problemske konference Ekologija, energija, varčevanje, vendar ne odražata njenega duha in na področju energetike nista skladna z njenimi zahtevami.
2.	Zahteve po približevanju k ničelni rasti primarne energije osnutka ne spoštujeta, saj predvidevala do leta 2000 2,9% rast porabe celotne energije in 2% rast proizvodnje električne energije.
3.	Nesprejemljivo je načrtovanje gradnje novih 1.950 MW proizvodnih zmogljivosti do leta 2000, ne da bi bili seznanjeni z materialnimi bilancami. Društvo ocenjuje, da bi uresničitev tega načrta povsem onemogočila zahtevano čiščenje dimnih plinov do konca leta 1992.
4.	Obsojanja vredno in cinično je dejstvo, da je predlagatelj predvidel gradnjo JE Prev-laka, saj je znano, da je Skupščina sprejela moratorij na gradnjo JE do leta 2000. Iz istega razloga je cinično tudi predvidevanje, po katerem naj bi bil Rudnik urana Žirovski vrh sposoben zagotoviti uranov oksid za oskrbo JE Krško in do-
datnih 2000 M W moči v jedrskih elektrarnah.
5.	Termoelektrarna-toplarna Šoštanj V ne more ostati v planu objekt kontinuitete, ne da bi upoštevali jasne sklepe Skupščine občine Velenje. Ta je zahtevala polno obratovanje čistilnih naprav na obstoječih termoenergetskih objektih pred odločanjem o možni novi investiciji. Ta zahteva mora postati sestavni del planske formulacije o predvideni gradnji TEŠ V.
6.	Nesprejemljiva je zahteva, da bi proizvodnja lignita ostaia na nivoju začetka planskega obdobja. Leta 1980 je namreč Rudnik lignita Velenje proizvedel približno 5 milijonov ton lignita, danes pa 4,7 milijonov. Takšno proizvodnjo mora RLV ohranjati vse do polnega obratovanja naprav za čiščenje dimnih plinov.
7.	Nesprejemljivo je, da osnutka predvidevata gradnjo trajnega odlagališča nizko in srednje aktivnih jedrskih odpadkov le na območju Slovenije in Hrvaške, oziroma Jugoslavije. Sestavni del planskega besedila mora biti tudi iskanje možnosti izven meja SFRJ. Nerazumljiv je predlog, da bi bili predmet odlaganja odpadki iz JE Hrvaške, saj Slovenija do leta 2000 ne bo gradila novih jedrskih elektrarn. Nerazumno je tudi predvidevanje, da bi v Sloveniji odlagali odpadke »iz drugih virov«.
8.	V primeru, da bi nizko in srednje aktivne jedrske odpadke odlagali na območju SR Slovenije, mora biti v planskem besedilu popolnoma zavarovana suverena pravica občin in krajevnih skupnosti glede izbora na njihovem področju.
DVIGNJENI ZASTOR 93
Tomo Mulej iz Mengša: »Ostal bom vse tri tedne, pa prihodnja leta tudi pridem.«
Dragan Miklavčič iz. Cerknega, razumljivo na podlagi svojih dolgoletnih izkušenj.
Kraj vsakoletnega tabora pričnejo iskati že prejšnjo jesen. Zanimajo se za planine in gore, na katerih bi bila njihova pomoč potrebna, koristna in dobrodošla. Gre seveda za planinske pašnike, ki se zaraščajo zaradi zanemarjanja v preteklosti, svoj pravi pomen pa so znova pričeli dobivati nazaj v preteklih letih. »Izbira« je zato velika, prav tako veliko pa je težav. Lahko verjamete — denarnih. Pašne skupnosti po Sloveniji imajo veliko potreb in ustrezno temu malo denarja. Odločitev za kraj letošnjega tabora so tako letos sprejeli šele maja. Ponudbo mladih so v Gornji Savinjski dolini z veseljem sprejeli.
V teh dneh so torej mladi na Raduhi. Mladinska komisija Planinske zveze Slovenije je organizator, za prehrano in bivanje skrbi pašna skupnosti, za stroške interesnih dejavnosti republiška konferenca ZSMS, svoj delež pa sta prispevali še Zgornjesavinjska kmetijska zadruga in zveza zemljiških skupnosti Slovenije. V
Kako naj skopljemo jarek, če pa skoraj ni nič zemlje?
prvem tednu je bilo v prijazni in lepo urejeni planinski postojanki na Loki 52 »mednarodnih stanovalcev«. Število se bo v tritedenskem obdobju spreminjalo. To je namreč tudi novost pri tej obliki prostovoljnega dela mladih. Ostanejo lahko kolikor časa hočejo, bolje rečeno morajo. Organizatorji namreč vedo, da mladi radi potujejo, mnogi si morajo zaslužiti tudi kakšen dinar, zato imajo pri svoji odločitvi proste roke. Tri tedne »brazplačnega« tabora je namreč za mnoge le preveč. Seveda pa neprijetnih presenečenj glede udeležbe ne bo. Ne glede na posamezne odhode se število mladih ne bo bistveno zmanjševalo, saj bodo prihajali novi in večina načrtovanega dela bo zagotovo opravljenega. Kako so se torej v »nenavadnem okolju« visokogorskega sveta znašli mladi iz zahodnih velemest?
»Ja, takole je s tem. Presenečenje ob prihodu je bilo precejšnje. Mladi iz drugih držav so večinoma navajeni življenja v velikih mestih, ne pa na visokogorskih in strmih področjih, sicer svežih
in zdravih. Sprva recimo niso mogli dojeti, da se morajo prhati s hladno vodo in še na prostem povrh, pa s prho, ki je obešena kar na viharnik pred planinsko postojanko. Nekaj problemov je bilo v začetku tudi s prehrano, ki je razumljivo niso vajeni. Na vso srečo in z veliko mero dobre, mladostne volje, smo vse težave rešili že v prvih dneh. Še več, sedaj si nekateri že sami želijo pripravljati hrano, tudi našo. Tudi sicer so se odlično vživeli v okolje, vsi Se dobro počutijo, z njimi pa mi vsi,« je še poudaril Dragan Miklavčič.
Strokovno delo vodi Tomaž Marolt z Zgornjesavinjske kmetijske zadruge Mozirje. »Ureju-jejmo pašnike pašne skupnosti Raduha—Javorje. Dela je veliko. Najtežja naloga je postavitev nove obodne ograje okrog pašnikov, dolge pet kilometrov. Stara je dotrajana, zato kole odstranjujemo, prav tako bodečo žico. Zabijamo torej nove kole in napeljujemo novo žico. Začeli smo na najtežjem terenu, strmem in skalnatem, vse je bilo potrebno znositi na rokah. Kasneje bo lažje.
Linda in Jim iz Združenih držav Amerike: »Delo ni prav lahko, smo pa mladi, zdravi in dobre volje.«
Psa
čelno
trčila
»Primer« skakalnic je vsaj v medijsko zaostreni formi verjetno brezprizivno mimo. Pogosto slišana trditev, češ da je bilo oporekanje nasilnemu posegu v prostor neumestno, vnaprej obsojeno na neuspeh in zato zapravljanje časa, je z določenega zornega kota točna. Zgodba se je resnično odvijala po scenariju, v katerem so svojo vlogo sicer odigrala tudi naključja — toda ta so prišla prav, saj sicer veseloigra ne bi bila to, kar je bila. Namreč veseloigra.
Razmere in razmerja so tragična in komična obenem. V prelomnem času ustvarjanja »nove« slovenske zgodovine, v času ple-biscitarnega odločanja Slovencev za javen, human, zakonit in demokratičen postopek s priprtimi Borštnerjem, Janšo, Tasičem in obtoženim Zavrlom, v času, ko Skupščina občine Grosuplje v tej zvezi sprejme zahtevo za izredni sklic slovenske skupščine — v tem istem času se je naša, velenjska skupščina z velikim številom odgovornih mož in žena vred na vse kriplje trudila legalizirati (skakalni) stolp norosti. S to veseloigro smo se" prebivalci te občine zagotovo vpisali na žalostne strani slovenske zgodovine. Ne vsi seveda, kot celota pa zagotovo! Občinski kronist bo nekega dne s slastjo zabeležil dejstvo, da so se Odboru za varstvo človekovih pravic doslej kolektivno pridružili le ustanovni zbor Šaleškega ekološkega društva ter krajani Lajš in Šmartnega ob Paki. Verjetno bo sklenil, da je večina (kot vedno) čakala razplet dogodkov in hlepela po trenutku, ko se bo smela obrniti po vetru. Toda tam, kjer piha en veter, »drevesa rastejo postrani«! V našem primeru bo gotovo treba preurediti tudi znano Štihovo domislico o industrijski puščavi: naša občina postaja puščava nasploh, puščava, iz katere po nedoumljivih zakonih curlja električna energija, pralni stroji, štedilniki in še nekaj ostale robe. Kam in za kakšne denarje? O tem vedo mnogo povedati gojenci otroških vrtcev v gnilem kapitalizmu, kjer so v zadnjem času osnovni maksimi (poceni kupiti, drago prodati) dodali še:**in pri tem čim manj uničiti okolje, ki
Piše: Vane Gošnik
»Moramo imeti razumevanje za slovenske razmere, kjer sedaj pihajo različni vetrovi — za razliko od večine drugih sredin, kjer piha en veter, toda od lega drevesa rastejo postrani«
(Zdravko Tomac, Današ)
ga producenti potrebujejo že zato, da sploh lahko producirajo.
Demokratično vrenje na Slovenskem bo v vsakem primeru v temeljih spremenilo razmerja moči in prihodnost Dežele. Prepustimo se mu lahko kot čreda izgubljenih ovac, do tega imamo absolutno pravico. Toda imamo tudi možnost, da v dogajanje aktivno posežemo. Prepozno in brezpredmetno bo čez leta ja-mrati, da smo bili manipuliranj, da nismo vedeli, za kaj je pravzaprav šlo. Pri vsem skupaj namreč še zdaleč ne gre zgolj za to, koliko bo kdo odsedel v priporu (in) ali zaporu, temveč za vprašanje, za koliko časa bi se lahko v kolektivnem priporu znašli vsi skupaj. Tudi mi, prebivalci Šaleške doline.
Velenjska skakalnica v teh okvirih in za lokalne razmere ni odigrala nepomembne vloge. Početje na grajskem hribu je marsikaj zbistrilo, nepomembne vloge. Početje na grajskem hribu je marsikaj zbistrilo, družbena razmerja so postala mnogo bolj razvidna, zdrave in 'napredne sile lahko danes neprimerno bolj natančno definirajo tiste centre moči, ki skriti za frazami uresničujejo svoje v preteklost zazrte cilje. Sklicevanje na večtisočglavo množico, ki naj bi s svojo prisotnostjo na otvoritveni tekmi na nek čuden in spervertiran referendumski način pritrjevala graditeljem, se lahko že jutri izkaže za napačno investicijo. Razmerja med manjšino in večino se nam v tem času najlepše kažejo v napadih, ki s pomočjo javnih medijev hrumijo z juga proti severu države. Navidez enotno obsojanje »fašistoidnih« procesov v Sloveniji je predzadnje orodje, s katerim konservativne in retrogradne republiške oligarhije branijo svoje privilegije. Toda kot milni mehurček se bo razpočilo tisti hip, ko bodo ljudje spoznali, da so bili manipuliranj.
Ob tej ograji bomo pašnik razdelili še na manjše pašnike, teh ograj — čredink, pa bo kakšnih sedem kilometrov, skupaj celih dvanajst. Druga skupina mladih čisti pašnike, odstranjuje podrast in podobno, tretja pa polaga cevi za napajališče na pašniku. Dolžina tega vodovoda je 1.400 metrov, delo pa je na kamnitem terenu zelo oteženo. Ne glede na raznoliko sestavo mladih, smo v prvih dneh opravili veliko dela in bomo skoraj zanesljivo uresničili vse načrte.«
Naj povemo, da so vodovod do izzida časopisa že končali, seveda pa ostaja veliko dela pri čiščenju pašnikov. Skoraj bi pozabili. Na začetku akcije je bilo na Loki med 52 udeleženci 18 mladih iz drugih držav. Spisek je kar zajeten, celo presenetljiv: Združene države Amerike, Kanada, Irska, Finska, Nizozemska, Anglija, ZR Nemčija, Španija in Poljska. Pisana družba, ni kaj. Pa zelo vesela, sproščena, mladostno zagnana v delo in življenje.
Janez Plesnik
100-letnica kiparja Ivana Napotnika
Zaščititi njegovo delo
V mesecu decembru 1988 bo minilo sto let od rojstva slovenskega kiparja Ivana Napotnika, ki je živel in ustvarjal v Zavodnjah nad Šoštanjem. Pri Občinski kulturni skupnosti Velenje je bil v letošnjem letu konstituiran Odbor z namenom, da da obletnici posebno obeležje.
Člani Odbora so soglasno podprli iniciativo, da se stoletnica kiparjevega rojstva proslavi delovno ter, da so obletnici posvečene tudi aktivnosti, vključene v redno dejavnost s področja kulture.
Posebej so v spomin na kiparja posvečene naslednje akcije:
Mala Napotnikova kiparska kolonija v Zavodnjah v organizaciji Občinske zveze prijateljev mladine Velenje s sodelovanjem Kulturnega centra Ivan Napo-tnik. Kiparska kolonija letos proslavlja tudi lasten jubilej — petnajst lei kontinuiranega in uspeš-
nega dela. K sodelovanju so povabili kiparje s Koroške in Titovega Velenja.
Otvoritev novih prostorov knjižnice v Šoštanju. Kulturni center Ivan Napotnik je ob finančni pomoči Občinske kulturne skupnosti Velenje preuredil prostore stare pošte v Šoštanju, kamor so preselili knjižnico iz doma kulture.
Osnovna šola Karel Destovnik Kajuh v Šoštanju bo v letošnjem letu razširila vhodno vežo, kjer bo urejena stalna ekološka razstava o problemih Šaleške doline. Razstavni prostor bo dopolnjen s plastiko Ivana Napotnika — Faun. Plastiko »Fauna« je osnovni šoli odstopil Kulturni center, ki je razpolagal z dvema odlitkoma, v zameno pa je odkupil Napotnikov relief z naslovoma »Marija«. Odkup je omogočila Občinska kulturna skupnost Velenje.
Razglasitev premične kulturne dediščine Šaleške doline: gradivo za razglasitev premične kulturne dediščine pripravlja Kulturni center Ivan Napotnik. Občinska kulturna skupnost Velenje in Odbor pa vztrajata, da se s posebnim odlokom zaščitijo tudi Napotnikova dela.
Odkup kiparskega orodja Ivana Napotnika: v lasti Napotni-kovih sorodnikov v Zavodnjah se še nahaja nekaj kiparjevega orodja. Občinska kulturna skupnost Velenje bo zagotovila finančna sredstva za odkup orodja, ki bo prezentirano v Napotnikovi galeriji.
Osrednja prireditev v spomin Ivana Napotnika bo 10. decembra 1988 v Domu kulture 1988 v Domu kulture v Titovem Velenju.
Otvoritev ateljeja v Mayerjevi vili v Šoštanju: Šaleški likovniki so vložili veliko truda v ureditev
Mayerjeve vile v kateri ustvarjajo in prirejajo razstave. Na novo bo urejen atelje, ki ga bomo odprli v počastitev 100-letnice Napotnikovega rojstva.
Pobude Odbora:
Odbor daje pobudo Krajevni -skupnosti Gorica in Predsedstvu OK SZDL Velenje, da v letošnjem letu v KS Gorica poimenujejo ulico po Ivanu Napotniku.
Odbor daje pobudo Predsedstvu OK SZDL Velenje, da bi ulice v Tiovem Velenju začeli opremljati s spominskimi obeležji, ki bi vsebovala informacije o ljudeh po katerih se ulice imenujejo.
Odbor se bo tekom leta še se- . stajal in bo o vseh dodatnih akcijah obveščal javnost.
ODBOR ZA OBELEŽITEV 100-LETNICE ROJSTVA
IVANA NAPOTNIKA
14. julija 1988	k titovo velenje
ŠPORT, REKREACIJA
nas cas ★ stran 9
Jože Pogorevc, Zdenko Purnat, Martin Lenošek, Pavle Ivanušič, Zvonka Špeh, Maksimilijan Korošec.
Bili smo v Makedoniji
Planinstvo je ena izmed najbolj razširjenih oblik organizirane športno-rekreativne dejavnosti med delavci Gorenja. Posebej v zadnjem času so zelo aktivni planinci v delovni organizaciji Gorenje Servis.
Tako so si za leto 1988 postavili bogat program izletov. Že septembra naj bi znova popeljali 100 serviserjev iz vse Jugoslavije na Triglav. Ker pa želijo ob slovenskih, spoznati tudi druge gore v Jugoslaviji, so se letos odločili še za izlet v Makedonijo.
Tako so od 29. junija do 4. julija preživeli v tej republiki nekaj lepih dni. V Skopju so se najprej srečali s serviserji Makedonije, ki so na srečanju 30. junija proslavili 20 let delovanja servisne mreže v SR Makedoniji. Na družabnem srečanju so si serviserji iz Titovega Velenja in Makedonije lahko izmenjali delovne izkušnje in se pogovorili o svojih težavah. Že samo srečan je ob novem umetnem jezeru ob reki Treski je bilo za goste iz Titovega Velenja prijetno presenečenje, vsem serviserjem in drugim gostom na prireditvi pa je nekaj pesmi zapel prvi serviser Gorenja v Makedoniji Trajče Veselinovski, ki velja na skopski televiziji za enega najlepših glasov Makedonije.
V Skopju smo bili povabljeni tudi v skopsko železarno, ki s svojimi tremi rudniki letno pridela od 600.000 do 900.000 ton pločevine in je tudi Gorenjev dobavitelj tega za Gorenje izredno pomembnega materiala.
Po ogledu mesta Skopje, ki ga je pred 25 leti prizadel močan potres, smo se odpeljali preko Tetova na Popovo šapko, znan smučarski center v Šar planini. I. julija smo od tu krenili na najvišji vrh Šar planine, 2748 m visok Titov vrh.
Čeprav smo na pot krenili zgodaj, nas je vseskozi spremljalo sonce. Vodila sta nas vodnika planinskega društva Metalurg skopske železarne Branko Pe-tkovski in Duško Boškovski. Izbrali so daljšo pot po grebenih višjih kopastih vrhov. Vseskozi se nam je odpiral lep razgled, proti vzhodu na Solunsko glavo (2540 m), na severu na Ljuboten (2499 m), in jugozahodu Korab (2764 m). Pobočja so porasla s travo, planinskim cvetjem, tu in tam tudi s pritlikavim smrečjem in borovničejem. Na senčnih j straneh je v kotanjah ležal še ; sneg.
Po štirih, petih urah smo vsi dosegli cilj. Titov vrh z značilno s kamni zazidano trdnjavo, visok okrogli razgledni stolp, žal, stopnišče je zrušeno, letno obišče le okrog 3000 planincev. Po počitku smo se vrnili po lepši poti, mimo neusahljivega izvira vode pod samim vrhom (ledena stu-denčnica marsikomu olajša pot). V spominu ostanejo bežna srečanja s pastirji ovac. odetimi v značilne ovčje suknje, tu in tam je videti pastirja na konju, pa v tej ali oni kotanji k tlom stisnjene ovčje staje, nizke slamnate hiše.
Pot smo s Popove šapke nadaljevali k izviru Vardarja in umetnemu jezeru Mavrovo. Prenočevali smo v hotelu Železarne Skopje, naslednji dan pa ogledali okolico jezera in se z dvosedež-nico popeljali na vrh prelepih smučišč Mavrova. Deset vlečnic, dvosedežnica, kopasti vrhovi in položna ter strma smučišča. Škoda le, da je v Makedonijo tako daleč . ..
V Ohridu smo si ogledali nekaj najbolj znanih spomenikov zgodovine in kulture, po kopanju ob Sv. Naumu pa smo se mimo Presnanskega jezera srečno
odpeljali na 1500 km dolgo pot proti Titovemu Velenju.
Kaj so povedali?
Jože Pogorevc, vodja servisne mreže SR Slovenije: »Vse je bilo skrbno pripravljeno, posebej so nas presenetili sodelavci v Makedoniji, kjer si je Gorenje Servis ustvarilo svoje ime. Zbliževanje delavcev Gorenja Servis je potrebno. Tako spoznavamo tudi druge kraje. Makedonija je izredno bogata. Tu je stičišče več kultur. Sam planinski vzpon na Titov vrh je pokazal, da so planinci vešči hoje, izkazali so medsebojno pomoč, tovarištvo.«
Zdenko Purnat, serviser elektronike: »Planinec sem od majhnih nog in rad spoznavam druge kraje. Zato sem se odločil za ta izlet, pa tudi lani sem bil na Triglavu skupaj s serviserji. Vzpon na Titov vrh je bil naporen zaradi vročine. V Skopju sem se pogovarjal s tamkajšnjimi serviserji o našem skupnem delu, na Ma-vrovem in Popovi šapki sem videl smučišča, ki lahko konkurirajo marsikateremu v Sloveniji.«
Martin Lenošek, voznik tovornjaka: »Po devetnajstih letih dela v Gorenju sem se pred šestimi leti odločil za sodelovanje v planinski sekciji. V planine hodim redno, na vse izlete. Tako vzdržujem telesno vzdržljivost. Izlet je. tudi sprostitev, pozabiš na ure in dneve. Tudi v Makedoniji je • bilo lepo, čeprav so tudi njihove gore zahtevne. Vrh smo podcenjevali. Tudi sonce je opravilo svoje.«
Pavle Ivanušič, serviser — voznik v Servisnem centru Ljubljana: »Planinec sem od leta 1961. V Gorenju imamo veliko možnosti za planinske aktivnosti. Sem edini iz drugih centrov. Zelo lep izlet, izredno sem zadovoljen.«
Zvonka Špeh, planer — analitik: »V planinski sekciji Gorenja sodelujem že deseto leto, aprila letos r5m z družino opravila slovensko transverzalo.Iz Makedonije se vračam z različnimi vtisi.
Pot na Titov vrh je bila kar naporna, predvsem zaradi vročine.
Težje je hoditi tudi po travnatih pobočjih, brez vmesnih planinskih postojank. Prijetno sem presenečena nad makedonskimi naravnimi lepotami, bogato kulturno dediščino, obdelanimi polji, nad gostoljubnostjo naših sodelavcev v Makedoniji, nad delavci Železarne, pa otroki pri izviru Vardarja in pastirji na Popovi šapki. To kar me je še posebej prijetno presenetilo: s komer koli sem govorila, vsak pozna Gorenje.«
Maksimiljan Korošec, pobudnik in organizator izleta: »Prepričan sem, da je bil naš namen dosežen: v Skopju smo s sodelavci obeležili 20 let servisne dejavnosti v SR Makedoniji, medsebojno izmenjali izkušnje, poleg tega pa priredili še lep planinski izlet, ki sodi med priprave za našo akcijo Sto serviserjev na Triglav. Letos smo obiskali Makedonijo, naslednje leto želimo na Velebit. Upam, da bomo tudi v bodoče deležni takšne pomoči, kot smo je bili doslej. Zahvalo smo dolžni vodstvu delovne organizacije, sindikalni organizaciji, serviserjem Makedonije, ki so nas vodili po tej slikoviti republiki, Železarni Skopje, zdravnikom v naši odpravi in še komu.«
Zapisal in fotografiral Hinko Jerčič
Tri dni malega nogometa v Šoštanju
TVD Partizan Šoštanj je letos že drugič organiziral turnir v malem nogometu za pokal dnevnika z največjo naklado »Večernjih novosti« iz Beograda.
Pretekli petek in soboto popoldne ter še pozno v noč in v nedeljo dopoldan so bile na igrišču Partizana tekme med štirinajstimi ekipami iz širšega celjskega območja, ki so se prijavile na turnir.
Po ostrih bojih dokaj izenačenih ekip, sta se v finalu pomerili
moštvi iz Titovega Velenja in Lajš pri Šoštanju. Po stanju 5:5 je po streljanju sedemmetrovk zmagala ekipa MADL iz Titovega Velenja. Druga je bila ekipa iz Lajš. Tretje mesto je zasedlo Pesje in četrto ekipa »Lipov list« iz Titovega Velenja.
Vse zmagovite ekipe so prejele lepe pokale in drese. Zmagovita ekipa MADL pa se bo septembra pomerila za pokal Večernjih novosti v Beogradu.
Tekmovanje je vzorno organiziral Radko Stevančevič, delegat je bil Nino Ošlovnik in sodnik, ki je vse tri dni turnirja vzorno sodil Gojko Živkovič. V. Kojc
Šoštanj: 5. Žunkovičev memorial
S starimi gasilskimi
brizgalnami
Prizadevno Gasilsko društvo Šoštanj — mesto bo tudi letos organiziralo svojevrstno, že tradicionalno, tekmovanje v počastitev gasilskega funkcionarja in zaslužnega častnika Jožeta Zun-koviča.
Tekmovanje bo v soboto, 16. julija, s pričetkom ob 16. uri pred gasilskim domom v Šoštanju. To bo vsekakor zelo zanimivo tekmovanje s starimi ročnimi in motornimi brizgalnami, ki so bile izdelane pred letom 1939. Vaja bo seveda mokra.
V vsaki enoti bo 10 tekmovalcev, ki bodo oblečeni v starinske uniforme s slikovitimi čeladami, kar daje prireditvi še poseben
čar. Prireditev je zanimiva tudi s turističnega vidika, saj je to prava paša za oči, kar vidimo res redko.
Šoštanjčani se s svojo desetino in ročno skoraj sto let staro črpalko, pripeljejo na prizorišče še s konjsko vprego. Po tekmovanju bodo vsem sodelujočim podelili spominske diplome z likom Jožeta Žunkoviča. zmagovalcem pa pokale in razna praktična darila.
Letošnje tekmovanje bo potekalo pod zanimivim geslom: »Zgodovina je naša učiteljica.«
Pokrovitelj tega zgodovinsko zanimivega tekmovanja je tudi letos krajevna skupnost Šoštanj in njen agilni predsednik Matjaž Natek.
V. Kojc
Super mini odbojka
Mozirski pionirji 3. v Italiji
Učencem 6. razreda mozirske osnovne šole se je pred nadavnim ponudila enkratna priložnost, da kot pionirska reprezentanca Slovenije nastopijo na vsakoletnem turnirju v super mini odbojki v Trstu.
Za ponazoritev: igrišče je veliko 6 X 4,5 metra, mreža je visoka 2,10 metra, igrajo pa štirje igralci. Nastop v Trstu je finančno podprla ZTKO Mozirje, na dvodnevno pot pa so pod vodstvom trenerja OK Ljubno Srečka Skoka odpotovali Jure Urank, Damjan Kocjan, Uroš Benda, Peter Jeraj in Blaž Weiss.
Nastopilo je šest ekip, pet deželnih prvakov severovzhodne Italije in reprezentanca Slovenije, igrale pa so vsaka z vsako. Mozirski fantje so presegli vsa pričakovanja, trikrat so zmagali in dvakrat izgubili, v skupni uvrstitvi osvojili tretje mesto za Gorico in Pordenone-jem ter tako lepo izkoristili ponujeno priložnost. Ekipa je prejela plaketo, fantje medalje, kot reprezentanca Slovenije pa so prejeli še spominsko plaketo mesta Trst.
Nekaj o kolesarjenju
V	spomladanskem, letnem in jesenskem času je kolesarjenje ena izmed priljubljenih šport-no-rekreativnih aktivnosti. Osvežite organizem z vožnjo na kolesu; ohranjajte se in vozite kolo, so vzpodbudna gesla številnih strokovnjakov in zdravnikov.
Kolesarjenje v kombinaciji z drugimi aktivnostmi veliko pripomore k ohranjanju in izboljševanju psihofizične kondicije in prav tako kot tek, prispeva med drugim tudi k ohranjanju primerne telesne teže. Za primer naj navedemo, če se peljete s kolesom na delo in nazaj in pri tem prevozite povprečno od 8 do 10 km, potem boste za to aktivnost porabili 300 kalorij namesto 30, kot bi jih porabili, če isto pot opravite z avtomobilom. Je pa še več razlogov, da sedete na kolo in pridno poganjate pedala. Tudi tisti, ki se šele odločate zanj, se boste težko uprli vabilu v naravo ali na trim kolesarjenje.
V	zadnjem času, ko energetski viri niso najbolj poceni, ne bi bilo odveč, če za začetek nekaj svojih vsakodnevnih opravkov naredite s kolesom. Nato pa se redno odločite za sistematično kolesarjenje ali celo vadbo.
Vožnja s kolesom sodi glede svoje vrednosti in vpliva na posameznikov organizem in na človeka kot celoto, v sam vrh športno-rekreacijskih aktivnosti. Kolesarimo največkrat v prirodi, v čistem zraku in okolju, ki izključuje betonske zgradbe, stolpnice, tovarne in mesto nasploh, kjer je zrak z okoljem že močno onesnažen. Prednosti vožnje s kolesom v prirodi z ugodnim vplivom sonca in čistega zraka so vam poznane, saj tako kot druge aktivnosti v mnogočem blažijo negativne posledice današnjega načina življenja. Kolesar je na kolesu v takem položaju, ki omogoča normalno delovanje vseh organov. In še več, kolesarjenje v vseh letih človekovega življenja razvija in ohranja dihala in vitalno kapaciteto
pljuč in tako povečuje delovno sposobnost. Ko vozite kolo. vaša pljuča vdihujejo trikrat več kisika. Tako kot tek in vadba na trimski stezi tudi kolesarjenje pomembno vpliva na izboljšanje delovanja srca in ožilja, kot so to opozorili že mnogi zdravniki v preteklem obdobju, praksa pa to vsak dan potrjuje. Srce z ožiljem deluje v času kolesarjenja povprečno dvakrat več kot v času, ko je človek pasiven. Zato kolesarite, če imate možnost in dajte srcu možnost, da se okrepi. Enakomerni ritem vožnje pa stimulativno vpliva tudi na živčevje, živčnomišični sistem, prebavila in druge organe. Na osnovi spoznanj lahko rečemo, da je kolo namenjeno vsakomur. Za starejše občane je priporočljivo, da se za daljše kolesarjenje posvetujejo s svojim zdravnikom.
ZTKO občine Velenje ima v svojem vsakoletnem programu trim kolesarjenje, tako v spomladanskem in jesenskem času, ob koncu poletja pa tudi malo bolj zahtevno aktivnost, ki jo letos organiziramo že drugič, to je kolesarski vzpon v Za-vodnje. Namenjen je vsem občanom, ki redno kolesarijo.
Zato ob tej priliki vabimo vse ljubitelje kolesarjenja, da se za vzpon v Zavodnje, ki bo 21. avgusta, pripravijo, enako velja tudi za jesensko trim kolesarjenje.
S tem člankom hočemo vsaj malo spodbuditi občane, ki radi kolesarijo, da se udeleže organizirane aktivnosti na kolesu!
Kolesarjenje ni tekmovanje, saj je namenjeno širši množici ne glede na starost in spol.
V bistvu tekmuje vsak sam s seboj, saj je vsak zmagovalec, če se že samo odloči za kolesarjenje. Vsekakor pa je poglavitno, da vsi, ki kolesarijo, upoštevajo cestno prometne predpise.
PRIJETNO IN VARNO KOLESARJENJE!
MARKO BORUTA
Nastop v Trstu bo mladim mozirskim odbojkarjem ostal v lepem spominu
Mali nogomet
Končan spomladanski del turnirja
Pod okriljem Komisije za mali nogomet pri ZTKO Velenje je zaključen spomladanski del turnirjev v malem nogometu. Od načrtovanih se ni točkoval turnir 7 mladih rudarjev zaradi premajhnega števila ekip. Odpadel je lurnir Gorice, ostali turnirji pa so bili izvedeni.
Kakšen je vrstni red po štirih turnirjih (točkovan po pravilniku Komisije za mali nogomet)?
I. Mušketirji (42 točk). 2. Karaka (30 točk), 3. Beli labodi (19), 4. Ghost Busters (18), 5. Lajše (17), 6. Albatros
116), 7. 8. oktober (15), 8. Vinska gora (14). 9. Cunga lunga (9), 10,- 12. Zeleni bar, Cigler, Konovo (7), 13. Ve-grad (5), 14.- 16. Kojoti. Ledo, 7 mladih rudarjev (4), (7. 18. Top Gun. Pesje (3) 19. -20. Skale, Demič Gradbeništvo (2).
V jesenskem delu so v programu naslednji turnirji za točkovanje: 27. in 28. avgusta Albatros—Bistro Živkovič (KS Šmartno). 10. in-11. .septembra Karaka, 8. 9. oktobra 8. oktober, 15. in 16. oktobra Komisija za mali nogomet pri ZTKO Velenje.
pohištvo sedežne garniture
na
KREDIT
mesecev
sodobna oprema
10. stran ★ fiaS C8S
MBHManHMHHHHi
OD TU IN TAM
titovo velenje *	14. julija 1988
DIJA____(foto: vos)
Sl<r*eni]a
Moja dežela.
SMUČARSKO-SKA-KALN! KLUB
Titovo Velenje
OBVESTILO
Občane, ki so lastniki izžrebanih vstopnic na tekmi 3. 7. 1988 obveščamo, da bomo dobitke izdajali tudi vsak četrtek od 18.—21. ure v prostorih kluba vključno do 2. 9. 1988.
Organizacijski odbor
n*MNM i i i i
REDNI KINO
Četrtek, 14. 7. in petek, 15. 7. ob 18. in 20. uri VRAGOL1JE V ŠOLSKIH KLOPEH - ameriški, komedija. Vloga: Dang Mc Koen.
Petek, 15. 7. ob 10. uri ter soboto in nedeljo, 16. in 17. 7. ob 18. in 20. uri MAŠČEVALEC -ameriški, akcijski. Vloga: Sho Kosugi.
Ponedeljek, 18. 7. ob 10., 18. in 20. uri ter torek, 19. 7. ob 18. in 20. uri ZAKLAD AMAZONKE — mehiški, avanturistični. Vloga: Stuart Whitman.
Sreda, 20. 7. ob 10., 18. in 20. uri NINJA MAŠČEVALEC — ameriški, kung fu. Vloga: Sho Kosugi.
NOČNI PROGRAM
Ta teden vam bomo predvajali nemški erotski film ŠAMPIJONI POSTELJE — vloga: Giinther G laser. Predstave bodo: V četrtek, petek in soboto 14., 15. in 16. 7. ob 22. uri v REDNEM KINU, soboto, 16. 7. ob 20. uri v ŠOŠTANJU, nedeljo, 17. 7. ob 20. uri v ŠMARTNEM OB PAKI in petek, 15. 7. ob 24. uri RTC GOLTE - BIFE (spodnja postaja nihalke). ZA VSE NO-
ČNE PREDSTAVE OTROKOM IN MLADOLETNIM OSEBAM NE DOVOLIMO OGLEDA FILMA.
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 16. 7. ob 18. uri PO PR-
VI LJUBEZNI — francoski, komedija.
Nedelja, 17. 7. ob 18. in 20. uri TERMINATOR — ameriški, akcijski. Vloga: Arnold'Schwartze-neger.
Ponedeljek, 18. 7. ob 20. uri MAŠČEVALEC — ameriški, akcijski.
Sreda, 20. 7. ob 20. uri ZAKLAD AMAZONKE - mehiški, avanturistični.
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 15. 7. ob 20. uri VRA-GOLIJE V ŠOLSKIH KLOPEH — ameriški, komedija.
Torek, 19. 7. ob 20. uri TERMINATOR — ameriški, akcijski.
RTC GOLTE — BIFE (Spodnja post. nihalke Žekovec)
Petek, 15. 7. ob 21. uri MAŠČEVALEC — ameriški, akcijski.
KINO VELENJE SI PRIDRŽUJE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA!
Kako brezskrbno na dopust
Čeprav se je prava dopust-niška sezona že pričela in marsikatera vrstica za nekatere občane ne bo več koristna, je moj namen vseeno opomniti vesele dopustnike, na kaj bi veljalo paziti pred odhodom na dopust.
Pustiti stanovanje prazno 10 do 14 dni ni enostavno. Nekateri zlikovci prežijo na nas, proučujejo, kje bi se lahko nasilno vselili, še več pa je takšnih, ki žele iz stanovanj kaj zmakniti. Najlažje se je zavarovati, če lahko zaupate ključ svojega stanovanja sorodniku, prijatelju, sosedu. Ta vam bo omogočil brezskrben dopust z rednim dnevnim pregledom stanovanja.
Žalil bo rože, izpraznil poštni nabiralnik, prezračil bo stanovanje, izza vrat bo umaknil obvesti-
lo o priporočeni poštni pošiljki. Odpravil bo lahko tudi morebitno okvaro na elektro in vodovodni napeljavi.
Vsi te možnosti seveda ne želijo (ali ne morejo) izkoristiti. Potem se velja zavarovati na drugačen način. Vsekakor je koristno vhodna vrata zavarovati z dvema ključavnicama. Naprositi poštarja, da v času dopusta zadrži vse pošiljke, platnenih zaves in rolet na oknih ni priporočljivo spuščati, kajti to je za nepridiprave jasen znak, da stanovalcev ni doma. Tudi kakšna mini signalna napravica bo pregnala morebitnega vlomilca. Priporočam, da z zavarovalnico sklenete pogodbo o zavarovanju stanovanja. Poleg vsega navedenega velja vrednostne predmete, zlatnino, denar in podobno spraviti v bančni tre-zor.
Pa prijeten dopust.
Poletne
kulturne prireditve
Kulturni center Ivan Napotnik Titovo Velenje
ZAKLJUČNI KONCERT TEDNA KITARE
V četrtek, 14. julija, ob 20.30 bo na velenjskem gradu srečanje udeležencev Tedna kitare, na katerem bodo nastopili najboljši.
Vabimo, da se udeležite koncerta v idiličnem grajskem ambientu in prisluhnete zvenenju strun mladih umetnikov.
pa je tudi priznanje »Pavao Mar-kovac« leta 1986 in »Milka Trni-na« leta 1981.
Obeta se nam torej prijeten koncert ob zaključku tedna.
RADIO VELENJE 0 RADIO VELENJE
KANG SUN YOUNG
Južnokorejski narodno-folklorni ansambel.
V četrtek, 21. julija, ob 20.30, bo v domu kulture v Titovem Velenju nastopil južnokorejski na-rodno-folklorni ansambel, ki oživlja večtisočletno tradicijo ljudskih običajev, verskih obredov in plesov severovzhodne Azije.
Tovrstni ansambel bo prvič gostoval v Titovem Velenju in tudi v Sloveniji.
Vstopnice 4.000 din! Dvorana bo klimatizirana.
SOPRAN IN HARFA
V soboto 16. julija, ob 20.00, bo na promenadi pred Delavskim klubom koncert sopranist-ke Mirjane Bohanec in harftstke Marje Mlinar iz Zagreba.
Na programu bodo same večno zelene melodije za glas in harfo kot so: arija Floramy in Splitski akvarel I. Tijardoviča, Serenada in Ave Maria F. Schu-berta, arije iz Traviate in operete Netopir, arija Summertime iz opere Porgy in Bess, Chanson dans la nuit, arija Svveetheart iz filma Beli Jorgovan, Smoke gets in vour eyes, tema iz filma Boter in podobno.
Mirjana Bohanec-Vidovič je uspešno gostovala tudi v evropskih kulturnih središčih, prejela
Gibanje prebivalstva
POROKE:
Janko Arlič, roj. 1963, kmetovalec iz Škal in Sonja Rotnik, roj. 1964, študentka agronomije iz Raven, Marko Eberlinv. roj. 1957, gradbeni tehnik iz Titovega Velenja in Renata Ferenčak, roj. 1963. rudarski tehnik iz Titovega Velenja, Janez Požežnik. roj. 1960, dipl. obramboslovec iz Celja in Melita Valte, roj. 1963, profesor iz Titovega Velenja, Darko Plahuta, roj. 1961, strojni tehnik iz Bevč in Biserka Vihar, roj. 1963, profesor iz Bevč.
Program
Radio Velenje oddaja na ultra-kratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Ple-šivec).
Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo vsak delovni dan od 8. do 10. in od 11. do 13. ure, ob sredah pa popoldne od 13. do 16. ure.
Poletje je tu! Tudi v naših oddajah ga bo čutiti. Bolj sproščene bodo, več bo vedre glasbe in poletnih razgovorov. Izognili se bomo naši klasični shemi in tako prispevali, da bo celotna oddaja bolj živahna, bolj sproščena. Pogosto vas bomo povabili k sodelovanju, k oblikovanju naših oddaj. Klicali nas boste lahko po telefonu 855-963.
PETEK, 15. julija: 15.00 Zače-
tek poletnega programa Radia Velenje; 15.15 Od Hude luknje do Rinke (pregled aktualnih novic); 15.30 Dogodki in odmevi (prrenos osrednje informativne oddaje Radia Ljubljana); 16.15 Kdaj, kje, kaj; Od 16.30 do 18.00 Petkovo poletno popoldne Radia Velenje, vmes ob 17. uri Vaše čestitke in pozdravi; 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo.
NEDELJA, 17. julija: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od Hude luknje do Rinke; 11.25 Kdaj, kje, kam; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 14.45 Vaše čestitke in pozdravi.
PONEDELJEK, 18. julija: 15.00 Začetek programa; 15.15 Od Hude luknje do Rinke: 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Šport, telesna kultura, rekreacija; 17.30 Vaše čestitke in pozdravi; 18.00 Novosti na področju zabavne glasbe.
SREDA, 20. julija: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Kdaj, kje, kam; Od 16.30 do 19.00 Poletno popoldne Radia Velenje, vmes ob 17.30 Vaše čestitke in pozdravi.
odprta tudi ob nedeljah od 8. do 12.ure
ROJSTVA:
Rodilo se je: 24 dečkov in 24 deklic
SMRTI:
Marija Sevčnikar, upokojenka iz Podkraja pri Velenju št. II,
roj. 1904, Ida Cinžar, upokojenka iz Titovega Velenja, Kidričeva 23, roj. 1911, Danilo Grobelšek, upokojenec iz Titovega Velenja, Efenkova 2, roj. 1935, Adolf An-želak, upokojenec iz Podgorja 97, roj. 1926, Anton Javornik, upokojenec iz Levca št. 12, roj. 1924.
Delegatska vprašanja in odgovori
w	I	J	%M
Zakaj v občini Velenje prispevna stopnja iz BOD narašča, če na splošno v Sloveniji opažamo tendenco upadanja?
Prispevna stopnja iz BOD v občini Velenje za SIS družbenih dejavnosti narašča iz naslednjih razlogov:
SIS družbenih dejavnosti že dalj časa delujejo v pogojih interventne zakonodaje, ki specifično problematiko različnih okolij in dejavnosti rešuje na linearen način, kar ni primerno za našo družbenopolitično skupnost. Leto 1988 so SIS družbenih dejavnosti pričakale z:
—	približno 3 % povečanih obsegom dejavnosti (vplivi priseljevanja in zaposlovanja itd. V občini je število prebivalcev lani naraslo za 1,7%, v republiki pa za 0,5 %, kar je skoraj 3,5 x manj)
—	1.538 milijard din premalo zbranih sredstev v letu 1987 (izpadla sredstva so samoupravne interesne skupnosti izvajalcem v družbenilr dejavnostih zagotovile iz sredstev leta 1988).
—	1.51 milijard povečane soli-
darnosti, vzajemnosti in skupnih nalog (izdvajanje sredstev za republiške programe se že nekaj let veča od - 4% v letu 1985 na 12% v letu 1988).
nedokončanima investicijama v osnovnem izobraževanju in osnovnem zdravstvu ter usmeritvami, da se del teh investicij prenese v prispevno stopnjo,
— refundacijami iz dohodka v znesku 67,8 milj. za leto 1987 in 143,3 milj. za leto 1988 (po zaključnem računu).
Prispevne stopnje za občinske SIS družbenih dejavnosti z veljavnostjo od 1.5. 1988 dalje so bile glede na dovoljeno porabo za leto 1987 ter finančne načrte SIS za leto 1988 primerne. 15. maja 1988 pa je bil sprejet Zakon o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev DPS in SIS, ki zelo omejuje porabo sredstev SIS. Sredstva, ki se zberejo nad dovoljeno porabo, SDK izloči na poseben račun Teh sredstev SIS ne smejo uporabljati do konca obdobja, v katerem se ugotovi, da se presežki ne ustvarjajo.

Zaradi učinka novih prispevnih stopenj v mesecu maju ter zaradi povečanih osebnih dohodkov je bil pritok sredstev v mesecu maju izrazito visok. Da ne bi prišlo do presežkov, so Odbori za plan in razvoj SIS družbenih dejavnosti dne 17. 6. 1988 sklenili, da se prispevne stopnje iz bruto osebnega dohodka za občinske SIS družbenih dejavnosti s 1.7. 1988 zmanjšajo za 10 %.
Kakšni so faktorji preračuna bruto OD v neto OD v občinah celjske regije?
Koeficient povečanja bruto osebnih dohodkov — po periodičnem obračunu za obdobje januar marec 1988 v primerjavi z istim obdobjem leta 1987 v občinah celjske regije:
OBČINA
KOEFICIENT
Velenje	1,25
Žalec	1.22
Mozirje	1,22
Šentjur	ni bilo možno pridobiti podatka
Laško	1,23
Slovenske Konjice	1.22
Šmarje pri Jelšah	1,23
Celje • •	■ 1.22
Kakšni so faktorji preračuna osebnih dohodkov iz BOD v neto OD v slovenskih nerazvitih občinah?
Občina
Koeficient
Lenart	1,21
Ormož	
Šentjur pri Celju	. ---
Šmarje pri Jelšah	1,23
Faktorji preračuna	OD iz
BOD v neto OD v nekaterih dru-	
gih občinah v SRS	
Slovenj Gradec	1,22
Maribor	1,23
Koper	1,22
Metlika	1,22
Črnomelj	1,23
Lendava	1,22
Slovenska Bistrica	1,23
Radlje	1,21
Hrastnik	1.22
Ptuj	1.26
Šmarje pri Jelšah	1,22
Murska Sobota	1,23
Lendava	1,22
Predsednik obč. komiteja za družbene dejavnosti Janez ZORE
Koledar
Četrtek, h. julija jelena
PETEK, 15. julija — VLADIMIR
SOBOTA, 16. julija — DAN TANKISTOV
NEDELJA, 17. julija — ALEŠ PONEDELJEK, 18. julija -MIROSLAV
TOREK, 19. julija — ZLATA SREDA, 20. julija — MARJETA
MALI OGLAS!
PARCELO v Mozirju prodam. Možnost nasada ali kampiranja.
V račun vzamem gradbeni material. Informacije zjutraj ali pozno zvečer. Telefon 36-832. PLATIŠČA DOLN1ČAR, 4 komade za Golf in Audi prodam. Kotnik, telefon 831-931 int. 248 dopoldan.
HARMONIKO Melodija Viole-ta 3, klaviatuma, 80 basna, ugodno prodam. Božič Boštjan, Efen-kova 18, Titovo Velenje, telefon 858-338.
FANT star 23 let, ne kadi, ne pije, išče sobo v Titovem Velenju. Pisne ponudbe pošljite pod ŠIFRO: »JULIJ«.
PRODAM SPALNICO dobro ohranjeno (novejšo) in kotno sedežno; cena po dogovoru! Pa-jenk Tončka, Kajuhova 6, Titovo Velenje.
CENJENE STRANKE obveščamo, da bo Kemična čistilnica Po-lak, Koroška 44, zaradi kolektivnega dopusta zaprta od 18. 7. do 6. 8. 1988.
SURF BURJA komplet in filmski projektor ekranske -izvedbe ugodno prodam. Telefon 855-260 zvečer.
PRODAM LESENO BARAKO,
uporabno kot vikend (450 SM), barvni televizor (45 SM) in pralni stroj (10 S M). Telefon: 854-284 po 18. uri. PRODAM nov motor za traktor Štore 504. Informacije: 062/849-340.
KUPIM mladiča nemškega, ovčarja brez rodovnika. Telefon: 854-963.
FIAT 750 zaradi bolezni prodam. Je na novo registriran. Naslov: Fanika Ramšak, Dobrna 6. RABLJENO KOLO BMX KUPIM. Telefon: 854-440. Peter. PRODAM BARVNI TV Gorenje SAFIR, pralni stroj Gorenje in štedilnik 2 plin in 2 elektrika. Telefon: 855-063 po 19. uri. ZAMRZOVALNO OMARO GORENJE, 100 1 prodam. Telefon: 857-785.
GOLF DIESEL prodam, letnik 1983, 47.000 KM, telefon: 063/857-201
OSEBNI AVTO ZASTAVA 126 P letnik 1976 registriran do 6. 7. 1989 in zastava 750 letnik 1977 ugodno prodam. Marko Unter-lehner, Šaleška 19, Titovo Velenje.
JUGO 45 A prodam, star 10 mesecev, telefon: 778-089. R 4 GTL letnik 1984, registriran do aprila 1989 prodam, telefon: 063/856-016, popoldan.
RISALNI BIRO &
GRAFIKA
P r« valje Od grafičnega designa do tiska Kersnikova 17 VELENJE
UNIVERZALNI SKOBELNI STROJ MIO Hobi 83 za obdelavo lesa prodam po skoraj polovični ceni in izparilce za izdelavo sončnih kolektorjev, telefon: 853-094.
FURNIRNI OPAŽ, svetli hrast, širine 12 cm, 100 m2 in računalnik Commodore 128 z disketno enoto in kasetofonom, uporabni programi priloženi, telefon: 853-894.
AVTO JUGO 55 letnik 1985. Informacije po telefonu: 853-965. Popoldan.
ČEVLJARSTVO IRMAN ŠOŠTANJ obvešča cenjene stranke, da bo obratovalnica zaradi dopustov zaprta od 15. julija do 15. avgusta. Prosimo za razumevanje. Hvala.
MOPED APN 6 PRODAM, star 6 mesecev. Telefon: 063/831-805 do 14. ure.
UGODNO PRODAM BARVNI
TV Ametist Gorenje z daljinskim upravljanjem.	Telefon:
063/844-054, zvečer. UGODNO PRODAM MOTOR BT 50, letnik 86 & 4000 KM. Informacije: telefon: 854-908. UGODNO PRODAM nemški šotor za štiri osebe in motor za čoln T 4. Telefon: 855-273. NOVE AMORTIZERJE za starejši top Golfa prodam. Telefon: 856-784 po 20. uri. POUČUJEM fiziko, mehaniko, elektrotehniko in nemščino. Telefon: 853-087.
ZASTAVO 101, letnik 77 prodam za 2,8 M. Telefon: 854-453. ROLETE, plastične in lesene v vseh barvah in izvedbah izdelujemo in vgrajujemo. Telefon: 24-296.
4 LETA STAR BARVNI TELEVIZOR z daljinskim upravljanjem prodam. Informacije po telefonu: 062/849-353. TISTI, ki mi odstopi telefonsko številko dobi veliko nagrado. ŠIFRA: NUJNO.
TRAKTOR ZETOR 6045 PRODAM. Telefon: 062/866-082. Kličite ob 11. uri. LOVSKEGA PSA-JAZBEČAR-JA PRODAM. Telefon: 884-014. ZVOČNIKE	PIONEER
100—150 W, CB postaja Presi-dent, usmernik, kabel, anteno in črnobeli televizor prodam. Telefon: 063/858-810. MLAD SLOVENSKI ZAKONSKI PAR z enoletnim otrokom išče garsonjero ali večje stanovanje v Titovem Velenju ali okolici. Telefon: 063/858-810. KUHINJO PRODAM Informacije: od 16. do 17. ure. Telefon: 853-373.
TVD Partizan Šmartno ob Paki vabi v soboto, 16. julija, ob 20. uri
na
ŠPORTNI PLES
zabavali vas bodo ansambli
Nočna izmena Don juan
Celjski instrumentalni kvintet
Bogat srečolov
Pridite v soboto, 16. julija, na rokometno igrišče pri osnovni šoli v Smartnem ob Paki.
GARSONJERO ali manjše stanovanje iščem v T. Velenju ali akolici. Ugodno predplačilo. Kličite: 853-199.
Dežurstva
DEŽURNI ZOBOZDRAVNIKI:
16. in 17. julija dr. Marina Biljman, od 8. do 12. ure v zobni ambulanti.
DEŽURNI VETERINAR NA VETERINARSKI POSTAJI V ŠOŠTANJU:
Od 15. julija do 22. julija je de-
žurni veterinar dr. Franc Blatnik, Prešernova 22/e, telefon: 857-223.
DEŽURNI ZDRAVNIKI:
Četrtek, 14. julija & dnevni dežurni dr. Zupančič, nočni dežur ni dr. Šolar
Petek, 15. julija & dnevni dežurni dr. Vrabič, nočni dežurni dr. Kočevar
Soboto, 16. julija in nedeljo, 17. julija & glavni dežurni dr. I<i-kec, notranji dežurni dr. Žuber
Ponedeljek, 18. julija & dnevni dežurni dr. Zupančič, nočni dežurni dr. Popov
DO MODNI SALON
Komisija za delovna razmerja
vabi k sodelovanju	I TITOVO VELENJE
VEČ KONFEKCIONARJEV
Kandidati morajo imeti doseženo III. ali IV. stopnjo strokovne izobrazbe konfekcijske smeri.
Delo se združuje za nedoločen čas, s poskusnim rokom 3. mesecev.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazilom o izobrazbi v
roku 15 dni po objavi na naslov:
DO Modni salon Titovo Velenje, Koroška 37/a
Rok obvestila o izbiri: 30 dni po poteku roka za prijavo.
ZDRAVSTVENI CENTER VELENJE
Izvršilni odbor delavskega sveta delovne skupnosti skupnih služb
objavlja prosta dela in naloge:
KOORDINATORJA
splošno-pravne službe
Razen predpisanih splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
—	diplomirani pravnik
—	delovne izkušnje 3 leta
—	poskusno delo 90 dni
—	kandidati z opravljenim pravosodnim izpitom imajo prednost pri izbiri.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 15 dni po objavi na naslov: Zdravstveni center Velenje, kadrovska služba, 63320 Titovo Velenje, Vodnikova 1. Kandidate bomo obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
bela tehnika gorenje akustika gorenje
steklo
porcelan
posoda
to0©**
^	NAMA
STANDARD ŽELEZNINA šoštanj
gorenje
GORENJE PROCESNA OPREMA p. o., Titovo Velenje Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
VODJA RAČUNOVODSTVA
Pogoji:
—	VII. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe — dipl. ekonomist ali ekonomist
—	3 leta delovnih izkušenj za VII. st. oz. 5 let delovnih izkušenj za VI. st. izobrazbe na področju računovodstva.
Za navedena dela in naloge je določeno poskusno delo po pravilniku o delovnih razmerjih DO Gorenje Procesna oprema.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati
pošljejo v roku 15 dni od dneva objave na naslov:
Gorenje Procesna oprema, Partizanska 12, 63320 T. Velenje.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
Občinska skupnost za zaposlovanje Velenje
Objava potreb po delavcih v občinah Velenje in Mozirje
DELOVNA ORGANIZACIJA
POKLIC IZ ŠIFRANTA
PROSTA DELA IN NALOGE
Dl
NČ ROK DČ P
OD
ŠT. DEL
OBČINA VELENJE
GORENJE R/R LJUBLJANSKA BANKA
OBČINA MOZIRJE
MERCATOR - GOSTINSTVO MERCATOR - DSSS
dipl. ing. strojništva snažilka
prodajalec ekonomski tehnik
raziskovalec snažilka
prodajalec ekonomski tehnik
nc nč
nc dč
15 700.000 15 350.000
30 290.000 15 388.000
LEGENDA: Dl = delovne izkušnje, NČ = nedoločen čas, DČ = določen čas, ROK P = rok prijave, OD = osebni dohodek, ŠT. DEL. = število delavcev
Umrl je .. . kdo spozna skrivnost življenja? Umrl težko, strt od življenja in ne rad. V trenutku zadnjem imel največ nad. potlej v solzah se vdal usodi. . . Tako umrje zadnji v svetu.
(Josip Murn)
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi in boleči izgubi našega dragega, ljubega in skrbnega
Viktorja Kortnika
1913—1988
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh najtežjih trenutkih stali ob strani in nam pomagali, z nami sočustvovali ter osebno in pisno izrazili sožalje. Še posebej se zahvaljujemo primariju dr. Fijavžu, profesor dr. Rajšpu, osebju slovenjgraške bolnišnice, govornikom, pevcem za občuteno zapeto pesem, godbi RLV in duhovniku za opravljen obred. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoč in darovano cvetje, s katerim ste zasuli njegov prerani grob. Iskrena hvala vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi.
Globoko užaloščeni vsi njegovi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta in dedija
Danila Grobelška
11. 3. 1935-4. 7. 1988
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, ki so nam ob težkih trenutkih pomagali in darovali cvetje ter ga pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se vsem govornikom, godbi rlv, častni straži in duhovniku za opravljen obred.
Posebna zahvala vsem rudarjem rlv — tozd Priprave. Žalujoči: žena Pepca, hči Darja z družino in Andreja z Zlatko ter ostalo sorodstvo.
Savinjski gaj — park slovenskih vrtnarjev
Se bodo v drugem desetletju rože še bolj razcvetele?
Desetletje je kratka doba, lahko tudi dolga, če hočete verjeti. Odvisno od okoliščin, uspehov in razočaranj, od delavnosti in nerazumevanja ob tem, od ljudi takšnih ali drugačnih, od zornega kota slučajnih sopotnikov dogajanja ali zagnanih ljudi, ki se spopadajo z najrazličnejšimi težavami. In uspejo!


Zakaj so čudoviti narodopisni objekti v Gaju zaprti, zakaj ne ponujajo svojega notranjega bogastva, in končno, zakaj ne prispevajo k boljšemu trženju?
Zakaj takšen, v meglo vpet uvod? Zaradi desetletnice Savinjskega gaja — parka slovenskih vrtnarjev. Ki seveda ni nikakršna megla, ampak desetletno obdobje delovne vneme, zanosa in uspehov, padcev in vzponov, ponosa in razočaranj, nedorečenosti, tudi objektivnih (denarnih) težav, toda Gaj je tu še vedno, danes namara lepši kot kdaj-koli.
Vsaj za letos je »rešen«, dolgoročno še ne v celoti, k slednjemu pa lahko v veliki meri pripomorejo prav letošnje izkušnje. Stvari so krenile na bolje, ne v gaju, okrog njega. Kar se Savinjskega gaja samega tiče, si ga oglejte, ne bo odveč, na bolje gre tudi pri reševanju njegovega nadaljnjega obstoja. Slovenski vrtnarji so letos v celoti prevzeli njegovo urejanje, prispevali so sadike in semena, delajo v njem, tudi delček občinskih prispevnih stopenj mu je namenjen, pa druga pomoč in še kaj. Bolj jasno, kot še tako lep bel dan pa je, da gaj takšen kakršen je, ne bi bil brez vrtnarja Jožeta Skorniška. Pa ne le letos. V Gaju smo mimogrede slišali, da razen njega ni nikogar, ki bi si sploh upal Savinjski gaj tako urediti, zato Jože ni naključno prvi sogovornik.
»Urejati takšen gaj ni enostavna zadeva. Prepričan sem, da moraš biti malo >usekan<, da se tega lotiš. Kaže, da sem res. Jasno
je namreč, da neko uradno pokroviteljstvo z mnogo obljubami in besedami in temu nasprotno — nenehno delo z dušo in telesom rodita povsem drugačne sadove. S svojimi delavci sem skoraj več v Gaju kot na vrtnariji, za okopava-nje, gnojenje in druga v vsakem trenutku potrebna opravila sta v popoldanskem času najeti dve delavki, kosimo vsaj enkrat tedensko, stezice pometamo trikrat na teden, potrebno bo zalivanje in še kaj. Park je danes takšen kot bi morali biti vsi v Sloveniji in se po vrtnarski plati lahko primerja s parki na zahodu.«
Še marsikaj je Jože povedal. Letos je bil park precej zanemarjen, objekti so bili poškodovani, »orali« so ga celo huligani s težkimi motorji, kritik je bilo veliko. Nejasnosti glede urejanja je bilo veliko, tudi kritik prvih obiskovalcev. Vrtnarji so ga prevzeli v zadnjem hipu, tudi zaradi desetletnice. Še za reklamo si sprva niso upali poskrbeti, le delali so v prepričanju, da se bodo ljudje sami prepričali o vseh njegovih lepotah, se z veseljem vračali in to je edina prava reklama. V tem obdobju je takšna reklama že upravičena. Obisk je bil dober doslej, čeprav bi moral biti še večji. Zakaj?
Jože Skornšek: »Vrtnarski del je torej urejen, neločljiv parka (ali Gaja, da ne bo pomote) so tudi narodopisni objekti in predmeti v njih. Samo štiri naj našte-
jem: kmečka hiša, kašča, kovačija in preužitkarska hiša. Ti objekti bi morali biti odprti za ljudi, ki naj bi v njih dobili tudi okrepčilo, prigrizek, ob tem seveda, da bi najprej spoznali bogastvo njihove notranjosti. Žal je težko, ni denarja za človeka, ki bi skrbel za to, morda ni prave pripravljenosti, tudi za druge objekte. Posamezni se odprejo le ob najavljenih skupinah in to je vse. Odprta vrata teh objektov bi ljudi razveselila, jih zadržala dalj časa, poživila utrip in ponudbo, Gaj bi ljudem dai več in ljudje njemu prav tako. Enostavno bi ljudje več potrošili, kar ne sme biti zanemarljivo.
Te objekte moramo oživiti vsaj ob desetletnici Savinjskega gaja, ko bomo pripravili mednarodno razstavo rezanega cvetja na prostem, eno prvih v Jugoslaviji. Pripravljamo jo od 8. do 10. septembra ob prazniku občine Mo-
zirje. Sredstva? So, vendar jih je daleč premalo, kljub boljšemu razumevanju. Ne bi preživeli, če slovenski vrtnarji s sadikami in cvetjem ne bi >prispevali< pretežni del potrebnih sredstev, da o prispevku v obliki prostovoljnega dela ne govorim. Brez vrtnarjev Savinjskega gaja v pol leta ne bi bilo. Takšnega kot je.«
Ko že govorimo o slovenskih vrtnarjih in njihovem prispevku, je najbolj na mestu ocena predsednice društva slovenskih vrtnarjev Marice Kušar: »Nenehno se vsi ubadamo le s finančnimi problemi. Savinjski gaj je park slovenskih vrtnarjev in enostavno si nismo mogli privoščiti neurejenosti in slabega glasu ši-rom po domovini in po svetu. Prevzeli smo gaj in letošnje leto je preizkusna doba, ki naj odloči. Tudi zaradi pomanjkanja denarja v preteklosti ni bilo pravega posluha, če temu lahko tako re-
čem. Stanje se je letos izboljšalo, vrtnarji smo poskrbeli za Gaj, z družbeno-politično skupnostjo znova dobro sodelujemo, tudi denarno in drugače. Za nadaljnji obstoj sta potrebna zanesenja-štvo in denar, brez njega ne gre. Brez Jožeta Skomška tudi ne. Če bomo prva dva pogoja zagotovili, bo šlo, sicer ne vem, upam pa.
Ob desetletnici se bomo še posebej izkazali. Na že omenjeni razstavi na prostem bodo poleg slovenskih in jugoslovanskih raz-stavljalcev sodelovali tudi vrtnarji iz Nizozemske, ČSSR, Madžarske, Tajlanda in Tajvana. Vrtnarji vsega tega sami ne bomo zmogli. Naše je strokovno delo, ob tem*pa naj se izkažejo domači turistični in gostinski delavci, pa vsi drugi. Priložnost imajo, možnosti je ogromno, izkoristimo jih. Vsi skupaj.«
(J. P., VOS)
Dnevni tabor na Slemenu
Nekaj počitniških dni preživeli po taborniško
Kar malo sem bila razočarana, ko sem slišala, da letos dnevnega tabora v Zavodnjah ne bo. Je pač tako, da nekatere otroci motijo. Kako razočarani so morali biti šele tisti zvesti obiskovalci tega tabora, ki so Lesjakov hrib, kjer so postavljali Taborniki taborniškega odreda Pusti grad Šoštanj svoje šotore že deset let, prav dobro poznali. Vsaka jasa, gozdna potka, vsak grm,... vse jim je bilo domače, del njihovih počitnic, sedaj pa. Na občinski zvezi prijateljev mladine Velenje (oni so namreč organizatorji te cenene oblike letovanja velenjskih otrok) pa so se hitro znašli. V dogovoru z občinskim štabom civilne zaščite in teritorialne obrambe, ki imata na Slemenu center za usposabljanje mladih, so letos tabor prestavili tja gor.
čudovito vklaplja v okolje) in seveda šotore naših tabornikov. Njim je naš obisk tudi namenjen.
Kar malo presenečena nad vsem tem, že kar hitro po prihodu ugotovim: »Saj tukaj je še lepše in za delo so še boljši pogoji.« To nam malo kasneje pove Tea Podgoršek, ki vsa leta vodi (poleg mladih tabornikov) delo v teh taborih. Ne more prehvaliti razumevanja teritorialcev in civilne zaščite, ki so jim odstopili svojo kuhinjo, kjer lahko pripravljajo otrokom zares okusno hrano. Malo poklepetamo, nato pa jo »mahnemo« iskat tabornike,
okoli sedemdeset jih je prihajalo tokrat, seveda v njihove vodove kotičke. To pa ni tako enostavno kot je zgledalo na prvi pogled. Taborniki so se namreč razkropili po celotnem vrhu Slemena in treba si je kar temeljito obrusiti pete, predno jih najdeš. Končno zaslišimo: Zdravo, zdravo, zdravo, zdravo. Aha, to pa bo. Saj to smo se tudi mi že naučili. To je taborniški pozdrav. Očitno se ga danes v tem vodovem kotičku učijo. In že smo med njimi. Med skupino srečnih (zares so bili srečni, to se jim je videlo na obrazu) prvo in drugošolcev. Vsi v en
glas hitijo pripovedovati, kaj vse so se že naučili, kako prijetno je tukaj, koliko novih prijateljev so spoznali . . . Verjamemo jim.
Kasneje se nam pridružijo že malo večji taborniki, takšni, ki so taborili tudi že v Zavodnjah. Nič jim ni žal, da so tabor prestavili malo višje. Sicer pa so tu, ko so sami smrekovi gozdovi, varni pred klopi in to je tudi nekaj. Tudi ti »taborniki« so nad dnevnim taborjenjem na Slemenu navdušeni, saj imajo ogromno možnosti za prijetno preživljanje prostega časa in to daleč od mestne-
MALA ANKETA
ga hrupa, od avtomobilov . . .
Taborniki nam zapojejo še nekaj taborniških pesmi, potem pa se poslovimo. Delo nas priganja, drugače, bi se jim kar pridružili, vsaj na kosilu, ki je že prijetno dišalo iz kuhinje in na katerega so nas vabili. Zaželeli smo jim dober tek in pa seveda drugo leto spet: na svidenje. Vse, ki doslej tabora še niste obiskovali, pa sporočamo, daje v njem zares lepo. Letos tega žal ne morete več videti, saj so ga med tem že zaprli, pa drugo leto.
(mz, tap)
Zahvala iz
Titovih
mest
Ob nedavno končanem šestem srečanju pionirjev Titovih mest ter pionirjev in vzgojiteljev učencev tega srečanja, izkoriščam priložnost, da se vam, v imenu udeležen- 1 cev, najtopleje zahvalim za prisrčen sprejem in prijetno ; bivanje v Titovem Velenju.
Slovenska prisrčnost in go- i stoljubnost sta nas spremljala J na vsakem koraku. Čeprav I smo prišli na povabilo Občin- | ske skupnosti otroškega varstva, smo bili dragi gostje ■ vseh Velenjčanov. kar nam je še posebno ljubo. Dvanajst- i dnevno bivanje med vami, v j Titovem Velenju, smo izkori- j stili za medsebojno spozna- i vanje in zbliževanje, za spoznavanje Titovega Velenja in | njegove okolice, gospodar- I skega in družbenega življenja mesta. S polno lepih vtisov smo se vrnili v Titova mesta, z lepimi spomini v srcu in željami, da spet pridemo v vaše lepo in toplo mesto, v bratsko Titovo Velenje.
Izkoriščamo priložnost, da se še posebno zahvalimo kolektivu osnovne šole Veljka Vlahoviča, tovarišicama Mariji Žužek in Mariji Kuzman in vsem tistim, s katerimi smo sodelovali, za gostoljubnost in dobro organizacijo srečanja.
Milorad Bogojevič-Titograd
Pot je seveda daljša, to pomeni, da je vse skupaj dražje. Lep julijski dan je, mi pa hitimo po ovinkasti, makedamski cesti proti Slemenu. Močno se kadi, tako da lepe pokrajine tod okoli, ni mogoče opazovati.
Ko pride človek do vrha, vidi, da se je izplačalo. Na vrhu je vse drugače, vse lepo. Nič drugega ni videti, kot s soncem obsijane gozdne jase, gozdove, bližnje vrhove, pa Andrejev dom, center za usposabljanje mladih (ki pa se
Počitniške dni preživljajo naši šolarji na najrazličnejše načine.
Eni so skupaj s starši že na morju, zopet drugi delajo krajši čas starim staršem, tretji pa so se odločili pridružiti tabornikom. V neokrnjeni naravi, pod košatimi krošnjami smrek, nedaleč stran od Andrejevega doma so pred tremi tedni postavili svoje šotore vodniki in vodja tabora Pustega gradu iz Šoštanja. Tako kot že nekaj let zapored so namreč tudi letos skupaj z zvezo prijateljev mladine občine Velenje pripravili dnevno taborjenje. Tokrat na Slemenu.
Razposajenosti, živahnosti, pravega počitniškega razpoloženja ob našem obisku pri tabornikih nismo >našli<. Vsi udeleženci dnevnega taborjenja so bili namreč polno zaposleni z raznimi igricami, učenjem taborniških zvijač in veščin v svojih vodoko-tičkih. Šele ob pomoči mlajše vodnice Vlaste nam je uspelo nekatere od njih povprašati, kaj delajo, kako se imajo, kaj vse so se že naučili,...
Darko Sinko: »Končal sem drugi razred osnovne šole Gustava Šiliha v Titovem Velenju. Počitniške dni med taborniki tokrat
preživljam prvič. Všeč mi je prav vse: igrice, ure spoznavanja narave in preživetja v njej, taborniške veščine,. . . Tako mi je všeč, da bom med taborniki tudi prihodnja leta preživel del počitnic. Do konca tega meseca pa bom odšel še na morje in k sorodnikom v Šmarje pri Jelšah.«
Primož Volk: »Kako lepo in pestro je taborniško življenje sem na Slemenu spoznal prvič.
Ko sem poslušal brata, kaj delajo, česa se vse naučijo, mu nisem povsem verjel. Sedaj sem spoznal, da je vse res. Najbolj mi ugajajo razne igrice v vodokotič-kih. Z veseljem sem prisluhnil tudi zanimivim predavanjem, ki so jih pripravili starejši taborniki. Zabavamo se ob vsaki stvari, še največ smeha pa je takrat, ko se bickamo. Končal sem prvi razred osnovne šole Karla Destov-nika Kajuha Šoštanj. Preostale počitniške dni pa bom preživel s prijatelji in na morju.«
Igor Šmigoc: »Kondorji, tako se namreč imenuje naš vod, smo se naučili že postaviti šotor, pripraviti več vrst ognjev, narediri bunker in še bi lahko našteval.
Sem star tabornik, saj se z njimi takole družim vse od male šole dalje. Dolgčas nam tu na Sleme-
nu, kjer mi je bolj všeč kot v Zavodnjah, mi res ne more biti.«
Miha Dražnik: »Kaj smo se že naučili, kje vse srno v teh dneh že bili, je težko povedati. Pot nas je že med drugim večkrat vodila vse do Žlebnikove domačije. Sicer pa sem tako kot letos del počitnic že večkrat preživel. Všeč mi je taborniško življenje. Skozi igro se naučimo marsikaj, seveda tudi zabavamo se. V vodokotič-kih pa je sploh najlepše. Kar škoda je že, da je dnevnega taborjenja na Slemenu konec. Prihodnje leto bom poskušal navdušiti za taborniško življenje še več mojih sošolcev in sošolk osnovne šole Biba Roeck, na kateri tudi sam >gulim< šolske klopi.«
Vid Novak: »Tradicij družine se nisem mogel izneveriti. In prav je tako, saj bi marsikaj zamudil. V taboru opravljam nalogo taborovodja. Bujenje, urejanje šotorov, jutranja telovadba, dnevni program, usklajen z vodjo tabora — vse to so moje naloge. Sem tudi vodnik, ki pripravlja nove, mlajše vodnike. Tako kot pretekla leta bom tudi letos s taborniki za nekaj dni v Savudri-ji, upam pa, da bom tisto pravo taborniško življenje, tako kot pretekla leta, tudi letos >okusil< v Ribnem.«
Darko Sinko, Primož Volk, Igor Šmigoc, Miha Dražnik, Vid Novak