Dopisi. lz Maribora. V našej čitalaici je g. profesor Lautar zadnjo nedeljo dokoačal svoje zaaiaiivo razlagaaje o elektriki, za kar so mu čitalničarji po g. dr. Serneci izrekli domoljubno zabvalo. Dne 26. t. m. ima čitalnica po starej navadi avoj občni zbor. — G. profesorju Majcigerju je tat vlezel v hišo in ukradel 173 fl. Tatje so uže tako drzni, da celo pri okrajaem glavarstvu vdirajo in kradejo. — Nemškutarje pa aemcurje še vedao srbi, kder jib je,,Gospodar" nedavao počohal in se jezijo, da šulvereiaski deaar imenujeaio Judeževe groše. Cujemo, da je v Selnici edea dobil 100 fl. V Mariboržanki je nekdo hujskal tukajšnje ,,Gesch'aftsleute" na Slovence ia jih vabil v Bresteaico k šulvereiaskej rabuki. To je nevarea zgled, kajti ,,Gospodar" lehko našteje, kedaj inkakojekdo v Maribor prišel in ae od Slovencev obogatel ter se sedaj šopiri, kakor jež v lislojf^j lnknji. — Realka šteje tako malo učencev iu stane toliko peaez, ila jo boee ministerstvo razpnstiti. Se vš Nagele bi potem moral zopet ,,vaadrati". o_ Ljutomera. (Naša goapodarska podružaica) bode iaiela sejo v aedeljo dac 23. t. m. po večernici v tukajšnji realki; glavne točke vzporeda so: govor o goapodarstvn, volitev novega odbora ia razai predlogi; s tem vabi vse g. gospodarje k obilaej vdeležitvi. — Reč je jako važaa; zaaaoaamje, da bode ,,Ataj. krnet. družba" od pribodajega leta za aaproj opustila od ,,gospodarske priloge"v ter bode izdajala poseben list za sloveaski Stajer; tukaj bi bilo na pravem raesti, da bi občinski žapani aaše okolice, kakor tudi poaebao mlajai gospodarji, pristopili kot udje k aaši podružaici ter ob eaem se aaročili aa omeajeni gospodarski list, — kateri bode prevod nemškega ,,Steir. Landbote". Ta list bode za naše gospodarske razmere jako važea, ker 8 poraočjo taistega udržimo zvezo s kmetijsko družbo. — Podrobnejša razprava zastran tega bode se vršila v omenjeni seji. J. K. Iz Ptuja. (Soli aa gnjilobo.) Vrli g. U. poročal je precej obširno ia vestno o končaaih volitvab v okrajni zastop. Toda zdi se mi potrebno temu še nekaj dodati. Treba je imeaa vseh vedeti, kateri so Hiateriču, — Eckelnu, — Pisku pomagali slovenske kmete in jih zagovornike spodkopavati ter si jih zapomaiti za vse čase. Najbuje besnil ia roval je obojekrat trgovec Koleac. On ai irnel pravice voliti v veleposestvu, a Bog rau je bil milostljiv ia dobil j'e pooblaatilo. Pred volišcem skušal je obdelovati kmete, veleposestaike iz Velovleka ia Zagorec. Pa trčil je ob može. Vse jegovo blebetaaje ai koristilo aič; sraejali se mu so ia iti je moral z dolgim nosora, kakor ga je pozneje v štacuai G. kazal rekši, ,,vidite, to zdaj imate Slovenci"? Na volišči so nekega duhovnega gospoda, ker je tu prijel kmeta ter mu pomagal, da ga niso iztrgali iz vrste, s ,,fej vas bodi" žalili: trgovec Kaspar, tržeč z vinom Koarad Fiirst, kavaraar Tognio, raalar Kazimir ia če se ne motim tadi trgovec Kasimir. Zadaji imel je saj volino pravico, ,,malar" pa ne in imel je samo čast voliti za svojo taščo. Taki mladeači pa, ki smejo le za druge voliti, bi morali tihi ia mirai biti, sicer bi jim srnel vsak kmečki volilec povedati, kar jim gre. ^Na volišči videli srno tudi starega trgovca Saka, potem ,,ptujak' farba'*', Reitei-ja, Sadaika, Poskor.ila. glažarja Vogelaa, peka 6raika mlaj., krčmarja Tarka, mesarja Staaiča in tiskarja Blaakeja, Blažiča, ia vsi so se postavili bili proti kmetora ia duhovaikom. Zato aaj velja geslo: ,,svoji k svojim". Nemci se ga že dolgo drže, ia naši brtaje Čebi so začeli še le takrat aapredovati, ko so se ga z vso silo prijeli. Mi aikomnr aarodaosti ae jemljemo, mi ae tirjamo, da bi aaši Nemci postali Sloveaci. Mi jim ae zavidamo Mariničev, Svaraaikov, Lešaikov, Soštaričev, te aaj le vse poberejo ia vae za se podržijo. Slovenci 8rao brez teh izhajali pa še bomo. Ali advokatje kakor Milielič, Bresaig, Strafola, aotarji kakor Filaferro ia Rodošek, zmorejo li ti kaj brez aas Sloveacev? Nasprotai aam trgovci ia obrtaiki ali se brauijo aaših težko pripravljeaih grošev? Gotovo ae. No, zato bi veadar kazalo, svoji k svojim! Ali ae ? Kdor aas zaaičuje ia aas pri vsakej priliki aa aorce stavi, kdor aas z besedami ,,damme Kerle", ,,pai", ,,berači" krmi, kakor se aam je ob volitvi godilo, ta bi veadar naj slovenskim grošem slovo dal ia si iskal zaslužka pri samih Nemcih ia aemškutarjih. Ali ai to rea, ali ai tako edino pametao ia prav ? Iz St. Jurja ob južnej železnici. (Dr. Ipavic-eva avečaaost.) 12. Smarje. Boste Gliickwiiasche zam lieutigea soleaaea Feste! Rosa Pichler, Neschmach, Doliaaek, Baaer, Stumberger. 13. Dnaaj. Nikdar aaj ae miae slava izredaemu sloveaskemu domoljubu in umetaiku. V duhu z Vami! Živeli Ipavec ia iijcgovi čestilci. Za slovaaako pevako društvo Df. Leaoh. 14. Smarje. Po bolezai zadržaa udeležiti se osebao daaašoje avečaaoati udeležujem se je v dubu in kličem: Slava Vašemu aarodajaku ia aeustrašeaemu bpritelju pravic dr. Ipavicu! Fraac Lorgar v Smariji. 15. Mozirje. Častitaaio k visokemu odlikovaaju. Ljubljeaci. 16. Veleaje. Neustrašljivemu boritelju aarodaih pravic kličem trikrat ,,živijo!" Jezovaik. 17. Maribor. K slavaema odlikovaaju čeatita hvaležai Sloveaski Gospodar. 18. Šmarje. Odlikovaaema, za svete pravice zaalužaemu aarodajaka g dr. Ipavicu čestita okrajai odbor Smarski pri Jelšah. Jaaez Aaderluh aačelaik , M. Stummberger, Fraa Detišek, Jaaez Vehovar, odboraiki. 19. Maribor. Službeao zadržaai se Vaše slavaosti osebao adeležiti se veadar v duhu z aavzooiaii veselimo ter slavljeacu , aeutrudljivemu boritelja za blagor aaroda zakličeaio barai ,,Slava"! Živeli še maoga leta. Miklošič, Koprivaik ia Nerat. 20. Celje. Kot Seat. Jurčaa srcao čestitajoe prikleaem se tudi jaz veselemu krogu, vas obdajajočemu. Dr Hermaa 21. Sevaica. Trg Sevaica klice živijo ia slava odličaemu domoljubu, alavaemu akladateljn in veleceajeaemu pospeševatelju umaega gospodarstva Sloveacev Medic, župaa. 22. Toplice Slatiaske. Slava vrlemu odlikovaaca! Odbor političaega kmetijakega društva. Debelak, predsedaik. 23. Laški Trg. Neomaliljivega rodoljuba, globoko čuteoega skladatelja sloveaskega aaj Bog ohraai še maoga leta aam Sloveacem aa korist ia slavo. Laško dahoveaatvo. 24. Šmarje. Slava čestiteljem zaslužaega odlikovaaca ia prevrlega aarodajaka g. dr. Ipavica. Ivaa Žapaačič. 25. Poličane. Zur verdieastvollea uad feierlichea Decoratioa aa Herra Dr. Ipavic briagea eia živijo die verhiadertea Mareiner. Jagodič, Aaderluh, Wagaer, Loschaig, Uredaig, Heritscb. 26. Maribor. Za blagoataa sloveaskega ljudstva vneteraa boritelja ia odličaemu akladatelju, čegar pesmi so toliko pripomogle v probujo aaaega aaroda, pošiljajo ob priliki aajvišjega odlikovanja prearčaa vošila Pevci Mariborakega bogoalovja. 27. Koajice. Maogozaalažaemu odlikovaacu kliče burai živijo! Koajiško učiteljako društvo. 28. Koazeg. Slava kiaču sloveaskih korenjakov. Brglez, ogerski Sloveaec. 29. Poaikva. Eia donaerades Hoch! Grabler. 30. Mozirje. Za blagor aaroda vaetemu, maogozaslažaemu voditeliu klire o priliki odlikovaaja preurčai aazdravje raaoga leta! Saviajaki Sokol. 31. Žavec. Bitte auch voa mir die aufricbtigstea Gluckwiiascbe za der Ihaea gewordeaea Auazeichauag freaadlichst aazuaehmea! Aatoaie Strohuber. 32. Celje. Uaaere herzlichste Gratulatioa. Caroliae u. Gustav Wokaua. (Dalje prih.) Iz Celja. (Občiaske volitve Celjske okolice). Včeraj je volil tretji razred občiaske odboraike občiae celjake okolice. Volilai zapiaaik obsezal je 496 volilcev, med temi akoraj polovica celjskih mescaaov, ki imajo zuaaj poaestvica ia ki večiaoma po 2 do 3 fl. davka plačujejo. Dozdaaji župaa zaaai aemškutar Male poklical je same aemčurje v voHlao komisijo, zatoraj ae je pri volitvi prav čudao godilo. Ze meseca septembra, ko aaša straaka od volitve aič vedela ai, so aemčurji od vdov ia žeask pobirali pooblastila. Večjidel so vae preklicale ta pooblastila ia dale aova aaši straaki. Ob eaem so te volilke vložile preklic okrajaemu glavaratva ia volilai komisiji, kakor tudi terjale od tiatih, ki so jih pobrali pismeao aazaj ; a vse ai aič pomagalo, tndi protest aavzocega vladaega komisarja g. Felicettija, ki je volilai komisiji isvoj protest zoper to aeopravičeao postopaaje aazaaail, ne. Volilaa komisija je takik pooblastil ovrgla 22 z datum od decembra ia s preklicem vred in nasprotai straaki prizaala volilao pravico s preklicaaimi pooblastili meseca septembra. — Zgubili amo toraj 22 glaaov, toraj razloček 44 glaeov aa aašo škodo. Po tem takem smo propali, seveda le za ta čas, dokler aameatnija našo pritožbo (rekura) ne reši, potem bodo imeli naši kaadidati večiao. Nasprotaa straaka dobila je okoli 150 aaša okoli 130 glasov, a po tem bo to aarobe, aaša 150 ia uaa 130 glasov. Volitev trajala je od 9. zjutraj do l.popolaoči nepretrgaao. Naai volilci ao atali ko ?kale nevatrasljivo in se ae umakaili do 1. popolaoči. Prigovarjaaji zaanega uredaika celjskega lisjaka Dr. Glantschnigga imeli so zaprta u.šesa. — Daaes je volil II. razred. Tudi tukaj je v eaem slačaji vladai koaiisar protestiral, v eaem pa bode ugovarjala proti aepravilaemu pooblastilu aarodaa straaka. Zaiagalo je pet aaših kaadidatov, trije propali za dva glasova, ki pa bodo po gotovo ugodaeaiu rešeaji naše pritožbo tudi izvoljeai. — Juter voli I. razred. Meščaai ivpajo po imeaiku volilcev dobiti večiao. — Bomo videli. Akoravao bi so upaaje jim uresaičilo, bo veader občiaaki zastop celjske okolice imel dve tretiiai aarodaib odbornikov. Iz manborske okolice. (B a \i e r n v ereiaarji ia šulvereiaarji pa dolgi aos). Nesrečaa je bila aedelja 16. dec. za aaše aemčurje. Liberalai ,,Baaeravereia", ki mu je zaaai Hammer-Amboss oča ia pokrovitelj, je za ta daa povabil aasa aarodaa poslaaca I)r. Radaja ia Fluberja k "VVeiagorlu v Pesaico, aaj bi tam dala odgovor od avojega deželaega poslaaatva. Oaedva sta sicer prišla, pa razua 4—5 aemškatarjev ai bilo aikogar, ae komisarja ne. Tako je ,,baueravereiaovu" zborovaaje po Pesaici splavalo. Nic boljo se ai godilo ,,aulvereiaarjem" v Kamci. Tam so zbobaali pri Wiestbalerji ,,aulvereia". Viao ima Wicsthaler zmiraj dobro, tedaj ae ai čuditi, da ae je 4—5 kočij Mariboržaaov pripeljalo. Tudi več kamskih kmetov je prišlo ia zaaai ,,prvak" Nagele je začel zborovaajo a tem, da je takrat nekoliko pohlevaiše svojo aemščiao kvasil, ia svoje aemške kajige, kakor Jad aa sejmi svojo kložajo, razložil aa ogled. Potem so kamški in mariborški kričači kmete začeli aagovarjati k ,,aulvereiau" pa tukaj se je vael precej živabea upor ia prepir, ker so Kamaki aeodviaai in pametai kmetje rekli, da šulvereiaa ae potrebujejo, ker je šola že tako zadosti aemška ia privaadraacem poprek ae upajo. Bog v6, kaj bi podpisi še aasledkov imeli. Prav krepko so se ustavljali posebao Dobaj, Ciriagar ia Repaik ia tudi drugi; šli so iz hiše ia za ajimi tmli ostali kaietje tako, da razua tistih mevžavih dedov, ki bi še aa avoj lastai ,,Dummheitszeagaiss" se podpisali, aikdo ai pristopil, razvea Selaiške Seidl-garde, katero je vodil stari aemškutar Gartaer. SViesthalerjev hlapec je ljadi vkup rgaajal, pa zastoaj: aekteri so se raji celo poskrili. Nagele je bil s tem vspehora očiveatao praT elabe volje, pa tega obstal ae bo, temuč bo pa kvasil, kakor dobro da je vse šlo. Take Hsjake je treba pozaati. Koaečao le rečemo, da ljudem, ki sami otrok aimajo, kakor Wieathaler, Lipp ia drugim je lebko vse eao, kaj se z deco v šoli godi: ako se poaemči ia spridi ia laataej krvi izaeveri, pravemu očetu pa to ai vse eao Slava pa pravim sloveaskim Kamškim kmetom, ki so takrat pokazali, da od šul- voreiaa, ki grdi in podkopuje slovcnaki aarod, niii vedeti nočejo. Norcem aeaiškutarjem pa Bog daj pamet. Iz Ljubljane. (Loterija za ,,Narodai dom"). Upravai odbor društva ,,Narodni dom" je skleail v svojej seji dne 26. novembra t. 1., da se žrebaaje efektae loterijc aa korist ,,Narodaemu domu", določeao aa dan 31. decembra 1883 vsled dovoljeaja visokega c. kr. fia. mitiisterstva preloži za jedao leto, torej aa daa 31. deceiubra 188-4. Da se bode loterija obneala povoljao ter obrodila pričakovaai uspeh, treba je, da se razproda polao število izdaaih sreček, čcsar se aadejamo v tem podaljšaaem obroku ter prosimo slavao občiastvo sloveasko, da v tcm raaa marljivo kupaje srečke, ter omogooi sijajao izvršitev aaacga rodoljabaega podjetja. Dr. A1 f. Mosch6,IvanHribar, predaedaik.tajaik. Od Male iiedelje. (Letošaji pridelki) so pospravljeai ia vaak gospodar zaa kaj j« pridelal. V obče se pri aas, kjer aam jo toča laai vse omlatila, letiaa zamore le med slabo šteti. V spomlad kazalo jo, da bo vse raao dozorelo; toda kasaejše airzlo ia deževao vreme je prvo nado izpodbilo. Pšeaice ia žita aaželo se je aredaje, toda zadnje bilo je v obče alabo ia aerodao. Istotako bilo je s hajdiao. Koruza, oves ia drago podrobaoati so še se precej obaesle. Tudi po viaogradih, katere aam je laai toča potolkla aismo pridelali aič. Jediao le kar se je letos v obilji pridelalo je krma za živiaorejo.