RODOLJUB.
Glasilo „Slovenskega društva" v Ljubljani.
Izhaja 1. in 3. soboto vsakega meseca (ali če je na ta dan praznik, dan poprej) ter stane 70 kr. na leto. — Članom „Slovenskega druStva" pošilja se list brezplačno. — Za oznanila plačuje se od dvostopne petit-vrste 8 kr., če se enkrat tiska; 12 kr. če se dvakrat, in 15 kr. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se pošiljati „Narodni TIskarni" v LJubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništva „Rodoljuba". — Pisma izvolijo naj
se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
8. štev.
V Ljubljani, dne 17. aprila 1897.
VII; leto.
Slovanska krščansko-narodna zveza.
Zadnjič smo poročali, kako so naši kranjski klerikalni poslanci napenjali vse moči, da preprečijo jugoslovanski klub. Dobili so bili očividno nalog od vodstva stranke na Kranjskem. Malo je manjkalo, da se njib zlobni namen ni posrečil. Računali so na to, da se jim pridružijo tudi izvenkranjski poslanci. Še le, ko so štajerski in primorski poslanci obsodili tako razdirajoče postopanje, so kranjski klerikalci videli, da bi bili osamljeni v državnem zboru, ako se nekoliko ne udajo. Jedini koroški poslanec Einspieler je odobraval njih politiko, a še ta je dobil iz svoje domovine tako izjavo, da bi ga najbrž bilo minilo veselje, hoditi 8 kranjskimi klerikalci.
V klub katoliško-ljudske stranke bi bili pač kranjski klerikalci radi vstopili, a bali so se, da jih bode potem ves narod obsojal. Ko bi bil hotel kak drug slovenski poslanec iti za njimi, bi gotovo danes z nemškimi klerika ci sedeli v jednem kluba.
Kako burne so bile razprave, je vidno iz tega, da se je celo štajerski poslanec župnik Žičkar, o katerega klerikalnem miAljenju gotovo nikdo ne dvomi, z vso odloč-
nostjo upiral nameram kranjskih klerikalcev. Ko so klerikalci videli, da jim druzega ne kaže, kot da vstopijo v kak slovanski klub, so pa gledali na to, da klub bolje poklerikalijo. Najprej so za klub pridobili nekega klerikalnega Ceha z Moravskega, ki ni imel nikamor vstopiti, ker je pri zavednih Moravcih njegova stranka popolnoma pogorela in je on jedini prišel v državni zbor. Nadalje so za klub pridobili šest zmernih Rusinov, to je šest poslancev, ki so voljeni z vladno in metropolitovo pomočjo. Ti Rusini so popolnoma podobni naši klerikalni stranki. Narod zanje ne mara, voljeni so bili 8 pomočjo vlade in metropolita (nadškofa). To je torej druga škofovska stranka v novem klubu. Ti Rusini bodo vedno velika ovira nezavisnosti kluba, ker so voljeni z vladno pomočjo. Da je moravski klerikalec našel zavetja v tem klubu, gotovo ne bode utrjevalo zaupanja Mladočebov v Slovence. Moravski klerikalci so namreč pri volitvah najhuje ščuval« proti Mladočehom.
Potem so pa klerikalci skušali učiniti v klubov prog.am kolikor je mogoče klerikalnih zahtev, mej drugim
LISTEK.
Pučarjeva družina.
Spisal Sorcov. I.
(Dalje in konec.)
Služila je dolgo na Suhi pri Sreržinarju. Prislužila si je takrat vže nekaj goldinarjev, k^r kukšnih posebnih potreb ni poznala.
Takrat je pa služil pri Steržinarju tudi neki Lovrač za hlapca.
Ta je bil jako zapravljiv in je navadno ves svoj zaslužek zapil in zaigral, tako, da je im^l kaj slabo obleko. Vedel je pa, da ima Minca vže n» kaj denarja prihranjenega. Dolgo časa premišljuje, kako bi mogel Minco obrati za ta denar, toliko je bila vsejedno Minca pa-
metna, da ga mu n;, hotela posoditi. Zato si pa izmisli Lovrač zvijačo.
Pričel je hoditi po noči pod Minčino okno, ae hlinil in govoril, kakor bi jo hotel vzeti za ženo. Tega je pa bila Minca jako vesela, saj je že zdavnaj hrepenela po možitvi. Neko nedeljo v postu sta bila zvečer po naključju sama v sobi.
„No Minca, kedaj se bova vzela?" je pričel hinavsko Lovrač.
„1, če bi se prej, rajši bi videla. Tako sem se že naveličala služiti'.
„Veš, kaj, takoj po Veliki noči narediva!-
„Le, Lovriček. Jaz sem tudi že tako mislila".
„Pa veš, Minca preljuba, obleko mi boš kupila, kaj ne? Saj bom potem tako le jaz dela! in skrbel zate. Preselila se bova v Jamnikovo bajto doli na Gosteče. Po zimi bom skopo rezal, kjer me bodo najeli, po leti bom pa hodil na dnino".
tuđi versko šolo in politično oblast Škofov. Deloma se je posrečilo te klerikalne zahteve zavrniti. Vzlic temu je program precej po klerikalizmu prikrojen. Seveda se je morala narodna stranka s tem zadovoljiti, ker je premajhna, da bi mogla to preprečiti. Videlo se je, da bi klerikalci kranjske narodne poslance radi iz kluba izrinili, kakor so dalmatinska Srba, ki se nikakor nista mogla sprijazniti s klerikalnim programom novega kluba. Narodni poslanci niso hoteli razdirati slovanske sloge in bo se udali, kolikor je bilo le mogoče. V načelništvo novega kluba je izvoljen od Slovencev dr. Šusteršič. To ne vzbuja nobenega zaupanja v nas, če tudi ga je neki priporočal poslanec Šuklje.
Klerikalci so pri tem jako zvito postopali. Ko se je bila koncem minolega zasedanja sprožila misel o osnovi jugoslovanskega kluba, so bili vsi jugoslovanski poslanci izdali neko izjavo, v kateri naglašajo, da je potreba in za narod koristno, da se v varstvo narodnih in gospodarskih koristij, zjedinijo vsi jugoslovanski poslanci v jedtn klub, ne da bi se pri tem kaj odrekli svojim načelom. Iz te izjave, katero je tudi podpisal dr. Ivan Šu-šteršič, je bilo očitno, da se je mislilo na klub, v katerem bodo razne jugoslovanske stranke v vseh vpra-
Politični
Državni zbor je minoli teden v petek šel na velikonočne počitnice. Najznamenitejši dogodki v tem času so, da je bilo ministerstvo dalo svojo ostavko, ker ni moglo sestaviti sebi povoljne večine. Vlada bi bila rada, da bi bili nemški liberalci vstopili v novo večino, a ti niso hoteli, ker je vlada nameravala izdati jezikovno naredbo za Č^ško in Moravsko. Ko se je iz slovanskih strank in nemških konservativcev sestavila nova večina, je ministerstvo umaknilo svojo ostavko, da si z novo večino ni povsem zadovoljna. Huda je bila razprava o galiških volitvah v zbornici poslancev. Posebno socijalisti
„Tako bova naredila, tako."
,Jaz bom delal, ti boš pa doma počivala in skuhala boš kaj.*
„Ej, to bo življenje. Da, ljubi Lovriček, bom ti kupila obleko, bom. Lepo, črno, suknjeno pri Lukeževi Micki v Loki."
Tako sta se pogovarjala ti večer; Minci je poskakovalo srce samega veselja. Lovrač je pa odšel v hlev, se potuhnjeno namuznil, pa začel žvižgati neko fantovsko popevko.
Minca je kupila v resnici v Loki lepo, Črno obleko za Lovrača, kosmat klobnk in čevlje na „biks". Hej, to se je postavljal Lovrač o Velikonočnih praznikih t Minca pa je bila vesela, ko ga je videla tako napravljenega, da se ji je kar samo smejalo. Ljudje pa se ji rogali in jo hudobno spraševali, kdaj bo poroka.
Približal se je sv. Jurij. Tedaj menjavajo hlapci in dekle svoje službe. Tudi Lovrač jo je kar najedenkrat
šanjih, v katerih se iste ne vjemajo, zlasti o vprašanju glede verske šole, imele popolnoma proste roke. Po volitvah so pa klerikalci dano besedo snedli.
Nočemo pa le risati slabih stranij novega kluba, temveč omeniti moramo tudi dobre. V njega programa se odločno naglasa narodna jednakopravnost. Mi le želimo, da bi klub te najboljše svoje točke nikdar ne prezrl. Zato bodo morali skrbeti kranjski narodni in izvenkranjski slovenski poslanci.
Novi klub šteje 35 članov, to je število, ki pride vsekakor v poštev. Stopil je v zvezo z vsemi klubi na desnici, tndi 8 poljskim in češkim klubom, in tako pripomogel, da se je osnovala večina iz Slovanov in konservativcev proti vladni volji. Grof Badeni je želel namreč v novi večini nekaj nemških liberalcev, da bi potem imel bolj svobodne roke. Najvažnejši činitelji nove večine 80 Slovani in to mora imeti dobre posledice, ako se bodo slovanski poslanci vedno spominjali svojega slovanskega roda. Zato hočemo od novega kluba vse najboljše pričakovati, če tudi bi po našem mnenju bil jugoslovanski klub boljši. Narodni državni poslanci so dosegli, kar je pri sedanjih neugodnih razmerah bilo mogoče.
pregled.
so hudo napadali vladno postopanje. Vlado je zagovarjal ministerski predsednik grof Badeni sam. Stvar se je za vlado ugodno iztekla, ker so jo podpirali iz političnih ozirov Mladočehi. — Nič manj huda je pa bila razprava o češki jezikovni naredbi. Zagovarjal jo je grof Badeni, ker je pravosodni minster Gleispach obolel. Pravijo, da mu baŠ ta jezikovna' naredba leži v želodcu, kajti hudo jej je nasprotoval. Celo govori se, da Gleispach odstopi. Slovenci ne bodemo žalovali za njim. Nemci so pretili skoro z vstajo, ako se ta jezikovna naredba ne prekliče. Kar pa seveda ni dosti pomagalo.
popihal od Steržinarja. Vzel je obleko, katero mn je Minca napravila, pozabil vse obljube pa izginil. Jokala je Minca in plakala, pa vse ni nič pomagalo. Smilil se ji je denar, katerega je tako po nepotrebnem strani vrgla. Hudo ji je pa tndi bilo, ker so se vse njene nade o možitvi najedenkrat spremenile v nič. Nekaj časa je še žalovala in se tudi zjokala, kadar ji je to ravno n.i misel prišlo, naposled je pa pozabila. Ko m je pa postarala, je zapustila službo pa prišla k sestri in brata.
Maklavž pa, brat zgoraj opisanih, je bil še večji revež od sester. Bil je že od rojstva na pol mutast. Govoriti ni mogel; vpil je pač, toda le maloktero besedo je mogel izgovoriti. Postave je bil majhne in sključene. Noge je imel skrivljene, pri kolenih skupaj nagnjene, da se mu je pri hoji jedna hlačnica kresala ob drugo. Stopal ni na celo stopalo, ampak samo na prste in se cincajoč počasi pomikal dalje. Oblečen je bil v slabo, vso za-krpucano obleko, katero mu je kdo podaril. Pučarca mu
Jezikovna naredba za Češko. Vlada je izdala neko jezikovno naredbo, po kateri bodeta na Češkem pri vseh uradih češčina in nemščina jednakopravni in to tudi v notranjem poslovanju. Kdor bode hotel dobiti na češkem državno službo, bode moral dokazati znanje obeh deželnih jezikov. Slovenski poslanci so v državnem zboru vprašali vlado, če hoče tudi za slovensko deželo izdati podobno naredbo.
Dr. Lueger je bil dne 8. t. m. voljen v petič županom dunajskim. Dosedanji župan Strobach se je odpovedal. Strobach je bil županstvo prevzel že s pogojem, da se umakne, ko se razmere tako premene, da je upanje, da bi dr. Lueger bil potrjen za dunajskega župana. Največji nasprotniki Luegerjevi so bili židovski liberalci. Ker je ta stranka pri volitvah mnogo zgubila, se grof Badeni nanjo ni toliko oziral in je dr. Luegerja že predložil cesarju v potrjenje, ker je očividno velika večina dunajskega prebivalstva zanj.
Nemiri v Hodorovu. V Hodorovu so železniški delavci napali Žide, ki so jih grozno sleparili in odirali. Mnogo je ranjenih. Zandarji in vojaki so naredili red. Mnogi židje so iz strahu pred delavci pobegnili iz mesta.
Vzgleden državen poslanec. Pri državnozborsklh volitvah iz V. kurije izvoljen je bil na Dunaji mej drugim tudi kandidat krščansko-socijalne stranke, neki Mittermaver, proti socijalno-demokratičnemu kandidatu Schuhmejerju. Socijalni demokratje so že pred volitvami dolžili Mittermaverja nečastnih dejanj, ali krščansko-socijalne stranke ni to nič motilo, vzdržala je kandidaturo Mittermaverja in ž njim tudi zmagala. Po volitvah, ko se je izkazalo, da ima Mittermaver več tatvin na vesti, ga seveda ni hotela vzprejeti v svoj klub. Mittermaver je tožil svojega nasprotnika radi žaljenja časti. Obravnava se je vršila in izkazalo se je, da je Mittermajer nekemu natakarskemu vajencu ukradel iz žepa loterijski listek, na kateri je bil fant nekaj zadel, ter mu vtaknil v žep ponarejen listek, a izkazalo se jo tudi, da je ne-
je bila gospodinja; ta ga je cedila, in njej je moral izročiti, kar je priberačil, bodisi denar, bodisi kaj druzega.
Otroci, ti nagajivci so imeli posebno piko nanj. če se je le kje prikazal, takoj jih je bilo vse polno okoli njega. Pa so ga pričeli dražiti in za obleko cukati, tako, da bi bil mnogokrat rad položil svoje ude zemlji v naročje. Maklavž pa se je drl na vse pretege, jih zmerjal z nerazumljivimi besedami, ali kdo se je zmenil zanj! To je trajalo dolgo, dokler ni prišel kak odraščen Človek in oprostil Maklavža nadležuežev.
Kadar je pa po zimi prikoracal sem od bajte, je že stal za kakšnim voglom Meručov Joža 8 kepo v roki. In ko je Maklavž odšel mimo njega, pa mu je zabrusil kepo tje v hrbet, potem se pa zopet previdno umaknil za vogel. Maklavž se je ozrl v ono stran, od koder je čutil, da je priromala kepa, ker pa ni nič videl, je zopet stopical dalje.  Ko je pa to Joža začutil, mu je zopet
kemu tovarišu, pri katerem je prenočil, ukradel 9 gld. iz listnice, kateri je bil dotičnik spravil pod vzglavje. Dokazalo se je to z lastnoročnimi pismi Mittermaverjevimi, katerih pristnost je bil Mittermaver sam priznal. Sodnik je na to naznanil, da odstopi vse spise deželnemu sodišču, ker se gre za hudodelstvo tatvine, katero je storil drž. posl. Mittermaver. Pred sodiščem je čakalo na stotine krščanskih socijalistov, kateri so Mittermaverja pozdravili z burnimi „Hoehu »klici in gospoda drživnega poslanca v triumfu spremili v bližnjo krčmo, čudna stranka, ti krščanski socijalisti.
Dunajski krščanski socijalisti. Ta na Slovenskem toli obožavana stranka ima v dunajskem občinskem svetu večino iu je v svoji krščanski pravičnosti dovolila Slovencem najsovražnejšemu društvu, „Sudmarki", iz občinskih sredstev za letos 500 gld. podpore.
Italijani imajo letos v državnem zboru svoj klub. Nemške klerikalne liste grozno jezi, da so v ta klub vstopili tudi klerikalni Italijani in s tem pokazali, da jim je narodnost več kakor klerikalizem. Klerikalni „Vater-land" piše, da bi bili vendar morali konservativni Italijani pomisliti, da italijanska napredna stranka odobrava, da je Italija papežu vzela Rim. — Tudi Rumnni so si osnovali svoj klub v novi zbornici poslancev. Nikakor jih ni bila volja, obesiti se katoliško - ljudski stranki. Tako bode v novi zbornici več narodnih klubov, nego jih je bilo v prejšnji, kar najbolje dokazuje, da narodna ideja še ni izgubila svoje moči.
Panamske sleparije. Pred več leti so bili Francozi poskusili prekopati neko ožino v Ameriki, da bi mogle voziti Iadije iz jednega morja v dtugo, da bi ne bilo treba blaga prekladati. Računali so, da bi tak prekop stal kacih 400 milijonov frankov. Podjetje se je ponesrečilo in ljudje so mnogo izgubili. Inženerji so se bili zmotili v računih in velike goljufije so se zgodile. Ko je podjetje bilo na kantu, je zbornica bila dotični družbi dovolila najeti veliko posojalo. Da se je v zbornici dobila večina, so bili več poslancev podkupili. Sedaj je pa neki
poslal kepo tje v hrbet. Maklavž se je zopet ozrl na ono stran, zraven pa tudi zaupil na ves glas; ko pa je vide), da nagajivca ni nikjer videti, jo je zopet brisal dalje. Joža pa se je zopet pokazal izza vogla, in zopet je dobil Maklavž kepo kam med noge. Zdaj se pa ni hotel več nazaj ozirati, ampak je hitel, da pride prej iz tako nevarnega kraja.
Včasih je pa zašel Maklavž tudi v kakšno gostilno, zlasti k Starmanu v Soro je imel navado hoditi. No, v gostilni med veselimi ljudmi je bil pa tudi Maklavž vesel. Sam res ni dal za pijačo, pa saj so mu drugi radi dali za potrebo. V zahvalo za pijačo pa se je postavil „abtahtu, pozdravil po vojaški, (ne vem, kje se je tega naučil) snel klobuk raz glavo, ga pretaknil med nogami, pa se je pokril ž njim. Takšen je bil Maklavž, vreden ud slavne Pučarjeve družine.
Arton, ki je tedaj poslance podkupoval, nekatere izdal. Tri poslance in jednega senatorja so zatorej zaprli.
Verske prisege v Nemčiji. V Nemčiji se prisega
vrši brez vsacega verskega znaka. Na mizi ni križa in luči ne prižgo. Vse to pa z ozirom na Žide. Nedavno je pa državni zbor sklenil, da se tudi v Nemčiji vpelje verska prisega, kajti sedanja pnsega, pri kateri se preti le s svetnimi kaznimi, ne zadošča za dobro pravosodje.
Cesar Viljem in knez Bismarck. Nemški cesar Viljem še vedno mrzi starega Bismarcka. To se je pokazalo zopet te dni. Mmoli mesec so praznovali v Nem- j Čiji stoletnico rojstva cesarja Viljema I. Pri dvorni slav- | no8ti v Berolinu so se proslavljale zasluge Viljemove za izjedinjenje Nemčije, Bismarcka se pa nikdo ni spomnil, da si ima on poleg nekaterih generalov največ zaslug za zjedinjenje Nemčije. Da ni bilo Bismarcka, bi tudi še sedanji nemški cesar bil samo pruski kralj. Dne 1. aprila je bil Bismarckov god. Po navadi je B smarcku cesar k godu čestital, a letos je pa tudi to čestitanje opustil.
Turčija in Grška. Mej Turčijo in Grško se še ni napovedala vojna, a vendar so že bili boji na meji. Grški prostovoljci so napadli minoli teden, v petek, turške čete, jim vzeli nekatere važne postojanke in prelaze. V bojih je bilo več mrtvih. Turki Grkov niso mogli nazaj zavrniti. Na Kreti trajajo še nadalje boji mej kristijani in Turki. Evropske čete imajo zasedena nekatera mesta, a ne morejo niti toliko preprečiti, da bi po okolici kristijani ne pobijali Turkov. Zato so v mestih Turki veliki reveži. Manjka jim živeža, zdrave pitne vode, a ne upajo se iz mest, ker bi jih sicer napali grški vstaši. Evropske ladije so sicer obkolile Kreto, a to dosti ne pomaga.
Sedaj se velevlasti tudi za Kreto toliko ne brigajo, temveč gledajo, da omeje vojno, ki se začne mej Turki in Grki. Bati se je namreč, da Bolgari in Srbi posežejo vmes. To hočejo velevlasti preprečiti. Ker so velevlasti Grški in Turčiji zapretile, da bodo že skrbele, da tista država ne bode imela nobenega dobička, ko bi vojno začela, nobena drugi vojne napovedati noče. Turčija noče grške meje prestopiti, ker jo niso napadli grški redni vojaki, temveč le prostovoljci.
Moritve kristijanov v azijatski Turčiji Francoski konzul Mtvrier je poročal svoji vladi o velicih moritvah kristijanov v azijski Turčiji in da je bilo samo v Diar-bekiru umorjenih 2191 kristijanov. V okolici istega mesta je bilo uničenih 119 vasij in ubitih do 30000 ljudij. Deklet je ugrabljenih neštevilno. Francoski konzul je jedva rešil samostan kapucincev, za kar se je zahvalil kardinal Rampolla imenom papeža. Krive vseh teh zlo-đejstev so turške oblasti, ki so Turke deloma same ščuvale, deloma pa molčale k vsem ropom. Konzul iz Aleppa poroča o moritvah v Orsovi. Po njegovih podatkih je bežalo 300 armenskih kristijanov pred Turki v cerkev, surovi razbojniki pa so razbili s sekirami cerkvena vrata, polili begune s petrolejem ter c«rkev 8 kristijani vred zažgali. In vendar je imel knez Bismarck toliko srca, da je svetoval, naj se Evropa ne vtika v turške razmere !
Mehika, ki se nedavno ni mogla šteti mej države z urejenim denarnim gospodarstvom, se je zadnja leta jako opomogla. Dohodki naraščajo od leta do leta in ne vsled natezovanja davčnega \ ijaka. Finančni položaj je že toli ugoden, da vlada misli odpraviti davek na plače in nekatere druge manjše davščine. Srečni Američani!
Slovenske in slovanske vesti.
(Velika nož) Približali so se najlepši prazniki v letu, prazniki vstajenja. Vse se veseli teh praznikov. Priroda se je prebudila iz spanja; izginila je zima in približala se je vesela pomlad. Slovenci smo nedavno bili komaj poznani, kajti šteli so naš narod že mej tiste, ki izginejo iz zemeljskega površja. Toda prišel je tudi za nas čas vstajenja. Ne le na Kranjskem, temveč tudi v drugih kronovinah praznuje naš narod vstajenja dan. Na Koroškem, kjer so Slovence šteli že za mrtve, zmagali so isti pri zadnjih volitvah. To je gotovo jeden naj-veselejših dogodkov. Na Primorskem pri volitvah nismo bili tako srečni, a baš ta neuspeh je primorske Slovence vspodbudil, da se mislijo postaviti bolje na svoje noge. Dela se na to, da se uresniči geslo: „Svoji k svojim!" Tako se bodo tudi Italijani kmalu prepričali, da gre Slovan na dan. Velikonočni prazniki so za nas prazniki narodnega vstajenja in probujenja, zato se jib Slovenci jako veselimo. — Svojim cenjenim čitateljem, sodelavcem in prijateljem voščimo vesele velikonočne praznike.
(Pisanki) Naši državni poslanci so se vrnili z Dunaja, in povprašuje se, kaj so pač prinesli Slovencem za pisanke. Gotovih pridobitev v tem kratkem času niso
mogli pridobiti, ker je državni zbor jedva pričel svoje delovanje. Nekaj veselega so nam pa le prinesli, ž njih pomočjo 8e je posrečilo osnovati večino brez liberalnih in narodnih Nemcev, v kateri so jedro Slovani. Od te večine pričakujemo, da se bode ozirala na naše želje, in potem nam drugo leto prineso naši poslanci z Dunaja že lepše pisanke.
(Nadvojvoda Ludovik Viktor) je 6. t. m. bil
obiskal Ljubljano in ogledal tukajšnje priprave Rudečega križa.  Iz Ljubljane se je nadvojvoda odpeljal v Gorico.
(Občinske volitve v Ljubljani.) Dne" 26., 28. in 30. t. m. vršile se bodo občinske volitve v Ljubljani. Klerikalci in njih somišljeniki se jako prizadevajo, da spravijo nekaj svojcev v mestni zbor. Posebno se seveda laskajo obrtnikom, če bi v mestnem zboru dobili večino, bi skrbeli le za svoje klerikalne namene, zlasti za to, da mesto leto za letom z velikimi avotami podpira bodočo jezuvitsko gimnazijo. Kakšni prijatelji obrtnikov so klerikalci, kažejo pač mnogi zavodi, katere so osnovali, da so le obrtnike pripravili ob zaslužek. Vse volilce narodne stranke opozarjamo, da pridejo polnoštevilno na volišče in s tem pokažejo, da Ljubljana noče biti klerikalna.
(Triodstotna posojila.) Slovenski poslanci so v državnem zboru zahtevali, naj se dovoli, da se triodstotna posojila na Kranjskem vknjižijo pred brezobrestnimi posojili. Drugače dežela za triodstotna posojila jamčiti ne more, kar se od nje zahteva, ker so mnoge hiše že preobložene.
(f Josip Samotorčan-Gradačan) Dne 5. aprila je umrl v ljubljanski hiralnici pravnik Josip S a motor čan v 34. letu svoje starosti, ki se je po svojem rodnem kraju Polhov Gradec imenoval Gradačan in je bil prejšnja leta znan in dober pisatelj mladinskik spisov. Mnogo njegovih povestic je priobčil Tomšičev „Vrtec", nekaj jih je pa pisatelj tudi sam dal na svetlo v posebni knjigi, ki je izšla leta 1884. pri Blazniku v Ljubljani pod naslovom „Mlada leta". Nekateri spisi Samotorčana imajo stalno vrednost in so tiskani tudi po šolskih berilih. Mlademu nadepolnemu možu se je pamet zmešala, da je moral pretrgati svoje vseučiliške nauke in poslej je ta ubožec več let prebil v blaznici v ljubljanski hi ralnici. „Zadnja Ijub'ca — bela smrt" ga je zdaj rešila nadaljnega trpljenja. V miru počivaj!
(Le po vrsti!) Dne 12. aprila je bil pri „ Katoliškem Domu" na Turjaškem trgu uzidan vogelni kamen. V kamen p ta bila dejana najznamenitejša literarna proizvoda letošnjega in lanskega leta, mala pratika in du-hovenski imenik ljubljanske škofije, in sicer z napisom: „V imenu Očeta in Sina in sv. Duha se je začela zidati ta hiša, „Katoliški dom" imenovana, ko so bili sv. Oče I.eo XIII. papež katoliške cerkve, dr. Jakob Missia knezoškof ljubljanski, cesar Prane Jožef vladar avstrijski in kanonik Ivan Sušnik predsednik katoliške družbe". To je prava razvrstitev. Prvi je papež, drugi škof in potem je le pride — cesar!
(Nova pošta.) Dne 16. malega travna t. I. odprl se je v Šent Joštu, okraju ljubljanskem, nov poštni urad, ki ae bode pečal s pisemsko in vozno pošto ter ob jed-nem služboval kot nabiralnica poštno hranilničnega urada. Zvezo bode imel s poštnim uradom na Vrhniki po poštnem selu jedenkrat na dan.
(Občinske volitve v Poljanah nad Škofjo Loko.) Klerikalna stranka se je sicer letos na vso moč trudila za zmago, a vse je bilo zaman. Izvoljeni so bili v vseh treh razredih možje, katere je kandidovala narodna stranka.
(Bohinjska železnica.) Dne 9. aprila se je vršilo pri železniškem ministerBtvu posvetovanje zastopnikov raznih ministeretev glede gradnje železnice čez Ture in skozi Bohinj. Predloženi zakonski načrt se vsled nasve-tovanih in vzprejetih dostavkov nekoliko premeni. Z ozirom na nujna dela se ta načrt za sedaj še ne predloži državnema zboru. Gradbeni stroški so proračunjeni na 60 milijonov goldinarjev, vendar ne dvomi nihče, da ta svota ne bo zadostovala.
(Lep vzgled krotko sti) Marši kak korak je že napravil beneficijat na Vrh polj i pri Moravčah, da so se njegove ovčice, dasi so sila potrpežljive, izpregledovale in povpraševale: „ Ali se to spodobi duhovnemu gospodu?" Jedno tako je tudi zagodel sredpostno nedeljo po pol u dne. Prišel je na lečo in baš začel razlagati krščanski nauk,
ko je zapazil, da sta dve ženici malo mej seboj pošepetali. Prenehal je govoriti, udaril z vso močjo ob lečo in zavpil: „Pa ve govorite, salamenske babe I" Na to je zapustil lečo, zaloputnil vrata za sabo in Sel pred oltar. Odtod je se jedenkrat ozmerjal nedolžne poslušalce, naznanil jim, da ne bo bral litanij in ne dal blagoslova, in jo pobral iz cerkve. Ljudje so polagoma zapuščali cerkev in čudeč se nad tako nespodobnim ravnanjem svojega pastirja, razšli se domov — brez službe božje. Tako ravnanje je naravnost nespodobno, da, pohujšljivo in mora vzbujati celo mej pohlevnim in skrajno potrpežljivim gorskim Ij uda tvom opravičeno nevoljo. Potem pa taki duhovniki tožijo, da jih kmet ne spoštuje. Kako bi jih tudi 1
(Celovški mestni zastop proti jezikovni naredbi.) Nemški Celovčanje se boje, da se tndi za Koroško izda kaka jezikovna naredba. Zato je pa celovški mestni zastop se oglasil že proti jezikovni naredbi za Češko, da vlada za časa izve njegovo mnenje. Sklenil je resolucijo, v kateri jezikovna naredba obsoja kot protiustavno, ki ima namen poslovaniti Avstrijo in odriniti nemški svetovni jezik. Obsojajo se nemški klerikalni poslanci in listi, ki se bratijo s Čehi in hvalijo tisti poslanci, ki so se v državnem zboru z vso odločnostjo jezikovni naredbi uprli. Pri dotični seji so bili vsi mestni odborniki in so vsi razen kanonika Bitnerja in barona Mansdorfa glasovali za omenjeno resolucijo.
(Koroški deželni predsednik Sohmidt pl. Za-bierow) pojde baje v pokoj. Slovencem je bil vedno nasproten. Želimo le, da bi njegov naslednik bil pravičnejši. Govori se, da pride na njegovo mesto dvorni svetnik grof Giovanelli.
(Važen ukaz.) Govori se, da misli pravosodni minister grof Gleispach izdati ukaz, da morajo pri deželnem sodišču v Celovcu biti slovenščine zmožni jeden predsednikov, 4 deželnega sodišča svetniki, 3 pristavi in 7 avsknltantov, pri okrajnih sodiščih pa 10 sodnikov in 13 pristavo v. Verjetno se nam to ne zdi od Gleispacha.
(Umrl) je v nedeljo, dne 11. t. m., ob polu 5. uri popoludne, velezaslužni in obče spoštovani g. nadučitelj Jakob Lepan v Celji. — Istotam je umrl tudi dr. F. K ruš i č. Pokojnik je bil čialan kot izboren zdravnik in vzoren rodoljub plemenitega, nenpoglivega značaja. Bodi vrlema pokojnikoma časten spomin l
(Nedostajanje učiteljev na Spodnjem Štajerskem«) Učitelji na Spodnjem Štajerskem so primeroma dosti bolje plačani nego njih tovariši na Kranjskem ali Primorskem, a vendar primanjkuje tudi tam učiteljev. Na* vadno velja pravo, da mora jeden učitelj poučevati k večjemu 80 otrok, a na Spodnjem Štajerskem je mnogo šol, kjer priđe na jednega učitelja več kot 80 šolarjev, vseh šol, kjer bi bil potreben vsaj Še jeden učitelj, je na Spodnjem Štajerskem 104. To je gotovo jako velika številka za tako napredno kronovino, kakor je Štajerska. Značilno je, da so le na Spodnjem Štajerskem razmere tako slabe — v primeri s Kranjsko, Goriško in Istro so seveda še prav dobre — dočim so na Gorenjem in Srednjem Štajerskem znatno boljše.
(Spomenik pruskim vojakom pri Brežicah) Na
grofa Attemsa svetu poleg Brežic našli so delavci pri kopanju dvoje človeških okostij. Najbrže so to kosti pruskih vojakov, kateri so za časa sedemletne vojne prezimili blizu Brežic in katerih je takrat mnogo pomrlo. Kakor poročajo listi, nameravajo brežki Nemci in nem-skutarji tem vojakom postaviti spomenik, in breški župan je pri nemškemu veleposlaništvu na Dunaju že prosil podpore. Veleposlaništvo je podporo obljubilo in treba je samo še dovoljenja avstrijske vlade, da se ta spomenik postavi. Ako hočejo breški Nemci pruskim vojakom postaviti nagrobni spominek s primernim, nikogar izzivajočim napisom, je to lepo in bi vlada storila prav, da jim da zahtevano dovoljenje ; nikakor pa ne sme dovoliti, da bi se napravil, kar nameravajo storiti breški Nemci, spomenik, kateri bi pričal, da so v Brežicah jedini z brati v Nemčiji.
(Novi zapovednik 3. voja) Listi javljajo, da je sedanji zapovednik 3. voja fcm. baron ReinUinder imenovan vojnim nadzornikom in da pride na njegovo mesto podmaršal Succowaty, doslej divizijonar v Brnu, kjer je imel s Čehi ostre prepire, kjer se jim je kazal skrajno nasprotnega, prepovedal je bil častnikom in vojakom pohajati v češko č'talnico.
(Rešitelj nemštva.) V sedanji veliki zadregi se je v „Tagespošti" oglasil znani Egon pl. Pistor z nasvetom, kako bi se dalo rešiti nemštvo v Avstriji. Ta duhoviti mož toži, da avstrijski Nemci nimajo dobrih državnikov, kajti drugače bi ne bili nikdar odstopili od Schmerlingo-vega volilnega reda, ki je imel namen, ohraniti nemštvu večino v Avstriji. S tem je naravnost priznal šentilski državnik, da so avstrijski Nemci gospodovali v Avstriji ne vsled svoje višje omike, temveč vsled umetnega volilnega reda. Potem pa Pistor priporoča, naj se Nemci zbližajo z Italijani in Rusini, pa dobe zopet večino v državnem zboru. Pistor namreč ne ve, da so Nemci in Italijani že do sedaj hodili roko ob roki proti Slovanom. O Rusinih ne verujemo, da bi dolgo hoteli podpirati Nemce, če poslednji ne popuste svojih ponemčevalnih nakan.
(Tržaški namestnik vitez Rinaldini.) Misli se, da so Rinaldiniju dnevi na Primorskem šteti. Posebno dogodki pri zadnjih volitvah in po volitvah so neki začeli oči odpirati vladnim krogom na Dunaju.
(Nab-rgoj in Italijani) Italijani prete po listih, da bodo 8 silo zabranili Nabergoju vstop v mestni zbor, ko bi višja oblastva odločila, da ima pravico priti v mastni zbor, ker je njegova volitev veljavna. Najlepše je pa, da vlada mirno gleda tako pretenje Italijanov.
(Kdo je zmagal pri volitvah v Trstu?) To jo vidno iz listov, ki izhajajo v Italiji. Vsi ti listi proslavljajo to za zmago ideje iredentizma. Neki milanski list je prinesel podobe štirih tržaških poslancev in načelnika volilnega odbora Venaziana. Te volitve se temu listu zde važnejše, nego volitve za italijansko zbornico. Bode li taka pisava italijanskih glasil že avstrijskim državnikom odprla oči, da bi spoznali, na koga deluje Rinaldinijeva politika na Primorskem.
(Lep poslanec) je Hortis, zastopnik pete kurije v j Trstu.   Pri njem je bilo več delavcev in ga prosilo, da j bi se potegoval za njih koristi v državnem zboru. On je ! pa jim odgovoril, da ga je magistrat prisilil, da je kan-didoval. On bode deloval, kakor bode magistrat od njega zahteval. Želje delavcev niso njemu nič mari?
(Omejitev delokroga tržaškega županstva.) Tržaško namestništvo je razširilo delokrog tržaškega policijskega ravnateljstva na vso okolico. V posamičnih j okrajih spodnje okolice se ustanove policijski uradi, v zgornji okolici bodo pa opravljali varnostno službo orožniki , zavisni od policijskega ravnateljstva. Lahi s to naredbo seveda niso zadovoljni. Z ozirom na to, da je namestništvo nedavno tega mestnemu županstvu vzelo nadzorstvo nad društvi v okolici, sodijo Lahi po tej novi odredbi, da namerava vlada ugoditi slovenski zahtevi in za okolico ustanoviti posebno okrajno glavarstvo. Morda ta slutnja ni neopravičena. Dosedaj je mesto opravljalo policijsko službo v okolici. Kako, pač ni treba praviti.
(Tržaški župan — potrjen.) Cesar je že potrdil izvolitev dra. Karola Dompierija županom tržaškim.
(Javna varnost v Gorici) Policija v Gorici je sicer državna, a vzlic temu Slovenci niso varni svojega življenja niti pri belem dnevu. Laška predrznost je nezaslišana. Otroci, kateri obiskujejo „Slogine" zavode, nimajo nikdar miru. Lahi jih napadajo, kjer jih dobe\ Sta-riši so se obračali s pritožbami na redarstvo, ali — brez vspeha. Slovenske dame se skoro že ne upajo na ulice, ker jih Lahi zasramujejo, kjer jih dobo. Minuli teden so Lahi v neki gostilni napadli nekega slovenskega hlapca ter mu iz narodnega sovraštva razbili glavo, dne 6. t. m. pa je trgovec Kasteliz v družbi s svojima bratoma pretepel pri nj em službujočega hlapca, ker je Slovenec, tako, da je siromak obležal brez zavesti.
(Goriške ječe) se v zadnjem času kar tlačijo s slovenskimi jetniki. „Soča* poroča: , V ječah pri sv. Antonu, v kojih je komaj prostora za 60 do 70 jetnikov, jih je sedaj natlačeno čez 130. Če uvažujemo, kako so ti prostori, kar se snažnosti, luči in drugih zdravstvenih zahtev tiče, moramo kar strmeti, da se tako postopa v našem ' stoletju človekoljubja in napredka s človeštvom in zlasti z učečo se in nepokvarjeno mladino. V tej družbi stočejo že 8 dnij trije mladeniči (dva oemošolca in 191etni učitelj), ki so bili zares nada ne le svojih starišev, ampak tudi naroda. Ne smemo danes prerešetavati vprašanja, ali in koliko je opravičeno, da so sploh prišli v kako preiskavo in da se je odredil proti njim preiskovalni zapor. Njihov zagovornik je že postavnim potom vložil proti temu ugovor in gotovo vee poskusil, da bi jim izposloval prostost. Ali zaman. Tudi ponujanje varščine 10.000 gld. ni imelo nikakega uspeha. Kakor čujemo, obrnil se je odvetnik dr. Stanič naravnost do pravosodnega ministarstva brzojavnim potom.
(Laški izgredi v Kopru.) Neznosne so razmere, v katerih žive slovanski dijaki v Kopru. Poleg tega, da je mesto Koper skrajno neprimerno radi nezdrave lege svoje, odlikuje se to lahonsko gnezdo po divjem prebi-
valstvu svojem, ki ob vsaki priliki napada in zasramuje dijake slovanske narodnosti. Redoma se vrste napadi na uboge mladeniče, nikdar niso varni življenja svojega! Slednji čas pa so ti napadi dosegli svoj vrhunec. O času volitev so napadli posamezne dijake in jih mnogo ranili do krvi, a 7. t. m. se je zgodil škandal. Ta dan ob 4. uri popoludne so prišli gojenci iz učiteljišča. Tikom pred zavodom jih je napadla druhal. Pričela jih je obdelovati s pestmi. Štiri dijake so hudo poškodovali. Bilo je kakih 30 razgrajalcev, kateri so bili očividno podkupljeni, in tudi italijanski gojenci zavoda so se Čudno vedli. Značilno je to, da ni bil nobeden italijanski gojenec napaden in po napadu šli so gojenci italijanske narodnosti z istimi razgrajalci, ki so prej napadli slovenske njih sošolce. Orožniki so zaprli par razgrajalcev. Istega večera so nadlegovali in napadli Koperčani slovenske gojence v dveh stanovanjih. Tolkli so po vratih jednega stanovanja in pobili vsa okna. Mestna straža je prišla, ko je bilo vse že razbito, po stari navadi. Na drugem stanovanji so morali ob 9. uri zvečer ustaviti veternice, če ne bi jim bili pobili okna. Ti napadi so se ponovili. Drugi dan je bilo še huje. Popoludne je prišla druhal pred stano vanje dijakov, kateri radi izgredov niso mogli v šolo, ter jih zasramovala z ostudnimi psovkami in jim zagrozila, da jih napade pred učiteljiščem, ako se prikažejo v šolo. Zvečer napadli so Lahi zopet stanovanja dijakov. Po oknih je letelo kamenje in bati se je bilo, da vlomijo vrata. Ti izgredi so se tako dolgo ponavljali, da so morali slovanski dijaki neko noč peš pobegniti v Trst. Po morji se pa niso upali, ker so jim Italijani pretili, da jih pomečejo v morje.
(Pobijanje Slovanov na Primorskem) Pri gonji na slovenske in hrvatske učiteljiščoike v Kopru minoli teden, je najeta laška druhal nekega moža iz okolice
blizu hiše Boseggio do krvi stepla, posestnika Martina Ulčnika je s kamenjem močno ranila, ponoči pa je v kavarni „Minerva* sinu gostilničarja „Pri Furlanki" prerezala vrat z nožem tako, da je malo upanja, da okreva v bolnico preneseni ranjenec. Martinu Ulčniku so Lahi prizadeli na glavi pet hudih ran. Očividci zatrjujejo, da je jeden koprskih redarjev bil prisoten, ko so Lahi napadli Ulčnika, da se pa za to ni zmenil, in napadalce šele pregnal, ko je bil Ulčnik že ves krvav. Slovanskega dijaka ni zdaj nobenega več v Kopru, In slavna vlada? O njej se ne čuje čisto nič!
(Hrvatska trobojnica,) katero so izobesili Hrvatje na čitalnici v Pulji povodom sijajne zmage dra. Laginje, je bila povod velikim izgredom. Ko so zapuščali Hrvatje okoli 11. ure po noči čitalnico, napadli so jih Italijani z rjovečim kričanjem in psovanjem ter jih ometa vali s kamenjem. Hrvatje so se branili z orožjem. Dva Italijana sta bila ranjena in osem Hrvatov zaprtih.
(Prvi električar sveta) je Slovan, Hrvat Nikolaj Tesla. Rojen je bil v Smiljanu v Lici, pohajal je ljudske šole v Gospiću in gimnazijo v Karlovcu. Obiskoval je politehniko v Gradcu, a odšel v Pariz, kjer se je posvetil inžener8tvu. Iz Pariza je šel v Ameriko ter stopil v laboratorij slavnega Tom. Edisona. Postavši samostojen, iznenadil je kmalu ves svet s svojimi izumi, dokler ni celo daleč presegel svojega učitelja, Edisona. Njegova dela so povzdignila vso električno znanost. Samo Tesla je mogel porabiti ogromni Niagarski slap in uživa zato v vsej Ameriki, katere listi ga navdušeno proslavljajo, slavo največjega električarja na svetu. Slovani, ki so podali v svetski kulturi že velemnogo najslavnejših mož, se morejo zopet ponašati z duševnim velikanom, kakoršnega nimajo niti nedosežni — Nemci.
Razne vesti.
(„Kje se naše ptičice?") Tako bi lahko — prosto po Orožnu — vpraševali Ljubljančanje. kajti prišla je pomlad, a kakor zadnja leta, tako tudi letos skoro nikjer ni slišati ptičjega petja. Kaj je bilo svoj čas ptičev, koliko slavcev, a kako je sedaj! Še vrabcev ni več, kdor pa hoče slišati slavca, mora iti na Črnuče ali kam drugam, primerno daleč od mesta. Postovke in kavke, katerih je v Ljubljani vee polno, so pregnale ptiče, in prav zadnji čas je, da se kaj ukrene proti tem krutim sovražnikom drobnih pevcev. Najhitreje in najizdatneje bi še pomagalo, ako bi se izdalo dovoljenje, da je smeti zgodaj zjutraj streljati postovke in kavke in ako bi se za vsako, v mestnem okraju ubito kavko dovolilo 10 kr. nagrade. Potem bi bila kmalu pregnana ta druhal in v Ljubljano bi se zopet vrnili ptiči ter a svojim ljubkim žvrgolenjem razveselili   starce in mlade.
(Splašeu konj) Dne 9. t. m. ob polu 8. uri splašil se je na Karlovski cesti v Ljubljani konj posestnika A. Jesiha iz Hradeckega Vasi in dirjal čez Dolenjski most proti domu. Na Dolenjski cesti zavil je pri mitniški baraki proti domači cesti in zdajci je z vozom z vso silo treščil ob hišo št. 1, da je hlapec pal ž njega, konj pa fie je strgal od ojnične verige in dirjal kot besen proti
domu. Fant se je malo pobil; vsled sunka pa so se v pritličju omenjene hiše pob'le tri šipe. Da se je vse to zgodilo pet minut kasneje, ko je došel baš tovorni vlak, bila bi nesreča tem večja.
(Nepreviden voznik.) Miha Selan, hlapec v predilnici v Ljubljani, povozil je dne 9 aprila v Streliških ulicah dve in pol leta starega dečka Jakoba Tomca, sina hišnega posestnika Josipa Tomca v Streliških ulicah št. 14. Deček, ki je bil brez varuha na cesti, je na levi nogi poškodovan.
(Nenreča v radnika.) V idrijskem rudniku se je dne 7. t m ponesrečil Franc Šinkovec iz Spodnje Ka-nomlje. Ob glavo zadet, obležal je takoj mrtev.
(Oce in sin.) Janez Šenica je živel v vednem prepiru s svojim nezakonskim sinom Janezom Klemenč Čem. Pred kratkim našli so ljudje Klemenčiča blizu Brezovice težko ranjenega. KlemenČič je povedal, da je bil šel z z očetom — krast, na potu pa ga je bil oče v hrbet ustrelil. Klemenčiča so prepeljali v bolnico, očeta pa izročili Rodišču.
(Obesil) se je dne 6. aprila štiridesetletni samec Jožef Javomik iz Zgornje Slivnice pri Grosupljah najbrž v pijanosti.
(Poskusen samomor T ječi.) Janez Kranjec je bil te dni v Celji zaradi umora, požiga in raznih tatvin obsojen na smrt. V ječi je poskusil končati si življenje. Prerezal si je trebuh in se nevarno ranil, vendar ni dvoma, da okreva. Kranjec je pri preiskavi vse tajil, sedaj pa priznal storjena hudodelstva.
(Koparski umor) se je zgodil pred kratkim blizu Ptuja. Neznan lopov je napadel 631etno vdovo Pinterič v njeni hišici, kjer je prodajala tobak in kruh, jo zadavil z rokama, jej iztrgal uhana iz ušes in pobral, kar je sicer še dobil pri umorjeni ženi in v njeni hiši. Doslej se ni posrečilo priti drznemu tolovaju na sled.
(Predrzen tat) V noči od 6. na 7. t. m. je neznan tat v hiši Mesojedca na Brodu pri Logatcu iz skrinje kradel, ter Jak. Mesojedca, ki ga je zasačil, z nožem hudo ranil. Mesojedec pa je iztrgal tatu nož in ga baje po obrazu in po rokah znatno ranil, kar dokazuje krvav sled, ki ga je pustil tat za čevskim gričem do ceste proti Rovtam. Pri tej cesti se sled popolnoma izgubi in se ne ve, je-li tat šel čez polje proti Vrhniki ali ob cesti proti Rovtam, Domnevati je, da se je tat skril, bodisi v kako hišo, bodisi v goščavi. Vsekako ga bode lahko spoznati na ranah po obrazu, in ker nedvomno leži bolan. Tudi je tat močne postave, več se o njem ne ve. Ker je imel nož z nožnico, je prav lahko mogoče, da je cigan. Prebivalstvo se poživlja, da vsakega, o katerem poizve, da je ranjen, takoj naznani ob-lastniji; slavna županstva izvolijo ta poziv razširiti mej prebivalstvo, častita duhovščina se naprosi, da opozoruje eventuvelno s prižnice na to, da je v interesu javne sigurnosti, da se predrzen tat izroči zasluženi kazni.
(Samomor.) 48letna Marija Rožnik je pretočeni teden v noči od torka na sredo, ne da bi se bila oblekla, zapustila skrivaj svoje stanovanje pri Kranju in šla v Savo, kjer so ljudje drugi dan našli njeno truplo. Samomorilka je bila umobolna.
(Izpred sodišča.) Josip Perme in nekateri drugi fantje iz Udja so nedavno tega zložili 1 gld. 25 kr. in poslali dva fanta v Šentjur kupit žganja. Fanta sta kupila žganja mu prilila vode in ga nesla v Udje. Šentjurski fantje so bili tisti dan nna preži". Videli so z žganjem odhajajoča fanta in se polakomnili žganja. Napadli so žganje noseča fanta in jima s sio vzeli dotični sodček. S tem so fantje, ki so vsi iz premožnih hiš, storili prav za prav hudodeljstvo ropa, vender jih je državno pravdništvo tožilo le radi tatvine, okrajno sodišče je pa obsodilo vaacega na jeden mesec v zapor. — Predrznost nekaterih ljudij je res velika. To se je nedavno izkazalo pri okrajnem za mesto delegovanem sodišču. Noka ženska je bila pri obravnavi očitala svoji nasprotnici, da krade premog iz kleti in obdolžena ženska je seveda takoj tožila zaradi žaljenja na časti Pri obravnavi je kazenski sodnik izkušal ženski z lepa spraviti in jima je prigovarjal, naj se poravnati. Ali to-žiteljica ni hotela odnehati nego javkala: „0h, tako žaljenje! Moja čast! Naj se zgodi po postavi!" In zgodilo se je. Obtoženka je nastopila dokaz resnice in ga sijajno dognala, tako, da jo je sodišče oprostilo, akte pa odstopilo državnemu pravdništvu, da postopa proti rahločutni tožiteljici radi tatvine.
(Povozil) je dne 4 aprila predpoludne tovorni vlak pri Zidanem Mostu delavca Jakoba Pekla rja in mu odtrgal desno nogo nad gh žnji. Ponesrečenec je bil pijan in je zašel na tir. Železniški zdravnik dr. Homan napravil mu je obvezo za silo in ga odposlal v bolnico v Celje.
(Ugmrčenje roparskega morilca Pavla Fermeta.) Cesar je potrdil obsodbo c. kr. okrožnega kot porotnega sodišča v Celja, s katero je bil roparski morilec Pavel
Ferme obsojen na smrt na vešalih. Vsled tega je bil Ferme dne 13. aprila t. L, zjutraj ob 6. uri na dvorišči celjskega sodišča obešen. Ferme je storilec groznih umorov pri Trojanah in v vranskem okraju, svoj čas pa je služil kot hlapec v Ljubljani. Bil je tudi v preiskavi radi umora agenta Stedrvja, ali krivda njegova se ni mogla dokazati. Ferme se je nekaj časa potem, ko je bil zaprt, delal blaznega, da uteče zasluženi kazni, a ni se mu posrečilo, ker so zdravniki izjavili, da se le dela blaznega.
(Cigansko čarodejstvo.) Slovenski „Rokovnjači", ki so se pred sto leti potepali po Kranjskem in živeli večinoma v urnem grabnu, so se baje posluževali pri svojih čarodejstvih ročic novorojenih otrok. Hrvatski cigani pa so iznašli novo čarovno sredstvo. 21. m. m. so namreč našli na nekem pokopališču odprt grob. Dete, pokopano ondi že leto dnij, je imelo razklano glavo in črepinjD prazno možganov. Preiskava je dokazala, da sta odkopali gomilo dve ciganki, Rajka in Mila Riđosavljević, iz Bošnjaka ter dali otroške možgane neki Bari Jelie, ki je napravila iz možgan „čarodejno sredstvo,,. To je hotela zamešati v jed ljubici svojega sina, misleč, da ga poslej ne bo ljubila več. Ljubica je bila namreč hroma in uboga. Nu, cigansko sredstvo je pomotoma zavžila Ijubičina mati ter smrtno nevarno obolela. Ciganki in Baro Jelić ao na to takoj zaprli.
(Doktorjem zdravilstva) je bila na dunajskam vseučilišču proglašena baronica Gabrijela pl. Possanner-Ebrenthal, hči svoječasnega finančnega ravnatelja v Ljubljani. To je prvič, da je ženska na avstrijskem vseučilišču zadobila doktorsko dostojanstvo. Gospodičina Pos-sanner izvršila je svoje študije na dunajski akademični gimnaziji in je potem v Curihu študirala zdravilstvo, je tudi zadobila doktorstvo, ker pa v Avstriji ni veljavno, morala je na Dunaju prebiti še jedenkrat vse stroge izpite, da je zadobila doktorsko dostojanstvo.
(Družbo morilk.) katera je svoje sorodnike vpisovala v pogrebna društva in jih potem spravljala s sveta, da je dobila od društev običajno podporo, je policija zdaj zasledila tudi v Miakolczu na Ogerskem. Zaprla je 7 žensk, katere imajo 23 trmorov na vesti.
(Premetena tatvina) se je zgodila v budimpeštanski galeriji slik. Tatovi ao v času, ko se je v galeriji mudilo kacih 20 oseb, vzeli dve sliki, vredni 15.000 gld. iz okvirov, ju nadomestili z ničvrednimi barvotiski in s svojim plenom srečno izbežali. Ta tatvina obuja velikansko začudenje, posebno ker je prav neumljivo, kako so mogli tatovi vzeti slike iz okvirov in jih nadomestiti z ničvrednimi barvotiski, natančno primerjenimi okviri, ko je bilo toliko ljudi v galeriji Nekateri poznavalci madjarske sprijenosti že vprašujejo: So li sliki sploh zunanji tatovi ukradli.
Žalosten konec.) Na duhu bolni pekovski mojster Mihael Gašpa v Kološu na Ogerskem si je na strašen način končal življenje. Polil si je obleko 8 petrolejem, se zakopal v seno, katero je imel v skednju in seno zažgal. Rešilni poskusi so bili seveda brez uspeha.
(Umor na železnici.) V zapadni Pruski, blizu postaje Luškovsko, našel je železniški paznik truplo učitelja Grtitterja. Dognalo se je, da se je bil Griitter v kupeji spri s svojimi sopotniki, kateri so ga zadavili i a vrgli skozi okno. Povod prepiru mej njim in popotniki je bila politika.
(Oče kot sodnik in krvnik svoje hčere.) Tapetar Lampare v Parizu ustrelil je bvoJo 17letno hčer, ker se je bila vdala nenravnemu življenju in potem pognal sam Bebi krogi j o v glavo. Ker se je slabo zadel, vzel je britev in si prerezal vrat,
(Najmočnejši pisatelj) na svetu, Paolo Fambri, je minoli teden umrl. Dasi je spisal marsikaj, mej drugim tudi izvrstno veseloigro, omenjajo vsi njegovi nekrologi skoro le njegovo velikansko telesno moč. V Florenci je pri neki sknpščini lastnoročno sam pometal iz lokala vse prisotnike. V Torinu je ustavil dva splašena in vpre-žena konja z desnico s toliko silo, da sta oba konja padla na kolena. Kot velikošolec v Padovi je snel za šalo velika vseučiliška vrata. Kot državni poslanec v Monte Citorio je pri nekem požaru utrl z ramo neka vrata, katerih požarna bramba ni mogla dovolj naglo razstkati. Ko ga je na potovanju po Siciliji napal razbojnik, udaril ga je pisatelj tako po glavi, da je razbojnik na tem umrl. Ko je bil pred 3 leti star 67 let, videl je v Benetkah, da neki delavec grdo ravna z nekim starcem. Tfdaj je zgrabil surovega delavca ter ga pretepel tako, da je surovež jokaje prosil odpuščanja. Ta literarni Heraklej je bi) sicer junaški vojnik, a rabil je svoje grozne pesti le v obrambo in odvrnitev nesreč.
(Umor iz ljubosumnosti.) Neka lepa Italijanka, petindvajsetletna žena trgovca v Niči, je že nekaj Časa opažala, da ji je mož nezvest. Hoteča se osvedočiti, začela je slediti vsak njegov korak in bila res kmaln na čistem, da jo mož vara. Kupila je zato revolver, nabila ga s petimi k regijam i ter počakala soproga, ko se je vračal z ljubavnoga sestanka. Ko je prišel, ga je ostro okarala. Ker pa ni kazal radi svojega greha nikakega kesanja, ustrelila je petkrat nanj ter ga smrtno ranila. Ko so prišli orožniki, hoteči Italijanko okleniti, ustavile so se jim mnoge ženske, braneče nesrečno gospo z vso silo. Le po hudi borbi so orožniki razkropili hraniteljice ter odvedli gospo v zapor.
(Novodoben Metnzalem.) V mehikanskem mestecu Ojuadalaha je te dni umrl kmetovalec Jose* Camprehe v častitljivi starosti 155 let. Pokojnik je bil rojen v Va-ladolidu na Španskem 1. 1742. Že kot mlad deček seje s svojim starišem izselil v Mehiko. Vse žive dni je živel jako zmerno in ni bil ne jedenkrat bolan.
Važen korak goriških Slovencev.
„Soča" piše: „Veliko trgovcev in odjemnikov na deželi je že odpovedalo sleherno zvezo z raznimi laškimi trgovci v Gorici. Že to je mnogo Lahonov prestrašilo; toda tolažijo se, češ, ščavi so ovce, jutri že pozabijo na današnjo jezo. In zares se nadejajo naši laški protivniki, da ostanejo brez posledic vsi škandali, katere so počenjali proti nam. Nadejajo se, da bodo naši rojaki na deželi še dalje nosili svoja novce goriškim Lahonom, da bodo ti toliko lažje psovali, zmerjali, pluvali, napadali, žalili Slovence v goriškem mestu. Toda sedaj so se varali, in čas je, da so se varali! Doslej je le majhen del Slovencev na deželi odpovedal Lahonom vsako zvezo, toda v teku pol leta bo pretrgana vsaka zveza mej Slovenci in našimi zagrizeni nasprotniki. To se zgodi, ker se mora zgoditi, ako Slovenci nočemo biti pred celim svetom v posmeh. In da se to tudi res zgodi, nam je porok vesela novica, katero moramo naznaniti. Snuje se namreč „Obrtno in trgovsko društvo" za celo deželo, a sedež mu bo v Gorici. Društvo bo imelo svojo posojilnico po načinn italijanske .kooperative". Ker je nad 1000 slovenskih obrtnikov in trgovcev v deželi, a bodo vsi udje novega društva, tedaj bode tudi posojilnica razpolagala z dovoljnimi svotami denarja. S tem denarjem se bodo dajala posojila obrtnikom, ki se bodisi hočejo še le ustanoviti, ki se hočejo rešiti iz laških rok, ali da hočejo razširiti svoj obrt. To bo torej silno važen delokrog novega društva. Ali Še važnejši bo drugi del društvenega delovanja. Tu bodo morali biti združeni vsi slovenski trgovci in obrtniki. Prva in glavna dolžnost vseh članov pa bo, da se bodo mejsebojno podpirali. Osrednji odbor bo toraj moral sestaviti popoln imenik članov in razdeliti jih po raznih strokah. Ako ne bo dovolj trgovcev in obrtnikov jedne ali druge stroke, bo naloga društvenega vodstva, da jih preskrbi. V Gorici imamo Slovenci na primer dovolj čevljarjev, krojaćev, mizarjev, zidarjev, ko-
vačev, gostilničarjev, trgovcev z jestvinami, tobakarnerjev, pekov, zalog piva, vina, moke, soli, žito itd. Vsi Člani iz cele dežele se bodo morali posluževati pri njih. Ko se le to izvrši, bodo nasprotniki že debelo gledali; videli bodo, da Slovenci nismo več ovce, tudi ne več potrpežljivi osli, ki se pustimo pobijati, marveč resni in odločni možje, ki vemo, kaj hočemo. Pogrešamo le še velike zaloge kolonijalnoga blaga, večje štacune z železjem, miro-dilnice ali drogerije, brivcev in še par malih obrtnikov. Naloga novega društva bo torej, da nam te na jeden ali drug način preskrbi. Ali prva in glavna naloga nam pa bodi, da se najprej združimo v tako društvo; potem nam bodo narodni trgovci in obrtniki sami rasli kakor gobe po dežju, kajti videli bodo, da se jim ni bati za prihod-njost Mi smo trdno uverjeni, da bo novo društvo v nekolikih tednih že poslovalo, na kar opozarjamo vse rodoljube na deželi. V nekaterih krajih so se že osnovali agitacijski odbori, ki skrbe za kontrolo, kje kupuje ta ali oni svoje blago. To jo prav, le tako naprej! Prosimo pa, naj bi se oglasili rodoljubi iz cele dežele, ki hote na roko iti novemu društvu v Gorici; društvo bo potrebovalo zanesljivih, delavnih in razumnih poverjenikov po deželi. V kratkem bomo mogli že kaj več poročati o novem društvu, kajti odbor 18 gospodov izdeluje že pravila in zbira že potrebno gradivo za razumen in premišljen začetek tako važnega delovanja. Ali tudi to, kar smo povedali, razveseli naše rojake na deželi, ki že povprašujejo, ali ne uprizorimo nič uspešnega delovanja proti lahonski šopirnosti in zagrizenosti?! — Rodoljubi, ostanite vedno jednaki in — prihodnost bo naša! Le na delo! Tak bodi naš odgovor na vsa sramoćenja in žaljenja! Čemu se bodemo jezili in razlivali si žolč, kar bi škodilo našemu zdravju, — izpraznimo raje zagrizencem želodec, da jih mine vsa volja do izzivanj in škandaloznih demonstracij! Evo naš prvi korak I Na delo, na delo t
IkŠT Prihodnja številka .RODOLJUBA" izide dne 1 maja 1897.
Deloljubne osebe
povsod.
katere iščejo trajni denarni zaslužek
naj pismeno povprašujejo pod ,,Zukunftsvoraorge" Gradec, poste restante.
>JPJP/P 10/PJ@
Kdo pve
Vsak
kdor ljubi okusno kavo, noče zdra^ ostati in si kaj priti raniti.
1
1
Lekarna „prl Mariji Pomagaj" v Ijubljani. UJST Novo urejena 1*^1
lekarna „pri Mariji Pomagaj"
M. Leusteka, Resljeva cesta St. 1
po eg mesarskega mosta v Ljubljani priporoča  gospodarjem   in  kmetovalcem - živinorejcem
izvrstni redilni prah za živino konje, govedo in prašiče
jeden zavojček z rab. navodom 30 kr., dvakrat toliko 50 kr.
Velika zaloga vseh preizkušenih, izborno delujočih domačih zdravil, katera se po časnikih in cenikih pn-
Eoročajo kot izvrstna sredstva proti raznim boleznim. — .azpofiilja se vsak dan dvakrat s posto.
1
4
Loterijske srećke. Dunaj, dnć 3. aprila:       83,   25,   27,   33, 1.
Trst, dne 10, aprila: Gradec, dne 3. aprila: Praga, dne 14. aprila: Line, dne 10. aprila: Brno, dne 7. aprila:
21, 9, 49, 40, 50. 9, 36, 52, 69, 23.
12, 82, 89, 52, 88.
81, 83, 42, 31, 1.
22, 37, 63, 69, 27.
Tržne ceno v Ljubljani
14. aprila 1897.
Pšenica, hktl. (Rež, „ Ječmen, „ Oves, n i Ajda, Proso, Koruza, „ Krompir, „ Leča, Grah, Fižol, Maslo, Mast, Špeh svež
kgr.
gll kr. 820 6 — 5150 6 20 7 7 5 S) 12 13 10 l|06 —|70 64|
meso, kgr.
Špeh povojen, kgr. Surovo maslo, „ Jajce, jedno  . . Mleko, liter   • . Goveje Telečje Svinjsko n Koštrunovo „
PiSaneo . .....
Golob......
Seno,   100 kilo .   . . Slama, n    „ ... Drva    trda, 4 Ometr. mehka, 4
eva oeata ftt. 1 poleg megargkega mostu 5
Vmtttice
priporoča vNdrodna Tiskarna".
ikAAAAAAAA *
Peter Kersič
izflelovalec vozov
^ v Spodnji Šiški pri Ljubljani
^ Izdeluje ln ima tudi v zalog-l
« raznovrstne vozove, štajerske ^ bagerle, na pol pokrite kočije, 4 Landauerje, tovorne vozove itd.
I>r.AI.l»ire
uljudno naznanja, da je otvoril svojo
odvetniško pisarno
v Ljubljani, Gospodske ulice št. 4
L nadstropje, na levo.
I I T T T T T T T T T T T T T T ! T 1 T T T T T
reoble
m p
ke^^*C Popravila.
Odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar.
Lastu ina in Usek „Narodne Tiskarne" ? Ljubljani.