239. številka Ljubljana, v torek 19. oktobra XEL leto, 1886 Uhaja vdak dan ■ve£«-r9 lzimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeinan za a v stri j 8 ko-ogerske dežele M vse leto lf> «1(1., za pol leta H trld., za četrt leta 4 gld., za eden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na tlom za t se leto 13 ^ld., 'ta č«trt leta 3 gld. 30 kr.. za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na doui računa .se po 10 kr. za mesec po 3" kr. za četrt leta. — Z« tuje dežele toliko več, kakor poštnim znaša. Za oznanila plačuje se od četiristnpue petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkntt tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat sli večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo iu upr a vnl fttv o je v Rudolfa Kiroiša hiši, .(Gledališka »tolb«*". Uprav ni št v n naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse »dministrativne stvari. Odgovor nemškemu rožljanju. —o.— Zadnji Pražakov ukaz nadsodišču v Pragi, oziroma v Brnu prouzročil je članke in govore, kakor da bi se bil oblak utrgal na javno polje ! V kričanji nosijo, kakor vselej, prvi zvonec nemški levičarji v državnem zboru, tako Magg, Chlumeckv, Plener in Sturm, ki so se razjarili ko poslanci zmernejšega nemštva nad ministers ukazom ter tako zatvornice odprli vsemu tistemu zabavljanju po nemško-židovskili časopisih, ki je od nekdaj cvet nemške olike! Po dolgem času se je zopet s težavami porodilo nekaj iz sedanje vlade, kar je narodne) jednakopravnosti podobno, se je mrvica dala Čehom, ne da bi se bilo s tem le količkaj vzelo Nemcem, a vender Praktikov ukaz kot gadov pik razsaia po nemških žilah, zavoljo njega hoče »avstrijsko" in „narodno" nemštvo s pomnoženim naporom strmoglaviti sedanje ministerstvo! Naravno, da se tudi pri tej priliki naše nemštvo v obilne j meri poslužuje praznega komedijantstva, a jedro, okolu katerega se suče, je in ostaue to, da nemška politika o temelji avstrijske države, o jednakopravnosti narodni ničesar čuti ne mara ni sedaj, ni poslej ! In mi menimo, da si bode vlada vsaj sedaj posnela nauk, ki jej utegne dobro služiti, če jej je res kaj do svojega programa, to namreč, da se nikakor ni ozirati na to, kaj poreče nemška opozicija, kadar se ima tu ali tam uresničiti jednakoprav-nostna točka. Krivicoljubje, izvirajoče od surovega samoljubja je v avstrijskih Nemcih, tako veliko, da pravica ne more čakati na spravo z Nemci da pa mora država s pravično mero na dan, naj je to germanizaciji drago ali pa ne! Tudi mi Slovenci moramo se konečno otresti bojazni, s katero branimo svoje državljanske, narodne pravice! Če bomo le tisto pričenjali, za kar dobimo koncesijo od Nemcev, in bomo le tisto storili, zaradi česar se nam ni bati nemškega napada, potem naša narodnost nikdar ne doseže svojih jasnih pravic. Vsak korak, ki ga mi storimo naprej, in naj se je tudi zgodil v imenu najsvetejše in naj-jasniše pravice, vzbudi tudi pri nas stražnike nemške bodočnosti in razlega se iz roga plašeče izve-stje, da je v slovenskej nevarnosti „most do Adrije!kl Govoriti o spravi, delati za spravo z nemškim elementom, je tudi za nas gola potrata časa, tudi nam v veliko kvaro, ker nas le od odločnosti odvrača. Mi bi morali svojo smrtno sodbo podpisati, če bi hoteli podpisati mirovne pogoje z Nemci. A zato rajši volimo boj, si rajši nakopujmo srd in sovraštvo nemštva samo da vztrajamo v poklici in delu kot*Jzi narodno bodočnost! kjjn>*'^ V viharno razpravo, ki se sedaj vrti okolu Pražakovega ukaza, upleto se rade tudi terjatve slovenskega sodnjega jezika. Ker je gospod minister nadsodišču v Pragi ukazal ter nadsodišftu v Brnu priporočil, da naj se o češkej ulogi poroča in predlaga s češkim jezikom, bodo — tako križem pišejo nemški monitorji — tudi Slovenci zahtevali isto postopanje pri nad8odišči Grašktm. Tem slutnjam se navadno dodaja klic Kasandre, da bode tako zvrše-vanje jezikovne ravnopravnosti razsekalo vezi jed notne uprave, s tem pa tudi vezi državne celote. Ob jednem doni tudi nam nasproti iz razjarjenega nemškega tabora grožnja srdita, da se bode nad nas, kakor na Čehe planilo tisto uro, kadar se bode slovenskemu našemu jeziku duri odprle v višja sodnja oblast. Temu nemškemu rožljanju moramo že sedaj dati primeren in odločen odgovor. Odgovor mora dati ves slovenski narod s tem, da še pogumniše in soglasniše zahteva istopravnost svojega jezika po sodri jih uradovih. Naj še tako butajo nemški valovi ob nas, mi se niti za jedno dlako ne smemo premakniti s stališča, da zastopamo postavo in pra vico, ko se poganjamo za jednakopravnost svoje narodnosti v šoli in uradu. Slovenci smo od Avstrije pripozuani, da smo narod in to priznanje je sestavni del temelja državnega, ker izrečeno je v temeljnih naših postavah. V državnem interesu se more zahtevati, da vsak narod avstrijski v resnici uživa osnovne pravice avstrijskega državljanstva, mej katerimi je tudi jednakopravnost narodnih jezikov. To je postava! In postavi se v prisego zavežejo c. kr. uradniki, v prvi vrsti sami ministri. Če tedaj mi terjamo za svojo narodnost pravice, ne terjamo nič druzega, kakor to, kar sama postava veli, in kar bi vlada že zato storiti morala, ker je na to postavo prisegla. Na- rodnosti pa se na sodstvenem polji samo tedaj zadostuje, kadar se uloga, ki se je izročila v narodnem jeziku, vrača v istem narodnem jeziku. Naravno je, da slovenske uloge ne more pretresati sodnik, ki slovenščine ni zmožen! Da bi jo reševal s pomočjo tolmača, da bi slovenska stranka dobila le prevod nemškega izreka, tega ne dopušča zdrava pamet, ne dopuščajo načela pozitivnega zasobnega prava, ne dopušča konečno druga osnovna pravica državljanska, s katero bi se nikakor ne strinjalo, če bi Nemec imel, kadar išče svoje pravice, večjo varnost, negoli Slovenec. Za Slovence tedaj morajo tudi biti sodniki in sodnji dvori, ki bodo slovenske uloge v s p r e j e in a 1 i, jih s slovenskim jezikom pretresali i u s slovenskim jezikom rešene vračali slovenskim strankam! To je „amen", ki je jednako utemeljen v narodnem, državljanskem in za-sobno pravnem stališči, to je „amen", od katerega slovenski narod nikdar odstopiti ne more! Kako se ima to zvršiti in uresničiti, je skrb pravosodnje uprave, je skrb sedanjega gospoda ministra, ki je s prisego in postavo v to zavezau. Gospod baron Pražak je tudi za to odgovoren, ako se ne bližamo času, ko bode Slovencem sodstvo urejeno glede jezika in pravne varnosti v najpravil nisem zmislu. Naši državni poslanci so od naroda pooblaščeni in po ustavi opravičeni, da sodelujejo, oziroma da silijo v dolžnosti, katere pruvosodnji minister ima z ozirom na razmere Slovencev. Več danes ne rečemo! Hoteli smo le izraziti, da nas čisto nič ne moti v teženji po jednakopravnosti sedanje nemško vpitje zaradi Pražakovega ukaza! Slovenskih poslancev skoro več plašiti ni treba, — a slovenski narod — ta se plašiti in begati ne da, kedar brani svoje pravice in svoje narodne svetinje! Politični razgled. Motr«iBije dežele. V Ljubljani 19. oktobra. Da je Lienbacher res jako priljubljen levičarjem, to se je pokazalo v di*/.;t viiom zboru, ko se je volilo v delegacije. Volili so ga tudi soluo-graški liberalci, tako da je bil jednoglasno voljen, domu se volitve namestnika neso udeležili. LISTEK. Iz pozabljenih spominov. (Češki spisal Vaclav Betici TfebizskjS poslovenik J. Sattler.) I. (Dalje.) Ko so prijezdili v vas, so gospoda poročnika v pričo njegovega oddelka vzdignili iz voza; a razvezah ga neso. Vojaki so mu to sicer iz duše privoščili; vender bi se utegnilo vaščanom slabo goditi, če bi ne bilo Prusake tako v oči bodlo kozaško kopje. Morali so torej radi neradi gospoda poročnika osvoboditi iz vezij in odriniti, kot bi jih tu bili polili z vročo vodo. Gospod poročnik opotekaje se mej njimi pieklinjal je celo svojega kralja in vojakom po vsakej četrtej besedi grozil, da bodo vsi obešeni, brž ko pridejo k svojemu polku. Gospodje jezdeci so pa ostali v vasi in ljudje so jim nanosih, kar so imeli najboljšega. In peli, vriskali in veselili so se malone do jutra belega. A ko so se o zjutranjej zori kozaki ločili, jokali so tu zanje, kot bi brati ali sinovi odjezdili na vojsko. Ta dan proti večeru so se že okna tresla pri nas od grmenja topov prihajajočega iz Toplic. Kedarkoli je stari župan iz leta trinajstega povedal ta prigodek, pristavil še je to: „Kdo bi pa izmej vas zdaj to izvršil?" In ozrl se je okrog po vseh obrazih z zmagovalnim očesom. „Utekli bi, ali pa bi prosili, da bi ohripeli! Ali vzganite se, vzdignite glavo, napnite prsa, udarite z nogo ob tla in recite: ne udarno se, kje pa ste vi?" One dni sem videl zopet dom, kjer je užival stari župan iz leta trinajstega svoj podavek. Kakor bi se mi bile pred očmi sicer nakupičile težke, ne-prozorne megle — listopadove! vender sem zrl visokemu starcu v resni obraz, katerega se tudi v tujem kraji povsod spominjam, in skoro nehote pišem zopet njegove zlate besede: „A 1 i vzganite se, vzdign i te glavo, napnite prsa, udarite ob tla in recite: ne udarno se, kje pa ste vi?" II. Slavni junaški gradovi leže v razvalinah, v od-krušenih grbih nad vrati so gnezda, v bivših kom-uatah se nahaja najraznejša ptičja tropa, povsod je žalostno, otožno, nikjer niti žive duše ni, raz ven kak starec ali kaka starka na osojnej strani s sivo glavo in prečudno govorico......Kraljeva mesta so še le po imenu, mogočna vrata so razdrta, znamenja in kipi z njih odneseni v okolne bajte, petelini porazdeljeni Bog ve kam, da bi se najbrž ne razki-kirikali v županskej hiši mej staro, nepotrebno kložnjo in ne budili zaspancev iz usiljene dremote, češ, da je to ali ono mesto nekdaj bilo zaslovelo po češkej zemlji, da so se vršili tu slavni zbori, na katerih je beseda meščanska gromovito donela, da se je grabil gospod Ilendl iz Avšave za obe ušesi .....Vse je izgubilo polagoma nekdanjo svojo podobo, ne samo te duže, ampak tudi ta srca! A kaj je ostalo in vsako stisko prestalo ? V zvonikih naših iti cerkvenih stolpih zvonovi. Čitamo na njih letopise iz stoletja petnajstega, šestnajstega, iz prvih dveh skoro največkrat. In ko se razlega s polnim donom, da ga je slišati po dve uri daleč, si nehote človek misli: „Imaš ti, stari brat, dozdaj dober glas; le bolj še, glasneje, da vsakega, naj bo kjerkoli iz lanotne malomarnosti prebudiš!" — Na slednjem se pa tudi lehko opazi poklina; zvoni sicer do dandanes, vender je sleherni ta udar takšen, kot bi kdo z ostrim kaljenim železom bil pod kapo in v notrino. A kedar so pokudi tudi zvonovi v zvonikih, bilo je najhuje. Tu in tam so dali počene preliti; ali zgodila se je pri tem vselej nesreča, bodi si, da je raztop- * ii.tujo države. Bolgarska vlada ukazala je zapreti Ru-ščuškega vojaškega poveljnika polkovnika Filova, ker je obiskaval generala Kaulbarsa in je na sumu, da namerava kak prevrat. Kaj misli sedaj Kutija storiti zastran Bolgarije, ni znano. Vse kaže, da še ruski odločilni krogi o tej stvari neso nič gotovega sklenili. Govori se o ruskej in o turškej okupaciji, z druge strani se pa zopet zagotavlja, da se na okupacijo niti ne misli. Kakor se dd iz raznih listov posneti, je jako mnogo od tega zavisno, kaj porečeta Nemčija in Avstrija. Ako bosta ti dve državi privolili v okupacijo, ali če se bode Rusija vsaj preverila, da se jej ne bodeta s sili protivili, bodo Uusi gotovo zaaeli Bolgarsko. „Observer' misli, da Rusije ne hode nikdo oviral, kajti Nemčija in Avstiija mislita, da Bolgarija ni boja vredna. Sicer pa misli ta list, da bode Rusija lahko tudi brez okupacije Zopet dosegla supremacijo v Bolgariji. Nemčija in Avstriji bodeta dovolili v okupacjo, ko bi bila le potrebna. Kaka druga kontinentalna vlast Rusije tudi ne bode ovirala. Anglija v Bolgariji ne more začeti hoja z Rusijo. Ko bi hotela Anglija ustavljati se Rusiji, morala M si izbrati drugo bojišče in boj začeti v drugačnih razmerah, kakor so sedanje. Bolgarska nezavisnost se bode žrtovala evropskemu miru, angleški interesi pri tem ne bodo dosti oškodovani. — Ruski list „Svjet" zopet odločno odsvetuje okupacijo. Ta list misli, da Turki neso zanesljivi straž niki Dardanel. Angleške oklopnice bi lahko priplule v Črno morje in zaprle pot ruskim prevaževalnini ladijam. Okupacija Bolgarije bila bi pa tudi le mogoča, ako hkratu pošlje Rusija dovolj vojakov na nemško mejo, da prisili tako Nemčijo, da ostane neutralna. Ob jednem bi pa Rusi morali zasesti Galicijo. Bukovino in Herat. Predno je knez Aleksander odšel iz Bolgarije, se je nekda sporazumel z udanimi mu častniki, da mu bodo pomagali zopet na prestol. To je pa Karavelov izdal ruskemu konzulatu. Zategadelj je Rusija tako silila, da se volitve odlože, da mej tam časom Bolgari malo pozabijo Battenberžana. „Tempa" misli, da bode Rusija zasela Bolgarsko, ko bi res veliko sobranje zopet izvolilo kneza Aleksandra, kajti car bi zmatral to za razžaljenje. Drugače pa Rusi ne bodo zaseli te dežele. — Kaulbars baje dalje časa ostane v Ru-ščuku. Skušal bode pridobiti garnizije podonavskih mest za Rusijo. Nekateri ruski listi svetujejo, da bi se Kaulbars odpoklical, ker ni več varen življenja v Bolgariji. Proti dopisniku „Matina" se je izrazil Kaulbars, da se Bolgari jako motijo. Car ne bode pustil, da bi se ž njim igrali. Njemu zadržujejo brzojavke in ga na vse načine ovirajo. General Petrov potuje pred njim in prireja sovražne manifestacije. JpJrks^a skupščina se je zopet sešla. Opozicija šteje sedaj samo 47 glasov, drugi poslanci pripadajo vladni stranki. Radikalci bodo predlagali, da se zavržejo vse dopolnilne volitve, ker se neso zakonito vršile. dirki hitro reorganizujejo vojsko. Na novo so osnovali jeden trdnjavski batalijon in ga oborožili s trdnjavskimi topovi. Pomnožiti mislijo število tehniških čet in konjice. Vlada skuša z nekim oger-skim konzorcijem skleniti pogodbo, da bi jej pre-skrbel za določeno ceno potrebno število konj. Meeting »cni&klk in francoskih socija-listov v Pragi izjavil je željo, da bi se Francija in Nemčija zjedinili v interesu evropskega miru in skupnega kulturnega dela. Dopisi S *|»o«l njega ŠJajei-skc^a 10. oktobra. [Izv. dop.J Imeli smo priliko, opaževati v slednjem času veselo prikazen. Naše kinetsko ljudstvo je jako ljena zvonovina brizgnila zvonarjem v oči, ali da so j se pretrgale vrvi, kedar so preliti zvon obeševali v stolp, in vsegdar je to kdo plačal z življenjem. Slučaj je neki, morda pa tudi več ko slučaj! Blizu nekega češkega mesta, na imenu, mislim, ne zaleži, prikazal se je zdaj pa zdaj kmet po vnaj-ščini podoben čisto prosjaku. Obleka mu je bila tako revna, kot bi starec iz groba bil ostal. Usmiljena roka vrgla mu je včasi kak vinar; včasi se je primerilo, da se je zabliskal kak srebrnjak. Toda še z večjim svitom zalesketalo je vselej oko star čevo, in noga je denar zaphala v prah. Kmet je bil v tem mestu najbogatejši meščan. Poznej je moral dom prodati in se preseliti z vsem svojim. Prihranil si je sicer precejšnjo svoto; pa dado penezi v tujini zadovoljnost in srečo V Najmanjši pihljaj razkadi vse. Meščan Semenec je prihajal poslušat, kako v rodnem mestu zvonovi done. — Videli so tu obu božanega starca vsako četrtletje. Toda poznal ga ni skoro nihče. Kdor ga je srečal, je svoje korake pospešil; kajti nikomur ni prijetno ljudskej bedi pogledati v obraz. In kedar so začeli zvoniti, naklonil je Seme* nec belo glavo, napel sluh in niti dihal skoro ni. zadovoljno s slovenskim uradovanjem. F. B. iz V. je bila zaslišana pri nekej spodnještajerski sodniji. Sodnik je narekoval zapisnik v slovenskem jeziku, ker ona drugega jezika ne razume. Po končanem narekovanji vpraša sodnik pričo F. B.: Ste razumeli to, kar sem narekoval: Ona odgovori: Da; vse je prav pisano. Sodnik ji pusti prečitati celi zapisnik se jedenkrat, in sicer po zapisnikarji.. Stranka še jedenkrat potrdi, da je vse prav pisano; ko se usede da zapiše svoje ime na zapisnik, pa pravi proti sodniku: "Gospod, pa s temi besedami jaz tega ne bodem vedela v Celji še jedenkrat povedati." Sodnik ji smeje pravi, da to tudi ni treba če je le stvarno prav. Na to podpiše priča zapisnik. Iz tega tedaj izhaja, da se v slovenskem zamore pisati s takimi besedami in v takem slogu, ki ni samo „windischer Dialekt." Drugič, kako razumno je naše kmetsko ljudstvo? Zdaj pa povabimo nekatere predsednike sodišč prve in druge instance. Naj vzamejo gorenjestajerskega „Hiezl'na iz tega ali onega kraja in mu prečitajo zapisnik sestavljen pri kateri goren jesta je rs k i sodniji. A'i ga bode razumel? Stavimo 10 proti 1, da ue. Iz tega se razvidi, da ima gosp. minister prav, da zaukazuje, naj se s slovenskimi strankami zapisuje zapisnik v slovenščini. Vzemimo drug slučaj. Pri c. kr. okrožni sodniji v Celji je glavna obravnava; preiskave je vodil nek dobro znan in pri g. Heinricherji še bolj renomiran pristav. Priča drugače govori kakor v preiskavi. Predsednik jo na to opomni, da je pri preiskovalnem sodniku drugače govorila in ji raz-tolmači v nemščini pisan zapisnik. Priča odgovori na to: To kar sem prej (v preiskavi) govorila ni pisano; kar je pa pisano, nese m govorila. Iz Celovca 16. oktobra. (Kanj ki knezo-š k o i Krški dr. Peter F u n d e r in naši Nemci.) Tužno stanje Slovencev na Koroškem slikal sem že nekaterekrati v Vašem cenjenem listu in tudi danes bi lahko mogel napolniti vse predale taistega, ko bi hotel spravljati na dan vse krivice, ki se nam prizadevajo od strani Nemcev v vsakem oziru. — Ne bodem se pa spuščal v te lamentacije, ker vem, da je vse jadikovanje brez uspeha, vendar naj mi bode dovoljeno, danes nekoliko spregovoriti o umrlem in o bodočem knezoškofu Krškem in naših takozvanih miroljubnih (?) Nemcih. Na Koroškem navstalo je sedaj za obe strank i glavno vprašanje, kdo da bode knezoškof Krški ? — Naši Nemci se še nikdar neso belili svojih glav s kako stvarjo tako, kakor sedaj s tem, kdo bode naslednik ranjkemu gospodu knezoškofu. Ni se še popolnem zaprl grob nad truplom taistega, že so napolnjeni razni liberalni nemški časniki vseh barv z vsakovrstnimi članki in spisi o tej zadevi, iz katerih, se zna, kipi sama strast in zlobnost ter bojazen, da bi se nam Slovencem na Koroškem tudi v cerkvenem oziru kedaj bolje ne godilo, nego se nam godi v jezikovnem. Prav čudno pa se mora zdeti vsakemu, kako da je mogoče tem ljudem umešavati se v cerkvene zadeve, zoper koje se redno postavljajo po robu in vse zasmehujejo, kar je cerkvenega, sedaj pa vendar hote imeti prvo besedo pri imenovanji novega škofa in odločno zahtevajo javno in po klečeplazkih potih, „Še ni tako hudo. — Imajo glas, kakor tedaj, ko sem se ženil!" Stari mož se je trpko zasmejal, razgledal se z višine po mestu, pokimal nekolikrat z glavo in napotil se proti severo-zapadu. Menila se ni zanj živa duša. V tedanjih časih bil je prosjak najgoto-vejši. Vzeti mu neso imeli ničesar razven življenja. Ali to so mu privoščili iz zlomiselnosti: naj se vlači po svetu dalje. Čez nekoliko mesecev se je mudil zopet na višini. Takrat so se razlegali vsi zvonovi, kolikor jih je bilo kje v mestu obešenih. „Kakor bi igrali godci k plesu! — Kazf to le visličar. — Bogme, še to življenje vam uide, ni li res?" „Oh ti davki so čedalje večji! — Včasi pri moji veri niti ne vemo, od kod bi vzeli." „Zahvalite Bogu, da še je tu tako! — Po drugod je huje, brez primere huje!" Tukajšnji meščan je odhitel in Semenec se je drugoč zasmejal, ali zopet tako trpko. „Torej bi se vam godilo dobro, vam — vam, ko bi le ne bilo teh davkov? — A kaj pa vaša vest? — E, ko bi le ne bilo teh davkov!" — Čez nekaj časa stal je starec zopet nad da jim mora vlada dati tacegn škofa, kakoršnega si oni žele, škofa, pravijo, ki mora biti Nemec, ker le kot tak rešil bode Koroško pred propadom in pred navalom slovenske duhovščine, katera, kakor baš sedaj po svojih liberalnih časnikih na vse kriplje kriče, dela baje v mirni in miru želečej Koroški največje združbe mej slovenskimi in nemškimi deželani. Za Boga! Kake so te zdražbe? Kdo dela tu pri nas /dražbe drugi, nego Neinci sami. — Ali je mogoče pri najboljši vesti ohraniti si mirno kri, ako se po časnikih, iz nemškega tabora izhajajočih, dan za dnevom ščuje zoper slovensko duhovščino, se jo smeši in se ji dado vsakovrstni priimki prav po nemško-liberalnem receptu. — Taka revolverska pisarija pojavlja se sedaj tudi zoper druge zaslužne može, ki so trn v peti naših Nemcev, vendar si 8 tem ravnanjem ne bodo mogli plesti lavorik in vsakdo, tudi vsak pošten Nemec, obrnil se bode z gnjusom in zaničevanjem od teh takozvanih „revolver-journalistov". It i ii j ki naš knezoškof, za katerega so se Nemci pred smrtjo ubogo malo brigali, kuje se sedaj po njih z nekim posebnim patosom v deveta nebesa, češ: „ta je bil mož, kakoršnega smo mi potrebovali, ta je znal slovenski duhovščini o pravem času vrat zaviti ter jo storiti onemoglo; le njegovemu energičnemu postopanju se je zahvaliti, da se ni v Koroškej po slovenskih duhovnikih kalil mir in se je ohranila do denašnjega dne sloga*) mej obema narodnostima. To čitavši, (tako pisala je celo uradna „Kla-genfurter Zeitung"), mislil sem si takoj, da ranjki knezoškof ne more počivati v miru in tudi sem si gotov, da se je v grobu pretresel, ko so se nam te bedarije v uradni list napisale. Kdor je poznal ranjkega knezoškofa Petra, priznati mora sicer, da je bil Nemec, da ni umel slovenskega jezika, da pa je vsigdar bil pravičen tudi našim težnjam. — On nam ni nikdar nasprotoval, nikdar ni imel niti najmanjšega povoda, karati kakega slovenskega duhovnika zaradi česa; on seje dosledno oziral na slovenske kraje v tem zmislu, da jim je dajal vedno le take duhovnike, ki so bili zmožni tudi slovenskega jezika, obžaloval pa je čestokrat, da pri vsaki najmanjši priliki, da ne ume slovenski govoriti in da tedaj tudi s Slovenci, od katerih se je imel premnogokrat priliko prepričati, da so odločni katoličani in verno udani rimsko-katoliški cerkvi, ne more občevati. — On je obilokrat prišel pri birmovanji po slovenskih pokrajinah Koroške v velike zadrege, ker ni mogel odgovarjati na pozdrave pri vsprejemih, na ogovore župljanov in na mila vprašanja nedolžne mladeži; on ni mogel slo* venskim vernikom moliti v njihovem domačem jeziku, iu to ga je peklo, to ga je v srce bolelo. — Mnogokrat je sam vskliknil, da je škoda, da se ne more s svojimi ovčicami povsem sporazumeti in s tem tedaj je jasno zatrdil, da je Koroška dvojezična in da ona mora imeti škofa, ki je zmožen obeh deželnih jezikov. Bodimo pravični in ne gledajmo strasti v oči. — Nikdo nam ne more in ne sme v |zlo šteti, ako *) Čez katero slogo pa se Bog usmili. P i s. mestom. Danes je imel oči polne solz. Po obrazu so mu kanile jedna večja od druge. Ni mogel rodnega mesta niti spoznati. Dobri dve tretjini sta ga bili razsuti in zdelo se je, da ga ni človeka v njem. Semenec šel je bliže. Tu mu je izpred očij izginila postava, tam je druga po ulici pri bežala, in obe sta bili obubožani, da ni moči dopovedati. „Kaj se je za Boga jedinega iu milosrčnega zgodilo ?" „Ti nesi o tem slišal?" „Kako bi mogel?" „Privalil se je pred mesto Panir, vzel ga prvi dan, in vojaki njegovi so tu ropali in pustošili". — Nemamo za na zob niti drobtinice, a sedem grl hoče živeti." „Tu imaš!" Semenec je potegnil iz torbe nekoliko krajcev kruhovih in podal jih onemoglej ženi. Ta je hodila do nedavna v svili in okrog oratu na težkej verižici lesketali so se jej cekini. Iz dekanske cerkve zadonel je hkratu največji. Semenec je umolknil, glavo po svojej navadi naklonil in napel sluh. i Dalje prih.) tudi mi Slovenci na Koroškem zahtevamo ravnopravnosti in prosimo, dajte nam tacega škofa, ki se bode tudi z nami lahko razgovarjal, ki bode tudi z nami lahko občeval. — Dajte nam, kogar hočeta, le ozirajte se na to, da nam daste tacega višjega pastirja, ki bode mogel tudi nam Slovencem razodevati besedo božjo v našem domačem, materinem jeziku. — Saj smo gotovo tudi mi verni in vneti Avstrijci ter smo z dušo in telesom udani našemu presvetlemu cesarju, tedai sinemo tudi mi z zaupanjem obračati se do Njega z našimi prošnjami in nadejamo se, da se bode pri tej priliki na Najvišjem mestu tudi naš glas v poštev jemal ter da ne bode ostal taisti „glas upijočega v puščavi". Kakih sredstev pa se poslužujejo naši Nemci v tem vprašanji, to razodevajo nujbolje njihovi listi sami. — „Freie Stimmen" od 9. t. m., potem „Vil-lacher Allg. Zeitung" od 14. t. m. in Dunajska „Deutsch' Zeitung" še posebej, da ne omenjam tudi Graške „Tagesposte" in drugih listov te baze. spravili so se prav po hinavsko nad to vprašanje. — V vseh svojih člankih jednoglasno zatrjujejo, da je treba biti sedaj vladi na pozovu, da ker ima sedaj voliti škofa za Krško Škofijo presvetli naš cesar, naj deželni predsednik vse stori, kar se nahaja v njegovi moči, in naj se varuje, koga bode priporočil, sicer, ako ne bode delal v njihovem zmislu, je njegovo stališče omajano, in ako jim ne dasta vlada in presvetli cesar Nemca za škofa, da bodo pričeli boj na milost in nemilost, in da se hočejo na vse kriplje maščevati, ako se drugače ukrene, nego si oni sami želijo. — Tedaj tudi na tem mestu se hoče delati s silo, z revolverjem; tudi deželnemu predsedniku samemu se je zdaj zaradi novega škofa nastavil že revolver na prsi in zaukazuje se mu na kratko: „ti moraš delati tako, kakor mi hočemo, ti se moraš ukloniti našim zahtevam in delati v našem zmislu". — Dobro, videli bodemo, ako bode naš spoštovani gospod deželni predsednik res povsem se oziral na njihove kategorične zahteve in ali se bode mimo Nemcev oziral tudi kaj na nas Slovence. Da se naši Nemci, ako jim gre za kožo in jim je treba česa doseči ali koga kompromitovati, poslužujejo raznih sredstev, to je nam Slovencem že zdavno znana stvar, vendar me je osupnilo, či-tavši ta teden v Dunajski „Deutsche Zeitung" članek, katerega je napisal znani dr. T(raun) iz Celovca in v katerem mej drugimi podlostimi v zadevo škofovega imenovanja za lase tira celo družbo sv. Mo-hora, očitajoč ji, da je ta družba za našo državo nevarna in da dela v Avstriji za panslavistično propagando. Ta možak ima posebno veselje jezditi na družbi sv. Mohora in pravi v svojem spisu, da bi mu bilo mogoče, ako bi smel v vladne akte pokukati, o tej družbi še marsikaj zanimivega na dan spraviti. — Mi Slovenci in gotovo tudi družba sama mu tega storiti ne bode zabranjevala, ker gotovo je, da bi tudi v teh vladnih aktih morda našel še dalji nos, nego ga je imel jedenkrat že priliko v žep utakniti. — Ne vemo sicer, kaj da on s svojim rovanjem proti družbi sv. Mohora misli in namerava, vemo pa prav dobro, da ne bode ničesar opravil, ker znano nam je tudi še danes, kako grdo se je ta gospodine doktor pred leti v deželnem zboru koroškem z neko interpelacijo zoper to družbo pred vsem svetom blamiral Da bi imeli Nemci v Avstriji le po senci našei Mohorovej jednako družbo, aH recimo, < 1 * bi bila Mohorova družba nemška, kovali bi jo v zvezde in povikševali bi nje odbor do neba, tako pa, ker je ta družba slovenska in ker podaje svojemu narodu dobrega krščanskega berila in zdrave duševne hrane v domačem, slovenskem jeziku, proglaša se jo kot nevarno in panslavistično, samo da bi se ova na tak način nekako ogr-dila in očrnila na merodajnem mestu in pri višjem osobstvu, katero morda ni dovoljno poučeno o naših društvih. — Na tak način tedaj skuša se doseči to, kar se v domačem deželnem zboru doseči ni dalo. — Tako ravnanje je zlobno in nečastno ter se pravi v naših razmerah nepoučenemu ljudstvu metati pesek v oči. Tu imate tedaj, dragi čitatelji, dovolj prilike občudovati, kakošno orodje uporabljajo naši Nemci in s kakim orožjem se taisti postavljajo v boj zoper nas mirne Slovence. Na ta način delajo ti ljudje, ako hote česa doseči in izpeljati v svojo korist. — Predrznost, ta jim je prva in glavna zadača, in vse, kar ni njihovega mišljenja in njihove krvi, mora biti dolžno ali nedolžno poteptano v zemljo Zatorej ne bodemo se preveč odslej ozirali na to, kaj vse še bodo pisali naši nasprotniki v svojih Časnikih za in zoper novega škofa, marveč z zaupanjem zreli bodemo v tej zadevi v bodočnost z željo, da bi se pri izvolitvi novega knezoškofa Krškega vaaj po nekoliko ozir jemalo tudi na nas Slovence, kojih nas je dobra tretjina na Koroškem bivajočih in mislimo redai, da nam po božji in človeški postavi pristoja pravica, v tej zadevi smeti govoriti, ter prositi, da se nas ne prezira, marveč da se nam prizna to, kar nam po pravici gre in česar zahtevati si štejemo v svojo dolžnost. Sedaj je čas, da pokaže slavna vlada, ali ji je kaj mari do ravnopravnosti in če ji je, gotovo nas v tem slučaji ne bode prezirala in pustila na cedilu. Slavna vlada sama bode lehko priznala, da nam Slovencem na Koroškem do sedaj še ničesar dala ni iu mi smo jo sami, mimo vseh naših teženj, kar najmanj mogoče nadlegovali. Sedaj pa ji hočemo ostati hvaležni, ako nam v tem slučaji svojo dobro voljo pokaže s tem, da nam priporoča pri presvetlem cesarji škofa, ki bode obeh deželnih jezikov popolnem zmožen ter tudi nam Slovencem na Koroškem pravičen. — V to pomozi Bog! Dolenjska železnica. Konsorcij, kateremu načelnik je predsednik trgovinske in obrtne zbornice v Ljubljani, g. Josip Kušar, predložil je trgovinskemu ministerstvu načrt za zgradbo takozvanih „Dolenjskih lokalnih železnic", t. j. za dvobirni (alternativni) črti Ljubljana-Trebnje-Rudolfovo Straža in Ljubljana Žužemberk Rudolfovo s stransko črto od Grosuplja v Kočevje. Ta s tehničnega stališea sploh za izvršitev primernim spoznan načrt je omenjeno osrednje oblastvo doposlalo c. kr. deželni vladi v Ljubljani z naročilom naj prične pregled trase. To poslovanje ima, ker omenjeni konsorcij ni predložil prošnje za koncesijo (dopustitev), niti sploh stavil določenega predloga glede izvršitve nameravane železnice, najprej samo namen, pojasniti, kateri izmej obeh predlaganih varijant bi se z ozirom na krajevne in druge tu zadevne razmere dala prednost, oziroma na katero trasno črto bi se oziralo, da se omogoči izvedba. Načrt obseza poleg glavne črte Ljubljana-Rudolfovo (Straža) še stransko črto Grosuplje-Kočevje. Prvoomenjena glavna črta izhaja od kolodvora južne železnice v Ljubi ani ter dospe čez Rudnik, S m ar ti no in Višnjo Goro na Hudo, od koder se za dnin j o trasno progo dve alternativni črti nameravata in sicer ali v Krški dolini čez Žužemberk v Rudolfovo, ali eventualno čez Trebnje v Rudolfovo. Če bi se zadnja črta izpeljala, namerava se, podaljšati jo do Straže, da se kolikor možno ozir jemlje na interese Krške doline. Dolžina glavne črte je vsled nadaljevanja slednje alternativne trase za obe varijanti jednako velika ter znaša 82-5 km. Prej omenjena stranska proga začne se na postaji Grosuplje na glavni črti ter pelje čez Radeče, Ribnico in Srednjo Vas v Kočevje. Ta stran ska proga je 49*0 km. dolga, torej obseza nameravano železniško omrežje vkupno 131*5 km. dolžine. Zgradnja glavne črte Ljubljana-Rudolfovo (Straža) bi bila taka, da bi bo ob eventualni, občasni njeni zvezi s črto Karlovec-Reka mogel tudi vršiti tran-sitni (prevozni) promet po tej črti, kajti po načrtu znaša največi naklon 12'5 pro mille, najmanjši po-lumer krivulj 250 m. za obe varijanti. Pri stranski progi Grosuplje-Kočevje znaša največji naklon 20 pro mille, najmajši polumer lok 200 m. Dejanski ukupni zgradbeni troški, ustevši tudi interkalarne (uraesne) obresti, so preračunjeni v naslednjih znezkih: Za progo Ljubljana-Rudolfovo-Straža 6,423.000 gld. (77.854 gld. za kilometer); za progo Ljubljana-Žužemberk-Rudolfovo 6,588.000 gld. (za kilometer 79.854 gld.) in za progo Grosuplje-Kočevje 2,924.000 gld. (59.612 gld. za kilometer). Vsa zgradbina glavnica bi torej znašala 9,347.000 gld., ozir. 9,512.000 gld. Domače stvari. — (Slovenski državni in deželni poslanci) imajo prihodnjo nedeljo dne 24. t. m. shod, na katerem se bode razpravljalo in ukrepalo o državno- in deželnozborski volitvi na Notranjskem in o osobi dotičnega kandidata. Glede kandidatov za Notranjsko se je mnogo govorilo in ugibalo, iz vseh govorov in dopisov smo od začetka i»a ue učne jfreee, žho ali mrtvo, to jim je vse jedno samo toliko posneli, di so muenja takraj in onkraj gozda različna, da Re prava politička načela ne jera-ljo toliko v poštev, kolikor bi se smelo pričakovati. Istina je sicer, da se pri sedanjem položaji ni nadejati velikih uspehov, niti od državnozborake delegacije, ki se je zarila v pravcato politiško zagato, iz katere ni izhoda na nobeno stran, niti od deželnega zbora, kateremu je delokrog preozko odmerjen, a baš zaradi tega bi nikakor ne škodovalo, ko bi volilci s svojim glasovanjem izrekli odločnejo besedo. Kar se tiče osob gg. kandidatov, so vsi pristni narodnjaki, glede nezavisnosti in politiške boje pa si neso jednaki. Za katero mer se bodo odločili „zavedni" notranjski volilci. pokazal bode volilcev shod, ki se bode izvestno sklical na jednem ali na več krajih, naposled pa volitev sama. Sprva čuli so se glasovi: „Uradnika ne!" rajši nezavisnega posestnika, kakor pa sedaj čujemo, se je javno mnenje baje premenilo ter si bode svojim zastopnikom v državnem zboru izbralo vladnega moža. Za deželni zbor pa se imenuje dvoje znanih imen, dasi od volilcev samih, kakor od dotičnih dveh kandidatov še ni nobene izjave. Zatorej počakajmo! — (Družbi sv. Cirila in Metoda) pri-stopil je kot p o k ro v i tel j g. Š Pogač ar, c. k. voj. oskrbnik v pokoji, na Dunaji in po č. g. kanoniku Zamejci, ki se ves čas zanima in trudi za to velevažno družbo, poslal znesek 1<)0 gld. glavnemu odboru. — (Deželni zbor štajerski) sklical se bode, kakor čitamo v „Tagespost" začetkom decembra in bode zboroval do Božiča, potem pa še v januvariji nekoliko dnij. Iz tega bi se smelo sklepati, da se v isti čas skliče tudi kranjski deželni zbor. — (Anastazija Zelenca spomenik) so preteklo noč s črnilom in blatom onesnažili. Obžalujemo ta čin, ker je to le voda na nemškutar-jev mlin. — (Z Dunajskega vseučilišča.) Profesor slovanskega jezikoslovja dr. Jagič imel je včeraj svoje prvo predavanje, katero bo v zimskem tečaji nadaljeval, o „uvodu v slovansko jezikoznanstvo". Predaval bode tudi v „seminarji". — Tudi naš rojak, novi docent slovanskega jezikoslovja, dr. Kari Štrekelj je včeraj prvič predaval. Čital bode po dve uri na teden ob ponedeljkih in sredah „o slovanskih Btarožitnostih" in po jedno uro ob torkih (brezplačno) o „epiškej poeziji Velikih Rusov." — (Na vseučilišči v Gradci) upisanih je v tekočem semestru 1209 slušateljev, mej njimi 85 rednih, 26 izrednih bogoslovcev, 456 rednih 44 izrednih slušateljev juridiške fakultete, 426 rednih, 18 izrednih medicincev, 67 modroslovcev, 87 farmacevtov. — (Za Ivana Dol i nar j a spomenik) začelo se je nabiranje. Po prvem, v „Ediuosti" objavljenem izkazu je doslej nabranih 45 gld. 20 kr. Odsek za spomenik prosi gg. nabiralce, naj ž- nabrane vsote z dotičnimi polarni pošljejo g. Veko-slavu Kalistru v Trstu, ulica Coronea št. 27 — (Uzorno poslovanje.) Mestna delegacija v Trstu dovolila je nekemu dijaku na slovenskem oddelku Goriškega učiteljišča za šolsko leto 1886/87 podporo. Koliko, to ve le delegacija sama, kajti v dotičnem zapisniku ni niti črkice o tem. Tako poroča „Triester Tagblatt". — (Uradno izvestje o koleri:) Od polunoči 17. do polunoči 18. t. m. v Trstu 9 osob za kolero zbolelo, v okolici 0. Izmej novoobolelih nobeden umrl, izmej poprej obolelih 3. Doslej 835 osob zbolelo, 256 ozdravelo, 511 pomrlo. — Z dežele naznanja se 1 slučaj kolere v Rovinji in 1 su-men slučaj pri sv. Petru ob Soči. Včeraj po deželi nihče za kolero zbolel. -- (Nevihta) v noči od 16. do 17. t. m. napravila je mnogo škode in po nekaterih mestih ustavila promet. Na Goriškem utrgal se je oblak in povodenj poškodovala je železnišk most mej Gorico in Korminom 4 metre na dolgo. Tudi drugod je voda poškodovala železniški tir in vozijo vlaki na dotičnih mestih počasneje. — Tudi Sava je močno uarastla in podjetnikom, ki jo uravnavajo, odtrgala kos mostu in odplavila nekaj gradiva. — (Iz Litije.) Litijsko pevsko društvo priredi dne 24. oktobra 1887 pevski večer v gostilni gospoda Oblaka, h kateremu se uljudno vabijo vsi p. n. društveniki. — (O srečkah za gradnjo bazilike v Budimpešti,) s katerimi se tudi naše dežele poplavljajo, piše -Obzoru : Podizati crkve na slavu božju i duševni spas vjernika, sveta je stvar i po- bvalna svrha. Toga im nitko oporeći neće. Ali nebi li visoki magjarski crkveni dostojanstvenici, koji su vrlo bogati, sami doprinieli, da se ta bazilika izgradi? Nebi li oni one silne svote, koje davaju za podizanje magjaiskih škola i zavoda za pomagja-renje nemagjarskih narodnosti Ugarske, obratili za izgradnju spomenute bazilike? Ili zar se nebi onaj namet, koji neke občine Ugarske razporezaše za pomagjarenje Nemagjara, upotriebio za gradnju bazilike? „Hvalite boga svi narodi i svi jezici". Nije li to proti Bogu raditi, kad se hoće Hrvate, Srbe, Slovake, Rumunje i Sase pomagjariti?! Nije li sam bog stvorio nebrojene narode i narodnosti? Kako je mogao preuzv. g. biskup Strossmaver bez emisije srećaka, bez milodara in bez svakoga odbora sagraditi velebnu stolnu crkvu u Djakovu? Telegrami „SI o venskemu Narodu": Sofija 18. oktobra. Kaulbars pride v sredo v Lom Palanko, v četrtek v Sofijo. RuŠČUk 18. oktobra. Po poročilih iz Sofije hoče se bolgarska vlada z Rusijo sporazumeti. Načević in Stojlov, ki zastopata v ministerstvu zmerni živelj sta glede volitvenega vprašanja bila odjenjala, sedaj pa ne odjen-jata, da mora vlada Rusiji nasproti nastopiti pot koncesij. Berolin 18. oktobra. „Norddeutsche Allgemeine Zeitung" zanikava trditev, da se je knez bolgarski odpovedal, ker je hotel nezavisnost Bolgarske od Rusije zagotoviti in preprečiti rusko okupacijo. Knez bolgarski je s svojim protiruskira postopanjem, potem s Plov-divskem prevratom, najbolj pa s svojo odpovedno rušil evropski položaj. Da je knez vedno mirno po pogodbi vladal, da se je spominjal na rusko sorodstvo, da ga je Rusija poklicala na to mesto, ne bilo bi niti ruske akcije, niti bi se bil Kaulbars odposlal in ne bilo bi napetosti z Rusijo. Bukurešt 18. oktobra. V ministerstvu pričakujejo se osobne premembe. Naučni minister Stourdza bode baje minister za vnanje zadeve, trgovinski minister Stolojan in Radumihai, minister za javne zgradbe, bi pa iz kabineta izstopila. Rim 18. oktobra. „Capitale" dobila iz Peterburga vest, da je ruski prestolonaslednik na plučih bolan in da pojde v kratkem v Nizzo ali pa v Italijo. Budimpešta 18. oktobra. Od včeraj do danes opoludne 23 osob za kolero zbolelo, 22 umrlo. Szegedin 18. oktobra. V poslednjih 24. urah 8 osob za kolero zbolelo, 10 umrlo. Reka 18. oktobra. Ker že 14 dnij ni bilo nobenega slučaja kolere, pričakuje se, da se karantena v kratkem odpravi, kar bi bilo glede prometa najboljšega uspeha. Vsled dopisa c. kr. okrajnega glavarstva v Pulji št. 8658 z dne 19. septembra 1886 je slavno namestništvo dovolilo ustanovitev podružnice sv. Cirila in Metoda za Pulj in okolico. Rodoljubi Puljski so nuprošeni, da se mnogobrojno udeleže prvega občnega zbora, ki bode v nedeljo dne 2 4. oktobra ob 4. uri popoludne v prostorih tukaj šne Čitalnice. V Pulji dne 18. oktobra 1886. M. Cotič, Anton Stipančič, začasni tajnik. začasni načelnik. (Slovenski listi so naprošeni, da blagovoljno ponatisnejo to naznanilo ) Meteorologično poročilo. Tujci: 18. oktobra. Pri uloiiu: Maver z Dunaja. — Haller iz Urna." — Hauser iz Gradca. — Potočnik iz Celovca. — Lampe z Dunaja. — Widerwuhl iz Trsta. — bruck z Dunaja. — Mattersilorfer iz Reke. Pri 'lOtaBs«'!! Prieser z Dunaja. — Hostner iz Gradca. — Poper z Dunaja. — Loy, 1'lescbe iz Kočevja. IJSSU'IB SO V sTjlll>lj<:|g3S 8 14. oktobra: Barbara Kovač, delavka, 61 let, Sv. Petra cesta št. 24, za srčno hibo. — Franja Patria, devica, 36 let, Kravja dolina Št. 11, za jetiko. 16. oktobra: Fran Trtnik, barvar, 85" let, Krakovske ulice št. 27, za vnetjem črev. 16. oktobra: Neža Turšio, gostija, 79 let, Črna vaB fit. 14, za starostjo. — Fran Maver, železniškega čuvaja sin, 5 let, Travniške ubce št. 5, za škrlatico. 17. oktobra: Andrej Vartol, bivši krznar, 72 let, Karlovska cesta št. 5, za kroničnim plućnim emiizemom. — Vincenc Kasteltc, č revij ar, 47 let, Ulice na grad Št. 12, za jetiko. 3 Caa opa-^) rovanja Stanje barometra v mm. Temperatura. Vetrovi Nebo Mokrimi v mm. IS okt 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 727-61 mm. 728 95 mm. 731-21 air.. 7 0" C 14 20 11-4°C si. jz. si. zah. brezv. dež. obl. obl. 1 7-70 mm. dežja. Srednja temperatnra 10*9°, za 0*2° pod nor mulom 3D"CLia.aJs3ca. borza dne" 19. oktobra t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna rent*.......... 83 gld. 10 kr. Srebrna renta .......... 83 „ 96 Zlata renta........... 114 , 9o 5" „ marčna renta ........ 100 „ 45 , Akcije narodne banke....... *65 , — „ Kreditne akcije......... 280 „ 60 London . . ...... 125 , 30 Srebro........... — , „ Napol. ........ 9 „ 91 C. kr. cekini . . '5,91'/., Nemške marke 61 • 40 *•/■ državne srečke iz 1. 1854 250 gld. 132 , „ Državne srečke iz 1. 1864 100 fcW, 169 „ — Ogrtka zlata renta 4"/r 108 , 35 „ Ogrska papirna renta 5'/,, 92 „ 40 , b";v štajerske zemljišč, odvez, oblig. U'5 „ 50 ,, Dunava n-g. srečke 5u/„ 100 gld 118 , 60 , Zemlj. obč. avstr. 4',," „ zlati Kast. listi 124 , 50 Prior, oblij?. Elizabetine zapad, železnice — , — , Prior, oblig. Ferdinandove sev. žele 'ce 99 „ 60 „ Kreditne srečke . . 10O g 176 „ 75 „ Rudolfovo srečke 10 „ 18 „ 75 Akcije anglo-avstr. banke . 120 „ 109 50 , Trammway-društ velj. 170 gld. a. v . 201 50 r milem taloiniitvu je isJla in se dobiva po vseh knjig* trinitak knjiiica: Umetno ribarstvo. Spisal Ivan Franke. S*U v £° s P0til>i,ami- Mehko vezana stane 50 kr Krasna domovina tutSa se svojimi potoki, rekami in jezeri j, ta umno ribarstvo tako ugodno ustvarjena, kakor ne kmalu kak* druga dežela. Sredstva in potu, kako /sto pri nas urediti in uprav Ijati, podaje čislani gospod pisatelj itn jako umeven način v gon omenjeni knjižici. Leta bode vsakemu ki ima srci in skrb ta povtdigo narodnega blagostanja, dobro doilo sredstvo, da se o tem predmetu pouči. Priporočujeva torej knjiiico osebito vtlečestiti du hovičini, učiteljem in zemljiikim posestnikom, ker sva uverjena, da jo bodo z velikim zanimanjem prebirali ter iz nje črpali gotov* lepo korist. Ig. pl. Klcinmayr Čl Fed. Bamberg knjigotržnica v Ljubljani 11a Kongresnem trgu. 714—3) S'oslano. (3~39) Najboljša pitna voda pri epidemijah. GLAVNO SKLADIŠTE najčistije tužne 1jr!SELlNE poznato kas najbolje okrepljujuće piće, I kas izkušan liek proti trajnom kašlju plućevine I žc luden bolesti grkljana I proti mehurnlm kataru, III \ KK M ATT ONI J A Karlovi vari i VVidn. Zahvala. „AZIENDA", avstro-francoska zavarovalnica na življenje na Dunaji, mi je danes točno in brez vsacega odbitka po davnem zastopniku gospodu Josipu Prosencu v Ljubljani izplačala zavarovalno svoto po moji umrli komaj 1 leto zavarovani soprogi Mariji. Jaz izražam po tem potu „AZIENDI" za to kolantno in vzgltdljivo postopanje svojo zahvalo in priporočam to društvo vsem, kateri se zavarovati žele, najtopleje. Na Vrhniki, dne 18. oktobra 1886. (779) ^ratan Kcrenčan. JANEZ BAYER, sodar v Ljubljani, procia, (778) 60 do 80 sodov od 300 og-ar. Zgodovinski roman. Spisal Charles Nodier, poslovenil J. Kr-žišnik- — Ml. 8U, 198 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr. •Iimak našega časa. Roman. Spisal M. J^ermontov, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 264 stranij. Cena 40 kr., po pošti 45 kr. Iiue% $ereJis'jaul. Roman. Spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 609 stranij. Cena 70 kr., po pošti 80 kr. I*ariz v Ameriki. Roman. Francoski spisal Peni Lefebvre. Poslovenil * * ^ Stat nominis umhra. Ml. 8", 535 stranij. Stane .60 kr., po pošti 70 kr. Diihrovski. Povest. Spisal A. S. Puškin, poslovenil J. I'. -- Ml. 8", 122 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr. Za flrag-oceiiini k«M*eaoia. Povest iz življenja kitajskih pogozdnikov. Spisal A. J. Maksimov. Poslovenil J. P. Ml. 8", 141 utranij. Stane 25 kr., po poŠti 30 kr. M o v. Roman. Spisal Turgenjev, poslovenil M. Mdlovrh. — Ml. 8°, 32 pol. Cena 70 kr., po pusti 8O kr. v Časnikarstvo In naši časniki. Spisal * * # Stat nominis umbra. Ml. 8", 19 pol. Cena 70 kr., po poŠti 75 kr. Za znižano ceno se morejo še dobiti sledeče slovenske lepoznanske knjige: I. zvezek, ki obsega: Stenografija, spisal dr. Ilibie. — Životopisje, spisal liajč Doz. — Prešern, Prešerin ali Preširen, spisal Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisa.1 J. Jurčič. — N. Maehiavelli, spisal dr. Ribič. — Pisma Iz Rusije, spisal dr. Cele&tin. — Trštvo z. grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Voinjak. — Ćegava bode, novelica, spisal J. Ogriuec. Velja . ... 15 kr. V. zvezek, ki oblega Meta Holdenis, roman, francoski spisal Viktor Cherbuliez, poslovenil Davorin Hostnik. Volja.................25 kr. Za oba zvezka naj so priloži še 10 kr. poštnine, za posamezne zvezke pa 5 kr. sa**«; o" C 2. h* o p- P co P <1 HH CS3 I—1 S* h—I tel Kozlerjeva zimska pivarna. ^(C^/ Zahvaljevaje ae častitemu občinstvu za mnogobrojni obisk na vrtu, t^vV naznanjam, da sem sn preselil v M Kozlerjevo zimsko pivarno. fr čilo se bode tf$f^ dolenjska ^ o Preskrbele« se je, da bodo prostori dobro kurjeni znano izvrstno Kozlerjevo carsko pivo, bizoljska vina in streglo se bode z gorkimi in mrzlimi jedili. Kosilo se dobi ravno tako kakor poleti v gostilni in izven \[M h nje na dom. ~^B(B Za mnogobrojni obisk se priporoča s spoštovanjem , ^(780-1) EBERL. %j Ojp ofZ UnU O,^ .Or^lj^sTo^ Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železni k ar. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne'