h <1» ||| iKiHl'«i»h <1»'h	11 < I»[! < I I < I >. I > 011' < 1» ■ h < 1»■ I > < 1MIK1»' b < 1»■ i K i»J
IZHAJA MESEČNO - CELOLETNA NAROČNINA ZNAŠA 15 DIN NAROČA SE: PROSVETNA ZVEZA V LJUBLJANI, MIKLOŠIČEVA 8
ŠTEV. 8.	AVGUST 1940.	LETO XIX.
Zbor:
Sestre, dvignimo. se. priseziiino. besedo jasno dajmo Bogu. narodu iu sebi!
Vse:
Besedo jasno dajmo Bogu, narodu in sebi!
Zbor:
Sestre, prapor naš nas k Bogu vodi
in za njim gre naša pot;
kdor za božjim žezlom hodi.
ne boji se časov zmot.
Sestre, verujemo v sečnega Boga?
Vse:
Verujemo v večnega Boga! Zbor:
Za vse dni mu obljubljamo zvestobo. Vse:
Za vse dni mu obljubljamo zvestobo. Zbor:
Beseda kot prisega naj velja? Vse:
Beseda kot prisega naj velja!
Dekliška beseda
Joža Vovk
(Zbor ima 6 do S deklet, ostalo govore vse) Zbor:
Sestre, prapor je simbol slovenstva! Vsekdar bomo dom ljubile, zanj živele, zanj trpele in s ponosom ga sinovom izročile. Ponosne smo.
da smo slovenske zemlje hčere! Vse:
Ponosne smo,
da smo slovenske zemlje hčere! Zbor:
Obljubljamo slovenstvu za vse dni
zvestobo!
Vse:
Obljubljamo slovenstvu za vse dni
zvestobo!
Zbor:
Beseda kot prisega naj velja? Vse:
Beseda kot prisega naj velja! Zbor:
Sestre, prapor je deklištva našega
simbol!
Deklištvo naše sveti kakor luč v temo z neskaljenim 'plamenom ljubezni
čiste,
z neskaljenim plamenom časti, ki ga ne zaire požar strasti. Sestre! Obljubljamo deklištvu svojemu zvestobo!
Vse:
Obljubljamo deklištvu svojemu
zvestobo!
Zbor:
Povsod branile bomo svojo čast! Vse:
Povsod branile bomo svojo čast! Zbor:
Gojiti hočemo ljubezni čiste rast!
Vse:
Gojiti hočemo ljubezni čiste rasi! Zbor:
Beseda kot prisega naj vel ja? Vse:
Beseda kot prisega naj velja! Zbor:
Naj Kristus-Kralj prisego našo
sprejme.
za zvestobo njemu naj moči nam da!
Vse: A in e n.
Spomenik kralja Aleksandra
v. z.
Bliža se 6. september, ko bo v Ljubljani odkrit kraljev spomenik, ki se ponosno dviga sredi Zvezde. Na to slavnost ®o povabljena tudi naša društva, odseki in krožki, da se udeležijo slovesnosti v krojih in narodnih nošah. Ker ne bo nihče drug imel dostopa k odkritju kot tisti, ki bodo oblečeni v kroje in narodne noše. zato vljudno vabimo Vaše društvo, odsek in kroželk, da začne z intenzivnim zbiranjem članstva za to slovesnost.
Ker uživamo visoko pokroviteljstvo nad našimi organizacijami in naklonjenost najvišjih državnih krogov, zato je naša državl janska dolžnost, da se te slovesnosti v čim večjem številu udeležimo.
Za to priliko je že odobrena četr-tinska vožnja, katere se bodo zlasti lahko poslužili člani in članice naših organizacij. Tako n. pr. stane vlak z Jesenic do Ljubljane in nazaj 11.50 dinarjev.
Istočasno se vrši v Ljubljani jesenski velesejem. na katerega bodo zopet imeli člani in članice \ krojili in narodnih nošah poseben popust, če ga obiščejo.
Pripomniti moramo tucli dejstvo, da bodo druge organizacije postav ile čim močnejšo četo na kongresni trg. zato ne sme naša organizacija, ki je šte-
vilčno najmočnejša v naši banovini, zaostati za drugimi.
To so razlogi, ki nas navdajajo, cla polagamo posebno važnost veliki udeležbi ocl strani našega članstva. Ker bodo vozili ta dan ojačeni in posebni v laki od vseli strani v Ljubljano, smo določili za zbirališče za ZFO in ZDK llesljevo cesto, kakor je bilo to ob priliki Mladinskih dnevov, in sicer med 8. in pol 9. uro. V si vlaki bodo do osme ure v Ljubljani. Od vlaka naj e takoj podajo na zbirališče na Res-Ijevo cesto. Društva pa naj se udeleže slavnosti v narodnih nošah, ker samo te bodo puiščene v sprevod. Zbirališče za narodne noše je na Sv. Petra nasipu, to je med t rančiškanskim mostom in Zmajskim mostom. Posebno vabimo člane prosvetnih društev, da po svojih župnijah zberejo vise narodne noše, moške in ženske, in naj ta dan ne ostane nobena društvena zastava doma. 1 udi ZFO in DK naj pridejo s svojimi prapori.
k sodelovan ju vabimo tudi vse društvene godbe, da bo sprevod in mimohod čim popolnejši.
Skličite takoj sejo. na kateri naj bo glavna točka razgovora uideležba na slovesnosti ob priliki odkritja kraljevega spomenika. Zatlnjii dan za prijave je določen 28. avgustt.
Naša draštva na jugu
Majhno je v Sloveniji število tistih, ki bi kaj več vedeli o svojih rojakih, raztresenih po širni domovini Jugoslaviji. še manjše bo število tistih, ki bi vedeli, koliko naših rojakov živi v posameznih jugoslovanskih deželah in mestih tostran Kolpe in Sotle ter bi se zanimali za njihove življenjske, socialne in družabne razmere. Saj niti mi sami. ki smo se že pred desetletjem in več naselili tu doli, ne verno točno, koliko nas je v samem Belgradu in koliko v najbližjih mestih severno in južno od prestolnice. Prosvetno društvo v Belgradu. ki bo letos obhajalo svojo desetletnico obstoja, bi moglo še največ povedati o naših rojakih, ki prihajajo v Bclgrad bodisi za delom ali kot državni uslužbenci. Če bi prebrskal društveno kroniko. sejne zapisnike ter zapisnike občnih zborov tega društva, bi našel marsikaj zanimivega iz pogovorov na sejah in sestankih. Koliko načrtov in oklepov je bilo samo v tem društvu tekom let že storjenih za povezanost naših rojakov ter ohranitev naše krvi tu doli ob Savi, Donavi. Moravi in \ardarju. Žalilbog, da so se doslej razbili vsi poskusi, itako slovenskih listov, kakor tudi z organizacijo društev po posameznih mestih, kjer živijo naši rojaki v večjih skupinah in kjer njihov mlajši rod počasi toda gotovo odmira slovenskemu deblu. Od vsega dosedanjega napornega in težkega dela nekoliko agilnih in požrtvovalnih članov slovenskih društev v Belgradu. so ostali samo zapisani spomini v zaprašenih arhivih, da smo Slovenci na jugu imeli v zadnjem desetletju že tri slovenske mesečnike ali štirinajstdnevnike in da so nam ostala še dva ali tri slovenska društva izven Belgrada, ki se borijo za svoj obstanek. \ se delo in vsa dobra volja posameznikov se je vedno znašla pred nepremostljivo oviro — pomanjkanje močne moralne opore iz ožje domovine ter gmotnih sredstev. Saj ne rečemo, da žive naši rojaki tu doli slabo, nasprotno, večini naših ljudi se tukaj vsekakor Wljše godi kakor
doma, čeprav v slabših družabnih in socialnih razmerah. Pomanjkanje stikov z ožjo domovino, borba za obstanek ter boljše življenjske pogoje so ustvarile našega idealnega fanta in dekleta težko pristopnega za organizirano skupnost. I udi hitrejši tempo življenja, ki vlada v prestolnici in v drugih industrijskih središčih tu doli na jugu, ne daje našim ljudem mnogo prostega časa za sodelovanje v organizacijah ali za razmišljanje o svoji slovenski samoohranitvi. Samo tisti, ki iso prinesli od domu res pravo krščansko vzgojo, idealizem ter požrt-vovanje za svojo narodno stvar, so ostali zvesti svoji materni govorici ter slovenskim običajem. Čeprav je število takih krenienitih značajev majhno, vendar jih imamo hvala Bogu tudi v Belgradu, kakor tudi v vseh ostalih mestih, kjer so Slovenci naseljeni v večjih skupinah.
V takih razmerah Slovenci na jugu nikoli ne borno zmogli brez gmotne in moralne -podpore svoje ožje domovine izvesti prepotrebne organizacije za tesne j šo povezanost.
Iz slovenskega časopisja zasledujemo, kako marljivo se zbirajo prispevki za graditev poslopij, kakor semenišča v Ljubljani in Mariboru. Slovenskega doma in Jegličevega doma, same prepotrebne ustanove za kulturni iin nacionalni dvig slovenskega naroda. Slovenci na jugu se veselimo ter smo ponosni rta to veliko požrtvovalnost našega ljudsltva v teh težkih časih. V slovenskih semeniščih, v številnih celicah naše največje Ijudsko-prosvetne organizacije Prosvetne zveze ter v Jegličevem domu se bo še uspešneje vzgajala slovenska mladina po načelih katoliške Cerkve, prav po načelu: Z vero v Boga za kralja in domovino!
Slovenska javnost dobro ve, da je naša Slovenija pretesna ter da jo vsako leto zapusti 8 do 10 tisoč najboljših moči — deset tisoč mladih, nadebudnih, po raznih domovih vzgojenih slovenskih fantov in deklet. Precejšen del teh (tisočev mladih ljudi sre-
čujemo tudi v prestolnici in še dalje na jugu. Naši možje, fantje in dekleta so tukaj visoko cenjeni ikol pridni, pošteni, sposobni in zelo vestmi delavci ter so zato povsod dobrodošli. Vsako leto imamo nov priliv te mladine, ki morda prvič stopa v življenje. Na ulici jih srečujemo kakor tisoče drugih neznanih, toda po obrazu in zunanjosti nam znane in sorodne. Sprememba podnebja, orientalska mistika pomešana z mondenskim razkošjem modernega velemesta, prostost, češ saj me tukaj nihče me pozna, so okol-nosti. ki zelo vplivajo na mlado dušo. ga zanesejo v vrtinec, iz katerega mnogokrat ni več rešitve.
Slovenske prosvetne organizacije na jugu s primernim socialnim programom bi bile v prvi vrsti poklicane, cla sprejmejo pod svoje okrilje vsakoletni priliv vseli teh mladih življenj iz Slovenije. V teh društvih naj bi našli košček svojega doma ter vso moralno in materialno zaščito. Tudi družine, ki se preseljujejo sem doli. ali ki se tukaj šele ustvarjajo, naj bi imele v prosvetnih društvih vso za-slombo. Belgrajisko prosvetno društvo je tekom let tudi v tem vršilo svojo nalogo. Stotinam je pomagalo ter jim šlo na roke v vsakem pogledu, kolikor je seveda pri svojih skromnih razmerah moglo. To plemenito in nesebično delo, ki je za obstoj slovenskega življa izredne važnosti, bo moglo Prosvetno društvo v Belgradu v polni meri nadaljevati šele tedaj, ko bo imelo za seboj moralno iji gmotno oporo slovenske javnosti ter na razpolago primerne, velike in ne predrage prostore. Resne akcije za zgraditev slovenskega doma v Belgradu dosedaj še ni bilo, ker za uspeh take akcije ni bilo nobenega jamstva niti upanja. Dokler I»o ipa moralo samo Prosvetno društvo v Belgradu odštevati za najemnino svojih prostorov ter za dvorane po 30 do 40 tisoč dinarjev na leto. bo moralo pač ostati vse pri dosedanjih skromnih razmerah.
V takem položaju belgrajski Slovenci nismo mogli dati našim rojakom v ostalih mestih na jugu kake posebne moralne, še manj pa materi-
alne opore. Vse, kar so mogla naša društva storiti za medsebojne zveze med rojaki na jugu. so bili izleti ali obiski. Prosvetno društvo v Belgradu priredi vsako leto nekoliko takih izletov v bližnjo in daljno okolico. Pred leti je močna skupina članov tega društva obiskala Prosvetno društvo v Paračinu, na kar so paračinski Slovenci naslednjega leta vrnili obisk. Obiskali smo pred leti tudi rudniški kraj \ rdnik i»od 1 ruško goro, kjer se je še pred svetovno vojno naselilo okoli 500 slovenskih rudarjev. Danes jih je med njimi malo. ki še obvladajo svojo materno govorico. Samo priimki jih izdajajo, da so našega rodu, sinovi iz kraljestva črnega diamanta v Irbovl jah. Hrastniku in Zagorju. Predlanskim se je v smederev-skih vinogradih zbralo na izletu nad 200 Slovencev iz Belgrada, Smedereva in Ivovina. kjer jim je g. senator Smodej v navdušenih besedah vzbujal spomine na rojstne domove ter jih pozival, naj ostanejo zvesti Bogu, domovini in svojemu jeziku.
Tudi letos je skupina članov ter članic belgrajskega prosvetnega društva napravila izlet k svojim rojakom v \ ršac na romunski meji v Banatu. \ nedeljo 16. junija navsezgodaj smo se odpeljali s postaje Beograd-Dunav čez ogromni most nad Donavo v plodno banaško ravan ter po dobrih dveh urah izstopili na obmejni postaji Vršac. Iu so nas pozdravili najagilnejši zastopniki Slovencev v \ ršcu, tako g. Franc Outrata. železniški uradnik, Anton Svetlič. orožniški narednik in g. Mandič, profesor na meščanski šoli, ki so nam vse pripravili, da bi bik; ure, ki jih borno prebili v \ ršcu med njimi, čim lepše jjj^ prijetnejše. Takoj so nas odpeljali po najkrajši poti v cerkev k sv. maši. Katoličani v \ršcu imajo krasno gotsko cerkev z dvema vitkima stolpoma. Notranjščina je mogočna ter v marsičem spominja na zagrebško katedralo. Kako prijetno smo bili presenečeni, ko nam je s kora zadonela Hladnikova: »Marija skozi življenje... in še nekoliko znanih slovenskih cerkvenih pesmi. In ko smo na koncu poslušali mogočno
cerkvi'110 himno: Povsod Boga, smo imeli občutek, da smo nekje na Slovenskem. na kakem taboril.
Slovenska pesem je združila Slovence v \ riše u. G. Outrata. njegova žena ter g. Mandič, ki je sicer Hrvat iz Karlovca. so organizirali ta cerkveni pevski zbor. V njem poje okoli 50 pevcev in pevk. po večini Slovencev ter nosi ime Josipa Jurija Štros-majerja. /bor je lepo uglašen, ima nekoliko prav dobrih glasov ter bi se lahko meril z vsakim cerkvenim zborom v slovenskih podeželskih mestih.
Po sv. maši smo se spoznal i v bližnji gostilni pri zajtrku še z mnogimi rojaki, ki so nas nato ves dan spremljali na izletu. \ rščani so nas nato odpeljali v mestni park. vidik in lep starinski vrt. na katerega so mestni očetje zelo ponosni. Od tu smo odšli v Podrum Helvetiia . veliko skladišče pristne kapljice iz bližnjih vinogradov, ki lahko sprejme! v svoje ogromne betonske in lesene posode nad 30 vagonov vina. To klet so še pred svetovno vojno zgradili neki Švicarji. Danes je last g. Nedeljko-viea, pristnega ter nad vse gostoljubnega Srba iz \ ršca. Ta simpatični gospod nam je priredil celo predavanje o vinogradništvu okoli V ršca. kar so nekateri tovariši iz dolenjskih in štajerskih goric z zanimanjem poslušali. Razkazal nam je vse kleti in naprave, nato pa povabil v gornje prostore na
malico in poskušnjo vina. Dobro razpoloženje pri tej poskušnji je prišlo med nami do viška, ko nas je g. Ne-deljkovič s toplimi besedami kot brate pozdravil ter napil Jugoslaviji in Slovencem. \ odgovor in zahvalo smo mu zapeli celo vrsto naših zdravic. Po zahvalnih besedah predsednika bel-grajskega Prosvetnega društva Stanka Knafeljca smo se poslovili od tega gostoljubnega moža. Čakalo inas je kosilo in nato izlet na »\ ršačko kulo v bližnjem gričevju — na prvih obronkih Karpatov v naši držav i. \ žgočem soncu skozi lepo urejene vinograde in mimo bogatih vprav razJkošnih zidanic, smo se počasi vzpenjali po strmi kamniti poti proti cerkvici na vrhu bližnjega griča. Ob tej poti je postavljeno 14 znamenj k riževega pota. Bil je to res pravi križev pot za nekatere naše izletnike »težjega kalibra«. loda kljub temu so skoraj vsi prišli na vrh h »Kuli«, ostanku gradu nekdaj mogočnega srbskega veljaka Jurija Brainkoviča. Z vrha smo imeli, res lep razgled na Vršac in morje pšeničnih polj po banaški ravnini.
Med 30.000 prebivalci V ršca štejejo Slovenci komaj kakih 100 duš, zaposlenih v raznih državnih, vojaških in zasebnih službah. Vse je združila materini govorica ter slovenska pesem, zato se vsi poznajo med seboj, čutijo se kakor ena sama družina.
Slovenski lazaristi so na Čukarici zgradili prosvetni dom
Od vseh bclgrajskili predmestij je najlepša Čukarica. Na prijaznem hribčku na zahodnem delu mesta se nad Savo koplje v soncu in zelenju in je dom marsikaterega bclgra jsikega bogataša s prelepo limuzino in dom še večjega števila siromakov, od katerih so si nekateri postavili s skromnimi prihranki majhna ognjišča, drugi se pa zopet potikajo po raznih ne-gihijenslkih stanovanjih, ki niti malo niso'v ponos in okras prestolnici, kakor n. pir. v Makišu in v ostalih nižinskih krajih ob Savi.
Med te siromake, »ponižane in razžaljene«. so pred dobrimi desetimi leti prišli slovenski lazaristi. Sami siromaki, so pač najbolje mogli razumeti vso zagrenjenost ljudi, ki dostikrat ne vedo, kako bodo naslednjega dne preživeli sebe in številno družino, ki žive iz dneva v dan. danes morda še na Čukarici, jutri pa zopet na kakem vlačilcu na Savi ali Donavi. Takoj po prihodu so lazaristi ustanovili svojo župnijo, ki je največja v Bel-gradu in ne obsega samo Čukarice, temveč se zajeda daleč v notranjost
zahodne Srbi je. Postavili so tudi lično cerkev ter jo posvetili slovanskima apostolama sv. Cirilu in Metodu. Poleg cerkve stoječo hišico so povečali ter jo preuredili za svoj dom. ki ga že več let vodi g. superior Pohar. odličen certkven govornik, predavatelj in ddber poznavalec delavske duše še izza bivanja med našimi izseljenci v Holandiji. Župnijo samo pa vodi gospod Tumpej. ne samo v Belgradu. temveč po vsej Srbiji znana osebnost, ki samega sebe sploh ne pozna in živi samo za svoje farame. Navadno ga je težko najti doma. Vedno je zunaj, vedno »na terenu«. Pravi dušni pastir! Škoda samo. da je takih v diaspori talko malo! Zato tudi ni prav nič čudnega. da so čukariški gospodje tako priljubljeni ne samo med svojimi fa-rani. temveč tudi med ostalim prebivalstvom. predvsem pa med mladino brez razlike narodnosti in vere. Saj pa tudi zanjo vse store. Sebi odtrgajo od ust, samo da ima kak prigrizek ta zlati drobiž, ki ima pri laza-ristih svoj drugi ali pa celo svoj pravi dom. iker dostikrat vidi svoje starše samo zjutraj pred odhodom na delo ter zvečer po vrnitvi domov. In za te male, pomoči in nežne skrbi ter ljubezni najpotrebnejše so čukariški la-zaristi pred leti napravili iz kleti majhno dvoranico, kjer se je ta mladina vedno lahko zbirala, se vadila v petju, tamiburan ju. delklamiranju. recitiranju in nastopanju na odru. Mnogo truda in potrpežljivosti je bilo treba, preden se je ta drobiž vseh mogočih narodnosti lepo uglasil v dober mladinski pevski iu tainburaški zbor. ki že več let korajžno in samozavestno nastopa pri vseh prireditvah. S prispevki dobrih slovenskih ljudi v Belgradu, ki imajo vedno za veliko socialno delo, ki ga opravljajo slovenski lazaristi na Oulkarici, odprto srce in darežljive roke, so čukariški gospodje za te male sirote nabavili tudi moderen kinoaparat.
Jasno je. da je postala mala kletna dvoranica sčasoma pretesna. Z razmahom Čukarice se je znatno povečalo tudi število prebivalstva. Z njim pa tudi število katoličanov. Lazaristi
so takoj uvideli, da morajo z napredkom svoje okolice tudi oni sami nekaj storiti, da bi zmogli ogromno delo. ki jim ga vsak dan v vedno večji meri prinaša novi čas. Gospod superior ni dolgo razmišl jal. Lepega dne je odšel v Slovenijo ter si ogledal več prosvetnih domov. Po povratku domov sta se hitro z g. I iimpejem domenila in sklenila postaviti na Cukarici farni prosvetni dom. Načrte in proračune zanj je napravil kar g. superior. Lepa zamisel, prepotrebna za Čuka-rico. kakor tudi za ostale kraje, ki takih domov še nima jo! I oda takoj se je pojavilo vprašanje, kje dobiti in najti potrebna sredstva. Od faranov samih ni bilo dosti pričakovali, zato so priskočili na pontoč zopet stari dobrotniki g. lazaristov in pa slovenska javnost, ki je zopet pokazala, da kljub vsem težavam, s katerimi se sama bori doma, še vedno rada žrtvuje za svoje brate in sestre drugod. Iu tako so liho. brez vsake reklame, brez kričavega samohvalisanja lepega poletnega jutra zapele svojo pesem lopate in krampi in na Cukarici je pričel rasti iz tal prosvetni dom. prvi prosvetni slovenski dom ne samo v Belgradu, temveč v Srbiji sploh, s prelepim razgledom na Kalemegdan. Savo in Donavo in še dalje v Zemun. Dom je sedaj že pod streho. S svojo dolžino 28 m ob Požeški ulici naprav i stavba na dvignjenem prostoru najlepši vtis. Glavni vhod doma je obrnjen proti cerkvi. Iz prostrane veže vodijo položne stopnice na balkon in dalje na podstrešje. Iz veže je tudi glavni vhod v veliko dvorano, v katero bo mogoče postaviti nad 200 sedežev. Dvorana sama je namreč 16 m dolga in 8.5 m široka. Oder je zelo prostoren ter je ves podkleten in se bo lahko uporabljal za odrske potrebščine, lahko pa tudi za ljudsko kuhinjo, ki je v tem kraju tudi prepotrebna. Za odrom sta oblačilnici, I očeti i za moške in ženske. Gospod superior je temeljito izrabil tudi podstrešje. S primerno oblikovano enostransko streho bo mogoče na podstrešju napravili sedem sob, od katerih bo imela vsaka okroglo, na zunaj okrasno okno. obrnjeno proti
Belgradu. Gospod superior misli, da 1k> do jesen i mogel zbrati še potrebna sredstva in vso stavijo dokončati. Za domom bodo gospod je laza risi,i napravili lopo igrišče za mladino s potrebnimi športnimi napravami.
l ako so slovenski lazarisili brez vsakega dolgoveznega, razpravljanja uresničili svojo zamisel ter so prehiteli belgrajske Slovence, ki o svojem (lomu ter njegovi potrebi razpravljajo najmanj že deset let. Res. da je bilo
Kulturno
v.
Našo Zvezo fantovskih odsekov, naslednico bivše Orlovske organizacije, pozna slovenska javnost skoro samo po njenih velikih javnih nastopih, tako po vsakoletnih smučarskih tekmah na Gorenjskem v mesecu februarju, dalje po vsakoletni elitni akademiji v ljubljanskem l iiiionu prvo nedeljo v mesecu marcu, posebno pa jm> vidikih prireditvah, tekmovalnih in telovadnih na ljubi jamskem Stadionu ob priliki vseslovenskih ali celo mednarodnih taborov.
Skoro nihče pa ne vidi silno velikega in pomembnega delovanja naše lajvečje slovenske fantovske organi-iacije, kakor ga opravlja teden za ednom. mesec za mesecem med svojimi člani samimi. I o delov anje je lanireč izredno tiho, pa zato seveda iiiti od daleč manj važno, kol so tiste velike prireditve, ki jih javnost sodi po tem, da jih vidi in se jih tudi udeležuje. Ni pa nobena skrivnost, da tisto tiho in skrito delo pogostokrat prinaša mnogo več koristi zlasti za člane in za organizacijo samo, pa obenem za ves narod, kakor pa utegnejo koristiti velike javne prireditve, ki so vse bol j ali man j samo propagandnega značaja, a zalo seveda tudi potrebne.
Tisito tiho delovanje, na katerega hočemo danes posebej opozoriti našo javnost, obsega v fantovski organizaciji več plati: na prvem mestu stoji vsekakor verska in načelno vzgojna plat, nič manjšega pomena pa ni samo prosvetno in organizacijsko izobraže-
ilelo gospodom lazaristom v veliki meri olajšano, ker so imeli že od prej na razpolago stavibišče, toda kljub temu sos tem svojim smelim korakom dokazali, kaj vse premore požrtvovalnost in močna odločna volja, ki se ne ustraši nobenih ov ir. S svojim domom so gg. laza risi i postavili na Čukarici najlepši spomenik požrtvovalnosti in nesebičnosti slovensko duhovščine, ki pozna, pa naj bo kjer koli že, samo službo Cerkvi, narodu in domovini.
delo ZFO
z
vanje naših fantov v ZFO. lako. vidimo. skrbi organizacija povsem pravilno za srčno vzgojo in vzgojo volje, pa obenem za umsko izobrazbo svojih članov. Njeno delovanje je torej v pravem pomenu — kulturno. Zeli se mi. da ni prav, če to izredno veliko delo, ki ga opravlja naša fantovska organizacija med nalšiim preprostim ljudstvom, ostane za zmerom samo prikrito in stisnjeno med stene naših prosvetnih domov po deželi, marveč srno povsem opravičeni, da to izredno veliko delo v verskem, narodnem in državljansko vzgojnem pogledu tudi omenimo in v javnosti pokažemo.
\ zgojiio delo ZFO obsega več panog: našega slovenskega katoliškega fanta hoče ta organizacija predvsem vzgojiti v dobrega katoličana, zato prireja skupna praznovanja tako imenovanih fantovskih praznikov, ki so štirje na leto, in sicer: praznik sv. Jožefa kot simbol nnladeniške čistosti, praznik sv. Petra in Pavla kot znamenje vdanosti in pokorščine Cerkvi in rimskemu papežu, praznik Kristusa Kralja, da fantje izpovedo svoje veliko življenjsko poslanstvo, da bodo zahtevali povsod Boga, tudi v javno življenje, in praznik Brezmadežne, ko se fantje izroče v varstvo Marijino. Dodati je še vsakoletne duhovne vaje v postnem času in večkratno prejemanje svetih zakramentov.
Poleg samih praznikov pa gre verska vzgoja v ZFO tudi za tem, cla iz naših fantov napravi značajne sloveli-
ske može. Zato jih vadi zlasti v premagovanj u samega sebe s prirejanjem breznikotinsikega in brezalkoholnega tedna v ad ventil ali v postnem času. Prav letos pa je bilo na vodstvenem tečaju sklenjeno, da ise .bodo ti tedni spremenili v mesec dni. Tudi sicer navaja organizacija naše fante, da žive svoje življenje v največjem stiku s Cerkvijo, posebno s cerkvenim letom, zraven tega pa še na tedenskih .sestankih zmerom obravnava kako versko vprašanje.
Prosvetno delo ZFO je osredotočeno na tedenske fantovske sestanke. I i sestanki so v pravem .pomenu neke vrste ljudska univerza za naše fante. Tu se namreč obravnavajo teden za tednom, leto za letom prav vsakovrstna vprašanja, ki morajo zanimati .vsakega današnjega izobraženega človeka. In ZFO hoče v svojih vrstah imeti izobražene fante. Zato jih poučuje v socialnem vprašan ju na podlagi okrožnic velilkih papežev, govori jim o narodnem izobraževanju in n jegovi prosveti, budi v fantih narodno in državljansko zavest s podrobnim obravnavanjem narodno obrambnih vprašanj, kaže jiim nevarnosti, ki iz sodobne družbe izvirajo za Cerkev, narod in državo, zlasti jih zato svari pred komunizmom, pretiranim nacionalizmom ali .šovinizmom ter jih uči. da smo visi ljudje v Kristusu bratje, da moramo živeti v miru .med seboj. Posebno pozornost pa posveča naša fantovska organizacija tudi .stanovskim vprašanjem. Že dolga leta sem obravnava na tedenskih sestankih delavsko in kmečko vprašanje, prav letos bo to delo še poglobila v smislu stanovskega etosa. Da so na vrsti še druga prosvetna predavanja, kakor iz zdravstva, higiene, nauka o državi, gospodarstva itd., ni treba poudarjati. Zares velikansko tlelo opravlja ZFO in iz njenih vcrst prihajajo dobro vzgojeni in izobraženi slovenski fantje.
Koliko pa stori ZFO v organizacijskem pogledu mod našimi fanti! \ organizaciji sami se fantje nauče voditi sestanke, seje in zbore, navadijo se voditi tajniške in blagajniške knjige, voditi gospodarstvo in knjižnico.
Koliko to koristi fantom, se pokaže v živl jenju samem, ko stopijo ti fantje na vodilna mesta, n. pr. v domačih občinah. Kako jim gre vse administra-cijsko tlelo gladko otl rok! Brez obotavljanja lahko tudi sprejmejo to ali ono mesto v kakršni koli strokovni organizaciji, pri kaki zadrugi, raznih pripravljalnih odborih. Iu vse sposobnosti. ki jih utegnejo pri takih priložnostih pokazati, jim je razv ila njihova fantovska organizacija. Koliko hvaležnosti ji morajo izkazovati ne samo fantje sami. marveč tudi vse tiste organizacije, vsa naša javnost!
še daleč nismo našteli vsega delovanja ZFO v prosvetnem, vzgojnem in kulturnem pogledu. Malo smo povedali. ti že to. kolikor smo. je toliko, tla mora vzbuditi v nas priznanje in občudovanje. Res je. ni povsod, po vseh odsekih tako. kot bi v tem pogledu moralo biti. Najrazličnejše razmere naletite po deželi. Mi smo nakazali smernice tega velikanskega dela, ki naj ga opravljajo vse edinice po širni Sloveniji. Mnogokrat pa utegnete slišati opazke, češ pri nas ni tega, pri nas vse spi, pri nas napravi fantovski odsek več škode kakor koristi, bolje bi bilo. tla bi ga ne bilo. Priznamo, da utegne biti tu in tam tako. ali obenem srno docela prepričani, da so taki pojavi zelo redke izjeme. Mogoče so. saj je tudi fantovska organizacija sestavljena iz — ljudi! Nikakor pa ni prav, če se zaradi kakih izjem, ki nikjer in nikoli niso izkl jučeno, meče blato na vso organizacijo, češ bol je je. tla bi je 110 bilo! Do takih izjav utegne priti samo tisti, ki namenoma prezre vise zgoraj navedeno velikansko tlelo ZFO v verskem, vzgojnem in splošno kulturnem življenju. Zgoraj našteta tlela so nam zgovorna priča, tla je naša fantovska organizacija dobra, tla pravilno razume svoje veliko poslanstvo, ki ga ima med našim narodom, s svojim delom je pa tudi že povsem dokazala .svojo upravičenost. Že za samo kulturno delo ji moramo biti hvaležni. Mi ji samo želimo, da še dal je: »v trudu in znoju, polnem radosti, domu gradi slavo in čast!«
Proslava škofove desetletnice
(4. avgusta 1940)
v. z.
laiki prazniki, kakršnega so praznovale naše organizacije v nedeljo 4. avgusta, najbolj dokažejo ozko povezanost med našimi organizacijami in med katoliško Cerkvijo. Saj je itak namen pravih prosvetnih društev ta, da pomagajo pri dušnopastirskeni delu domači duhovščini, da povzdigujejo cerkvene slovesnosti, da is svojimi igrami upeljnjejo ljudi v litur-gično življenje in da s predavanji pospešujejo življenje s Cerkvijo.
\ Ljubljani so g. jubilantu napravile naše organizacije dostojen vhod v cerkev. Navzočih je bilo skupaj 9 društvenih zastav. 6 mladinskih in 15 cerkvenih. Poleg zastave Prosvetne zveze so korakale Ziljanke v lepih narodnih nošah, kakor da se tega dneva predvsem vesele tudi naši koroški Slovenci. Iko obhaja njihov domačin tako lepo slovesnost. Ljubljanska duhovščina je v velikem številu spremila Prevzvišenega pred oltar sv. Nikolaja. Slavnostno pridigo je imel beograjski nadškof dr-. J. lljčič. V govoru je omenil oblast, ki jo ima škof v svoji škofiji. Sledila je slovesna sv. maša in se končala z ljudskim petjem. Nazaj grede iz cerkve so naše organizacije priredile špalir od izhoda stolnice do vhoda v škofijski dvorec. Toda ne samo Ljubljana, tudi dežela je sledila našemu vabilu in priredila proslave. Nekatera društva so svoje prireditve prestavile na jesensko sezono. leni bodo prav dobro služile deklamacijc. ki smo jih naknadno prejeli.
Naših duš vodniku in pastirju
Pozdravljeni, pozdravljeni, vladika, apostol Kristusa Odreišemika! Iz vernih src \ am klic doni:
ladika naš. pozdravl jeni!« In govori jo vdani Vam pogledi: Pozdravljeni, vladika, v naši sredi!
Ob \ aši roki varni smo. pekel premagal nas ne bo.
Saj ne vojsku jemo se v boju sami: na skali Petrovi stojimo z Vami. Deset že lel nam vladate škofijo, nas vnemalc za Jezusa, Marijo.
Ovce sledijo zvestega vodnika, poznajo glas pastirja-učenika. Razliva v duše mnn vsekdar beseda Vaša božji žar.
Pozdravljeni mani, oče ljubeznivi! Srce nami kliče: Rog \ as živ i!
S. V. L.
Prevzvišenetnu g. knezu in škofu dr. Gregoriju Rozmanu ob desetletnici
Gozdovi skrivnostno šume, a jezera mirno leže, tam zemlja je naših i triaden i škili sanj. tam raj je, ki vedno še mislimo nan j.
Zapustil svoj rojstni si svet. od tople ljubezni ogret, prišel si med brate. Pastir jim postal in vse jim najboljše moči daroval.
Zda j let je minilo deset, odkar pastiru ješ nam vnet. ni širnega plašil morja Te vihar, kot Baraga šel si sirarn misijonar.
Zdaj vodiš naš narod doma, ko zunaj nevihta divja. Še dolgo nami bodi Vodnik in Pastir in 1 ebe in narod osreči naj mir!
Društvena knjižnica
France Štele: »Ptujska gora«. Izclal žuipni urad na Ptujski gori. 194.0. Obseg 130 strani. Cena vezanemu izvodu 20 din, broširanemu 12 din. O knjižici, katere večji del vsebine je posvečen zgodovini in umetnosti, tako arhitekturi kakor tudi kiparskim umetninam na Ptujski gori, pravi pisec v predgovoru sledeče: »Knjižica o Ptu jski gori je nastala iz dvojne težnje: Romarjem, ki prihajajo na Goro častit Marijo, in turistom, ki jo na svoji ha loški poti obiščejo, naj bi dala ključ za razumevanje umetnostnega sveta, iz katerega se je rodila v časih, ki so drugače od naših čustvovali, a v občudovanja vredni popolnosti izražali svoje razpoloženje. Vsem Slovencem pa naj bi jo predstavila tako. da bi se zavedali, kak umetnostni ter kulturno in politično zgodovinski zaklad nam je.« — Če bi o vseh naših pomembnejših in znanih krajih imeli slična dela, bi bil pouk iz domoznan-stva v šoli res lahek.
Aleš Ušeničnik: Izbrani spisi IV. zv.
Založba Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani 1940. Cena vezani knjigi 90 din. — Četrti zvezek Ušeničnikovih Izbranih spisov je razdeljen v tri glavna poglavja: I. Bog, Kristus, religija in življenje. II. K Resnici. III. Iz metapsihologi je. Vsako poglavje pa je razdeljeno na več delov. Zanimive razprave v tej knjigi bodo zanimale predvsem one, Iki se bavijo s filozofijo, odnosno ki radi študirajo filozofska dela.
»Vzori in malenkosti«. Posebnost v slovenskem slovstvu so pokojnega brežiškega župnika Martina Jurharja (Peter Pavel Lavrenti) »Vzori in malenkosti«, ki jih je izdala »Družina božjega sveta« v Ljubljani, Sv. Petra nasip 17. V 50 sestavkih je podal pisatelj tako »mimogrede« pravo zakladnico globokih misli, vzorov, pobude in utehe ter tako ustvaril Slovencem svojstven kažipot do časne in večne sreče. Delo je res nekaj pristno našega, izvirno slovenskega. Posebnost knjižice je v tem, da prikazuje pisa-
telj ob vsaki mali stvari in malenkosti. veličastnost Stvarnikov o in na neprisiljen način dviga duha k Bogu. Razdv ojena, zgrešena srca najde jo po branju teh Vzorov« pot nazaj k Bogu. dobre duše pa se utrde v stanovitnosti. Knjižico bo s pridom bral talko učenjak kakor prostak. bogatin in siromak. Ker se dajo misli lepo na široko razplesti, bo knjižica dobro služila predavateljem in celo za osnovo cerkvenih govorov je uporabna. Posebno pa naj bi bili Vzori« dnevno družinsko branje. Blagodejen učinek branja te knjižice se bo v naših družinah kmalu poznal. Ker je dohodek knjižice namenjen v dobrodelne namene, knjižico tem topleje priporočamo. Cena 12 din za broširan, 18 din za vezan izvod.
Dve novi pesniški zbirki. Jugoslovanska knjigarna je izdala dve novi povsem enako opremljeni pesniški zbirki Dušana Ludvika »S potepuško palico« in Severina Šalija »Slap tišine«. Oba sta doslej priobčevala svoje pesmi v Domu in svetu«, a sedaj sta izšli njiju zbirki v prav lepi opremi. Cena posamezni kartoniraini knjigi 40 din, v platnu 30 din.
Franc Mihelčič: »Zdravilne rastline, o njih nabiranju, gojenju in uporabi«.
Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani 1940. Pisec knjige pravi v uvodu: »Že od nekdaj so ljudje, sledeč izkustvu, odkrili v tej in oni rastlini, četudi ne nadnaravnih, pa vsaj posebne moči. ki so mogle bolniku vrniti zdravje, zdravemu pa so pomagale ohraniti ga oz. okrepiti. Tako je bilo sto in tisočletja, dokler ni moderna. nad vse slav I jena kemična veda vpeljala umetno sestavljena zdravila. ki pa so bila v mnogih primerih rastlinska, pa morda bolj pomanjkljiva. kot naravna, ker so svojstva, združena v rastlini, ločila drugo od drugega. Danes pa se v račamo k zdravljenju z rastlinskimi zdravili.« Prav zaradi tega dejstva moramo pozdraviti izdajo tega dela. ki je razdeljeno v tri dele: I. Navodila za nabiranje,
sušenji', gojenje, pripravo prodaje. —	zdravilnih rastlin. — Ker se ponekod
Deli rastlin: korenina, steblo. Listi,	organizira zbiranje raznih zdravilnih
cvet, plod, razcvetje. II. Opis zdravil-	rastlin iin ker so vse te rastline v knji-
nih rastlin. III. Navodila, kako upo-	gi prav dobro opisane, bo knjiga do-
rabljamo zdravilne rastline pri raz-	brodošla tudi šolam. Knjigo sta pre-
uili boleznih. I. Navodila za uporabo	gledala tudi dva zdravnika in en far-
receptov. 2. Seznani opisanih zdravil-	maeevt, za ranI i česar smemo tudi na-
nili rastlin. 5. Seznani zdravil po bo-	vedbe glede zdravljenj v njej srna-
leznih. Knjigi je dodano tudi več li-	traii za povsem pravilne, stov z S(> barvastimi slikami raznih
Društveni	obzornik
Videm-Dobrepolje. — Y nedeljo 14. julija je tukajšnji župnik in duhovni svetnik g. Anton \lrkun praznoval 40 letnico inašniškega posvečeinja. Na predvečer jubileja 13. t. m. mu je 'tukajšnji pevski zbor zapel podoknioo, nato pa se je v JakLičeveni domu vršila slavnostna akademija s pestrim sporedom. Dan nato pa je igralska družina tukajšnjega Prosvetnega društva uprizorila v okviru proslave Tim-mermansovo dramo »Župnik iz cvetočega vinograda« v režiji kaplana g. Ivana Lavriha, ki se je tokrat izkazal kot odličen režiser, l udi naši igralci in igralke so dobro rešili svoje vloge in znova pokazali svoje dramatske sposobnosti. C. svetniku Mrkunu, ki se v naši župniji tako marljivo udej-stvuje na vseh poljih, želimo, da bi vesel in srečen praznoval med nami vsaj še zlat in biserni jubilej.
Sv. Peter pri Mariboru. — Meiškova poučna igra »Pri Hrastovih« je zadnjo nedeljo napravila globok vtis na gledalce. Dobro so jo nam prikazali člani PO in DK. Obe predstavi, popoldanska in večerna, sta bili dobro obiskani.
Jesenice. — Naši dijaki iz Razora (dijaški odsek Krekovega prosvetnega društva) so s C ankarjevo dramo Jakob Ruda dosegli višek počitniškega delovanja, ki je bilo kronano z najlepšim uspehom. Občinstvo jih je počastilo s tako častnim obiskom, kakor ga gotovo niso pričakovali. Lepa sončna nedelja v avgustu je najmanj primerna za gledališke predstave, ker gre vse v hribe in v kopališča. Zato
je bila polna dvorana izraz posebnih simpatij do dijakov. Igro so prav tako naši udirali in prav tako podali. Marjan Savinšek je režiserski talent in odličen igralec (Jakob Ruda). Posrečeno je iraizdelill v loge. Tako prijetno je delo. da so prinesli na oder nepokvarjeno Cankarjevo slovenščino. Igro je bilo toliko lažje razumeti, ker jo je g. kaplan Pogorelec v kratkem nagovoru razložil. Verjetno bi dijaki ustregli, če bi igro ponovili.
Št. Vid niže Ptuja. — Na praznik Marijinega Vnebovzetja 15. avgusta so uprizorili ptujski študentje ob 5 popoldne v Slomškov eni domu pri Sv. \ idu niže Ptuja Joka Žigonovo dramo »Kadar se utrga oblak«.
Rače. — Prosvetno društvo prelaga tombolo na 1. september, tipamo, da boste prišli polnošteviilno in se vrnili z lepim dobitkom. — Fantovski odsek prelaga tekme kolesarjev na isti datum. Člani odsekov in vsi ostali, ki se jih nameravate udeležiti, pridno trenirajte, da bo viden uspeh vašega dela. Ne bo vam žal, če nas obiščete!
Pobrežje pri Mariboru. — Fantovski odsek iz Sv. Petra pri Mariboru je ponavljal v nedeljo, dne 18. avgusta Meškovo igro »Pri Hrastovih«.
Primskovo pri Kranju. — Nekateri ljudje imajo neverjetno srečo pri igranju, zlasti še na različnih tombolah. Kar po več dobitkov jim nakloni sreča, morda še kakega tomlboLskega po vrhu. Vse tiste vabimo, naj pridejo svojo srečo poskusit tudi na tombolo pred Prosvetnim domom na Prim-
s ko vem. Vabimo pa tudi vse druge, k_i doslej niso še nikoli nič zadeli. Morda jili pa ravno pri nas sreča čaka in se bodo vrnili z lepo kuhinjsko opravo ali s kolesom ali z vrečo najboljše moke ali z zabojem sladkorja,
z drvmi ali s kaikim drugim lepim dobitkom domov. Pridite torej v obilnem številu k nam! Postregli vam bomo z dobro jedačo, hladno pijačo iu tudi z »bobi«, ker je ta dan žegnanje na Primskovem.
Ljudski oder
Izšla je 6. štev. Ljudskega odra . ki pospešuje ljudsko gledališko umetnost in ga urejuje že skozi 7 let profesor Niko Kuret. Prvi članek pod naslovom »kje smo?« poroča o velikem prizadevanju te revije za uspešno delo na naših odrih. Ip novo gibanje je doseglo gotovo v zadnjih letih lepe uspehe. Predramilo je namreč naše ljudske odre z novim sporedom, pa tudi z novimi pojmovanjem in z nosilni nalogami, ki jih morajo imeti naši odri. Zato bi bilo res škoda, ako hi se uresničila urednikova bojazen, da ne bi mogel več začeti osmega letnika. Zato prosimo naše odre, da revijo podprejo s tem, da jo naročijo in se ravnajo po njenih smernicah.
O govorskein zboru in o gledališčih, kjer nastopajo množice, končuje Janko Moder obsežno iraizpravo, ki je prevedena iz flamščine.
Ilevija prinaša razne igre. primerne za pobinkoštni čas: Rdeči kralj v treh delih, priredil Janez Zupančič.
Špiritisli«, igra v 4 podobah, spisal Davorin Petančič. — V kroniki poroča profesor Niko Kuret o dveh božičnih igrah. S. E. o mariborskem Ljudskem odru, o Ben Hurju, ki so ga uprizorili v Novem mestu, pa poroča Polde Ciglar, o Magdaleni na odru Prosvetnega društva v Višnji
gori poroča Janez Zupančič. Zanimiv je dalje članek o sporedu naše ljubljanske drame v letu 19~9-40.
Pod rubriko Lutkarstvo prinaša revija govor, ki ga je imel na začetni predstavi prof. Niko Kuret. Vsem voditeljem društev priporočamo, da ta govor natanko prebero. \ Ljubljani je imel Pavlihov oder deset predstav, dve v Mariboru in eno na V rhnik.i. Novo lutkarsko gledališče je naročilo tudi Prosvetno društvo na Vrhniki. Priporočamo vsem društvom, da povabijo Pavlihov oder na obisk.
Nove igre: Izšel je 9. zvezek Fin-žgarjevih zbranih spisov. Pa zvezek prinaša najbolj željene in najboljše naše ljudske igre. to je: Divji lovec, Naša kri. Veriga in Razvalina življenja. V teh osebah nastopajo osebe take, kakor jih poznamo iz našega kmečkega življenja. Ker so te igre bile po večini že razprodane, zato bo ta 9. zvezek Zbranih spisov dobrodošel našim podeželskim režiserjem.
\ provinci je naslov drami v treh dejanjih, ki jo je izdala Založba iger v Ljubljani. Spisala jo je Silva Trdina. Po vsebini je drama revolucionarna, po obliki pa konservativna. Spada pa bolj na poklicno gledališče, kakor pa na ljudski oder.
Vsebina: Joža Vovk: Dekliška beseda. — V. Z.: Spomenik kralja Aleksandra. — Naša društva na jugu. — Slovenski lazaristi so na Čukarici zgradili prosvetni dom. — V. Z.: Kulturno delo ZLO. — V. Z.: Proslava škofove desetletnice. — Društvena knjižnica. — Društveni obzornik. — Ljudski oder.