Poštnina plačana v gotovini. KRALJEVINA Pn.VSEUČIUSiU KNJI2. Ljubljana JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE 72. kos. V LJUBLJANI, dne 8. septembra 1934. Letnik V. VSEBINA: 559. Zakon o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o državljanstvu. 560. Uredba o zaščiti kmetov. 561. Uredba o prepovedi popravljanja obleke in obutve po industrijskih (tvorniških) obratih za obleko in obutev in po njihovih podružnicah in prodajalnah. 562. Izpremembe in dopolnitve pravilnika k zakonu o neposrednih davkih. 563. Razglas o dodatku na avtobusne vozovnice v tednu Rdečega križa. 564. Objave banske uprave o pobiranju obč. trošarin v 1. 1934. 565. Izpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine. Zakoni in kraljevske uredbe. i — 559. Mi ALEKSANDER I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije, objavljamo vsem In vsakomur, da sta narodna skupščina kraljevine Jugoslavije, sklicana z ukazom z dtne 19. oktobra 1933 na redno zasedanje za dan ‘20. oktobra 1933, v svoji XXXVI. redni seji, ki jo je imela dne 14. junija 1934 v Beogradu, in senat kraljevine Jugoslavije, sklican z ukazom z dne 19. oktobra 1933 na redno zasedanje za dan 20. oktobra 1933, v svoji XXII. redni fie-ji, ki jo je imel dne 20. junija 1934 v Beogradu, sklenila in da smo Mi potrdili in proglašamo zakon o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o državljanstvu z dne 21. septembra 1928,* ki se glasi: § 1- Na mesto prejšnjega četrtega odstavka § 55. zakona o državljanstvu** stopa naslednja določba kot nov četrti odstavek: »Neslovani, ki so postali po drugem odstavku tega Paragrafa državljani kraljevine, prestanejo to biti, če izjavijo po uveljavitvi tega zakona pa do dne 1. novembra 1938 pri pristojnem občnem upravnem oblastvu prve * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 21. avgusta 1934, št. 192/LI/479. ** »Službeni list« št. 365/109 ..(366/110) iz 1. 1928. stopnje ali pa pri našem diplomatskem ali konzularnem predstavništvu v tujini, da izstopajo iz državljanstva. Prijave, ki so jih podale te osebe omenjenim oblastvom in diplomatskim ali konzularnim predstavništvom izza dne 1. novembra 1933 pa do uveljavitve tega zakona, se smatrajo za pravočasno vložene.« § 2- Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi, ko se razglasi v »Službenih noviuah«. Našemu ministru pravde priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj po njem postopajo, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo. V Beogradu, dne 20. julija 1934. Aleksander s. r. Minister za notranje posle Živ. A. Lazič s. r. Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde Bož. Ž. Maksimovič s. r. Predsednik ministrskega sveta Nikola Uzunovič s. r. (Sledijo podpisi ostalih ministrov.) Uredbe osrednje vlade. 560. Na osnovi § 63. finančnega zakona za 1. 1934./1935. je predpisal ministrski svet na predlog ministra za kmetijstvo, ministra pravde in ministra za trgovino in industrijo naslednjo uredbo o zaščiti kmetov.* Člen 1. (') Kmetje plačajo svojo dolgove po predpisih te uredbe. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 27. avgusta 1934, št. 197/LII/480. AaLIuI juaov . 746 - ■■■ " 1 (2) Ta uredba določa način poplačila dolgov kmetov, ki so jih napravili pred dnem 20. aprila 1932, in se nanaša na osebe, ki 60 dokazale s potrdilom (člen 6.), da so bile ob Času zadolžitve kmetje. Člen 2. (‘) Za kmeta po tej uredbi se šteje vsakdo, ki obdeluje zemljo sam ali s člani svoje rodbine in čigar obdačeni dohodki potekajo pretežno iz kmetijstva (vinogradništva, sadjarstva, vrtnarstva, živinoreje itd.), če njegovo posestvo ne presega površine 75 ha orne (za obdelovanje sposobne) zemlje, odnosno piri rodbinski zadrugi 200 ha orne (za obdelovanje sposobne) zemlje. (s) Omožena ženska, ki živi skupaj s svojim možem se šteje za kmeta samo, če je treba šteti njenega moža po predpisih te uredbe za kmeta ali če potekajo njuni skupni obdačeni dohodki pretežno iz kmetijstva. (*) V maksimum orne zemlje se všteva osebno posestvo kmeta in posestvo njegove žene in otrok, če živijo z njim v hišni skupnosti. (*) Za kmete po tej uredbi se štejejo tudi: a) osebe, ki morajo zbog bolezni ali nedostatka zadostne delovne moči, svoje in svoje rodbine, ali zbog drugih neuklonljivih zadržkov obdelovati svojo zemljo s pomočjo drugih oseb; nadalje maloletni otroci kmetov, dokler traja njih maloletnost, ter zapuščine za kmeti, dokler se ne predajo dedičem; /b) osebe, ki obdelujejo same ali s svojimi rodbinskimi člani tujo zemljo, če jim je kmetijstvo glavni poklic in če ne plačujejo razen uslužbenskega davka nobenega drugega davka; c) osebe, ki se bavijo kot starešine zadruge ali po-samne rodbine ali kot člani teh, živeče v hišni skupnosti, z drugimi postranskimi pridobitnimi posli, kakor s preprodajo, domačim obrtom (hišno industrijo), ribarstvom^ vozništvom, brodarstvom itd., da pridobe svoji zadrugi ali rodibini, ki je obdržala vse znake kmeta, več zaslužka. (5) Pri oceni obdačenega dohodka se ne upošteva davek, ki ga plačuje kmet za hišo, v kateri stanuje in ki stoji v okolišu mesta (trga), če čisti dohodek, ki služi za davčno osnovo za to hišo, ne presega 10.000 dinarjev. Člen 3. (‘) Kmetje poplačajo svoje dolgove upnikom na naslednji način: 1. Denarnim zavodom in bančnim obratom plačajo: a) 6% obresti za čas od dne 23. novembra 1933 do dne 15. novembra 1934 na dolg, dotočen v smislu odstavka (6) lega člena; b) za čas izza dne 15. novembra 1934 v 12 letih letni odplačilni obrok (anuiteto) po priloženem načrtu A. Prva anuiteta se mora plačati najkesneje do dne 15. novembra 1935, ostale pa najkesneje do dne 15. novembra vsakega leta. Odplačilni načrt A. Na osnovi obrestovanja po 6% se plačuje 12 let izza dne 15. novembra 1933 anuiteta (letni odplačilni obrok), označena v razpredelnici, za vsakih 100 dinarjev dolga: Leto Glavnica Anuiteta 6°/o obresti Odplačilo dolga Ostanek dolga 1. 100 — 7*— 6*- 1'— 99- 2. 99 — 8*— 5'94 2'06 96'94 3. 96*94 9*- 5'82 3'18 9376 >4. 93-76 10- 563 4'37 8909 5. 89*39 12- 536 604 8275 6. 82‘75 12 — 4'96 704 7571 7. 75*71 14- 4'54 9*41* 66'25 8. G6'25 14- 3'97 1003 56'22 9. 56*22 16 — 3'37 1203 4309 10. 43*59 16 — 2'62 13'38 80*21 11. 30*21 16 — 1'81 14’19 16*02 12. 16'02 17 — 0'98 1602 —■— 151 — 51 — 100- Za del dolga pod 100 dinarjev se plačuje anuiteta v sorazmerni višini. 2. Ostalim upnikom plačajo: a) 3*5% obresti za čas od dne 23. novembra 1933 do dne 15. novembra 1934 na dolg, ugotovljen v smislu odstavka (5) tega člena; b) za čas izza dne 15. novembra 1934 v '12 letih letni odplačilni obrok (anuiteta) po priloženem načrtu B. Prva anuiteta se mora plačati najkesneje do dne 15. novembra 1935, ostalo pa najkesneje do dne 15. novembra vsakega leta. Odplačilni načrt B. Na osnovi obrestovanja po 3-5% se plačuje 12 let izza dne 15. novembra 1935 anuiteta (letni odplačilni obrok), označena v razpredelnici za vsakih 100 dinarjev dolga: Leto Glavnim Anuiteta 3K % obresti Odplačilo dolga Ostanek dolga 1. 100*— G'— 3*50 2*50 97*50 2. 97*50 7*— 3*41 3*59 93*91 3. 93*91 8*— 3*28 4*72 89*19 4. 89*19 9- 3*12 5*88 83*31 5. 83*31 10'— 2*92 7*08 76*23 6. 76*23 10*- 2*67 7*83 68*90 7. 68*90 12*- 2*41 9*59 59*31 8. 59j3t 12*- 2*08 9*92 49*39 9. 49*39 12*— 1*73 10*27 39*12 10. 39*12 13*- 1*37 1103 27*49 11. 27*49 14*— 0*96 13*04 14*45 12. 14*45 15*— 0*55 14*45 128*— 28*- 100*- Za del dolga pod 100 dinarji se plačuje anuiteta v sorazmerni višini. (*) Če je dogovoril dolžnik z upniki sebi ugodnejše pogoje glede obresti ali odplačevanja, plačuje dogovorjene zneske. Če je pa dogovorjen daljši rok za plačilo dolga od roka, določenega v odstavku (*), mora opravljati dolžnik odplačila v dogovorjenem roku; vendar se znižuje v tem primeru obrestna mera, kolikor je večja, na obresti, določene v odstavku (*)• (3) V maksimalni znesek letnih obresti se morajo .vračuniti tudi vsa ostaja postranska plačila ali postran- ek© dajatve, za katere se je zavezal dolžnik poleg obresti, kakršne so: provizije, konvencijske kazni, režijski stroški in podobno. (‘) Obresti plača dolžnik 'naenkrat ali večkrat v vsakem letu, kakor je zanj najugodnejše. Izjemoma mora plačati dolžnik za menične dolgove pri denarnih zavodih in bančnih obratih obresti v dveh tromesečjih, ki ju v vsakem letu dolžnik sam izbere; v letu 1934. pa mora plačati obresti najkesneje do dne 15. novembra 1934. Prvo odplačilo glavnice opravi dolžnik najkesneje do dne 15. novembra 1935, ostala letna odplačila med letom, najkesneje pa do dne 15. novembra vsakega leta. Pri dolgoročnih amortizacijskih hipotekarnih dolgovih plača dolžnik odplačila z obrestmi vred v rokih, kakor so dogovorjeni. (5) Glavnici dolga, kakor obstoji na dan uveljavitve te uredbe, je prišteti neplačane in še ne zastarane obresti do dne 23. novembra 1933, in sicer obresti do dne 20. aprila 1932, kolikor ne presegajo .višine, dopuščene po veljavnih zakonih, obresti izza dne 20. aprila 1932 do dne 23. novembra 1933 pa, kolikor ne presegajo višine, dopuščene s predpisi § 3., odstavkov (*) do (3), zakona o zaščiti kmetov z dne 19. aprila 1932. Glavnici dolga se prištevajo tudi pravnomočno prisojeni pravdni in izvršilni stroški, ki so nastali do dne 23. novembra 1933, nadalje dejanski izdatki za zavarovalne premije, javne davščine, takse za vpis hipoteke ali zaznambe (vknjižbe in predznambe), kakor tudi ostala plačila, ki jih je opravil upnik namesto dolžnika. Na ta način povečana glavnica uživa isti red prvenstva, kakor prvotna glavnica, zavarovana s hipoteko ali zaznambo (vknjižbo, pred-znambo). (®) Upniku, ki je ubral izza dne 20. aprila 1932 od dolžnika kmeta obresti zoper predpise § 3., odstavkov (*) do (3), zakona o zaščiti kmetov z dne 19. aprila 1932, se odbije presežek od glavnice dolga. (7) Po meničnih dolgovih se morajo poleg plačila obrokov za dolg in obresti v smislu odstavka (*) izdati tudi še nove menice, in to s podpisi, kakor na prejšnji menici, če pa to ni mogoče, s podpisi enake vrednosti. Denarnim zavodom in bančnim obratom se morajo izdajati nove menice s trimesečnim rokom, Če niso dogovorjeni za kmeta ugodnejši roki, ostalim upnikom pa z enoletnim rokom, računši od dospetka prejšnjih menic. Če dolžnik tega ne stori, je upnik upravičen, vložiti tožbo za plačilo menične terjatve. Dolžnik je upravičen, izdati v 15 dneh od dne vročitve tožbe upniku novo menico; vendar mora poravnati protestne in tožbene stroške v gotovini. Če ne ravna tako ob dveh trimesečnih rokih, izgubi zaščito po tej uredbi. Spor o vrednosti novili podpisov rešuje na zahtevo te ali one stranke sresko sodišče, odnosno kjer tega ni, prvostopno (okrožno) sodišče, ki je pristojno za tožbo, v nepravdnem postopanju. (8) Pred uveljavitvijo te uredbe že iztožene, toda ne izterjane menice morajo zamenjati dolžniki z novimi menicami v 30 dneh od dne redno jim vročenega pismenega opomina, menice pa, ki so prijavljene sodišču in sprejete v spisek po uredbi o podaljšavi rokov za iztoževanje menic kmetov, razglašene dne 19. maja 1933,* in uredbe o Prekinitvi zastaranja kmetskih menic, razglašene dno 11. maja 1934,** morajo zamenjati z novimi v 30 dneh od dne redno jim vročenega pismenega upnikovega opomina, naj to zamenjavo opravijo. Dolžnik, ki * »Službeni list« št. 320/50 iz 1. 1933. ** »Službeni list« št. 319/41 iz 1. 1934. ne postopa po prejemu opomina v nadaljnjem roku 30 dni, izgubi pravico, koristiti se z zaščito jto tej uredbi. Določba odstavka (7) se uporablja ustrezno tudi tukaj. S tem, da upnik to menico sprejme, ne izgubi zavarovanja, ki jih je po izvršilni poti že prej pridobil. (") Porok ali solidarni dolžnik, tudi če ni kmet, odgovarja za obveznosti enako, kakor glavni dolžnik, odnosno sodolžnik kmet. (10) Če upnik ne bi hotel sprejeti vsote, ki mu jo ponudi dolžnik v smislu predpisa odstavka (*), odnosno tudi ne nove menice po predpisu odstavkov (7) in (*), mora položiti dolžnik te vsote, odnosno tudi menico, pri sreskem sodišču, odnosno kjer tega ni, pri sreskem načelstvu, v čigar območju je treba obveznost izpolniti. Taka položba ima isti pravni učinek, kakor položba pri sodišču po občnem grajanskem pravu. O opravičenosti položbe odloča sodišče v nepravdnem postopanju, če se je položba pri njem opravila. (11) Ce dolžnik ne položi letnega obroka dolga v 30 dneh od dne dospelosti, je upnik upravičen, ta obrok v smislu člena 6., odstavka (7), prisilno izterjati. Dolžnik, od katerega se izterjajo trije zaporedni letni obroki po prisilni poti, izgubi pravico, koristiti se s predpisi te uredbe. (1S) Če so izdane na osnovi terjatev proti zaščitenim kmetom hipotekarne zastavnice, se podaljšuje rok za njihovo izplačilo, kolikor dospevajo prej, do konca odplačilnega roka po odstavku (’) tega člena. Člen 4. (*) Kljub členu 3. morajo vrniti kmetje, ki po enem dolgu ali po več dolgovih skupaj ne dolgujejo več ko 2000 dinarjev, ta dolg v 4 letih v enakih letnih obrokih, katerih prvega je treba plačati do dne 15. novembra 1935, ostale pa do dne 15. novembra vsakega naslednjega leta. Za take dolgove mora plačevati dolžnik obresti po 6 % na način, naveden v odstavku (*) člena 3. V letu 1934. mora plačati kmet za takšen dolg obresti po 6% do dne 15. novembra 1934 na višino dolga, določeno v smislu odstavka (5) člena 3. (“) Če presegajo dolgovi takega dolžnika kmeta zne* sek 2000 dinarjev, mu pristoji pravica do odplačevanja po členu 3., odstavku (*), kolikor dokaže višino skupnega dolga s potrdilom občinskega oblastva, potrjenim po sreskem načelniku. Občinska oblastva izdajajp ta potrdila na osnovi potrdil upnikov o dosedanjih plačilih (priznanice, menice, obračuni itd.), ki jim jih predloži dolžnik, in tudi na osnovi pismenih zaslišb ali pismenih izjav upnikov, ki jih dolžnik navede. (3) Če ne položi dolžnik letnega obroka dolga v 30 dneh od dne dospelosti, je upnik upravičen, ta obrok v smislu člena 6., odstavka (‘), prisilno izterjati. Dolžnik, od katerega se morata izterjati dva zaporedna letna obroka po prisilni poti, izgubi pravico, koristiti se s predpisi te uredbe. Člen 5. (*) Dogovor o obrestih na dolgove, omenjene v čl. 1.,-odstavku C3), je ničen, kolikor presegajo dogovorjene obresti mero, določeno v členu 3., odstavku (‘), odnosno v členu 4., odstavku (*). Višje obresti se ne smejo prisojati niti zavarovati niti z izvršbo izterjevati, najsi so obresti ustanovljene po kakršnikoli osnovi (izvršilnem naslovu). (*) Kolikor se ne kaznuje po kazenskem zakoniku s strožjo kaznijo, se kaznuje prestopek v smislu kazenskega zakonika z zaporom do 6 mesecev in v denarju do 10.000 dinarjev upnik, ki ubere višje obresti od obresti, ki so določene s to uredbo. Člen 6. (0 Z uveljavitvijo te uredbe se odlagajo vse prisilne prodaje (izvršilne dražbe) premične in nepremične imo-vine kmetov, razen tistih, ki se nanašajo na terjatve iz člena 8., odstavka (‘J, prvega stavka. Obenem se ustavljajo vse prisilne uprave (sekvestracije) in tudi odvzemi premičnih stvari (transferacije), opravljeni zaradi izvršbe ali zavarovanja teh terjatev; z izvršilnim rubežem (popisom) pridobljene zastavne pravice pa ostanejo v veljavi. Nove prisilne prodaje in prisilne uprave (sekvestracije) nepremične imovine ter novi odvzemi premičnih stvari (transferacije) se smejo dovoljevati samo radi prisilne izterjave upniških terjatev, glede katerih se dolžnik ni ravnal po določbah te uredbe. (“) Odločbo o odložitvi prodaje, odnosno o ustavitvi transferacije in sekvestracije izda izvršilno sodišče (izvršilno oblastvo) na zahtevo strank. Sekvestrirana nepremična imovina se dolžniku takoj vrne. Če je sekve-ster nepremične imovine to sam obdelal ali jo dal v zakup, se vrne dolžniku šele, ko se poberejo pridelki. Do izdaje pravnomočne odločbe po odstavku (J) se izvršilno postopanje, odnosno zavarovalno postopanje ustavlja. (3) Potrdilo o tem, ali je kdo kmet, izdajajo občinska oblastva (občinsko sodišče, občinsko poglavarstvo). V potrdilu morajo biti navedena stvarna dejstva, iz katerih se da nedvomno ugotoviti, da izpolnjuje dolžnik pogoje iz čl. 1., odstavka (2), in člena 2. te uredbe. Zlasti mora pribaviti občinsko oblastvo od pristojne davčne uprave uradne podatke o višini poedinih obdačenih dolžnikovih dohodkov. Obrazec za potrdil* se predpiše s pravilnikom. Vsaka prizadeta stranka lahko zahteva, naj sreski načelnik izdano potrdilo preskusi in ga razveljavi, če spozna, da ne ustreza dejanskemu stanju. Zoper odločbo sreskega načelnika se sme nezadovoljna stranka pritožiti na bana, odnosno še naprej na upravno sodišče. Če je izdal potrdilo mestni načelnik, ki vrši dolžnost prvostopnega občnega upravnega oblastva (člen 19., odstavek (2), točka 1., zakona o notranji upravi), se smatra tako potrdilo za odločbo sreskega načelnika. (‘) Preskušanje potrdil po odstavku (3) ne vpliva na postopanje po odstavku (2). Če pa se s pravnomočno odločbo potrdilo razveljavi, mora sodišče (izvršilno oblastvo) na upnikovo zahtevo odrejeno odložitev prodaje, odnosno odrejeno ustavitev sekvestracije ali transferacije razveljaviti. Člen 7. (*) Dolžnik je zavezan, izdati na upnikovo zahtevo listino, sposobno za zavarovanje upnikove terjatve na dolžnikovi nepremični imovini. Če dolžnik tej zahtevi no ustreže, je upnik upravičen, zahtevati to zavarovanje v nepravdnem postopanju pri sodišču, pristojnem po plačilnem kraju obveznosti. (3) Če dolžnik dokaže, da je upnik za svojo terjatev na dolžnikovih nepremičninah že zadostno zavarovan, zavrne sodišče upnikov predlog na zavarovanje. Člen 8. (') Od predpisov členov 1., 3., 4. in 6. se izvzemajo: Javne davščine in z zakonom predpisane pristojbine; blagovni dolgovi do 500 dinarjev, nastali izza dne 20. oktobra 1931, kolikor niso izpremenjeui v menične terjatve; vsi ostali dolgovi kmetov, nastali izza dne 20. aprila 1932; terjatve za vzdrževanje, ki pristoje komu zoper dolžnika kmeta na osnovi dolžnikove vzdrževalne dolžnosti; terjatve, ki izvirajo iz kaznivega dejanja; terjatve za poljsko škodo (poljska kvara); terjatve za plačo (mezdo) oseb, zaposlenih v dolžnikovem gospodinjstvu ali gospodarstvu; zakupnine in najemnine (stanarine); terjatve obrtnikov za opravljena obrtna dela, nastale izza dne 20. oktobra 1931. Priznanice, obveznice in druge pismene listine, s katerimi se dokazujeta obstoj in višina terjatev, ne dokazujejo hkratu, da je terjatev dejanski nastala iz nakupa blaga. (2) Od predpisov členov 1., 3., 4. in 6. te uredbe se izvzemajo tudi terjatve, ki potekajo iz dedovanja. Če se naj del zapuščine v naravi ali nujni del izplača v denarju, se izvzema denarna terjatev po tej osnovi samo v primeru, če dedič pristane, da se izplačaj po vrednosti tega dela ob času izplačila. (3) Za dolgove, nastale izza dne 20. aprila 1932, se smatrajo samo dolgovi, ki so dejansko novi, ne pa tudi takšni, ki so nastali z novačijo (prenovitvijo) starega dolga, kakor n. pr. z običajno prolongacijo menic ali podobno. (*) Za dokazovanje dejstev, omenjenih v odst. (D, poslednjem stavku, in v odstavku (3), se smejo stranke tudi v območju veljavnosti srbskega zakona o sodnem postopku v grajanskih pravdah služiti s pričatni; sodišče pa mora, upoštevaje posledke celotne razprave in sprejetih dokazov, po svobodnem prepričanju oceniti, ali se naj smatrajo zatrjevana dejstva za dokazana ali ne. Člen 9. (*) Če se terjatev vtožuje, a dolžnik dolg takoj prizna in dokaže, da je svojim obveznostim proti upniku pred vložitvijo tožbe po predpisih te uredbe zadostil, trpi pravdne stroške upnik sam. (2) Spori o obstoju dolga kmetov, ki niso uvedeni ali ne pravnomočno rešeni, ko stopi ta uredba v moč, se lahko vodijo, odnosno nadaljujejo pri pristojnih sodiščih; sodbe po njih pa se smejo izvrševati samo po predpisih te uredbe. (3) V pravdah, izvršbah in zavarovanjih zoper kmete zaradi dolgov po tej uredbi pristoji upniku v primerih, ko je zastopanje po odvetniku obvezno, proti dolžniku kmetu pravica do povračila odvetniških stroškov, ki jih določi v posebni tarifi minister pravde. ‘Člen 10. i Predpisi te uredbe se ne uporabljajo na terjatve Narodne banke kraljevine Jugoslavije, Državne hipotekarne banke in Privilegirane agrarne banke. Člen 11. Dolžnik kmet, ki je v nameri, oškodovati svojega upnika, svojo imovino odsvojil ali obremenil, izgubi pravico do zaščite po tej uredbi poleg nasledkov po zakonu o izpodbijanju pravnih dejanj zunaj stečaja in po kazenskem zakoniku. Prav tako izgubita pravico do zaščite tudi njegov nasnovatelj in pomagač, če sta kmeta v smislu te uredbe. Člen 12. (’) Agrarni subjekti, ki so z odobritvijo ministra za agrarno reformo, odnosno ministra za kmetijstvo, na osnovi člena 38. finančnega zakona z dne 31. julija 1925 o proračunskh dvanajstinah za mesece avgust—novem- ber 1925, člena 291. finančnega zakona za proračunsko leto 1927./1928., § 76. zakona, s katerim so podaljšuje veljavnost odredb dosedanjih finančnih zakonov in zakonov o proračunskih dvanajstinah, z dne 16. avgusta 1929 in §§ 6. in 7. zakona o prepovedi odsvajanja in obreme-njanja zemljišč veleposestev z dne 20. maja 1922 kupili s fakultativnim odkupom zemljišče, postavljeno pod agrarno reformo, in so dogovorili za kupnino obročna odplačila v gotovem denarju, plačajo lahko prodajalcu dospeli del dogovorjene kupno-prodajne cene, kolikor do dne uveljavitve te uredbe ni plačan, kakor tudi naslednja odplačila s tisto količino pšenice, ki so jo mogli kupiti z dogovorjenim zneskom odplačila po tečaju pšenice, ki je bil zaznamovan na dan podpisa pogodbe na najbližji domači blagovni borzi. (2) Agrarni subjekti, ki so kupili s fakultativnim odkupom zemljo od veleposestev, a so dogovorili kupno ceno v določeni količini kmetijskih proizvodov (in obročna odplačila te cene bodisi v naravi ali pa v denarju), plačajo dospele in do uveljavitve te uredbe še ne plačane ter naslednje letne obroke (odplačila) prodajalcu lahko s tisto količino pšenice, ki so jo dolžni po pogodbi ob dospelih rokih dajati, odnosno če je bilo dogovorjeno izplačilo obroka v denarni vrednosti proizvoda (po tečaju najbližje domače produktne borze), s tisto količino pšenice, ki bi jo bili z dotičnim zneskom odplačila mogli kupiti (po tečaju najbližje domače produktne borze) na dan podpisa pogodbe. (3) Tudi za vse ostale kmete, ki so kupili do dne 19. aprila 1932 zemljišča veleposestev (z odobritvijo- ministra za agrarno reformo, odnosno ministra za kmetijstvo, ali brez te odobritve), veljajo predpisi odstavka ('), če so dogovorili odkupno ceno v gotovem denarju; če pa so dogovorili odkupno ceno v določeni količini kmetijskih proizvodov, veljajo predpisi odstavka (!). (4) Do uveljavitve te uredbe dospeli, a ne plačani kakor tudi še ne dospeli obroki bodisi v denarju ali v naravi obenem z dospelimi, a r.e zastaranimi obrestmi in drugimi postranskimi plačili v smislu člena 3., odstavka (5), vse preračunano po odstavkih (‘) in (2) tega Člena, tvorijo glavnico dolga, ki ga je treba plačati v 12 enakih letnih obrokih z obrestmi vred, določenimi v členu 3., odstavku (‘), izvzemši (glede obresti) tiste primere, pri katerih so se že pri sklenitvi kupno-prodajne pogodbe vštele obresti v kupno ceno. Prvi obrok mora plačati dolžnik dne 15. novembra 1934, odnosno dne 15. novembra 1935, če je kupljena zemlja pod sekve-strom v prodajalčevo korist (najsi jo je sekvester sam obdelal ali pa jo dal v zakup); sekvester pa se ukinja e koncem meseca oktobra 1934. (5) Za zemljišča, na katera se nanašajo odstavki ('), (3) in (a), se smatrajo vsa zemljišča, ki so bila postavljena na dan 27. februarja 1919 s prehodnimi odredbami za pripravo agrarne reforme z dne 25. februarja 1919, odnosno z uredbo o prepovedi odsvojevanja in °bremenjanja zemljišč veleposestev z dne 21. julija 1919, Pod agrarno reformo. (#) Potrdila o tem, ali je bilo kakšno zemljišče po Prednjem odstavku na dan 27. februarja 1919 postav-Ijeno pod agrarno reformo, izdajajo banske uprave kot agrarna oblastva. (’) Za dolžnike (kupce zemlje), ki dospelih obrokov In obresti ne plačajo v rokih, velja predpis člena 3., Ostavka (“), (8) Agrarni subjekti in drugi kmetje, ki se koristijo z določbami tega člena, se glede teh dolgov ne morejo koristiti z drugimi ugodnostmi, določenimi s to uredbo. Člen 13. Ukinja se zakon z dne 23. ramazana 1286 (1869) o izterjavi terjatev iz mirijskih zemljišč ali hiš ob dolžnikovi smrti (Zbornik zakonov in naredb za Bosno in Hercegovino 1. 1878.—86., II., str. 369 in nasl.), ki velja danes v območju vrhovnega sodišča v Sarajevu; dolgovi za umrlim dolžnikom se smejo izterjevati iz zapuščinskih mirijskih nepremičnin enako, kakor iz ostalih mulkovnih nepremičnin. Clen 14. Overovitve podpisov nepismenih kmetov so oproščene plačila vsake takse. Člen 15. Upnikovim terjatvam na osnovi kmetskih dolgov, na katere se nanaša ta uredba, se priznava prvenstvo do reeskompta, odnosno lombarda, pri vseh državnih in privilegiranih denarnih zavodih po navadnih pogojih, in to do višine 50% teh terjatev. Clen 16. Minister za kmetijstvo se pooblašča, da predpiše sporazumno z ministrom pravde, ministrom za finance in ministrom za trgovino in industrijo pravilnik za izvrševanje te uredbe. Razen tega se minister pravde tudi pooblašča, da izdaja sporazumno s prizadetimi ministrstvi avtentična tolmačenja predpisov te uredbe, zlasti pa o tem, kdo se smatraj za kmeta po tej uredbi in kaj je umeti z rodbinsko zadrugo po tej uredbi. Clen 17. Ta uredba stopi v moč na dan, ko se razglasi v »Službenih novinah«. Tega dne prestane veljati uredba o zaščiti kmetov z dne 22. novembra 1933,* razen določbe njenega člena 16. glede podaljšave veljavnosti prvega stavka v odstavku (*) in odstavkov (2) do (4) § 4. in § 5. zakona o zaščiti kmetov in o uveljavitvi poedinih predpisov zakona o izvršbi in zavarovanju z dne 19. aprila 1932.** Prav tako prestanejo veljati tudi vsi ostali predpisi, ki nasprotujejo tej uredbi. V Beogradu, dne 3. avgusta 1934; II br. 29.362/K, Minister za kmetijstvo dr. Drag. S. Kojič s. r Minister pravde Bož. Ž. Maksimovič s. r. Minister za trgovino in industrijo Jura j Demetrovič s. r. Ministrski svet je usvojil gorenji predlog v seji, ki jo je imel dne 3. avgusta 1934. Predsednik ministrskega sveta Nikola T. Uzunovič s. r. (Sledijo podpisi ostalih gg. ministrov.)' * »Službeni lisk št. 613/97 iz 1. 1933. ** »Službeni list« št. 334/33 iz 1. 1932. 561. Na osnovi § 63. finančnega zakona za leto 1934./1935. predpisuje ministrski svet na predlog ministra z,a trgovino in industrijo tole uredbo o prepovedi popravljanja obleke in obutve po industrijskih (tvorniških) obratih za obleko in obutev in po njihovih podružnicah in prodaj alnah.* § i. Industrijskim (tvorniškim) obratom za obleko in obutev ter njihovim podružnicam in prodajalnam je prepovedano, popravljati obleke, odnosno obutev, in sprejemati naročila za njihovo popravilo. Od te prepovedi se izvzemajo male izpremembe, ki se napravljajo na blagu ob prodaji v prodajalnah zato, da se prilagodi blago kupčevim potrebam. Obstoječe delavnice omenjenih obratov za popravilo obleke in obutve morajo likvidirati v treh mesecih po uveljavitvi te uredbe. Industrijski obrati, ki proizvajajo gumijevo obutev, smejo opravljati njena popravila samo v svojih tvorniških delavnicah. §2. Za prekrške zoper to uredbo se uporabljajo določbe o prekrških in kaznih po zakonu o obrtih. §3. Ta uredba stopi v veljavo na dan razglasitve v »Službenih novinah«. V Beogradu, dne 3. avgusta 1934; II br. 27.946/u. Minister za trgovino in industrijo Juraj Demetrovid s. r. Predsednik ministrskega sveta Nikola Uzunovič s. r. (Sledijo podpisi ostalih ministrov.) 562. Izpremembe m dopolnitve pravilnika k zakonu o neposrednih davkih.** Poslednji odstavek točko 7. pravilnika k členu 89. zakona o neposrednih davkih se izpreminja in se glasi: Podobni primeri se lahko pojavljajo tudi v privatnem življenju; toda pred končno odločbo o tem, kako se naj obdači poedini dohodek, je treba natančno pregledati dotične zakonske določbe in njihov namen ter vrsto posla in poklica, pa vsak poedini dohodek obdačiti po tisti davčni obliki, pod katero po svojem značaju spada. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 18. avgusta 1934, št. 190/L/478. ** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 27. avgusta 1934, št. 197/LI1/489. Na primer: C1) Odvetniki, zdravniki, živinozdravniki, inženjerji, privatni učitelji in tem podobni opravljajo poleg svojega rednega poklica — redne prakse, za katero so pridobili usposobljenost, proti vnaprej pogojeni stalni (mesečni, letni) odškodnini tudi še usluge državnim, samoupravnim ali privatnim ustanovam, a te usluge niso v nobeni zvezi z njihovim rednim (glavnim) poklicem. Na pr.: Odvetnik je poleg svoje odvetniške pisarne, zdravnik, veterinar in inženjer poleg svoje privatne prakse nameščen kot pogodbeni ali honorarni učitelj in član izpitne komisije ali docent na univerzi ali na kakšnem srednjem zavodu in predava katerokoli vejo pravne znanosti, medicinskih naukov ali inženjerske stroke; privatni učitelj glasbe in petja je poleg privatnih ur, ki jih daje poedincem, nameščen kot stalni zborovodja pri kakšnem pevskem ali glasbenem društvu, kot stalen organist v cerkvi, kot honorarni učitelj glasbe in petja na kakšnem srednjem zavodu in temu podobno. Dohodki takih oseb, ki jih prejemajo iz svojega rednega in glavnega poklica, odvetniške pisarne, zdravniške in živinozdiravniške ter inženjerske privatne prakse, dajanja ur iz glasbe privatnikom, so zavezani pridobnini, ker imajo ti poklici vse znake iz člena 42. zakona o neposrednih davkih. Dohodki pa, ki jih prejemajo v obliki stalne mesečne ali letne plače — honorarja kot pogodbeni ali honorarni učitelji, docenti, učitelji glasbe in petja od državnih in samoupravnih oblastev, zavodov in ustanov, ter nagrade kot članov izpitnih komisij so zavezani usluibenskemu davku, ker potekajo iz službenega razmerja, in sicer stalni honorarji ali stalne plače po členu 95., nagrade za izpite po členu 96. zakona o neposrednih davkih. , u (’) Osebe, navedene pod' (’), vrše poleg opravljanja svojega rednega stalnega — samostalnega poklica proti naprej pogojeni (mesečni, letni) odškodnini usluge državnim, samoupravnim ali privatnim ustanovam in osebam in so te usluge v neposredni zvezi z njihovim glavnini poklicem — poslom,, t. j. opravljajo tudi tem ustanovam in osebam iste posle kakor drugim, ki jih plačujejo od vsakega poedinega posla po njegovi vrednosti in obsegu. N. pr.: Odvetnik. se: pogodi z delniškim podjetjem, da mu bo opravljal proti naprej določenemu (letnemu, mesečnemu) honorarju vse posle, ki spadajo v advokatsko stroko; zdravnik ali živinozdravnik se pogodi s tvorniškim podjetjem ali z veleposestnikom, ki se bavi z rejo in pitanjem živine, ali s kom drugim, da mu bo opravljal proti (lfetnemu, mesečnemu) honorarju vse v njegovo stroko spadajoče posle (zdravil delavce, rodbinske člane, živino itd.). V takih primerih ne obstoje vsi znaki »službenega razmerja«, to pa zato ne, ker take osebe, najsi so zavezane za delo proti naprej pogojenemu honorarju, ne stoje v stalnem Službenem razmerju, marveč opravljajo te posle, kadar se pojavi potreba, ali pa po dogovoru, vrhu tega pa vrše iste usluge tudi drugim. Pojem samostalnosti v takih primerih ni kršen, kakor tudi ne tedaj, če se pogodi neki posel v akordu. Zato so v takih primerih vsi dohodki, torej tako tisti, ki se javljajo v obliki 6talnega (letnega, mesečnega) dohodka, kakor tudi dohodki začasnega značaja, zavezani pridobnini. (3) Osebe, navedene pod (*), so v stalnem službenem razmerju do privatnih ustanov, zavodov ali oseb in vrše proti stalni mesečni ali letni plači usluge, ki spadajo izključno lev njihovo stroko, toda ne vrše uslug, ki imajo značaj samostalnega poklica, tudi drugim. —• Na pr.: Inženjer sprejme stalno namestitev pri kakšnem podjetju in opravlja vse v njegovo stroko spadajoče posle proti stalni (mesečni, letni) plači in dela izključno samo za to podjetje; ali pa, zdravnik sprejme takšno namestitev v privatnem sanatoriju in opravlja zdravniško prakso samo in zgolj v tem sanatoriju. Opravljanje prakse na ta način je izgubilo znake samostalnosti in dobilo vse znake službenega razmerja, pa so zato dohodki tega poklica zavezani uslužbenskemu davku. Po obrazloženem načelu pa je treba postopati sainč, Če vrši takšna oseba na razloženi način svojo prakso izključno le pri enem podjetju. Istočasno izvrševanje takšnega zvanja, najsi ob istih pogojil^ pri več raznih podjetjih že dobiva značaj obrtnosti in samostalnosti; a ker so ti poklici po vrsti in načinu poslovanja zavezani pridobnini, se morajo ob istočasni namestitvi pri dveh ali več podjetjih dohodki obdačlti s pridobnino. V Beogradu, dne 24. avgusta 1934; št. 68.518/111. Minister za finance dr. Mil. R. Dordevič s. r. (Te izpremembe in dopolnitve so bile prvič objavljene v »Služb. novinah« št. 196 z dne 25. avgusta 1934 in so od tega dne v veljavi.) Banove uredbe. 563. VIII. No. 4702/1. Razglas. Po razpisu ministrstva za trgovino in industrijo z dne 24. VIII. 1934, II. br. 26751/U, morajo po členu 42., točki 11., zakona o društvu Rdečega križa kraljevine Jugoslavije (»Službene novinec br. 201 z dne 5. septembra 1933) v tednu Rdečega križa, t. j. od 16. do 22. septembra vsa avtobusna podjetja ob izdanju voznih listkov potnikom pobirati kot dodatek k vozni ceni prispevek za Rdeči križ, in sicer 0-50 Din od vsakih začetih 100 Din Vozne cene. V ta namen je vozovnice (v primeru kombiniranja vozovnic za manjše zneske zgolj eno) opremiti z zeleno porto-znamko Rdečega križa, ki jo je pri izdanju potniku uničiti s tem, da se del odtrga. Te znamke se dobivajo pri poštnih uradih, ki tudi prevzemajo nazaj preostale znamke, če se jim vrnejo v ustreznem stanju tekom 7 dni po koncu tedna Rdečega križa. Izpolnjevanje predpisa se bo nadzorovalo. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 3. septembra 1934. Po pooblastilu bana, načelnik oddelka za trgovino, obrt in industrijo Dr. Marn s. r. 564. Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1934. II. No. 18715/2. Občina Kamniška Bistrica v srezu kamniškem bo pobirala od dneva razglasitve dalje naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100-—, c) od 100 1 piva Din 25'—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5'—, d) od goveda nad 1 letom Din 20-—, e) od goveda pod 1 letom Din 10-—, f) od prašičev Din 10-—, g) od drobnice Din 5'—, li) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 5-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 28. avgusta 1934. II. No. 20089/1. Občina Komenda v srezu Kamnik bo pobirala od dneva razglasitve dalj© naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100'—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100'—, c) od 100 1 piva Din 60-—, č) od lil stopnje alkohola špirita, žganja, likerja) ruma in konjaka Din 5-—, d) od goveda nad 1 letom Din 25'—, e) od goveda pod 1 letom Din 5’—, f) od prašičev Din 10-—, g) od drobnice Din 3-—, h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 25*-—, i) od kW porabljenega električnega toka Din l-—, Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 29. avgusta 1934. II. No. 20280/1. Občina Mokronog v srezu Krško bo pobirala od dneva razglasitve dalje naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100*—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100*—, c) od 100 1 piva Din 60-—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—, d) od goveda nad 1 letom Din 25'—, e) od goveda pod 1 letom Din 15*—, f) od prašičev Din 15’—, g) od drobnice Din 5*—, h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 15—.; Kraljevska banska uprava Dravske banovine y Ljubljani, dne 1. septembra 1934. II. No. 19037/7. Občina Radatoviči v srezu Metlika bo pobirala od dneva razglasitve naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100'—, c) od 100 1 piva Din 60'—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5*—, d) od goveda nad 1 lotom Din 20'—, 72. kos. e) od goveda pod 1 letom Din 10-—, f) od prašičev Din 4—, g) od drobnico Din 4-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 3. septembra 1934. II. No. 17586/3. Občina št. Vid v srezu litijskem bo pobirala od dneva razglasitve dalje naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 50-—, c) od 100 1 piva Din 50-—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5—, d) od goveda nad 1 letom Din 20—, e) od goveda pod 1 letom Din 10-—, od prašičev Din 5'—, g) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 75*—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 24. avgusta 1934. II. No. 4783/4. Občina Toplice srez Novo mesto bo pobirala od dneva razglasitve naslednje občinske trošarine: 1. Na strojno rezani in predelani trgovski les po Din 1-— od m3. 2. Na električne žarnice po Din 4'— od komada ne-glede na jakost. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 30. avgusta 1934. II. No. 16028/2. Občina Trebnje v srezu Novo mesto bo pobirala od dneva razglasitve dalje naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100'—, c) od 100 1 piva Din 50-—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5'—, d) cd goveda nad 1 letom Din 20'—, e) od goveda pod 1 letom Din 10—, f) od prašičev Din 10-—, g) od 100 kg uvoženega mesa vseli vrst Din 20—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 31. avgusta 1934. II. No. 15.055/2. Občina Zagorje v srezu litijskem bo pobirala od dneva razglasitve dalje naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100'—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 1O0-—, c) od 100 1 piva Din 50—, 5) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5'—, d) od 100 1 sadnega mošta Din 25—, e) od goveda nad 1 letoni Din 30*—, I) od goveda pod 1 letom Din 10*—, g) od prašičev Din 15*—, h) od drobnice Din 5*—, i) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 100—, j) od 100 kg slanine in masti Din 50'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 24. avgusta 1934. II. No. 17038/2. Občina Želimljc v srezu ljubljanskem-okolica bo pobirala od dneva razglasitve dalje naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100*—, b) od 100 1 finskega mošta Din 100*—, c) od 100 1 piva Din 50*—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5*—. Kraljevska banska uprava Dravsko banovine v Ljubljani, dne 29. avgusta 1934. • mm 565. Izpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine. A. Državni uslužbenci. Z odlokom kralj, banske uprave Dravske banovine z dne 27. VIII. 1934, L No. 3523/4, je bil postavljen Janežič Viktor, zvaničnik III. položajne skupine z drugim periodičnim poviškom pri drž. zdravilišču v Topolšici, za zvaničnika II. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu. B. Banovinski uslužbenci. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 27. avgusta 1934, 1. No. 6567/1, je prestala služba po § 104., točka 16, in § 110. zakona o uradnikih Novaku Alojziju, banovinskemu uradniškemu pripravniku — tajniku sreskega cestnega odbora v Ljutomeru. Z odlokom kralj, banske uprave Dravske banovine z doe 29. avgusta 1934, I. No. 5084/3, je bil postavljen dr. P e t r i č J o s i p za zdravnika združene zdravstvene občine Bo^li. Bistrica v lastnosti banovinskega uradniškega pripravnika z mesečno plačo Din 1175*—. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 27. avgusta 1934, I. No. 5203/3, je postavljen Rems Bogu mil, banovinski uradniški pripravnik X. položajne skupine pri sreskem cestnem odboru v Celju, za banovinskega arhivskega uradnika v X. položajno skupino pri sreskem cestnem odboru v Novem mestu, kjer bo vršil posle tajnika sreskega cestnega odbora. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 27. avgusta 1934, I. No. 6777/1, je po službeni potrebi premeščen Rupnik Rudolf, tajnik sreskega cestnega odbora v Novem mestu, za tajnika sreskega cestnega odbora v Ljutomeru. izdajs kraljevska banska uprava Dravske banovine: njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga: Tiskarna Merkur d, d. ? Ljubljani] njen predstavnik: Otmar Mihalek v Ljubljani. SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga k 72. kosu V. letnika z dne 8. septembra 1934. Razglasi kraljevske banske uprave Vin. No. 4179/2. 2066 Razglas. 'Na osnovi § 42., tov k a 18., zakona o banski upravi ter § 15. akcijskega regu-lativa sem odobril sklepe rednega letnega občnega zbora delničarjev »Pra-žarne in kemične tovarne« d. d. v Celju z dne 25. maja 1934 ter izpremembo § 7. družbenih pravil. Navedena izprememba se nanaša na znižanje delniške glavnice od dinarjev i ,000.000'— na dinarjev 50.000— s pre-žigosanjem delnic na ta način, da se za 20 starih delnic po Din 100-— izda ona nova. Dalje se sme ta znižana delniška glavnica ponovno zvišati na dinarjev 1,000.000-— z izdajo 9500 polno vplačanih, na imetnika se glasečih delnic Po Din 100— nominale. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 28. avgusta 1934. Ban: dr. Marušič s. r. Razglasi sodišč in sodnih oblastev P 1/31—25. 1910—3—2 Oklic. V zadevi fidejkomisa Marije Snrlote Antonije grofice Schrottenbachove v Giu-štanju-Ravnah se v smislu zakona o razrešitvi fidejkomisov (>Služb. nov.« z dne 19. VII. 1934. štev. 164/XLII/407) pozivajo vsi upravičenci do fidejkomisne jaiovine iz, fidejkomisne listine, da prijavijo podpisanemu sodišču do 31. januarja 1935 svoje pravice in predlože o tej pravici dokaze, ker bi se drugače njihova pravica pri odobritvi pogodbe o sporazumni razrešitvi fidejkomisa, odnosno pni '■d-11 i razrešitvi fidejkomisa sa.mo toliko dpošlevala, kolikor izhaja iz spisov, ki So pred sodiščem, pri čemer se opozar-iajo, da imajo do fidejkomisne imovine, razrešene fidejkomisne vezi, pravico v smisiu §§ 2. in 3 cit. z-akona samo liste v teli določilih navedene osebe, *i so se zatekle na dan 28. junija 1921 bo določbah fidejkomisne listine kot fi-^ojkomisni posestniki in prvi pričako-valci, če pa so po tem dnevu umrli, njih Zakoniti dediči v ravni vrsti neomejeno, stranski vrsti pa do vštete tretje ®lopnje. Ti upravičenci lahko predložijo v zgoraj določenem roku podpisanemu Sodišču pogodbo o sporazumni razre-fidejkomisa. Osebam neznanega bivališča, ki so upoštevne po spisih in po uvodoma citiranem zakonu kot upravičenci do fidejkomisne imovine, se postavi skrbnik. Dalje se pozivajo oni upravičenci, ki imajo pravice do storitev, ki pristoje na osnovi fidejkomisne listine proti vsakemu fidejkomisnemu posestniku, če so ti na dan 19. julija 1934. leta, ko je dobil gori oit. zakon obvezno moč, živi ali če jih je po predpisih grajanskega zakona smatrati za rojene, da prijavijo do izteka gornjega oklionega roka svojo pravico in morebitne zahteve, da se ta pravica zavaruje, ker se drugače ta njihova pravica pri odobritvi pogodbe o sporazumu razrešitve fidejkomisa, odnosno pri sodni prisilni razrešitvi fidejkomisa ne bo upoštevala, marveč jim bo prepuščeno, da ostvarjajo to svojo pravico po občnih predpisih. Okrožno sodišče v Celju, odd. I. kot fidejkomisno sodišče, dne 14. avgusta 1934. * F 1/29—18 1909—3—2 Oklic. V zadevi fidejkomisa Marije Kristine Julijane grofice Wildenstein»ke v Laškem se v smislu zakona o razrešitvi fidejkomisov (>Služb. nov.« z dne 19. VII. 1934. štev. 164/XLII/407) pozivajo vsi upravičenci do fidejkomisne imovine'iz fidejkomiisne listine, da prijavijo podpisanemu sodišču do 31. januarju 1935 svoje pravice in predlože o tej pravici dokaze, ker bi se drugače njihova pravica pri odobritvi pogodbe o sporazumni razrešitvi fidejkomisa, odnosno pri sodni razrešitvi fidejkomisa samo toliko upoštevala, kolikor izhaja iz. spisov, ki so pred sodiščem, pri čemer se opozarjajo, da imajo do fidejkomisne imovine, razrešene fidejkomiisne vezi, pravico v smislu §§ 2. in 3. cii zakona samo tiste v teh določilih navedene osebe, ki so se zatekle na dan 28. junija 1921 po določbah fidejkomisne listine kot fi-dejkomisni posestniki in prvi pričako-valci, če pa so po tem dnevu umrli, njih zakoniti dediči v ravni vrsti neomejeno, stranski vrsti pa do vštete tretje stopnje. Ti upravičenci lahko predložijo v zgoraj določenem roku podpisanemu sodišču pogodbo o sporazumni razrešitvi fidejkomisa. Osebam neznanega bivališča, loi so upoštevne po spisih in po uvodoma citiranem zakonu kot upravičenci do fidejkomisne imovine, se postavi skrbnik. Dalje se pozivajo oni upravičenci, ki imajo pravice do storitev, ki pristoje na osnovi fidejkomisne listine proti vsakemu fidejkomisnemu posestniku, če so ti na dan 19. julija 1934. leta, ko je dobil gori oit. zakon obvezno moč, živi. ali če jih je po predpisih grajanskega zakona smatrati za rojene, da prijavijo do izteka gornjega oklionega roka svojo pra- vico in morebitne zahteve, da se ta pravica zavaruje, ker se drugače ta njihova pravica pni odobritvi pogodbe o sporazumu razrešitve fidejkomisa, odnosno pri sodni prisilni razrešitvi fidejkomisa ne bo upoštevala, marveč jim bo prepuščeno, da ostvarjajo to svojo pravico po občnih predpisih. Okrožno sodišče v Celju, odd. I., kot fidejkomisno sodišče, dne 14. avgusta 1934. .j. Og 45/34-2 2051-3-2 Amortizacija menic. Na prošnjo Kanca Alojzija, tovarnarja parketov v Mengšu št. 89, se uvaja postopanje za amortizacijo dveh baje izgubljenih menic ter se imetnik poziv-lje, da jih tekom 60 dni od dneva tega edikta predloži temu sodišču, sicer bi se izreklo po preteku tega roka, da je menica amortizirana in nima moči. Menici sta podpisani po ing. arh. Jelencu in ing. Šlajnerju, ena na znesek Din 20.000’—, plačljiva dne 15. oktobra 1934, druga na znesek Din 10.000’—, plačljiva dne 30. novembra 1934. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. V., dne 31. avgusta 1934. 1 96/33—12. 2067 Dražbeni oklic. Dne 6. oktobra 1934 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Primskovo, vi. št. 16, hiša z vrtom. Cenilna vrednost: Din 11.005’—. Najmanjši ponudek: Din 7337’—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Kranju, dne 1. septembra 1934. I 68/34-14. 1945 Dražbeni oklic. Dne 8. oktobra 1934 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. JeJševc, vi. št. 80 in 119. Cenilna vrednost: Diin 8.400’—. Najmanjši ponudek: Din 5.600’25. Vadi j: Din 840’—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri, V ostalem s« opozarja na dražbeni oklic, ki j© nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Mokronogu, dne 20. avgusta 1934. * I 670/34—6. 1806 Dražbeni oklic. Dne 8. oktobra 1934 dopoldne ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Mlaka, vi. st. 184. , Cenilna vrednost: Din 40.000’—. Najmanjši ponudek: Din 26.667’—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Kamniku, odd. II., dne 30. julija 1934. * I IX 3206/32—60. 1995 Dražbeni oklic. Dne 8. oktobra 1934 dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Počehova, vi. št. 75. Cenilna vrednost: Din 116.085’—. Najmanjši ponudek: Din 77.390’—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sioer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobni veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Mariboru, dne 5. avgusta 1934. I 1013/32—28. 2060 Dražbeni oklic. Dne 8. oktobra 1934 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 34 dražba nepremičnin: žage, hiše, travnikov in gozdov, z vodno močjo, zemljiška knjiga Brezje, vložna štev. 152. Cenilna vrednost: Din 142.600 . Vrednost pritikline: Din 1750 —. Najmanjši ponudek: Din 95.067 . Jamčevina znaša Din 14.260 —; plačati jo je v gotovini ali v vrednostnih papirjih, ki jih sodišče po svojem preudarku sprejme. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Radovljici, dne 6. avgusta 1934. I 874/34—9. 2059 Dražbeni oklic. Dne 8. oktobra 1934 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 26 dražba nepremičnin: hiše v Spodnjih Gorjah štev. 116 z električno napeljavo in vodovodom ter vrta, zemljiška knjiga Sp. Gorje, vi. št. 320. Cenilna vrednost: Din 43.284'—. Pritiklin ni. Najmanjši ponudek: Din 28.856'—. Varščina: Din 4328'50. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na družbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Radovljici, dne 1. avgusta 1934. Va I 1628/33—11. 2022 Dražbeni oklic. Dne 9. oktobra 1934 dopoldne ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Karlovško predmestje, vi. št. 1357. Cenilna vrednost: Din 110.000’—. Najmanjši ponudek: Din 55.000’—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Ljubljani, dne 25. avgusta 1934. •ij I Va 1664/33—14. 2024 Dražbeni oklic. Dne 9. oktobra 1934 d o p o 1-d*n e o b p o 1 e n a j s t i h bo pri podpisanem sodišču v st/in št. 16 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Medvode, vi. št. 18. Cenilna vrednost: Din 205.000’—. Najmanjši ponudek: Din 102.500’—• Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. . V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Ljubljani, dne 28. avgusta 1934. jj- T Va 720/33—15. 2023 Dražbeni oklic. Dne, 9. oktobra 1934 dopoldne ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga U dni a t , vi št. 451. Cenilna vrednost: Din 354.325’—. Najmanjši ponudek: Diin 177.1G2’50. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Ljubljani, dne 28. avgusta 1934. sk I 304/33—11. ‘ 2040 Dražbeni oklic. Dne 10. o k t o b r a 1934 dopoldne o 1) devetih bo pri podpisanem sodišču v sohi štev. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Blatna Brezovica, vi. št. 973. Cenilna vrednost: Din 59.500—. Najmanjši ponudek: Din 39.666’—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uVeljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko Sodišče na Vrbniki, dne 23. avgusta 1934. jj* I 72/34—11. 2064 Dražbeni oklic. Dne 1 0. oktobra 1 9 34 ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga d. o. Hrastovec in d. o. Turški vrh, vi. št. 12. Cenilna vrednost: Din 60.226'—. Vrednost pritikline: Din 4300'—. Najmanjši ponudek: Din 43.017'34. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, jo priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Ptuju, odd. IV., dne 18. avgusta 1934. I 586/34—10. 2036 Dražbeni oklic. Dne 12. oktobra 1934 dopoldne ob pol devetih bo pri pod* pisanem sodišču v sobi štev. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sv. Ja' uij. vi. št. 92. Cenilna vrednost: Din 24.320’70. Vrednost pritikline: Din 340’—. Najmanjši ponudek: Diin 16.440’46. Pravice, ki bi ne pripuščale dražb®* je priglasiti sodišču najpozneje pri dr®*" beneni naroku pred začetkom dražb * sicer bi se ne mogle več uveljavil? glede nepremičnine v škodo zdražiteh8* ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Laškem, dne 23. avgusta 1934. Vpisi v trgovinski register. Vpisale so se nastopne firme: 893. Sedež: Celje. Dan vpisa: 4. septembra 1934. Besedilo: Sehoner Alojz, zavod zn plakatiranje reklam »Ros«. Obratni predmet: plakatiranje reklam. Imetnik: Sehoner Alojz, mestni pla-kater v Celju. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, dne 4. septembra 1934. Rg A III 185/2. Sedež: Celje. Dan vpisa: 4. septembra 1934. Besedilo: Hubert Maks, knjigarna in Papirnica »Domovina«. Obratni predmet: trgovanje s knjigami in papirjem. Imetnik: Hubert Maks, trgovec v Celju, Kralja Petra cesta 45. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, dne 4. septembra 1934. Rg A III 186/2. * 895. Sedež: Veliki vrh hišna št. 1, občina Šmartno ob Paki. srez Gornji grad. Dan vpisa: 14. avgusta 1934. Besedilo: Predovnik Martin. Obratni predmet: kopanje im razpečavanje zemlje za barvo. Imetnik: Predovnik Martin, zasebnik v Velikem vrhu h. št. 1, občina Šmartno °b Paki, ki bo podpisoval in zastopal »vejo firmo sam. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I,, dne 14. avgusta 1934. Rg A III 1&3/2. Opisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah: 89«. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 20. avgusta 1934. Besedilo: Čadež & Komp., dr. z o. z. Po skilepu občnega zbora z dme 11. av-RUsta 1934. se je družba razdražila in Prešla v likvidacijo. ,.Likvidator: Gale Vilko, tiskarnar in kišni posestnik v Rožni dolini cesta V/36. Likvidacijska firma: kakor doslej s Pristavkom: »v likvidaciji«. Podpis firme: Likvidator podpisuje ‘kvidacijsko firmo samostojno. .Likvidatorju se naroča, da izvrši in J^kom enega meseca izkaže poziv up-mkom v smislu § 91. zakona o družbah *o. z. Bkmino kot trg. s0dišče v Ljubljani, odd. III., dne 18. avgusta 1934. Opr. št. Fi 773 - Rg C V 89/2, * 897. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 25. avgusta 1934. Besedilo: Delniška družba pivovarne Union. Izbrišejo se člani upravnega sveta Kosler Ivan, dr. Puc Dinko in Terček Franc, vpišejo pa člani upravnega sveta: dr. Pestotnik Pavel, profesor v pok. v Ljubljani, dr. Luckmann Friderik, odvetnik v Ljubljani, dr. ing. Vidmar Milan, profesor v Ljubljani. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 24. avgusta 1934. Fi 791/Rg B I 34/40. * 898. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 18. avgusta 1934. Besedilo: Jugoslovanske teks