2095"-*^ PoStno tekoČi račun St. 24. St. 1. V ttorlcl, dne 5 jämurja «9*1. Posamezna Steu. — 20 stotink. Letnlk IT. -fc-tja v Gorki vsak Če- "ek opoludne. Velja za !o leto 12 L, mesečno 1 za inozemstvo 16 L. Na očika brez doposlaue na- Tv'ce se ne homo oriraTi. «'.mezne šlevUke stanejo razprodaji 20 stotink :iništvo: Ulica Vetturini ^prava ul. Vetturini 9. Rokopisi ^e ne vračajo. Ne- frankirnna pisrna se rie spre- jemaj». Oglasi, katere je treba vnaprej plačati, se računajo po dogovorn. fidaja konsorci] »QoriSke Straže<. Odgovorni ured- nik: Franc Novak. Tiska: »Narodna Tiskar- ni« v Qorici, ulica Vet- turini štev. 9. VaünU Ud Ualvvtlt''* i i Zopu je lcto 7ax nami. S to številk-o | "astopi »Straža«.- četrto leto svojega živ- 'ifcnja. Ne venvc, če se godi katcremu otro- iku tako bridko, čc inu prcde tako trda že i v zaeetku, že vdetinskih lctih, kot naše- j mu listu. — Otrok ima navadno vsaj svo- ¦ jo zlato mater, ki zanj skrbi z vso ljubez- ; n!io in ga neguje; mater, katero drugi spo- štujejo ter ji priziiajo pravico do otroka. : In naša Straža? Tudi za n]o skrbijo lju- beče — rckli bi materinc roke ••— toda, ko- ; liko drugih neljubcčih rok je. ki strežejo '-. ttmu našemu utroku, naši ljubi Strazi po ^vijcnju. T'e nam nepriiaznc roke hi aaš ; 'jst, nasega Ijublicnca, najraje zutrle, uni- ; ci'e; rade bi videle, da bi »zginil, da bi ga j 1[c bilo več. I Dragj naročniki in priiatelji lista, za- | pj to sovr.ištvo, zakaj to zalezovanje na- ! Se Se male Straže? Zakaj? Sa.i že sami i veste. Zato ker je to naš list, ker je dose- \ u&i he naš ©dim list, edino pcditičro gkisilo ; ¦soriških Slovencev. — | ' Neliotc se elovek, ko tr- nreiiiišljnic ! sW>mni na mogočnega kralja Hercda, ki '"'"t'ganja in zalezujc revno Dete v jasli- : 'Cah. Cemu ta bojazen velikih in m /^cčnih | ~~ l>rcd malimi in skromnimi?! j I'oda vse to nas no sine strašiti! >Tl>- ; 11111 treba se privadit\ sprva sicer ts;H'O | gre« _ liravi pesem. Tt velja za našo j ^tražo«, ravno tako koi: za rcj'jne prei-run- ) ! : — ^nJ vcmo vsi, da ima v.^aka do- bra in r>cstena stvar ob.'io nasprotnikov, Ker »tam ima že vrag svoj nos zraven«. j y1 kaj nam je bolj pri sreu, k;ii nani jc Ijnb- j N jn dražje, kot ono, ki nas ie stale trnda ; .j11 znoja, za kar sm(x tvejjali svric- ;mctjc j 111 sveje življenje? Koliko smo morali tr* } Peti med vojsko in še sedaj rnvnn zato, \ J*er snw s teh krajcv doma. Trda ravflo j Ker smo ra.d.i svoje rodne zeuiljc toük"- ¦. Picstal], ravno radi te^a nam je srclnj ta- ! ko Ijuba in draga — kupljena s solzami in \ krvjo — kot nikdar poprej. I Kolikc TrirJa in beja, koliko skroii in i Kniotiiih žrtev je imcla Straža v pre- ] tekleni letu! Lahko si vsaj nekaj tega j Prcdstavljate, ako premišlite pok'zaj v ka- ! terem smo. Povedati sc- vse to ne da. Tudi j f>j ne bilo moško in častno, d'ii bi sedaj ja- öikovali. Danes glecUmio na vse to s po- ttoscin in zadoščenjein. 1 Naredili smo, kar smo v danih razme- | rah motrii, čc tudi bi marsikaj in marsik.ie • j"adi drngače. Večkrat smo tudi menili da j 'e: ^ainet b^'lia kct žamet! j Ce bi bil kedc pri tern dclu in boju — | 5loccr malo manj kot krvavem — kakorsi- j z^!bcdi lahko aii tudi smrtno ranjen — ne Dhu-Pajmc! »Kajti tudi če poderc strela Vr" sore stoječo j^lko, j^ozd vendar osta- Re in razklana in ožgana jelka zapusti se- ^e, iz katcrega zrasejo n-cva drevesa. Ta% jo rnislim jaz o ncvaniostih in bojih, ki me >akajo. In zato pojdem svojo pot, tudi če [ne zadene ista usoda, kot jclko vrh "-ore«. p- To so besede mcža. ki ima pred "seboj lasno začrtano pot, moža ki ve, da so na- i t^a in cilii, za katere se bojuje. vredni (ah ^v. To bedi tudi naše prtpričanjc v tern '¦zini — to bodi naša tolažba in naŠ up! Največja pomoč pri tcm delu za list Rarn. je bila sladka zavest. da Ti, drago |°v. Ijiidstvo, ljubiš ta list, da smatraš ^tražo« za svoiega otroka, ki jc sad tv-or !e^ telesa in ima s Teboj dclež Pri brid- ,.°stih in trpljenju. Zato smo Ti, drago JUdstva, iz srea hvaležni za vso to ljube- .en in požrtvovalnost za Stražo. Ljubezen ^ Ijubezcn, požrtvovalnost za požrtvo- ..ainost — to ostani naše geslo pri delu za st tudi za naprej! i Nekateri naših so Rledali »Stražo« n^'äm bolj od daleč. Mnim ie bila preveč, iriiRini premalo — katoliška. Rojaki! ^dvsem jc list takšen, kot sc sotrudniki. no^a.ije pa ne smemo pozabiti. da je s^praza« skupno glasilo vseh: Ooriških slovencev, ki liočejo tudi v Italiji živeti vC!t Sjovenci, enakepravni z drugimi sodr- ,,avljani neslovenske narodnosti. Da to I^Sežemo pa je treba medsebojnega po- ^P'ienja, vzajemnega, smotrcnega delo^ ¦T^Ja, cdinosti. Mi hočenio rešiii svoj rod m^arodnem in go^podarskem cziru — a 5j. n° Podlago za oboje nam nudi — vera. ivr**s° v tcm z nami cdini tudi nasprolniki P^^'Uiskega svetovnega naziranja, da na- ¦BQ> ki hoče, živeti, mora imeti stalno etič- uo podlago. To nam potrjujc tudi zgodo- ; vina in dclovanie raznili narodov; kot i vsaka liiša tako potrchujc tudi vsak n'arcd ! in gospodiir gotov fundament, na katere- ga šcle lahko naprej zida. Vzemimo na- šcmu ljudstvLi vero in zidali homo na pe- sck. —- Rojaki! Le v cdinosti je naša re§i- | tev, a v needinosti naša gotova poguba! i Ne zabimo na to in ravnajmo se po tern pri delu in pri »kritikovanju!« Iz doyedanjega delovanja in iz ravno povedanega je uamen lista že več kot jasen. A ham jc znaii'C, drago ljudstvo, d:i nuio čita.š in se zanirnaš, kaj in kako jc pri nas - - in drugod po svetu. Zato uljudno \abirno vse, da cimnrej (bnc-viio.o/irriniu se na novo naročiio na »Goriško Stražo«, ter obenem dopcšljejo naročnino za leto 1921. Žclimo in vabimc. naj se list:»: okle- wejo tudi oni naSi bratje, ki so nekdaj spa- duli pCid deželo kranjsko. Do sedaj so ime- li gotove razlcge, da so drug.ače ravnali. Toda po Rapallu so ti razlogi padli Zato- rej, tlragi bratje. pozdravljeni pri skup- ncm delu za' naš narod — za naš list. Da prihranite stroške in sitnosti sebi in upYn- vi. jc najbC'lje, da placate — če morcte — naročnino za celo leto naprej. Na deio to- rc] 7ii sveto stvar! Obris uslave kraljevine Halije 1 U^,i.ci\no pravo ali ustavo imenujemo enc določbe, ki zagotavljajo državijanom politična in oscl-na prava. No glede na to n. pr.. da smo irncli v avstrijskem osnovnern zakonu zagotovlje- na najbolj cbsirna prava, poscbho kar nas ! najbolj zanima, pravo uporabe nasegai je- zika v šoli in uradu, smo videli, kako raz- lično so se tolmačila ta dcločila ustave v, \ posameznili slučajih. Najsibo ustava šc ta- I ko lepo napisana, ako sc pa ne izVršuje o- I ziroma akc se izvrštiie le v gotovi smcri, ne iwsiane ista živa beseda ampak knjiga I v arhivu. j Dandanes, ko so socijalui problemi : pereča dnevna vprasauja, nima us cave» o- ne inotfočnosti, kct jo je iinela v prejšniih lctih za dobc »prosvetljenja«, ko so se pra- vicc, pridobljene v ustavi, iniclc Selc za- četi izvaj^ti. Statut oziroma j>o nase ustava oli os- nevni (fundamentalni) za.kon kraljevine I- talije datira z dne 4. marca 1848 izza dobe kralja Karla Alberta. Glavna načela tega zakona so: Vera. Rimsko-katoliška vcra jc edi- na vera države. Ostala veroizpC'vedanja sc trpijo ali tolerirajo, kakor dolcčajo to posebni zakeni. Posebni zakon je kraljevi dekret z dne 29. marca 1848. ki določa za pripadnike /Jdovske vere, da uživajo vse državljanskc pravice obenem s pravico, da morejo doscči vse akademične čnsti; kar se tiče gcjenja njihovc verc in njihovih jvol se nič ne «zpreminja. Zakon z dne 19. junija 1848 utriuic, da razlika v veroizpovedanju nc tvori izklju- čitve od uživanja državljanskih in politič- nili pra\ic in od pripustitvc k civilnim.in vojaškim sluzbam. Poznejši kraljevi dekreti sc tičejo v prvi vrsti takratnih (ne sadanjih) novo- osvojcnih ozemelj. V njih sc določa popol- na enak'ost pripadnikov vseh veroizpove- danj brez razlike v pogledu uživanja in izvrševanja državljanskih in političnih pravic in sposobnosti do javnih uradov. Italija je kraljevina, monarliija t. j. vlada jo vladar. N a r o d ii o s t. v p r a š a n j e. Kar nas najbolj zanima, so jezikovnc pravice, ki naj bi bile zajamčene državljanom različ- nih narodnosti, kakor je bil famozni člen 19. bivšega avstrijskega osiiDvncga zako- na. O tern ne najdemo v statudi ničesar, ker Italija, je nacijonalna. narodna drzava, t. j. dr&wa, ki je obstojala iz pripadnikov italijanske narodnosti,. in nc država na- rodncsti, kot je bila Avstriia. Edino doloc- bo, tičočo se uporabe jezika najdemo v čl. 62, ki pravi,da je italijanski jczik tiradni jezik obeli 'zbornic, da pa je dovoljena o- nim članorn zbornice iz onili krajcv, kjer je v rabi francoščina, posluževati se tega jezika. Analogno temu sevedai bode treba, *) S posebnim kraljevim odlokom je usta-va sedaj razširjena tudi na naše po- krajine. da dobijo naši pesianci, ko bodu izvoljcni, i pred uajvišjim fo.rumom kot je poslanska ! zbcrnica —¦ nc govorim o senatu — pra- vico, da sc izražaju v svojern; matcriner.i jeziku. To je cna najenostavnejših pravic, ki je uveljavljena v cclern svetovnem I paiiamentarizmu. : Zakonodajno oblast vrsi skupno kralj | in obe zbornici: senat (višja zbornica) in j poslanska zbornica. Pravice, ki prestojajo k r a 1 j u, so slcdečc: a) jc vrhovni glavar drzavc; | b) iiajvišji vojskovodja; j c) Mklepa mirovne, zavezniške, trgovin- ske in druge pcigodbc. O vsem tern mora obvestiti obe zbornici. Pri po- godbah, ki obremcnjujejo državni proračun, pa je treba za veljavnost odebritve obeli zbornic; č) deli pravico potorn sodnikov, potrja zü.konc in jih razglaša, pomilošča in izprcminja kazni, predlaga zakone. j Ta pravica pristcja tudi obema zbor- nicama, pbsebno glede nalaganja jav- nih brcmen; P r a. vice d r ž a v 1 j a n o v: | a) vsi državljani brcz razlike naslova in stanu so cnaki pred zakonom, u/ivajo enaka državljanska in politična prava in ima jo dostet? k vse in civilniui in vojaskim eastern; b) osebna svoboda jc zaj'tmccua; c) hisna pravica je nedotakljiva. tiišna preiskava se sm.e izvršiti edinolc n.'i podlagi zakona; č) tisk jc svobeden. toda z zakonom se j določa. kako se onemogoči zloraba. 1 Za tiskanjc sv. pisma. katckizma, li- j turgičnih knjig in molitvenikov je j potrcbuo d^.vcljcnje škofa; I T \ sakorsna lastnina jc nedotakljiva. Iz- jeme so v javno korist; e) pravica zborovanja (brez orožja). Zborcvanja na javnih krajih so pod- vržena policijskim zakonom; ; f) nobena davščina sc nc more naložiti i ali iztcrjati, ako tcga nc dovolita obe zbc.rnici. Glede pravice združevanja nc omc- nja ustava ničesar. Obveznosti so obče in zapopadene v posameznih zakönih. V ustanovi so obširna določene pra- vice kralja in kraljeve liiše. posebno v slucaiu nicgove ncdoletncsti, smrti in na- sledstva. Te določbc so pa akoravno jav- ncpravne bolj notranja zadeva kraljcvf hiSe. Tudi določbe, zai>opadenc v ustavi o senatu. ki sestoji iz clanov, starih nad 40 let in imcnovanili v necuneiencm Stevi- j lu od kralja za doživetje iz različnih ka- ! tegorij, in v poslanski zbornici. sestavlje- j ni iz poslancev, izvoljenih po volilnem za- ' konu, so bolj odrcdbc, ki se bodo pojasnje- vale po volilnem zakonu. i Cjlede sodnikov dcloča, ustava, da so j nepremakljivi na njihovem sedežu, ko so j dovršili tri leta sluzb'e. ! Važen je cl. 70. za današnje razmere, ki določa, da se morajo sodnije, tribunali in sodniki, ki žc obstoje in so žc postav- ' ljeni, obdržati. Nihče ne more biti odvzet svojemu navadnemu sodniku, tudi sc nc morejo postavljati izrednm sodišča. Raz- pravc v civilnih in kazenskih zadevah soi javne. Tolmačenje zakonov pristopji sa- mo zakonodajni oblasti. O razdelitvi države na d'ezele (pro- vince), ckraje in občine odloča poseben občinski oziroma deželni zakon. O tern ustava ne določa ničesar, akoravno bi J moralo biti to bistven del ustave, ker u- • stava mora določati ustroj drzave, ali je ta centralističen ali decentralističcn» av- tonomen ali federativen, t. j. ali se vsa državna oblast osredoitoči v državni vla- di ali pa se odstopi dezclnirn vladam pre- | ccjšen dclokro^, kjer same določajo y do- ! značencm jim delokrogu končnoveljavno, I ne da bi jim centralna vlada mogla ovreči i njihovc sklepe. Takim deležnim vladam j se lahko doda dežclni zbor, kateri sklepä I v njihovem delokrogu, in tedaj imenuje- • mo te vlade avtonomne. Če pa sestoji dr- i žavna oblast iz posameznili dcželnih vlad, i ki so v vsakcm oziru popolnoma samostoj- | ne, tedai se govori o federativni ali zveznl i državi (kot je n. pr. Severna! Amerika ali j Švica). ) Nadalje določa statut, da se yojaski nabori urejajo po zakonu. Drzava obdrži svojo zastavo. Vitež- ki redi se obdrže, kralj postavlja neve in jim prcdpisuje pravila. Naslovc plcmstv« obdrže oni, ki imajo do tega pravico. Pralj podeljuje nove. Nikdo ne sine prcjeti odlikovanj, naslovov in pekojnin od ino- zemskc oblasti brez kraljcvega dovoljenja. Italijanska ustava je nastala v letu 1848, tcdaj ko jc bila borba med absolu- tizinoni in konstitucijonalizmcm ostra, ko sc je bil boj rued Avstrijo pod Radeckim in Italijo za svabodo in ujcdinjcnje eclega italijanskega naroda, Na one dneve naj se ozirajo oni, ki hočejo s svojq umazano gonjo proti našemu življu uriičiti one idea- le, za katere so se.borili njihovi predniki. Dr. O. Državne podpore obči- nam. Vcjna vilira, ki jc divjala skozi dve Icti z najhujšo ljutostjo v naši dczcli, jc o- iTiajala tudi trdno podlago, na kateri je v ¦predvojni dobi slonela vsa uprava naših občin. V trenctku, ko so bile naše hiše razdcjaiie, naša polja uničena, vinogradi Gpusiošeni, travniki poteptani. v trenutku, ko je moralo nase ljudstvo nastopiti ncgo- tovo pot v temno begunsko življcnje, ta- krat so bila tudi cbčinskini upravam naše dežele izpodbita tla za redni obstoj. Doklade na neposredne davkc in one na državno užitnino vina. rnošta in mesa so bile našim županijam gUivui vir dohod- kov, s katerimi so pokrivale stroškc svo- ; je uprave. S tern, da so bile vasi razdeja- \ ne in izpraznjenc, je ta vir moral sam od I scbe nehati, in velik del našili zupanstev bi moral radi tcga v V^ih 1915. 1916 in- 1917 zupreti sveje ur^c in ustaviti vsako delovanjc. Kakšna Skoda bi bilo to za,1 prizadeto ljudstvo. Pa tudi državna upra- j va sama bi hudo občutila na lastni koži : ronianjkanje županstcv oziroii«:» iiiiln:vo I ncdelavnost. Mcrodajni činitclji pri vlad- i nisi in sainoupravnih oblastih so to uvi- deli in zaceli tukoj razmotrivati, kaj naj sc ukrenc, da se odstrani pretcča nevar- n-cst. Uspeh teh pogajanj jc bil ta, da je bivša državna oblast sklenila nakazati vsem izpraznjenim in od vcjne prizadc- I tirrf občinam naše dcžclc primernc prcduj- j me (pravzaprav podpore) iz svojili sred- stev in tako omogcxiti nadaljno delovanje občinskih uprav. Prcdujmi oziroma pod- I pore so se smatralc kot nckaka od- škcdnina za doliodke, ki so jih županije izgubile vsled vojnih dogedkov, in so sc morale uporabljati lc izkljucno zit pokri- vanje upravnih stroškov (tajnistvx?, pisar- na, potnine, itd.). Znano nam jc, da je preccj nasih-ob- čin izkoristilo to ugodnost, a mnogc1, pre- Imnogo jih jc, ki niso imele in nimajo nič od tcga, dasi sc jim je takorekoč deuar me- tal v hrbet. Čigava krivda je to, nočemo razmotrivati, Ugotovljamo le na splosno, da so takratne oblasti pri nakazcvariju teh podpor pestopale kar najbolj svobodo- ljubno. Oktcbra 1918. je avstro-ogrska rno- narhija ncliala obstojati. Povcljništvo čet, ki so zasedle nase kraje na podlagi pre-' mirnih pogojev, je prevzelo vso upravo v svoje rokc. Mnogci se je lnahoma izprcmenilo v javnem življe- nju. Po prizadevanju komisarijata za sa- jnoupravne zadeve v Gorici, ki je slcpil na mesto razpuščeiaega dezelnega zbora in odbora, pa je tudi zasedbena oblast priznala načelo, da je treba od vcjne po- škcidovanini in izpraznjenim občinam do- voljcvati še nadalje podpore oziroma pre- dujme, kakor jc to delala bivša vladavina, ako sc jim hoče zagotoviti redno poslo- .vanje. Ostalo je v tern oziru torej vse pri starem. le da jc nova oblast zahtcvala, da morajo ¦županstva.-svcje_ prošnje za pre- dujm primcrno oprcmiti. Žalibog pa mora- mo zopet ugotoviti, da so tudi sedaj naše cbčinske uprave ostale pri starem. Če smo dobro podučeni, je tekom 26 incsecev, kar je naša dežela pod sedanjo upravol, le krog 10 slovenskih občin prosila za ozna- cene prcdujme. Vse te občirc so dobile^ kar so zalitevale. Dcnar se jim je nakazal kot podpora za izostale dohodkc na do- kladah k neposrednim davkom za> tisto upravno leto, za katero ie 'bila prošnja ylozena. Iz pC'jasnil, ki so nam bila dana na pristojnih mestili, lahko rečemo, da tudi sedanja oblast nc postopa prestrogo pri ¦¦ reševaniu teli stvari. Poudariti pa iiioramo, da se naše ob- črnc premalo brigajo za slične zadeve in da opuščajo vse lepe prilike, ne da bi se Tilti skušale okoristiti z njimi. Koliko je županij, ki so vsled vojne prišle ob glavne dohodke. koliko je župa.n- stev, ki bi rada zahtevala, da morajo ob- činski nslužbenci vrsiti svojc službo tudi \r današnjih razinerah za isto malenkostno pfaeo kot so jo v predvojni dobi, kolikc» občin, lie vršj popolnoma svcjc doiznosti z izgovorom,; da jim primanjkuje sred- stcv; a da bi prosile pomoči, ki sc jim nu- di, (ega pa ne. Rajši životariic naprej v i veliko škodo svojih olv;y.nov. - ...Ppzivljamo županstva prizadetih ob- čin, da pri ugotc'vijanju proračunov za leto 1921 upoštevajo goren jo možnost in napravijo polrebno, da si izposlnjcjo ozna- čcne pcxrpore o-zircma prcdujme. Zadcva je za našc obeinske upravc velrke važno- sti, vsled čcsar je treba, da se vzame z vso resnostjc v pretrcs. Nič obupavanja in zatoavljanja, zavi- hajtc si rokave pa z iiovim pogiimom na lieio, ki niora roditi uspeh, ako je le količ- ; kaj dobre volje v nas. Dopisi. — Iz Vrtojbe. Slovenska: Čitalnica, ki je morala na Stcfanovo c-pustiti priredi- « tev sveje vcsclice vsled proglasitve oh- sednega stanja, naznanja« dr,t se bo pred- stavljala Jurčie-Ccsnikova narodna i^ra v petili dejanjih »Domen« v n edel jo'due 9. januarja 1921. Začetek cfo 3 uri popoldne. Sodelujejo tudi goriški pevci. — Pociprite nas z obilno udeležbo pri oranju ledine na izobrazcvalnem polju. — Naši gozdi. Z veseljem opažamo, da so se po nekaterih krajili vendar ljudje spametovali in neliali z pnirn nepremišlje- j Him prodajanjein gczdov. To bo gotovo i dtloma tudi :«speli ini^'g^ časopisja in [¦¦:[- govarjanja razumništva. Prcd kratkim mi je rekel neki niož: »Oh zakaj nisem tudi jaz poslušal naših listov? Danes, ko je gozd posekan, šele vem, za koliko so me opeliarili!« In tako bo tožil še marsikdo, ako nas ne sreea vseh pravočasnci pamet. — Bodirno opre'ni! Ta klic se širi po- vsodi, a zdi se mi. da ga vse premalo po- slušamo. Po deželi je vse polno koinand j za napravo novili pcslopij, ki zelo rado po- I strcžcjc. Kje bo do1 r-ek. si lahko mislimo. Samo en slučaj naj jiavedem, ki se je do- godil na Bovškcni. Neki gospodar se zač- ne pogajati s tako komando, da mu pepra- vi porušeno hišo. Komanda naredi prora- čun za 54 tiscič L. Prav nič noče odjenjati. Gospodar se skesa in začne sam dclati. Izposodi si denar in naredi vsc tisto zn 12 tisoč !ir. Kupil je vse sam in plačai delav- ce; zidovi so nanireč še stali. Če bi bil šel dotičnik tern ljudem na limanice, bi bili vknjiženi na vse premezenje, kajti pri vsem preudarjaniu nismo mogli naraeuna- ti, da bi dobil mož vee kot 30 tisoč lir voj- ne od?.kodnine. In še to v n.ajboljšem slu- čaju. Drugih 24 tisoč bi ostalo tedaj vise- čih in posestvo bi šlo v rokovnjaSko ma!- Jio........ Vprasamo: Zakaj vlada ni izplačala do sedaj še niti ficka vojne odškcidnine? , ¦Odgovarjamo: Zato, da bodo v tem cüsu njeni »lačenbergarji« ogulili naše prc- zaupne ljudi do kosti. Italija dobi tedaj vojno odskcxlniim, mi pa — neplačan račun. — Planina pri Vlpavi. (Fra.n2iška Lavrenčič f) Ravno ko je sla k zatonu polna Iuna na leto^njc divnokrasiiD sveto- dansko jutro, je šlo k zatonu tudi življenje na.še občespoštovane Lavren^iSeve mate- re. Frančiške Lavrenčič, staroste naše župniie. Dtsegla je čilega zt'.ravja in sve- že^ra dulia za današnje neugodne čnse nc- navadno starost develinoscmdescüh let. Po devetinpetdesetlet. srečnem zakonu Ji je unirl prve dni svctovnc vojno Ijubljcni mož Matija. Imela jc sedem otrok, ki so So zdaj vsi živi in katerih je eden, Janez, zna- ni in za krščansko organizacijo slcivensk. naroda, kakor se posebej za gospodarskl razvoj kranjske dežele mnogozaslužni dc- kan kamniški, bivši dexclni poslanec. (Ka- kor se čuje, je postal sedaj infuliran pnSt novomeški.) 2al, da vsled ncujrodnih po^t- nih in drugih jtilijskih razmer ni mogel pri- ti sin-duhovnik. da l)i izkazn.l zndnio ("nst njej, ki ga je peljala k oltcrju. Pogreb je bil ob veliki udeležbi ljudstva, ob zvoku žalostink, ki so je zapeli domači pevci tcr ob asistenci sosednih gospodov zupnikcv nad vse ganljiv. zadnje slovo je gov.ri^ runjki ob odprtem grobu v imenu -edsot-' nega sina-prošta domači zupnik Maier- hofer. — S Krasa smloi prejeli sledeči dopis: »Ljubljanska družinska pratika« ie tudi pri nas zclo razsirjena. Ima pa za konec de- ccmbra veliko napako. Soboto pred R^- žičem so izpustili, dbdali pa en dan preveč \7 leogreša agil- nost prizadetih krogov, ki bi moralj vse bolj hiteti z zidanjem his in — cerkve. — Ceiö poletje so sezidali komaj dve — pri- vatni hiši. Upamo, da nas nova vlada ne bo prezirala, aanpak da nas bo res podpi- rala in čuvala. - Iz Povirja. {Pretep v cerkvi). Pri božični poluočnici je pridrla v cerkev druhal pijanih železniških delavcev laške narodnosti in motila pobožnost s svojim ne človeškem vedenjem. Svarjenje in zmirja- nje od strani cloinačinov je zbudilo silen pretep. Par domačih fantov \i bilo pri tern j ranjenih z nožem po rokah. Ljudstva se je f pclastil, videvši ta dogodek. silen strah. : Vse je vrelo ven po stranskih vratih in skozi žagrad. Seveda je bil vecidcl prazen J strah. Vsak si je namreč predstavljal v t tem liipu nekaj grozn-ega. Umevno je pač, } da se človek y cerkvi, kjer je sicer vse j tiho, prcstraši bolj ne'go kjer koili. — Kam j smo prišli! | — Ponikve. Due d. decembra 1. 1. je umrla v Rakovcu Marija Laharnar roj. Dcbravec s P'cnikcv st. 96. Stara je bila 83 let. Bolehala je delj časa, v postelji pa je bila skoro leto dni. V bolezni je mnogo trpela pa je šla po zasluženo plačilo. Dra- ga tetav počivaj sladko v Bogu, ostalim sorodnikom iskreno si>zalje. — Vatrcslav. —d Po pomoti je bilo izkazänih med darcfvi 12 L naročnine za g. Jožcfo Trk- man in 12 L za g. Jurija Kobal iz Pod- krajy.. — Saida {francosko ozemlje). Sloven- i ski mladeniei pošiljajo slovenskim dekle- | tern, liiladeničem, očetom in materain iz daljnj-ega tujega ozemlja iskrena voščila za božične praznike in novo leta Upanao, da si prihodnjo U:to za božične praznikc podamo zdravi in veseli roke v pozdrav in voščiio. Voclja V. Batič iz Oscka, sluga Peršič Josip iz Sempasa, Just Rijavec iz Crnič, Milosevic lv. iz I^ule, F. Nedvet iz Skrilj, V. Rcmec iz Žabelj. ! ' — Slovenska Benc^ija. Tu pri nas je = postavljanje spomenikov padlim junakoTn i na dnevnem redu: se lahko reče, da rasejo I kakor gobe po dcžju. Skoraj vsaka občina j ima svojo spominsko plosčo, sedaj pa na- meravajo postaviti v Šcmpetru zelo velik ¦spornenik za vse padle beneške Slovence, dočim so v Barnasu že preskrbeli letno j ustanovno sv. mašc\ Tcmu tekrnovanju se j bode čudili naši bratjc ob Soci, med tem \ ko smo mi skozi in skozi skeptični, ker vemo, da postavljajo omenjene spornen ike živi v cast... «amill sebe, namreč zato ker le na ta način se more dospeti do... križca! Dne 16. decembra so imeli v Bar- nasu prvo ustanovno mrtvasko mašo za vse padle beneške Slcivence. Barnaško pevsko društvo je mojstrsko izpeto bodisi latinsko mašo kakor tudi neko slovensko nagrobnico. Shižba božja je končala z so- nato »Marcia reale«, na f'rgljah. — — Nova jugoslovenska vlada. Nova jugcslovenskA \rliida pod prucsedni^tvom g. Nikole Pašiača, je sestavljena tako-Ie: Predsedstvo in zunanje zadeve: Ni- kola Pašič, (radikalec); notranje zadeve: Milorad Draštcvič, (demokrat); finance: I K'-sta Sfojanovič, (demokrat); pravosodje in konstituanta: Marko Trifkovič, (rad.); ' poljedclstvo in vode: Velizar Jankovič, j (rad.); prosveta: Svetozar Pribičevič, (dcm.); šume in rude: dr. Henrik Kriz- Ali ste obnovili na- ročnino za „Goriško :»: , Stražo" ? :-: man, (dem.); promet: Jcca Jovanovič, (rad.); pošta in brzojav: dr. Slavko Mile- tič. (rad.); trgovina in industrija: dr. Ve- koslav Kukovec, (dem.); agrarna refor- iiia: Nikola Uzuncvic (rad.); soeijalna po- lüika: dr. Milivoj Jovanovic, (dem.); voj- na in mornarica: general Branko Jovano- vic, (izven strank). Ncrvo ministrstvo je polozilö prisego dne 2. t. m. MinJstrstvu za vero, prehrano. narod- no zdravstvo in javr.a 'Jel.i osta»:e.io clna- njena zastcjpnikom m.in);;:'i stran!'., ki vs- tupijo še v vlado. I^o doseženem spor-izu- mti med radikalci in dtmokrati se raz- pravlja najbolj c vprašanju, katere strarh- ke se še priJ.ru/:jo K'jiciM. Izvej". k^lku- lacije so za enkrat razun komunistov in Radičevcev tudi hrvatski zajedničarji in Koroščeva skupina. Pač pa bodo vstopili gotovo muslimani. ki dobe ministrstvo za narodno zdravje. Na neki konferenci med dernokrati in racMkalci ic bilo sklenjeno^ da se mesto dö- sedanjih pomočnikov ministrov uvedejo po vzoru zapadnih parlamentarnih držav v važnejših niinistrstvih državni podtaj- niki, za katere bodo imenovani parla- mentarci. Dosedaj sta dcločena kot demo- kratska državna podtajnika: doktor Tom- ljenovic za notranje ministrstvo in dr. Gregor Žerjav za finančno. — Stroge odredbe proti komunistom v Jugoslavs. V Jugoslaviji 'je bila izbruh- nila v slovenskih in bosanskih premogo- kopih stavka, ki je trajala n'ekaj časa, ne du li bilo prišlo do ka.kega sporazuma. Stav- ko so povzročili ko.iuinisti. Policija je paz- no sledila celemu gibanju in 'Jognala, da so hoteli razni prevratni elementi izzvati v državi revolucija, ki naj bi spravila vlado v roke komunistom. Zato je vlada takoj odredila stroge ukrepe proti k'Cfmunistom in razpustila njiliove organizaeije, zasedla wjihove sedeže, zaplenila njihove arhive i« izvedla pri glavnih voditeljih stanovanj- ske preiskave. Našla je mnngo obtežilne- ga materijala. Kljub tein odredbam so se poskušali v nekaterih krajih komunisti u- veljaviti kot n. pr. v Kreki, kjer so usta- novili — sovjetsko vlado. Tarn je prišlo med komunisti in med orožniškimi patru- Ijami do krvavih spopadov, v katerih so komunisti ubili tri orožnike. Po tem do- godku je vcijaštvo obkolilo vas in aretiralo kakih 50 komunistov. Razun v Banjaluki so se delavci po večini že vrnili na delo. V Zagrebu je bila v znak protesta proti vladnim edredbam 24urna stavka. Vsled dogodkov je prišlo med jugoslavenskimi komunisti samirni do razpora in to zlasti v Srbiji, kjer so trijc kcmi-.nistični po.slan- ci prijavili svoj izstop iz strauke. = Za spravo med Jugoslavijo in Bol- garsko. Neki angleški list poroča, da je bolgarski poslanik v Londonu prosil Ita- lijo, naj-posleduje, da pride med Juoslavijo in Bcilgarsko do zopetriega zbližanja. List pravi, da je to zbližanje toliko bolj verjet- nc\ ker je jugoslovcn-ska vladä odpoveda- ia zvezno pogodbc z OrLko, glävncna- sprotnico Bolgarske. - Vojn.a uied reško državo in ItalJjc je končana. Dnc 31. decembra 1. 1. je bila sklenjena med obema državama na se- stanku ebojestranskih zastopnikov v Opa- tiji pogodba. V tej pogodbi priznava reška država rapalsko pogodbo in se zavezuje izprazniti otckai Rab in Krk in Skolj Sv. Marka. Vse vojno brodovje, trgovske 1h- djc in ves voini materijal, ki je last Italije, se ima vrniti. Vsi legijomirji, ki ni;-,o r:.\š'-i državljani, se f;dpustijo. LegijonarH prič- nejo ostaivljati Reko z današnjim dncni. Vsak dan se bodo odvažali s tremi vlaki, vsak vlak z najnmtij 300 možmi. V mrstii ostaneta samo dva bataljona mestne brambe, ki že obstejata.. Ako bi pa mesto zelelo, pridejovmesto italijanske vojaške oblasti in oddclki kr. karabinjerjev. Otoki se začnejo izpraznjevati istotakd daTies. Kakor smo že zadnjič poročali, je predal D'Annunzio vso oblast reškemu übcinske- inu svetu. — Izgube v bojih za Reko. Vladne čete j imajo 17 mrtvih (2 častnika, 3 orož. marša- lc. (•) crožnikov in 6 alpincev); 120 ranje- nih (15 častnikov in 105 vojakov). Legijo- narji pa so izgubili 18 mrtvih (3 castnike, K podcastnikfi'V in 9 vojakov); 50 ranjenih (7 častnikov in 44 vojakov. Med civilnim prebivalstvom sta dva mrtva in 10 ranje- nih. Poslednji so žrtva ekspkizij pri raz- streljevanjn. mostov. I — Bethmann-Hollweg, bivši nemški I državni koncelar, je umrl. Bethmannu se i pripisuje nemalo krivde na izbruhu sve- j tcivne vojne. On ie bil. ki j-r iziavii. ko so I nemške armade na zločinski način napaid- ! Ic Belgijo in kršilc s tem njeno nevtral- ! nost, da so mednarodne pogodbe ^nje pa- ' pirja. -- Ogrcmne številke morünega; oro- ž;a. Nemčija jc dosedaj izročila zavezni- k€in 41.000 topov, 163.000 strojnic, 2,800.000 ročnega orožja, 25.000 zrako- plovskih motorjev in 16.000 zrakoplovov. Nemčija pa z izročitvijo vs-ega tega lnate- rijala še ni zadrstila dolcčbam mirovae pogodbe, kakor pravi antantav Dati bo morala še mnogo več, ker grozi antanta sicer z nasilnimi sredstvi. Domače vesfi. r Goriška Straža z a I. 1921 stane: C e 1 o 1 e t n o 12 Lir, mesečno 1 L i- r o, z a inozemstvo celoletno 16 Lir, posamezne številke stanejo 20 stcitink. P1 a č a t i j e treba n a pr c j! Da ne bo radi plačila in dojwsiljajtija lista nikakega dvoma ali nesp'Onizunra na- znanjamo: 1) da se na narc-čila brez do- jxjslane naročntne nc bomo ozirali. 2) da po tretji številki lista ustavimo posi- ljatev istega vsakemu (dosedanjernu wäw ročniku), ki bi ga ne bil še plačal. — Raz- rnere nas silijo k temu -- ako hočenio li- stu dobro. Sicer itak ni to za stare naroč- nike nič novega. — Radi trenotnega o- groninega dela pri upravi —- radi stavke pri paSti gin }c še več — uljud.no prosimo, nyj nam c. narc-čruki morebitne i» a pake oprostijo, a ponavljajoče se naznanijo. Naročnina naj se pošilja: Uprava O o r i š k e S t r a ž e, O o r i- c a. — ^ Profesor Anton KržiČ umrl. Vi Ljubljani je umrl kanonik in profesor An- ton Kržič. Pokoin:k je znan kot mhidin- ski prijatelj. Urejeval je mladinska lista »Vrtec« in »Angelček«. Več časa je bii odbornik »Slovenske Maticea. Nekatere njegove spise je objavila Mohorjeva druž- ba v svojih wVecernicah«. Pok. Kržič ima mnc'go zaslug za slovenski narod, ki mu chrani časten spomin. -f Srnrtna kcsa. V San Rcmu ie pre- minul naš rojak, g. Edmund Hrovatin, za- sebni uradnik in bivši učitelj. Pokojnilc je iz znaue goriške družin». N. v m. p. Pre- ostalim uaše sožalje! -\- Nov odvetnik. V Oorici je odprl c.dvetniško pisarno naš rojak dr. Vladimir Orel, ki je bil svojčas tajnik v Kramarje- vem ministrstvu v Belgradu. Novi odvet- nik ima svojo pisanin v Trgcvskrin dotriu. + Izjemno stanje deloma odpravljeno. Oeneralni civilni komisarijat v Trstu na- znanja, da je s 1. januarjein t. l. znpet do- voljeno kroženje avtomobilov in koics ter prodaja bencinai. Osebni promet na U- licah je dovoljen do polnoči in iavni lo- kali so zopet lahko držijo normalncga t;r- nika. Omejitve pa ostanejo neizpreme- njene glede zborovalne pravice in veljav- nosti crožnih listov. Preventivna cenzura za časopise odpade. + Stavka srednješclskih učlteijev je k ¦nčala. Vlada jc pozvala »Zvezo srednje- | volskih profesorjev v Julijski Benečiji«, da. • j imenuje za vsak šolski ckraj zastopnike v I komisije. ki koncno določi pravno in go- '¦ spodarsko stališče uCitf.-I.itv. Ob encm je vlada dcvcliia profes-orjenr in ,supleiitcm y ter ck:finitivnim učiteljem, ki so v kakein, cinevnem razredu posebuc. draginjsko do- j kiado. Dasi s tem se ni vstreženo učitclj- j skin? z-ihtevam, ie jzvrševalni odbcT 5kle- ! nil, da preneha stavka. 3. t. m. je pouk zo- I pet pričel. I -\- Tudi pošta! Tukajšnji odvetnik Or. i Oabršček je pcslal dne 27. novembra t. 1. dopis n;t nekega svojega klijenta v liomcu p. Breginj. Te dni mu je bilo pismo vrnje- no. Na pismu je uradnik, kateri jc ekspedi- rpl pismo na goriškem poštnem uradu, na^ slikal pcleg besed »Hcmec« in ^nrotlini« po en v])rasaj in zraven zapisal: Unghe- ri»! pismo se je seveda podalo rut daljno' pot, katero mu je predpisal zemljepisnii strokovnjak g-e'riskega poštncga uratla, a te dni se je vrnilo, opemljeno z neko ogcr- sko opazko in besedo »retour«. — Ta slu- čaj nam kaže, da se vračamo v tif.tc pr^d- zgodovinske case, ko na goriški ix>šti n-iso hcteli pcznati nasih slovenskih krajev. 7, dolgimi boji smo jih pripravili do tega, da so se naučili naša slovenska imena — a glej, že vse skupaj zopet pozabili! Tricfeset let so vedcli, kje je Breginj, sedaj pa tega ne vedo več. Čudc-vita je pač moč italijan- ske kulture in svobode! Mi smatrano ta dogodek za ilustracijo najnovejših Oiolitti- jevih lepih besed — kar n?m ka/.e. kaj nam j€ pričakovati cd te pravicoljubne vlade. Ne bomo pa nikdar odnehali r-rotc- stirati proti nasilju in proti krivicain, ka- tere moramo trpeti.'Pozivamd rojake.naj se poslužujcjo' slovenskega jezika Še na- prej in sc vsakemu. posamczneum slučaju pritözijo na poštn-o ravnateljstvo v Trstu, nam pa v^ak sliičaj sporoee. "4- Veselo novo leto voščijo po »Puc- kern Prijatelju« istrski dijaki v Karlctvcu vsem Jugoslov. v Istri. Trstu in Oorici. -f Poštna nablratnica v Trnovem pri Kobaridu se s 17. januarjem zopet otvori. Imela bo dnevno zvezo s pošto v Kobarf' ' du potom avtomobila Sv. Lucija-Boveč. ^F SvarHen vzgled. Nekje z dcžole je prišla mlada Slovenka v Oorico, da si kaj prisluži. Službo je dobila v neki tukajšnji slašeičarni, ki jih kar lnrgoli po mestu. S -službo pa je dobila seveda tudi mnojjo ča- stilcev. Dasi najbrže ni znala več nego par tujili stavkov, se je kmalu udala slad- kim zapeljivim besedam in razuzdanemu življenju, ki jo je bolj vcselilo nego po- Stciut služba.1 Toda vesclje je bilo kratko. Nekcga due se je zavedla, da si je nalezla strašiio spolno bolezen. In konec? Prcd par chievi so jo potegnili pri Podgori mrt- vc j/, Seče. Obup jo jegnaj v prczgodnjo, žalostno snirt. Slovenstfa dekleta, naj Vam lx; t(! zopct svarilen vzgled. ¦i- Vojaške reserve. Iz mncgili kraii-v eujemo pritožbe. da se klatijo za vojašt- voni koncesijonirane vlačuge najslabšega kalibra. Pc ccstah in barakab se vicliio pri- zori, ki so v navadi najbrže le v kaki afri- ški koloniii. Ker zadcva to javno moralo. opozarjamo zlasti županstva, da take slu- oaje ncmudoma javijo pristojni oblasti in zahtevajo odstranitev. K}cr bi pa to ne iz- tlalo, ima županstvo nad takimi osebami pravico iždati tiralnico. Tudi to je kuga, ki Rrozi nužcinu narodu s pogubo. Premisliti )e treba, da opazujejo to tudi otroci. -f BUJe. Prih. nedcljo dnc 9. t. ra. priredi »Pevski. zbcr« v Biljah ob 3. pop. v dvorani gospo. Solerja vcselico s Me- ciečim yporcdom: 1. »Krasen pogled«. dvo- giasni otrcški zbor s spremljevanjem glo- soviria. 2. »Srce človeškc«, dvospev s sprcJTiljcvanjem glasovirja. 3. »Pogled v nedolžno okc«. prizcr s spreinljevanjem triglasnega zbora. 4. »Gospodične in de- kleta«, kuplet v dveh zborih s spremljeva- vanjcm. glascvirja. 5. »Pri znamenju«, ¦"^voRlascn ženski zbor s sprcniljevanjem glasoviria. (>. Mutasto gledališče. 7. »Vo- jaci na potu«, moški zbor. 8. »Ošabna Ur- ika«, kuplet s spreinljevanjem mešanega zbcra in glasovirja. 9, »Naročilo«, mešan ^bor. -- Izbrane so najlepše pesmi, prizo- ri in kupleti našega domačega priljublje- nejsa; skladatel.ia Vinkota Vodopivca. Due- tc in kupletc sprenilja na glasovirju skla- datelj Scim. Pričakuje se velika udcležba. f Razpis natečaja. Civilni komisari- Wt za tolminski politični okraj — zas: :>a- joč okrajni šolski svet — ¦ razpisuje v ;- slu okrožnice z dne 22. septembra Is 2n. št. ^21-8848 izdane po Oeneralnem civilnem Komisarijatu nateeaj za izpraznjena dcfi- nitivna učiteliska mesta na Ijudskih šolah tolminskega političnega okraja s sloven- s^im učnini jezikom: 1) Stalno nameščena učiteljica na dvo- ali večrazrednih^ šolah v Bovcu, "Berginju, Cork nein, Cessoči, Drežnici, Kobaridn, Podmclcu, Sedhi, Son, 'lolnii- nu (dve mcsti), Žagi. 2) Učitclj-voditelj na dvo- ali večraz- retlnili »olak v:Berginju, Cerkncm, Cež- "soči. Volčah, 2agi. 3) Stalno riameščen učitelj na dvo- ali ycerazrednili šolah v: Bovcu. Cerknem, folminu. 4) UČivelj-vcditdj na enorazni šoli v: Bcrrjani, na Bukovem, v Oorjali, Iderskem, Kalu, Kamncm, Kredu, Lazcu, Logu, Lo- •gjeli, Lomu, Novakili, Orehku. Otaležu, Pečinah. Planini, Podbeli, Poljubinu, Ponikvah, Robcdiščali, Rutih, Slapu, Snra- sti, Starcmselu. Sred. Logu, Ster/iščih, Sebreljali.,Tribuši, Trnovem, St. Viškigo- n. Volarjih. Zadlazu, Hudajužni, Zakojci, ^aknžu. 5) Potovalni učitelj-voditelj na šolah *}}'*'. Lazu-Cadrg, v .lajferščih-Karnici. .lev- sceku-Ravnah, Palici-Verliu. Selo-Logu, reniljinah-Lojeh, Vrsnem-Krnu. Place in pravico izvirajočo iz takih ¦niest, določa deželna postava za Goriško- GradiŽčansko z dne 20. julija 1914, št. 24, daije okrožnica Osrednjega urada za no- ve Dokrajine z dne 8. jamiaria 1920, št. 118-05010 b ter kcmečno ona okrožnica, ki jo jc izdal generalni civilni komisarijat za Julijsko Benečijo dne 12. oktobra 1926, St. 3220-10345. K natečaju so pripuščeni samo učiteljt Julijske Bcnečijc, preskrbljcni z vsposob- ¦'Ijenostno diplomo, kot jo zalitevajo posta- ve in sedaj veljavni pravilnik. Oni abiturijenti normalk iz starih po- krajin, ki bi se tideležili natečaja, ne da bi dosegli poprej vsposobljenostne diplome Pri kaki izpraševalni kcmiisiji za nove po- krajine. se bodo vzeli v poštcv le začasno podelitev onih mest, ki b\ ostala tudi po ^olcičitvi natečajev še vedno prazna. Udcležniki naj prediožijo okrajneanu tohninskemu šolskemu svetu do 31. de- cembra svoje prošnje, opremlj. s krstnim listun, domovnico, potrdilom o brezhib- nein politično-moralnem obnašanju, z iz- jarvo uradnega zdravnika o telesni sposob- nosti, s tabelo o kvalifiki in sicer vdvojni- ku. ter z listinami glede učnih nastovov in odlokov prejšnjih imenovanj. Imenovanja zaičnejo teči s 1. januar- iem 1921. Okrajni šolski svet si pa pridržuje Hravico, da odredi prclozitve. povzročene 'vsled imenovanj med tekočim šolskim le- toin ali pa ob nričetku p. šolskega leta, ^ako da bi ne bilo moteno redTio didaktičn0 '¦Poslovanje šcJe. Ako se kak učitelj namerava poganja- t\ 7-:\ več mest hkrati, mora za vsako vlo- ^iti posebno prošnjci Prošnje začasnih poročenih učiteljic se za sedaj ne morejo vzeti vpoštev. Civilni konnisar Predsednik okrajnega šolskega sveta Giordano. H- Naše šolske knjige. Prejeli smo in-pb- javljamo: Založništvo in spisatelj »Zgodo- vinc- Italijc« (učit. V. Bandelj) sta se z ozi- rom na sedanje neznosne gmotne razmere staršev šolocbiskujočih otrok odločila, da znižata een-o knjigi od Lir 4.25 na Lir 3.20 in to na izključno korist slovenskih šol. Zato se slavna šdska vodstva vabijo, da poskrbe za nakup potrcbnih iztisov gori- omenjenc knjige, katerc sc uspešno upo- rabljajo kot pcmiožna knjiga od 4. šol. leta dalje. Knjiga je odobrena od Osrednjega u- rada za Nove dežele tcr z novemberskim odlokcm Cen. civ. kcm. št. 312-10702 uve- dcna v slov. lj. šole Julijske Benečije. Naročila je nasloviti sa: »Prcdsedni- ka odbora za sestavo učnili knjig, g. Da- neu-a v Trstu -— šola na Ovardeli (Sv. Ivan). i- Za naše sirote. Sirote iz »Julijske Beuečije« so se vrnile sedaj iz Strnišča na Stajerskem v domačijo. Mnopfo je mej nji- mi velikih siromakov — otrok brez očeta in matere. Jugoslavia jih je sicer z vsem opremila, jim dala za sedaj vso obleko in perilo, a treba ba zanjc skrbeti tudi v bo- dočnosti, treba bo skrbeti za zadostno hrano, da otroci ne shiraja Ker smo si z ustanovitvijo »Slovenskega sirotišča« v Oorici naložili skrb za naSo zanemarjeno deco, obračamo se na vse premožne rodo- ljube naše dežele, naj zacnejo spet pedpi- rati naše podjetje kakor pred vojsko. Za- vod v Oorici sicer ni še otvorjen« a p-cd- pirati moramc. sirote že sedaj. V kratkem bomo sklicali inercrdajne činitclje na posvetovanje. da se določi vse potrebno za otvccitev »Slovenskega; siro- tišča«. To delo je človeško-ljubno krščan- skr.1 delo, a hkrati tudi narodno delo. Zato ne smemo odlašati. Pokažimo v dejanji, da tudi v novih razinerah ne odnehamo cd kulturnega de- la mej slovenskim ljudstvoni. Darovi, ki jih prosimo za slovenske sirote, naj sc pošiljajo Slovenskemu siro- tišu v Oorici, Scski most 28. Vodstvo »Slovenskega sirotišča« v Oorici. 4 »Slovenska dijaška zadruga v Br- nu« se najtopleje zahvaljujc vsem rodo- ljubom v zasedenem ozemlju, ki so res po- žrtvovalnc! podpirali nabiralno akeijo ter s tem pripomogli tudi k izboljšanju gmot- nega stanja visokošolccv-beguncev. O bo- žičnih praznikih bode pobirali nekateri člani zadruge dobrovoljne prispevke ip prosimo za izdatno podporo. — Odbcr. + Pozabljeno je bilo na trg sv. An- dreja v večernem vlaku iz Oorice v Poü- brdo en zavitek (2 kg) sveč za Ponikov- j sko cerkev. Kdor je vzel zavitek iz vago- f na od Sv. Lucije do Podbrda, je naprošen, | da ga1 vrne proti povračilu stroškov. Po- 1 sebno se apelira na sopotnika, ki se je vo- zil do Orahovega, da sporoči, ako.kaj ve o zavitku. Sveče oiziroma pojasnila; naj se pošljejo na naslov: Ignncij F3isk, cerkov- nik, Peuine. p. Slap ob Idriji. „G0RIŠKA STRAŽA" v vsako slovenska t. Kniiževnosf. — k Slovenska Matica v Ljubljani, ki je bila 1. 1864. ustanovljena s pomočjo i>o- žrtovalnih rodoljubov, da bi pcispcševala slovensko znanost in literaturo, se je raz- vila pred vojno v naš prvi kulturni zavod in je vestno vršila svojo dolžnost. Ob ča- su vojne pa je bilo njeno premcrženje kon- fiscirano in njeno delovanje ustavljeno. Matica je sicer dobila po vojni svoje pre- rnoženje nazaj, a danes je v primeri z da- našnjimi cenami njen kapital tako majhen, da ji je nemogoče razviti ono delavnost, ki bi bila p-otrebna glede na naš sedanji položaj. Zato se obrača Sl. Matica do vseh prijateljev Jugoslovanov, da se zopet združijo cikolo nje in ji omofeočijo nadal- nje delo. — Matica je vložila ves svoj 6c- nar v zemljevid slov. ozemlja, ki se rav- üokar tiska. S tem lx> ustr-egla nasi d:ivni želji. To delo boi delalo cast Matici in slov. narodu. Zemljevid bo stal 80 krön. Vabi- mo vse Slovence, naj si ga naroče, že se- daj, da se jim pošlje takoj, koi bo gotov — Matica si je ustvarila nov program. Iz- premenila se bo v veliko narodno založ- noštvo, ki bo izdajalo kar največ za naš 'narod potrebnih in primernih knjig. Na zadnjcm občneni zboru je bil izvoljen nov odbor, v katerem so zastepani naši naj- boljši kulturni delavci in priznani finanč- niki ter narodni gospodarji, ki bodo po- skrbeli, da dobi Matica za svoje delo krep- ko podlafeu. Za nov začetck pa potrebuje sredstev. Zato vabimo vse svoje prijate- Ije, da pristopijc k Matici. Bil bi žalosten dokaz naše uarodne brczbrižnosti, če bi radi slabih gmotnih razmer Matica ne mo- gla delati. — Letna članarina ie zvišana na 40 krön, kar zmore danes vsakdo, temu primernc je uredila svoj knjizevni pro- gram. Za prihüdnje leto izide: 1.) Spome- nica, t. j. spominska knjižica, ki bo obse- j^ala zanimive podatke o ustanovitvi Mati- ce, važne zgodovinske spomine in kultur- ne dogodke, ki so žnjo v zvezi. V Matici je zakopan kos naše zgodovine. Ker 1. 1914. ni mogla slaviti svoje 50-letnice, bo podala s to knjigo kratek pregled svojega razvoja ob času, ka stopamo na nova po- ta. 2.) Zabavno knjižnia), ki bo obsegala izviino slovensko delo. 3.) Se eno knjigo, ki bo tudi obsegala domačc delo. 4.) Knji- go z znanstvenimi spisi, z ozirmn na da- nasnje tiskarske cene bo nudila torej Ma- tico naravnost velik knjizevni dar. Spom- ninio sc, da so Slovenci v najtežjih časih podpirali Matico ne glede na to. kaj bodo prejeli od nje in tako so ji omogočili oni razvoj, ki ga je dosegla pred vcjno. Zato naj sc Sinatra vsak p(;klicanega, da sode- Iuje. Zbirajtc clane v svojem krogu. Cim več bo članov, tem bolj bo mogla Matica delati. Le ako bodo člani storili svojo dolž- nost, bo mogla Matica pestati to, kar nam mora biti v razvoju nove slovenske kul- ture. — Poleg rtdriih bo Matica izdajala. tudi izredne publikacije. Za ta izdanja ima Matica že pripravljene r&kopisc: prevod velikega romana Dostojevskega »Idiot« i. dr. Izdajale se bodo pesniške zbirke (pes- mi P. Oolje), mladinske knjige (otroške pesmi ge. Vide Jerajeve) i. dr. Poileg tega se pripravlja pregled juoslcvanske litera- ture itd. Vse to delo bo mogla Matica le s pornočjo svojih clancv. Zato se spomnite ob novem letu 1921. Slov. Matice in pri- stopite k nji kot član. Redne knjige Slov. Matice bedo izšle prih. leto. Naj bo leto 1921. drugo ustanovno leto Slovenske Ma- tice. — Odbor. Vprašanja in odgovori. --o Raznim vprašalcem. Dobili smei še nekatera vprašanja, ki jih pa danes ne moremo edgovoriti, ker nam v naglici ni niogoče dobiti pcitrebnih informaeij. Vsled stavke so se nam namreč pismn: komaj se4aj vročila. —o E. S. — V. Pri finančnein referatu v Oorici dobite potrebne tiskovine, ki jih lahka sarni izpolnite, ali pa naprosite za to kakega veščega gospoda o priliki, ko ste v Gorici. Sicer pa vsebujejo vsa potrebna navodilaj tiskovine same. Samooibsebi je umevno, da lahko izpolnite tiskovine v slovenščini. Darovi. Za »Sklad Goriške Straže«: Spaca- pan^Miroslav, ker rnu je dcpadla juha, 5 L% Sjjacapan Franc, »kumc«, ker je polju- bil, 10 L. Tribušon Franc, ker je obeudo- val nove case, 2 L. Spacapan Vincenc, ker je molčal, 1 L. Klarnič Jožef. ker je mislil, da je njegovo viuq\, 1 L. Izgubljen sin, ker je doma, 2 L. Spacapan Franc in Amalija, ker sta naveličana zakona, 3 l. Spacapan Stefe, ker je kričal med zaha- \o ju-hu-hu, 10 L. Bajt Filip in Marija, ker sta volila nasprotnika erne kave, 3 L. Stric Stefe, ker kandidira" v sv. zakon, 1 L. »Diavolus Vagabundus« 2 L. Skara- .,bot Jcžef 1 L. Franc Loverčič. ker ima premočan bas 2 L. Vincenc »Sinijov«, ker je stopil Ančki na nogo, 1 L. Ob za- ključku s pesmijo »Lepa naša domovina« daroval Anton Spacapan 5 L. Skupaj 49 Lir. — Kanduth Stefanija, Ukve, 2 L, neimenovani iz Repentabra 10 L, veleč. g. župnik Pipan iz Renč 5 L, Nemec Le- nard., Bilje, 2 L, Očna. Pepina Bolko, ker našla torbico in kožuli, 10 L, Anton Jer- kič, fotograf (v prejšnjih številkah pomo- tema izpuščen) 10 L, Oregorič Ivan, Pr- vačiua, 3 L, Stefan Stekar, Ajdovščina, 26 L, neimenovani v Brjali, 3 L, dopisnik iz Cezsciče 3 L; g. Velikonja Anton, Sta- ragora, 8 L; v Soči pri Možincu so nabra- li gostje 40 L; »Koledarji« Bilje 15 L; Družba veselih Livčanov na Stefawcrv ve- čer v gostilni MateliČ nabrala 28 L; Cer- kvenik Mihael — Lokev pri Divači 5 L; Sorli Alojzija, trgovka v Tolminu, nabrala 10 L. Vsem darcivalcem iskrena hvala! —d Za »Slovensko sirotišče« v Oo- rici je daroval p. n. g. Anton Jakončič, ravnatelj Zastavljalnice in ž njo združcne Hranilnice, 50 Lir. (Toliko tudi za »Solski Dom«.)— Iskrena hvala in Bog plačaj! — d Za »Slovensko sirotisie« v Oo- rici: P. n. gg. Anton Jakončič, ravnatelj Zastavljalnice in Hranilnice 50 L (toliko tudi za »Solski Dom«), Ivan K'f'zuh, niizar, 20 L, Dr. Andrej Pavlica mesto venca naj grob blagopok. nadučitelja Antona Maca- rol-a 10 L, sodni svetnik Komavec 30 L. Bog obilo poplačaj! — d Za božičnico: Andrei Mav- r i č: 3 oblekce za decke, 2 para hlačk, 4 spodnje jopice, 2 spodnji oblekci, 2 para spodnjih hlač, 7 in zimske^a blaga (foršta- ; nja) in 2 para nogavic. — Pertot: 24 svinčnikov, 10 zaponk, 4 beležnice, 4 al- bume, 4 listnice in 97 zvezkov. — K u 1 o t: 2 para suknenih čevljev in 6 lesenih ko- njičkciv. P a 11 i c h - F e r f o g I i a: 4 zavojčke piškotov. -— H r i b a r - ti a- s 1 e d n i k i: 2 spodnji jopici. 10 nosnih rut, 5 in šiiona, 4.50 in blaga za moškc hlače, 3 m blaga za suknjice in 30.50 m blaga za c:blekce. — F u r 1 a n i: 2 para rokavic, 2 spodnji jopici in 2 šerpi. — V o- d o p i v i z: 3 pare nogavic, 1 par rokavic* 1 čepica, 1 šerpa in 6 škatelj kreme za čevlje. — Strukelj-Paludetto: 2 spodnji jopici, 2 predpasnika in 2 m blaga. -Wolf: J leseni škatlji, 1 škatla pisern- skega papirja, 48 svinčnikov in 9 kn.iižic. — R o I i c h: 8 spodnjih jopic, 6 parov ro- kavic in 7 parov oopat. — Fanin Ant.: 4 pare spodnjih hlač za dečke, 3 bele o- blekce. 3 šerpe, 3 čepice, 10 parov rokavic. 5 pare nogavic. ---- Terpin: 21 oranz, 28 sladkorčkov in 3 kg jabolk. — Vuga Just: 1 pelerino. — Lang: 1 čepico, 2 para nogavic. -- V e r z e g n a s s i: 3 rae- sne konserve. — Wokulat: 1 skatla igrač. P a t e r n o 11 i: 3 tucate svinčni- kov, 6 beley.nic, 6 škatlic barvane kredc. Horvat: 2 čepici.. — Linda N.: 4 pare nogavic. ¦— Q i o v. Cumar: 2 pie- tcni oblekci, 2 robca, 1 par nogavic, 3 kp. jopice, 1 par spod. hlačk. — B r u n o S a u n i g: 1 par čevljev. — Franc M a r v in: 2 m blaga, 1 par n-ojgavic.— O u 1 i a n a Bo n n e s: par rokavic, nekaj igrač. Krainer: 3 pare nogavio. -- Ziani: 2 spodnji jopici. — ManticQ: 3 tucate svinčnikov, 1 tuc. mila. — Z a- k r a i š e k: 1 tablico, 2 pušici. 1 molitve^ ilik, 4 skodelice, nekaj svinčnikov, ročni- kov 6 spisovnic in 2 mapici. — Misers et Pinausig: 3 pare rokavic, 2 para nogavic. O scare Pascul: 11 m. ze- firja. — Cevljarska zadruga: 6 parov čevljev. — Slavka Brezigar: Nekaj starih oblek. — D i m i t r i j Dr u- f o v ka: 1 škatlo kock. ~ M i 1 a S t a n- k o: 1 tucat svinčnikov in 2 tuc. radirfc. — Belinger: 4 šolske zvezke. pnk- v a r n a k a t. t i s k. društva: 30 bclez- nic, 1 škatlo peres, 2?> tuc. svinčnikov, 1 škatla ročnikov, 6 map za zvezke, 15 knjig, »Bo! za mladi zob«, 10 pušie, 225 zvezkov in 1 škatlo radirk. — Drufovka A- lojzij: 6 parov čevljev. Susie: 2 čepl- ci. Suttner: 2 stiskalnici za kroin- pir. --MušicinPeršolja: 1 par čev- ljev. -— Mervic: 1 šklatjico prahu za zcibc., ščet za zobe, 1 milo. 1 ^lavnik 2 ščcti za čevlje in 1 za obleko, 1 za kremo in 1 škatlo kreme. —- Chebat: 2 para nogavic. — Wehrle: 12 razglednic, 10 map papirja, 2 beležnici, 1 blok, 1 albnni, () radirk, 1 cirkel, \2 peres, 11 svinčnikov, 12 rocnik'cv, 12 zvezkov, 1 igra. — Del P i er o: (Gosposka ul.): 9 m blaga (for- štanja). — Spazzapan: 2 zavojčka piskotov, 8 ocikoladc. Gemma N.: Stare oblekce. — Del Pi er o, K u m a r i n P c- blasio: 6 spodnjih jopic, 12 parov tra- gavic, 7 m blaga. Del P i e r o Lu d o- v i k: 4 m furštanja1. 2 spod. jopici. 2 para nogavic, 4 spodnje hlače. Bizjak: 6 Čo- kolad, 2 škatljici inand'olata. Vcnuti: 2 m blaga za suknjico. — M o r e 11 i: zavi* tek fig in 10 pomaranč. — O s b o t: zavi- tek piškotov. --- Be mot: škatla pisko- tov. — K r a i n e r v Raštclu: 4 tuc. noga- vic. ^- Lcigar: 5 steklenic črnila, 20 za- vitkov pis. papirja, 10 spisovnic. — Pick 3 pare rokavic. 4 sp. jopice. — T o m s i g: 2 šerpi, 6 parov nogavic, 7 parov rokavic in 6 sp. jopic. Kernel: 4 zavitke zdroba. — Trdan: 1 čepica. — De Bias: 8 za- ¦ vitko piškotov. — Re sen: 2 spod. krilci in 1 srajeka. — Kozman-Mih a e I 2 kozarca, 6 skodelic s krožniki. 8 zličk in dfcra podstavka. Li^tnica ure: >: pri „BELEM ZÄJCÜ" ===== v Gorici ===== Shajališče okoličanov in mešča- nov. Postrežba s svežimi do- mačimi, mrzlimi in gorkimi je- dili ter z izvrstnim vipavcem, bricem in s črnino. ==•-¦- —= Za obilen obisk se priporoča JOS. MOLAR, restavrater. W\M ZBEZG pspodopskiii I zsdpug in tmtw v Eorici registrovana zadruga z omejeno zavezo v Gorici, Corso Verdi 32f I. rtadstr., vtraduje vsak delavnik od 8. do 14; stranke se sprejemajo ledo poldneva. Na prodaj je pohistvo (mobilia) obrabljena, kakor: omare za obiekc. prcdelne omare, ponočne omarice, iimivalniki itd. Gorica, ul. Sv. Antona 22. Snrpimp qp dekIica za trs°v|- ^F^^J11^^5 öü no Uidi z dežeie. Mrana in stanovanje v hiši. F. Batjel — Ljubljana Stari trg št. 28. Po«L! sip)] P^or! Kdor želi dobiti najman] 1 vagon res ve- like trpežne ter fino glazirane tončene po- sode po nizki ceni naj blaijovoli javiti svoj nas!ov%V. PETERNEL-U Hotel Gržina Št. Peter, na Krasu. COLlEPÄNi :: :: :: Otyoritev trgovlne vsakovrstucga usnja :: čevljev Gorica, Riva Gastello št. 4 (na vogalu Slarega trga). Na prodai je v večJcm prometnem kraju tpgouina na drobno in debelo ust. 1827. proii. !9ll , udobno stanovanju, Iopa pro- storna skladišča, velike kl»>ti, ugodno za vinsko trgovino, zaiogo pive in goatilnišfco obrt. — Z»-aven aroiidirano poaealvo v dobrem stanju, lep vrt, pro- Btorni hlevi in sprave. Proda se vso skupaj ali tudi brez posestva! "^fl} Alojz Domicelj, St. Peter na Er. Kmečka hranilnica in pas. v Borjani registrovana zadruga z omejeno zavezo bo imela OBČNI ZBOR v nedeljo, dne 16. Januarja po hlagoslovu. Pregledovali in potrdili se bodo računi od I. 1915 naprej. I Radi preselitve vseÄ št. 120 nova hiša z zemljiščem. V hiSi se nahaja trgovina. Pogajanja istotam. FRANC MARUŠK Gorica, Trža^ka cesta št 1. Usoja si nazn^niti cenj. občinstvu v mcstu in na deželi da sem na novo otvoril mi- zarsko delavnico z vsem v to stroko spa- dajočimi deli, kakor stavbinska dela, po- histvo, i. t. d. V zalogi ima vedno na razpolago že izgo- tovljeno poliištvo iastnega izdelka. Za clelo jamči. Cene zmerne* Trgovine s creilli in usnlem na drobno in debelo z vsemi črevljarskiini potrebščinami. Sprejemata naročila in poprave. Pelikan in Beltram Zalog 103 pri Tolminu. Kro]aškega pomočnika sprejmeiu takoj HLEDE HiS-ARUi krajaški rnojster Št. Ferjan pri Gorici. CistokFYen „BIK". rujave švic. p^sme 18 mesecev star, je na prodaj pri Bone-tu Sv. Križ-Gegta. HRÄMILMICÄ IN P0S0J11NKA === v soveu ------ s'fclicuje občni zbor dns 16. januitfi'ja u župnisču h Böucu. DNEVNI RED: 1. Odobritev letnih računov od 1. 1914-19. 2. Volitev načelstva in nadzorstva. 3. Pogovor o združitvi obeli bovškiti de- narnih zarodov. 4. Slučajnosti. ODBOR. Odvetnik Dr. Vladimir Orel y Gorici ;:.:¦: da jg otvoril svojo olfetHisko pisarno Y Traovskem Dodib (pro«tori prejšne pisarne Dr. Treo) I. nadstropje. > TRGOVINA ^ TEOP. HRIBÄR - ^*m I if Corso YT.rdi si. 32. ^Kl ^ St priporočajo slsvnemu obcis^stvu v msstu in na d^želš za cbSIen obSsk. BLAQO SOIIDN O. GENE ZMERNE. Trgovina dvokoies in šivalnih strojev __ v _____^ sodni izvedenec Stoiril trg 9. (levo) - GOR1GA. piipcroča svojo bogato zalogo, šivalnih strojev, dvokoies, kmetfjskega orodja, k gramofonov i. t. d, ter si dovoljuje opo- J zoriti sl. občinstvo na velik dohod dvokoiesflf „PUCH" šivalnih strojev na izbero. »a^ Priporoča svojo mehanično delav- yß\ , nico za najrazlicnejsa popravila. ^T^ ZagotovSjatočno insoiidno postrežbo:* 1=1 ¦¦ ' 'I t i 3§fT Največja zaloga vsakovrstnega *VC Domači in tuji izdelkl! —-— Več sto posteljnjakov od 180 Lir naprej. ===== Za obilen obisk se priporoča Ant. BreŠČak, Gorica Via Cardacci 14 (prej Gosposka ulica). cm cro CO —a <=r> en» C3 CX3 CT3 CD = Tvrdka • Kuštrin