št 43 Cena 10 din Ptuj, 31. oktobra 1956 Letnik XI Ob 1. novembru Vrednota čJoveškega živ&jenje je v koristnoisti pasamezniika za &lcupo<3ist. Ko se leto za letom sfpcrrmjamo na pokojne s poseb- no slov-esnoBitjo na dae za- nje dol^očen, to ja na 1. novem- ber — je naš skupen spamrn po- svečen vsem tistim, pcikojnim^ ki so delali; m lumrM zst boljšo bo- dočnost svojega naroda in čil-cv^e- štva. Na štirih straneh spomenika v Pi »MorodiloosvobodINa borba je terjcilci 1,600.000 žrtev« žrtve, k: so padle za agšo osvo- boditev, so bile nosilke vzgiednih idej za vse človeštvo, ki naj b: prinesle svetu novo obliko živ- ljenja v sooialistfični družbeni sSoipnosti narodov. Tem /e<'ličast- nejSi pa je sipomin nanje, ker so se bojevali zs no^A svet v trenut- ku, ko so biile nazadnjaška faši- stične s^Me, no®:i!lot borcev NOVJ. Naš; odred: in br.gade so se sestradane ob po- manjkanju munioije, pogosto v silnem mrazu, prebijale na nove položaje. Polsg okuipatoria so se vojak: NOV borili: še z notranjimi sovražniki: četniki, ustaši, belo- gardisti. Vse strahotno gorje, ki ga je prizadejati fašizem nad našim na- rodom v ječah, taboriščih, na m-oriišo.h talcev — se je končalo pred trinajstimi leti, ko so na- predne sile sveta, med katermi so se v najtežjih okoliščinah bo- riri našli narodi v NOV — prema- ga;le fašistične sovražnike. »fo voših stopHijoli gradimo novo dražbo« Na dan 1. nvth tSstih, ki so v t«j herofjsie:. borbi daicgojev de- lo'vmega človeka. Šele na zadnjem mestu pa je s^icer tuda važna na- loga stanovan'j:skih skuipnosti, da ^'bijo tud: za pravilno gospo- darjenje & stanovanji in da da- jejo stroko\'no tehnično pomc< hi^snim svetcOT pri upravljanji zgradb in raznih fondov. Kot take so stanovanjske skup- nosti (samoupravne organizacije .ir pravno osebe. Ustanovitev sMnovanfske skupnosti Odiccanjs za ustanovrtv"; sta- novanjske skupnosti prepušč« osnutek zakona inčcdativi držav- ljanov, ki o tem odiločajo na zbo- rih volivcev. Na podlagi skJeps zbora volivcev ustanovi stano- vanjsko skupnost občinsk; Ijud^ ski odbor na seji. Občimkd Ijud- siki odbor je dolžan ustanovit stanovanjsko skupnost, če je zboa volivcev sklenil, da se naj sta- novanj,siko skupnost ustanovi. Kako velike naj bodo .stano- \'anjske skupnosti, prepušča osnu- tek zakona predpisom občinskegč ljudskega odbora, ki bo ob upo- števanju kpajev'nih razmer, po- sebno pa • gos.podar£kih pogojev :n stopnje razvitost-: posamsznčh obrAočij dotečiil konkreteno delov- no obmoCje m naloge vsake po- samezne stanovanjske skupnosti s potrebno elastačnost,]©. Področje stanovanjske skupnosti Za dosego svoijiih nalog bo lahko stanovanjska skupnost po novem zakon^j ratzvila vsestran- sko, zlasti pa še gospodansko de- jajvnosit. O^utek zakona namreč predvideva, da bo lahko stano- vanjska skt^jnost ustanavljala razna podjetja, obrti, delavnice, zavode in servise. Ljudski od'bor bo lahko dajal podjetjem, obrtom, zavodom in servisom še posebne olajšave, razumljfvo seveda v okviru svoje pristojnosti in fi- nančne zmogljivostii. Podjetja, obrti in zavod.- bodo morafli po- slovati oto splcenih pogojih, ki za nijiii ve4jajo. Zavodi, ki jrh bodo ustanavlja- le stanovanjske skupnosti, so lahko zavodi za preventivno so- cialno, zdravstveno in vzgojno delo z otroci, mladino; zavodi za dnevno zavetišče otrok; zavodi za prehrano otrok — mliadine; za^vo- di za fizično vzgojo, igranje in razvedrilo otrok in mladine; za- \'odi za socialno nepreskrbljene otroke in mladino. Posamezni za- vodi se lahko ustanove za oprav- ljanje dvoje aili več vrst social- nih dejavnosti. Posebna določila bi ve!jala za servise. Ti servisi so , zamešljeni kot poslor.ne enote stanovanjske skupnost;, k, naj opravl'jajo ne- posredne storitve gospodinjstvom na območju posamezne skupno- sti. Te storitve so namenjene tud za potrebe h-.šnim svetom in dr- žavljanom pri Tipravljenju in vzdrževanju in popravljanju sta- novanjsk-Ji zgradb, (Nadalje««!!^ sladO Obvestilo v zvezi z odloki Zveznega iz- Tršnega sveta o vskladitvi cen nekaterih artiklov so se pri po- sameznih gospodarsJiih organi- zacijah in zasebnikih pokazale te>nje /a zvišanje cen nekate- rim živilom, industrijskim in obrtnim izdelkom in uslugam. Take izjeme so sicer redke, ker je velika večina uvidela, da povišanje cen ni upravičeno. Zvezni izvršni svet je sprejel T tej zvezi tudi ustrezne ukre- ■»e, po katerih morajo občinski judski odbori uvesti na svo- jem območju evidenco in kon- trolo cen na drobno za indu- strijske proizvode in živila ter za storitve, ki so pomembne za preskrbo državljanov. Po odredbi Sveta za indu- strijo, trgovino in obrt Obč. LO Ptuj od >0. 10. 1958 cene žiril, gostinskih uslug, obrtni- ških izdelkov in storitev ne smejo biti višje, kakor so bile tta dan 50. 9. 195S. Zato morajo predložiti vse tr- govine z živili na drobno, go- stilne socialističnega in zaseb- nega sektorja ter obrtne orga- nizacije socialističnega in za- «?ebnega sektorja. Oddelku za gospodarstvo in komunalne za- deve Obč. LO Ptuj, najkasneje do 10. 11. 1958, v potrditev ce- nike živil, gostinskih uslug, obrtnih izdelkov in storitev s cenami, ki so veljale na dan "^0. 9. 1958. Potrjen cenik morajo imeti gospodarske organizacije iz prejšnjega odstavka stalno izo- bešen na vidnem mestu v svo- jem poslovnem oziroma obrat- nem prostoru. Vsaka lažna navedba cen r ceniku je kazniva. Za kršitev določil odloka Zveznega izvršnega sveta in odredbe Sveta za industrijo, trgovino in obrt so predvidene ostre kazni. Oddelek za gospodarstvo 'n komunalne zadeve Mladina se zbira v zadnjem času se o delu mla- dine v ptujski občini več govor.! kot sscer. Skoraj povsod so ž:.- vaihm predvolilni sestanki mladin- skih aktivov. Po vaseh razpratv- Ijajo na teh .9estankih tudi o za- družništvu, zlasta o volitvah v za- družne svete, v katerih naj bi bala v čimvečjem številu zasto- pana tud. roladsna. Starejši pone- kod podcenjujejo želje, načrte in. skrbi mladine, namesto da bi jo podpirali pri njenem prizadeva- nju in ji pomagailii s svojimoi iz- kušnijami, drugod pa je agledno sodelovanje. Letošnje miadijnske fcorrfer«nce so mnogo žtvahnejše kot prej^ja leta. To je razumljivo, saj je bilo letos mnogo akoij, v katerih je delala mladina. Letos je bil VI. kongres LMJ in VII. kongres ZKJ, ki sta dala m!ad'!ni nove nspotks za delo v naslednjem razdobju. Mladinke in mladine:, ki so bili v akcijah, so sedaj zelo agvin: tudrl v mladinskih organizacrjah. Razpoloženje v takih organizari poltičnem ter kulturnopro- svetnem delu. z. F. V M!HOYCIH JE ZOPIET GORELO Na doslej že nepojasnjen način je prišlo v sredo, 29. oktobra, cto-og 19. vre do velikega požara v Mihovcih pri treh gospodarjih, ki je povzročil do 8 milijonov di- narjev škode, saj je popolnoma uničili 3 gosif>odarska poslopja, nekaj kmetijskega orodja in ves pridelek, spravljen v uničen.h po- slopjih. V sredo, 29. t. m., zvečer so po kral^cočasnem brezpožamem raz- dobju v Ptuju in Kidričevem zo- pet zatulile sirene. Nad Drav- skim poljem v .smeri Grkovc je močno zažarelo nebo. Nad 300 ga- silcev iz Ptuja n iz vasi na Drav- skem polju ter iz Mar.bora je odhiitelo v akci^jo v Mihovce, kjer so gorete gospodarska poslopja Alojza KJanjška, Ivana Medveda in Ludvika Napasta in večji dei njihovega gospodarskega .nven- tarja ter letošnjega pridelka. K požarišču je pritekla množica vznemirjenih domačih .n bližnjih ■.•aščanov. S cisternam: iz Mari- bora in Ptuja pripeljana voda je zaiegla več kot voda domačih studencev, ki v Mihovcih hitro odpovedo. Nad 300 gasilcftv je PROORAM PROSLAVE 1. NOVEMBRA V PTUlU Zbiranje udeležencev ža-lne slo- vesnosti med 8.30 in 9. uro na Trgu mladinskih delovnih brigad. Odhod povorke s Trga mladin- skih delovnih brigad ob 9. uri na ptujsko mestno pokopališče. Godba na pihala DPD »Svobo- de« E^uj bo igrala žal<^tinke v povorki, pred začetkom in ob za- ključku slovesno.sti na pokopali- šču. Govor republiškega poslanca tov. Jareza Petroviča. Polaganje vencev in šopkov pred spomenik borcev, talcev in žrtev fašističnega nasilja na po- kopališču in pred spomenikom talcev zunaj pokopališča. Mestni odbor Z3 NOV Ptuj vabi predvsem svojce padlih borcev, talcev in žrtev nasilja ter član- stvo vseh množičnih organizacij, učence in dijake šol z učiteljskim in profesorskim zborom na čelu, naj se v čim večjem številu ude- leže žalne slovesnosti ob dnevu mrtvih — 1. novembra. ) Z obiskom državnega tajnika za zunanje zadeve Koče Popoviča v Lodonu smo zopet poutrdili na- še stališče o aktivni miroljubni koeksistenci. Čeprav imata deželi drugačno družbeno in politično ureditev, mi stremimo po tem, da bi utrdili dosedanje stike. V Ženevi se je končno začela dolgo pričakovana konferenca o prekinitvi atomskih poskusov. De- legatje so se že zbrali in v prvem trenutku bržda ne bodo prišli dalj kot do običajnih pozdravnih govorov in sprejemov. Kaj bodo dosegli v prihodnjih dneh, je tež- ko predvideti, ker sta dve glavni delegaciji, sovjetska in ameriška, drugačnih mnenj. Sovjeti zagovarjajo misel, da bi morali doseči sporazum o trajni prekinitvi poskusov, medtem ko zahtevajo Američani jamstvo, da bi z odpravo atomske oborožitve polagoma zmanjšali tud: klasično orožje. Sovjeti so v tem primeru v prednosti, kajti njihova klasič- na oborožitev je po številu in kvaliteti boljša od zapadne. Če Američani torej pristanejo sedaj na atomsko razorožitev, si odkri- jejo boke, tega pa se ne upajo. Če gledamo sedanje razgovore s tega stališča, smo skorajda lah- ko prepričani, da ne bodo dosegli uspeha. Kompromisna rešitev bi bila v tem, da se domenijo za eno leto. v tem času pa bi skušali urediti tudi vprašanje klasične oborožitve. V tem primeru bi bil dogovor, v katerem bi obe strani odstopile od svojih skrajnih sta- lišč, zelo primeren, ker bi bila to osnova za bodoče sporazumeva- nje na razorožitvenem področju. Dogotki na Daljnem vzhodu se niso bistveno spremenili. Kitajci obstreljujejo otoka še naprej, po- pustili pa so toliko, da delajo to vsak drug dan. Prej so izstrelili na Kvemoj dnevno po osem do deset tisoč granat, sedaj pa so število zmanjšali na pet sto. To je dober znak, ker s tem hočejo samo dokazati, da njihove po- nudbe niso znak slabosti, temveč pripravljenosti, da spravijo ta problem z dnevnega reda. Kriza je še v zraku, dobila pa je neko- liko drugačno podobo, od kar je Dulles vztrajal na tem, da bi evakuirali obalne otoke. Iz izku- šenj vemo, da je težko začeti spor, če si stranki nista enotni. Tako je tudi tukaj. Američani so za delno popuščanje, Čangkajšek pa bi rad gnal spor do konca. De Gaulleva politika do Alžira postaja vsak dan bolj jasna. S svojim zadnjim predlogom, da pridejo predstavniki FLN v Pariz, je hotel razbiti enotnost fronte in jih potem polagoma drugega za drugim uničiti. Njegov predlog je na prvi pogled zelo demokra- tičen in pošten, če pa pomislimo na to, da bi Alžirci morah priti v Pariz, kaj lahko razberemo ozadje. Prihod v Pariz bi pomenil kapitulacijo. Ferhat Abas je zaradi tega pred- lagal, da se sestanejo v nevtralni deželi, na primer v Švici. Franco- zi o tem seveda nočejo ničesar slišati. Kako in kdaj bodo našli stične točke je težko povedati. Ne smemo pozabiti, da de Gaulle svoje alžirske politike tako dolgo ne bo povsem odkril, dokler ne bo sedel na mestu predsednika republike. To pa se bo zgodilo šele v začetku prihodnjega leta, ker bodo novembra šele parlamen- tarne volitve. Zelo pomemben dogodek tega tedna je doknčan umik ameri- ških in britanskih čer ? Srednieaa vzhoda. S tem so zaključili eno obdobje nasilne politike. IZ ZG. PRISTAVE Dolgo časa se elektrifikacijska dela za Popovce, Zg. Pristavo in del Gorce niso premaknila z mrtve točke. Sedaj pa kaže, da bo drugače. Transformatorska hišica v Gorci je v surovem sta- nju že gotova. Kot kaže, bodo novembra postavljeni drogovi za nizko napetost, če jih bodo pri- skrbeli vsi tisti, ki jih še nima- jo in če bodo akontacije vplačali tudi zaostankarji. Novembra letos bi vsekakor morali delo nadalje- vati. ker vse prilike kažejo, da bo tako tudi najboljše. Občinska cesta na odseku od Drobniča do kovača je bila v izredno slabem stanju. To vedo vsi, ki so vozili ali hodili po tem odseku. Letos se je te ceste usmililo Kmetijsko gospodarstvo Podlehnik na p>obudo direktorja tov. Jureša, ki jo poslal spora- zumno z upravo KG Podlehnik na dek) traktor s prikolico in delavce, ki so v dveh dneh lepo nasuli omenjeni odsek ceste. storilo, kar je bilo v njihovih močeh. Varovali so ogrožene in dušili ogenj, kakor so vedeli m mali, da bi biila škoda čim manj- ša. Kako je prišlo do ponovnega požara v Mihovci^h. ho dognala komisija TNZ iz Mar ibora, k: vod- pre:skavo m raziskuje vzroke po- žarov v okraju. LAZAR MOJSOV VELE- POSLANIK V MOSKVI Z ukazom predsednika re- publike je bil dosedanji vele- poslanik v državnem tajništrn za zunanje zadeve Lazar Moj- sov imenovan za izrednega ve- leposlanika FLR.l v Sovjetski zvezi. Z drugim ukazom je bil Lazar Mojsov imenovan za iz- rednega veleposlanika v Mon- golski ljudski republiki. STRAN PTUJSKI TEDNIK PTUJ, dne 31. oktobra 1958 Izkušnje kmetijskih gospodarstev m kmetijskih zadrug Kmetijska zadruga Videm »V zadrugi je treba postaviti stvari na svoje mesto« VMemska kmetiijsica zadruga spada med t:ste zadruge v ptuj- siki občiini in na tukaijšnjem šir- šem ikmeitlijskem območju, ki so se pravilno Ictile dela in tud dosegajo poisnemanja vredne usipehe. Kako delajo in kake načrte imajo nam je pojasnil njen uprav- nik tov. Ma^kis Vaupotč. »V naš: zadrugi je bilo delo od 1952. leta dalje razdeljeno na trgovino z mešanim blagom in gostiilno, na od'kuip kmetijskih pridcCikov ter na pospeševalno s-lužbo. Začetek je bid težak, zdaj pa se stvari zadovoljivo razvi- Z ločitvijo trgovine in gostilne od posilovanja KZ je odpadla skrb za trgovski, in gostitoiški kader ter za tovrstno poslovanje, ki Sicer po notranji ureditvi zadruge po letu 1952 in po odpravi neka- terih nepraviillnosti ni povzročalo posebnih težav zlasti po izpopol- nitvi in izmenjavi kadra. Odkup kmetijekih pnidelkov in pospeševalna sliižba sta sedaj glavrni sikrb; Kmetijsike zadruge Vadem. S tem, da je zadruga nastaivila odkupnega referenta, ki ima opravka le z materiailom, ne pa z denarjem, je dobila zadruga po- poln pregled nad promeitom z odkapljenimd in prodanimi pni- delki in nad sredstvi tz tega de- lovnega predročja. Sedaj se ne metre dogajati, da zadruga ne bi vedela, komu je kaj dolžna in kdo njej kaij dolguje in kako doT.go. Z izgubami mma zadruga več skrbt, ker se je pred njimi zasigurada. Pospeševalna služba se je po- časi in siigumo raizvjjalla. Najprej se j-e urveljaviil ži^viinorejski odsek z nakupom 5 plemenskih merja- scev, enega celo iz Holamdije, ki so jiih dali v rejo p>ogodbenim rejcem. Interesentov za p>asemr- sko govedo je bilo vedno več. Kupili so pasemska teleta. Kmalu je hiilo pc^ kontrodo 20 plemen- skih krav. Nerodovitna živina gre v zakol. Hitro se je razvil tudi pospeše- vailni odsek, ki je poskrbel član- stvu cemsna, umetna gnojila in zaščitna sredstva. Land so naba- vni preko 10 ton kvailitetnega semenja, predvsem hiiihnidne ko- ruze in pšenice. Največje zani- manje je bilo za pšenico sorte bavanska kraljica in U!1 ter Ta- siilo. Iz Škofje Loke so nabavili: nad 3 vagone semensikega krom- pdrja. Več zadružnikov je biJo lani med tekmovalci za višje hektarske donose lin so do&egli 28.000 do 30.000 kg na ha. Krom- pir so škropili s traktorjem. Ima- škropiilin-ico za škroplj-enje krom- pirja in sadnega drevja. Uspelo jim je v vekici meri zatreti ko- loradskega hrošča in ta za nji- hovo območje ne pomen': več po- sebne nevarnosti. Za obnovo sadovnjakov so v zadnjih letih nabavilli on prodali 1000 do 2000 mladih drevesc iz Boštanja na Dolenjskem, ponudbo pa so dobili ceilo iz Slavonskega Broda in Prijedora. Zanimanje je predvsem za sorte jonatan, ko skopski kosmač, kanadko, zlato pa-ameno, londonsko pepiko in druge sloveče sorte, i-taro in mlado drevje so škropili proti kaparju. Za sadovnjake so tud'. dajali umetna gnojila, ki so jih zadružnik, raztrosili v sadovnjake v navzočnosti zadružnega stro- kovnjaka. Z nenehnim stikom s članstvom -.n vaščan: okoliških vasi, z do- sledno pomočjo začetnikom, s strokovnimi nasveti in z nadzor- stvom naid uporaibo umetnih gno- jil je uspelo vzbudiiti med član- stvom KZ zanimanje za napredno obliko pospeševanja kmetijstva, za pogodbeno sodelovanje med zadrugo in interesenti. V bodoče bodo vzeli v najem nekaj zemlje ^n se bodo ob na- daljnjem sodelovanju s članstvom lotili tudi pridelovanja hmelja. Vsako leto bo zadruga ipovečevala osnovna sredstva za 3 milijone din. Stremiijo za tem, da bi se opremili s pKArebn^^mi stroji. Za porabo teh bodo usposobili pred- vsem mladino. V haSoškem pre- delu bodo skrbeli za oibnovo več- jih kompleksov sadonoesindkov in vinogradov, na polju pa za uved- bo najdonosnejših kultur ob upo- rabi vseh agrotehnfčniih mer. Zdaj, v času odkupa mošta, se je zadruga zavzemala za čimvečji odkup mošta kljub težavam s sodi. Članstvo se je obračalo na njo v 2:vezi s cenami za mošt in drugimi vprašanji v času odkupa, kar kaže, da postaja KZ Videm gospodarski faktor v tem delu občine, ki se je z dosedanjiimii uspehi uveljavil in ki. ima vsa zagotovila, da se bo dalje razvi- jal v močan kmetijski, kombinat, ki bo skupno s KG Dravinjskj vrh stomil vse za napredek gospo- darstva tega območja an za dvig ravni tukajšnjjega prebivalstva.« Tudi v Ptuju avtomatična telefonska centrala Preteklio nedeJjo so predat' svojemu namenu novo poštno poskapj« v Ljutomeru. Otvoritve se je udeležil mod drugim tudi direktor PTT direkcije Ljubljana tov. Jože Gerbič. V krajšem go- voru je ob otvoritvi dejal, da predvideva direkcija PTT Ljub- ljana ureditev avtomatskih tele- fonskih centrali med drugim tudi v Ptuju, kot to predvideva per- spektivni razvoj telefonije v Slo- veniji. Po tem programu bi naj dobid avtomatično telefonsko cen- tralo tudi Ptuj s končnimi cen- tralam: v Kidričevem, Ormožu in v Središču s kapaciteto 1980 pri^ ključkov. Prav tako je predvidena ureditev avtomatske centrale v Ljutomeru, Radgoni in v Murski Soboti. Te avtomatske telefonske centrale bodo zajemaile vso se- verovahodno Slovenijo. Prav tako je predvideno, da bodo vse te avtomatske centrale povezane z Mari'borom in tako posredno z Ljubljano. Skupno število naročnikov v vseh pred- videnih centralah, razen Maribo- m, bo po predvidevanju direkcije PTT znašalo okrog 5100 naročni- kov tcl^ona, kar je več, kot je bilo telefonskih naročn/ikov leta 1939. Tega leta je imela telefon- ska služba ▼ Sloveniji vsega 4000 naročnikov, dočim jih je danes že 17.000. -jm Odredba o evidenci In kontroli cen na malo na področju občine Ptuj Po 5. točki Odloka o spre- membah in dopolnitvah odloka o evidenci in kontroli cen do- ločenih proizvodov (Uradni list FLRJ, štev. 39/58), na podlagi pooblastila Občinskega ljudske- ga odbora Ptuj, ki ga je spre- jel na seji Občinskega zbora in Zbora proizvajalcev 23. 10. 1958, in po 2. točki 26. člena Statuta občine Ptuj je Svet za industri- jo, trgovino in obrt Občinskega ljudskega odbora Ptuj na seji 30. 10. 1958 sprejel ODREDBO o evidenci in kontroli cen na drobno na območju občine Ptuj 1. člen Brez pristanka Sveta za in- dustrijo, trgovino in obrt Ob- činskega ljudskega odbora Ptuj je prepovedano gospodarskim organizacijam ter zasebnim go- stiščem in obrtnim delavnicam zvišati cene na drobno za in- dustrijske proizvode in živila odnosno gostinsko-prehrambne in obrtne storitve nad cene z dne 30. 9. 1958. Gospodarske organizacije in zasebna gostišča ter obrtne de- lavnice, ki so zvišale ceno na drobno industrijskim proizvo- dom in živilom, odnosno go- stinsko — prehrambnim ali obrtnim storitvam po 30. 9. 1958, so dolžne te cene znižati na cene, ki so veljale dne 30. 9. 1958. Odredba prvega in drugega odstavka tega člena se ne na- naša na tisto povišanje cene na drobno, odnosno cene sto- ritve, ki je bilo izvršeno po 30. 9. 1958 zaradi povišanja grosistične ali proizvodne cene industrijskega podjetja oz. tr- govskega podjeija na debelo, ki je dobavilo blago ali suro- vino po ceni, ki jo je povišalo skladno z določbami odloka o spremembah in dopolnitvah od- loka o evidenci in kontroli cen določenih proizvodov (Ur. 1. FLRj. štev. 39/58). 2. člen , Gospodarske organizacije in zasebna gostišča ter obrtne de- lavnice morajo o namerava- nem zvišanju cen na drobno za industrijske proizvode in živila oziroma za gostinsko pre- hrambne ali obrtne storitve vnaprej obvestiti zbornico, ki ji pripadajo po svoji glavni dejavnosti. Obvestilu je po- trebno priložiti dokumentacijo in obrazložiti vzroke, ki ute- meljujejo zahtevo po 'zvišanju cen. Zbornica mora poslati obve- stilo s svojim obrazloženim mnenjem o morebitni upravi- čenosti zvišanja Oddelku za gospodarstvo in komunalne za- deve Občinskega ljudskega odbora Ptuj. Oddelek za spodarstvo in komunalne za- deve pregleda razloge za zviša- nje cen ter obvesti o predlogu Svet za industrijo, trgovino in obrt Obč. LO. Ce da Svet za industrijo, tr- govino in obrt mnenje,-da zvi- šanje cene ni upravičeno, ne sme gospodarska organizacija odn. zasebno gostišče ali obrt- na delavnica začeti s prodajo blaga ali izvrševanjem storitev po zvišanih cenah. Ce gospo- darska organizacija oz. zaseb- no gostišče ali obrtna delavni- ca ne sprejmejo mnenja Sveta za blagovni promet v 30 dneh od dne, ko je Oddelek za go- spodarstvo in komunalne za- deve Obč. LO sprejel, preko ustrezne zbornice, predlog za zvišanje cen, lahko začne s prodajo odn. izvrševanjem sto- ritev po zvišanih cenah po tem roku. Gospodarske organizacije oz. zasebna gostišča in obrtne de- ^lavnice lahko zvišajo prodajno ceno na drobno ali storitveno cono brez predhodnega pritr- dilnega mnenja Sveta za indu- strijo, trgovino in obrt Obč. LO v primerih povišanja gro- sistične odn. proizvodne cene po 3. odst. 1. cl. te Odredbe, morajo pa istočasno prijaviti povišanje Oddelku za gospo- darstvo in komunalne zadeve Obč. LO Ptuj in ga ustrezno dokumentirati. Svet za indu- strijo, trgovino in obrt Obč. LO je pooblaščen prepovedati zvi- šanje, če ugotovi, da niso iz- polnjeni pogoji po tej odred- bi. 3. člen Svet za industrijo, trgovino in obrt Obč. LO lahko s poseb- nim predpisom omeji število industrijskih proizvodov in ži- vil ozir. gostinsko-prehramb- nih in obrtnih storitev, ki so pomembne za preskrbo držav- ljanov, za katere morajo go- spodarske organizacije odn. zasebna gostišča in obrtne de- lavnice pošiljati obvestila po 2. čl. te odredbe, upoštevajoč pri tem pomen, ki ga imajo proizvodi in živila odn. gostin- sko-prehrambne ali obrtne storitve za trg in za življenj- ski standard. 4. člen Gospodarske organizacije ter zasebna gostišča in zaseb- ne obrtne delavnice morajo v 10 dneh. po uveljavitvi te od- redbe prijaviti Oddelku za go- spodarstvu in komunalne za- deve Obč. LO cene na drobno za blago in živila odn. pre- hrambene in obrtno uslužnost- ne storitve, po katerih so pro- dajali blago odn. izvrševali sto- ritve na dan 30. 9. 1958. Oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve Obč. LO je pooblaščen, da v sporazumu z ustrezno zbornico omeji prijave iz 1. odst. tega člena na indu- strijske proizvode in živila odn. gostinsko-prehrambne ali obrt- ne storitve, ki so pomembne za preskrbo državljanov. 5. člen Gospodarske organizacije in zasebna gostišča ter zasebne obrtne delavnice morajo po 58. členu Uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovi- nah (Ur. list FLRJ, štev. 37/55), po 46. čl. Uredbe o gostinskih podjetjih in gostiščih (Uradni list FLRJ, 6/54) oz. po 24. čl. Uredbe o obrtnih delavnicah in obrtnih podjetjih (Uradni list FLRJ, štev. 5/54) označevati ce- ne za blago, ki ga prodajajo, in za storitve, ki jih opravljajo, na način, ki je v navadi v po- samezni gospodarski panogi. Ugotavlja se, da je na območ- ju ptujske občine v navadi označevanje blaga ali storitev na ta način, da se označujejo cene na drobno za blago, na- menjeno maloprodaji, z ozna- ko cene posameznemu izdelku ali istovrstni skupini izdelka v izložbenem oknu, kakor tudi v poslovnih prostorih, cene go- stinskim in obrtnim storitvam pa v cenikih, ki so izobešeni v poslovnih prostorih gostinske ali obrtne organizacije. Za obi- čajno označevanje na trgih prodajnega blaga, je smatrati ipbešenje cen , po cenikih, ki jih ^ vidno razobesijo posamezne stojnice, odn. na način, ki ga predvideva tržni red. Gospodarske organizacije oz. zasebna gostišča in zasebne obrtne delavnice so dolžne, da z A^so natančnostjo izvajajo predvideno označevanje cen. Opuščanja te zakonito predpi- sane obveznosti je kaznivo po ustreznih kaznovalnih določ- bah, ki jih vscbu/ejo v 1. odst. tega -lena navedeni predpisi. 6. člen Ce se ugotovi, da prodaja go- spodarska organizacija indu- strijske proizvode ali da oprav- lja gostinsko podjetje oz. gosti- šče in obrtno podjetje ali obrt- na dcIavnica storitve po cenah v nasprotju s to odredbo, pre- pove tržni inši)ektor prodajo proizvodov oz. opravljanja sto- ritev po takih cenah in prijavi to pristojnemu javnemu tožil- cu, da uvede postopek zoper go- spodarske organizacije in odgo- vorne osebe gospodarske orga- nizacije oz. imetnika zasebnega gostišča ali zasebne obrtne de- lavnice. 7. člen Gospodarska organizacija, ki se ne ravna po 1. in 2. členu te odredbe zagreši gospodarski prestopek po 3. točki. 92. člena Uredbe o trgovanju ter o trgov- skih Dodietjih in trgovinah (Ur. list FLRJ, štev. 37/55); gospo- darska organizacija, ki ne rav- na po 4. čl. te odredbe zagreši gospodarski prestopek pa 2. točki 93. čl. uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in tr- govinah. Odgovorne osebe v go- spodarski organizaciji se ka- znujejo po zadnjem odstavku 92. oz. 93. cl. te uredbe. Imetnik zasebnega gostišča ali zasebne obrtne delavnice, ki opravlja storitve ali prodaja obrtne proizvode v nasprotju s to odredbo, se kaznuje za ka- znivo dejanje po 227. čl. kazen- NAD 500 2RTEV JE PADLO TZ PTUJSKEGA OKOLIŠA ZA NASO OSVOBODITEV PRIOBCUJEMO NJIHOVE KRATKE ŽIVLJENJE- PISE V POČASTITEV NJIHOVEGA SPOMINA. (Nadaljevanje) S.MLFR VLADIMIR se je rodi 19. novembra 1914 v Baizovčci pni Trstu. V osnovno šolo je hodil v Mariboru, kjer je dovršili tudi kla- sično gimnazijo. Nato je služil vo- jaški rok v let h 1936 in 1937 kot dijak pr: 5. pešpoilku v Novem Sadu. V službo finančne stroke je stcipul 1. oktobra 1938 pr. davčnii upravi v Ptuju. Zarad.i na- cionaHne zavesti so ga aretirali Nemci že 16. junija 1941. Odipe- Ijaili so ga v zapore na Bori. Od tam je zaradi pretepanja: pobeg- nili. Naselili se je v' vinogradu svo- jih staršev v Sedlašku pri Polen- šaku. Zaradii lizdaje so ga spet aretirali 25. avg-usta 1941. Nemci so ga spet zaprli na Bori. Ker je bil osumljen, da je preskrbovali partizane z orožjem, so ga ustre- lili v Mariboru že 4. septembra 1941. ŠKOLIBER MARTIN se je rodi! 1. decembra 1910 v Pušencih pri Ormožu. Dovršil je osnovno š^o čn dva razreda meščanske šole v Ormožu, nato pa dva tečaja iz poljedelske stroke. Posvetil se je kmetovanju, najprej na domačem posestvu, nato pa na graščinskem v Ormožu. Apr:ila 1941 so ga mo- bjli2:rald še pred nen»«ko invazijo k vojakom. Pri Rogaški Slatini so ga Nemci zageli, on pa jim je po- begnil Skrival se je po šum ah ob Dravi, nato pa je sipet nasto- pil službo na graščini, a še tisto noč so ga gestapovci aretiral: in zapr^Li v ptujske zai{>ore za šest tednov, nato so ga odpelijali na Bori, od tam pa v Maribor i« v izsoljenstvo v Slavonsko Požego. Od tu se je preselil blizu Kar- lovca, nato se je zaiposlil v Za- grebu, kjer se je ipovezail z NOP. Zbiral je orožje za partizane, ši- ril je narodnO'Dsvobcd:ini tisk in organiiBiral slovensko mladino v NOP. Marca 1944 so njegovo plod- no deHo prekinili ustaši z areta- cijo. Po šestmesečnem zverin- skem mučenju, ko ni črhnil be- sedice o sodelavcih, so ga ustre- lili v Tomaševem pri Varaždinu. SAGADIN MARIJA je bdla žena posestnika LtJdvika Sag.ad,ina v Srečah pri Makola-h. Bila je na- prednega mišljenja, predvsem pa zavedna Slovenka, V ntjeni hiši so zgradila btmker za rarrjene parti- zane. Tu sta živela čn delala tudi partiizansika zdraivnika dr. Rožca Sagadin, žena nečaka Gojka, in dr. Lavadbi. Marija Sagadin je vsem aktiiViiBtom, ki so prihajali v njeno h^šo, pKjmagala po svojiiih močeh. Dne 12. a»prila 1945 po- noči so domačno obkolili Nemci. V hiši se je zadrževal aktivist in borec nečak Zvonko Sagadin, ki je v spopadu z Nemci ustrelil nemškega častnika in pobegnili. Nemci so hišo zažgali, Marijo, Ludvika Sagadina in Lavickega so privezali k vratom, jih pKsiiili s petrolejem in hišo zažgali. Tako so v straišn.iih mukah zgoreli kot žive bakle, v bunkerju pa so na- šli smrt tudi tisti, ki so našli za- točišče v bunkerju: Jože Sagadin, Gojko, Rožca in Miran. SPOLENJAK IVAN je padel že v stari Jugoslaviji za veliko idejo socializma in se zato uvršča med borce za boljše življenje našega naroda. Rodil se je 26. januarja 1901. Po poklicu je biil kovač, ki si je našel silužbo v železniških delavnicah v Kuju. Najprej je detlail v legalnih okoliščinah kot komunist. Po ziloglasni »obznani« leta 1922 pa je bila KP prepove- dana. Takra^t se je posvetil Tile«- galnemu delu v KP. Postail je eden najiboflj sposobnih borcev za pra- vice proletariata ne le v Ptuju, ampak je bil med najboljšimi ko- munisti v Slaveniijr:. Že leta 1929 so Spolenjaka zaradi njegovega revolucionarnega dela aretiralo. Po brezuspešnem zasliševanju so ga čez 14 dni izpustili na svobo- do. Leta 1930 so ga spet areti- rali ,in obsodiiili na dve leti ječe. Ko se je vrniil, so ga zopet za- prli z mladimi komunisti 1. 1934. Najvišjo kazen na tem procesu je dobili Spolenjak — tri leta in pol ječe. Med zadnjo robijo je bolehal. Leta 1939 je pnšetl iz za- pora neozdravilijivo balan. Umrl je 16. aprila 1940. Pokopali so ga v Zailcu. Leta 1955 so njegove po- smrtne ostanke -prepeljatli v sku- pen grob z boroi, med katerim' so bili tudi tisti, ki jdra je bil nekoč I^vi učitelj v borbi za boljše živ- ljenje svojega naroda. skega zakonika. Imetnik zaseb- nega gostišča ali zasebne obrt- ne delavnice, ki je ravnal v na- sprotju z določbo 4. čl. te od- redbe, se kaznuje po 1. in 3. čl. Zakona o spremembah in dopol- nitvah temeljnega zakona o pre- krških (Ur. 1. FLRJ, št. 5855) za prekršek z denarno kaznijo do 3000 din. Gospodarska organizacija, ki po prepovedi iz 6. čl. te odred- be preneha s prodajo proizvo- dov oz. z opravljanjem stori- tev po cenah, ki jih je uporab- ljala pred povišanjem, je zagre- šila gospodarski prestopek" po 6. točki 1. odst. 92. čl. uredbe o trgovanju ter o trgovskih pod- jetjih in trgovinah; imetnik za- sebnega gostišča ali zasebne obrtne delavnice, ki po prepo- vedi iz 6. čl. te odredbe prene- ha s prodajo blaga ali oprav- ljanjem storitev, se kaznuje po 216. čl. kazenskega zakonika zaradi škodljivega trgovskega poslovanja. 8. člen Ta odredba velja tudi za pri- Idjučena območja bivše občme Gorišnica in Lešje. 9. člen Ta odredba se uporablja z dnem objave v >Ptujskem ted- nikuc, objavi se pa tudi na kra- jevno običajen način in velja, ko jo potrdita oba zbora Ob- činskega ljudskega odbora Ptuj. Ptuj, dne 30. 10. 1958 Številka: 05/2- Predsednik Sveta za ind. trg. in obrt Marjan Berlič, 1. r. Predsednik Obč. ljud. odbora Ptuj Janko Vogrinec, i. u Vsak f>oljedeilec, k: dela na svo- jem ali skupnem kmetijskem go- spodarstvu, mora vedeti, da mora biti vsa zemlja, ki je namenjena pomladnim posevkom, preorana že v jesenskem aJii v zimskem času. Izjemne so le strme lege in po- plavna območja, kjer je nevar- nost odnašanja in odplavljanja zemlje s preoranih površin. Čim težja- je zemlja, tem prej jo je treba preorati, da lahko bakterije v toplem jesenskem času pretvo- rijo ra^stlinsko hrano v tako ob- liko, ki je rastlinam dostopna. Orati je treba najprej za krompir, peso. .industrijske rastline, nato za koruzo, sočivje, najpozneje pa za jarine. Poglabljanje ornice Na lahkih in srednje težkih zemljah se omica pogldbi brez velike škode, ako je le na razpo- lago dovolj gnoja in ako mrtvica ni ravno pretežka glina, prod ozi- roma kamenje. Čim težja je zem- lja, tem večja previdnost je po- trebna pri poglabljanju omice in tem bolj je priporočljivo pred sa- mo poglobitvijo zemljo prerah- Ijati p^ globino razora (pod- zemno rahlanje zemlje). Naenkrat pa se omiica ne sme pK>globiti za več kot 2 do 5 cm. Omico najlaže poglobimo s {x>drahljačem — pod- zemnim plugom. Kdor tega nima, naj s plugom preorje brazdo do globine sedanje ornice, z drugim pl\jgom, ki mu je sneta deska, pa naj v razoru razrije zemljo še za 2 do 5 cm globoko. Globina ora- nja ali rahla.nja naj bo za krom- pir, peso, mdustrijske rastline približno 25 cm pa tud; več, ako to dovoljuje zemlja. Za koruzo m sočivje naj bo globina oranja ali rahlanja 18 do 20 cm, za jamice pa zadostuje 15 do 18 cm. V mokrem vremenu ožje brazde Najbolj pokvar. zemljo orač, ki jo orje v premokrem stanju. Če slaibo vreme ovira oranje zemlje v pravilnem vlažnem stanju, to še ne sme biti razlog, da pusti- mo prek zime zemljo neobdelano. Tedaj je pač potrebno orati čim- ožje brazde, da jiih plug postav, pokonci; voda se bo laže odce- dila. brazde se bodo laže osr- šile in mraz jih bo laže temelji- teje razdrobil. Izjema so mrzle in peščene zemlje, ki jih z več- jim uspehom preorjemo šele spo- mladi, ko se stopli. V jeseni ora- na zemlja naj ostane čez zimo v surovi brazdi. Spomladi jo je tre- ba pvovleči z vlačo, nekaj dni po- zneje pa branati, brž ko se gre- beni osuše in kakor v pest stis- njene grude razpadejo. V teku zime si naj vsak poljedelec omi- sli ustrezno vlačo. Ledino, travnik, deteljišče je najbolje orati na ozke brazde s plugom predplužnikom. Kjer pa tega ni. izjemno z dvema plugo- ma; prv; naj reže 10 do 12 cm globoko, drugi pa v istem razoru 10 cm globoiko, tako da dosežemo skupno globino 20 do 22 cm. Tudi dobro gnojenje Globoko oranje bo uspešno le tedaj, ko bo njiva dobro pogno- jena tud.; s hlevsk-m gnojem. V tem primeru je potrebno raztre- sen gnoj najprej podorati 10 do 12 cm globoko, šele potem sledi globoko oranje. Na težki zemlji na en.ak način podorjemo razkroj- Ijiva in počas' učinkujoča gnojila (kostno moko. Thornasovo ?"n- dro in podobno), niRoli pa ne su- perfosfata ali drug:h delujočih gnojil. Kadar podoravamo nodorino kot grašico in podobno, postopa- mo prav tako — podor-no plitvo podor jemo na 10 do 12 cm glo- bine, šele čez teden ah dva pa globoko orjemo. Zemljetehnični ukrepi Družben; plan gospoilarsk-ga razvoja občine Ptuj .za razdobje do leta 1961 predvideva poveča- nje kmetijske proizvodnje za 7fi odstotkov. To bomo dosegli le z večjo uporabo zem'jetchničnh ukrepKDv. E^den ;zmed takih ukre- pov je globoko oranje. Pri letoš- nji jesenski setvi so potrebni v zvezi s setvijo ital janskih i.n drugih visokorodnih sort pšen ce občutni zemljetehnični Ukrepi. Poleg pravilne izbire zemlje je rujno potrebno poglabljanje or- nice, kajti le v tej pšenica bolje razvije, zlasti je s preskr- l"0 vlage na boljšem, isto velja za spomladne posevke. Za večje hektarske donose v poljedelstvu se moramo krepko boriti. Teh ne bomo dooen': 2 enostavnim pospeševanjem kme- tijstva. Proizvodnje ne bcmo iz- boljšali drugače kot organizira- no. Skrb za to so prevzele kme- tijske zadruge kot organ zacorji in F>ospeševalci kmetijske proiz- vodnje. Akt;vno delovanje zadruž- nih vodstev in sodelovainje vseh km.etovalcev bo nujno vod:lo k izbol.išanju kmet-^stva v naš:h krajih. inž. E^on Zprer PTUJ. dne 31. oktofera 1958 PTUJSKI TEDNIK stran 3 Ptujski ol>čtiij je nujno (lotrebna POTUJOČA KNJIŽNICA v prejšnji številki našega lista smo opozorili na važno kultumo- prosvetno akcijo, ki sta jo spro- žila upravna odbora obeh ptuj- skih knjižnic. Za to idejo se je z vsem svojim vplivom zavzel občinski svet za prosveto in kul- turo v Ptuju. 11. decembra letos bo poteklo 40 let, kar je umrl naš največji pisatelj Ivan Cankar. Spomin te- ga velikega oblikovalca sloven- ske besede bomo najlepše poča- stili, če bomo omogočili čim šir- šim plastem našega ljudstva čim hitrejši dostop do slovenske po- učne in leposlovne knjige. Nujno priporočilo za uspešno širjenje knjig in prospeh naših knjižnic smo slišali že z najviš- jega mesta. Ob otvoritvi III. ju- goslovanskega sejma knjige od 21. do 26. oktobra letos v Beo- gradu pa je podpredsednik ZIS Rodoljub Čolakovič v svojem go- voru dejal med drugam, da je »ena najvažnejših nalog naše kul- turne politike, da dobimo w«rež- je javnih knjižnic .s primernim številom knjig. Našim javnim knjižnicam je treba zagotoviti tisto mesto, ki ga te skromne, a pomembne kulturne ustanove za- služijo.« Spričo izjav najvišjih predstav- nikov ljudske oblasti o potrebi splošnega izobraževanja s ix>- močjo primemo oskrbovanih knjižic, ne moremo ostati brez- brižni. Naša dolžnost je, da v dneh knjižne akcije do srede de- cembra t. 1. podpremo naše knji- žnice in ustanovimo po zgledu drugih krajev Slovenije in po svetu potujoče knjižnice. V Fran- ciji na primer prevažajo potujo- če knjižnice v posebnih avtobu- sih tako imenovanih bibliobusih. Ti avtobusi razvažajo knjige po vaseh, predvsem pa tja, kjer ni .ctalnih knjižnic. Vsake tri me- sece izmenjajo knjige z novimi izdajami. Čitatelji so zelo disci- plinirani, izposojene knjige skrb- no čuvajo in jih pravočasno vra- čajo. Tudi v Angliji odlično de- luje oskrbovanje podeželja s po- trebnimi knjigami s pomočjo p>o- tujočih knjižnic v bibliobusih. Tudi v Sloveniji se že močno uveljavlja širjenje knjige s po- močjo potujočih knjižnic, tako na primer v Črni, na Ravnah in drugod. V novembru 1957 je v Metliki organiziral občinski svet za prosveto in kulturo takšno potujočo knjižnico s 1200 knjiga- mi. V 7 ličnih omaric iiz cezije- vega lesa so zložili 120 do 140 katalogiziranih knjig in jdh raz- pcslaili, v sedem večjih krajev metiiške občine. Omarice so v vsa- kem kpagu pvo deset mesecev, na- kar jih jramenjajo in izpop>olniijo z najnovejšinui izdajami. Tako priba-ja m^ bralce na pKxieželju novo čtivo, ki v dosedanjih malih knjižnicah s starimi in skromnimi zalogami ni bilo dosegljivo. Knji- ge iz teh potujočih knjižnic iz- posojajo veoiinoma {jožrtvovakii učitedjii. Posebno skrb za šiirjenje knji- ge so pokaeaili v Slovenskem Pri- morju. Že lansko leto so v kopr- skem okraju začele uspešno opravljati sivoje kulturno poslan- stvo pKJtujoče knjižnice. Letos se bo pridružila še vrsta novih, ki bodo obiskale vasice po istrskih gričih in brkinskih hribih. Never- jetno, kako tamošnji ljudje ne- strpno segajo {>o lepi knjigi in težko čakajo, kdaj j-ih bo obiskala potujoča knjižnica. Poročilo o tej uspešni akciji se zaključuje z besedami: »Elektrika, radio in knjiga zdaj tod naglo odpirajo ljudem obzorje. In tudi to je do- bršen kos življenjske rarvni«. (Lj. prav. z dne 27. okt. 1958.) Spodbtidnih zgledov imamo to- rej dovolj po SloT-^eniji. Tudi v ptujski občini so v teku priprave za ustanovitev prepotrebn-ih potu- jočih knjižnic. Prepričani smo, da bodo naša podjetja, zavodi, šile, delaiveki kolektivi, sindikalne jk)- drumioe in drugi z ratzumevanjem p>odprli našo knjižno akcijo z de- narnimi prispevki. Nakazujejo naj jih v »Cankarjev knjižni fond« pri Mestni hraniidnici v Ptuju na te- koči račun št. 604-11/606-2/6400. Z dobljenimi denarnimi sredstvi bi potem opremiili potujočo knjiž- nico z eno ali več knjižnimi oma- nicami, ki na-j bi poromale med ljudi ptujske občine, žejne po- učnega in ieposlovneg.a razve- driiila. -ej H^vi naročniki »Ptujskega tednika« Ivan Bratušek, V. p. 9234-11, Beograd; Andrej Polanec, Hras- nica 186 pri Sarajevu; Franc Or- nik, V. p. 7116-15 A, Skopi je; Frančka Lešnik, Breg 33, Maj- šperk; Marija Kelenc, Kustosija, Somborska 9, Zagreb; Franc Ga- šparič, Podgorci 7; Franc Hebar, Podgorci 11; Greta Soleti, restav- racija »Jelen«, Kranj, Anton Mla- kar, V. p. 3472-7, Niš; Franjo Bauman, Ptuj, Ciril Metodova 1; Anton M.lošič, V. p. 7116-33, Skop!je; Martin Gojkošek, V. p. 1542-86, Kragujevact- Mestni kino Ptuj Od 31. oktobra do 2. novembra bo na sporedu namesto nemške- ga filma Pirx3Ška — zaradi teh- nčniih ovir — ameriški barvni film »Čez mnogo rek« z Robertom Taylorjem in Eleonoro Parkerjevo v gla^vnih vlogah. Od 3. do 5. novembra franco- ski barvni film »FOLI BER- ŽEIR«. 6. novembra 1958 predvaja ameriški film »MALI BEGU- NEC«. Za šolsko mladino bo film predvajan na posebnih predstavah. Kino Muretinci predvaja od 1. do 2. novem- bra ameriški barvni film »NOCOJ BOMO PELI«. Kino Makole predvaja od 31. oktobra do 2. novembra francoski film »DO- LINA NASILJA«. Dežurstvo zdravnikov v Ptuju Dežurstvo začne ob 16. uri in neha naslednje jutro ob 7. uri Dr. Franc Rakuš, dežurni 31. oktobra; Dr. Nada Pavličev, de- žurna od 1. do 3. novembra; Dr. Ivo Medved, dežurni v ponedeljek 3. novembra. Dr. Ladislav Pire, dežurni v torek 4. novembra. Dr. Milan Carli, dežurni v sredo 5. novembra. Dr. Ivo Medved, de- žurni v četrtek 6. novembra. Dr. Franc Rakuš, dežurni v petek 7. noven^a. - Dežurstvo zdravnikov specialistov za otroške bolezni v EHuju Dežurstvo traja dnevno do 19. ure Dr. Ljuba Neudauer, Ptuj, de- žurna 3. in 5. novembra. Dr. Poznik Aleksander, Ptuj, dežurrki 1., 2., 4. in 6. novembra. Zahvala krvodajalcem Pečmik Agata, Ptuj, Sp. Breg 1; Vaupotič Mirko, Lancova vas 48; Tašner Janez, Janežovski vrh 35; Pignar Julijana, Ptuj, Ljutomer- ska 29; Vukaaovič .Ruža, Ptuj, Ma- riiborska 32; Štraus Jože, Ptuj, Bezjakova 3; Potočnik Ivan, Obrež št. 103; Munda Marija, Zabovci 63; Potočnik Marija, Paradiž 56; Hor- vat Gustl, Kidričevo 39; JeJinek Karel, Ptuj, Ob Grajeni; Drazg Marija, Mestni vrh 15; Metličar Franc, Kungote 34; Rogina Stan- ko, Brstje; Grahovnik Julka, Ptuj, Grajska 1; Čeh Frančiška, Ptuj. Prešernova 32; Polanec Julijana, Krčevina 113; Šic Marija, Ptuj, Muzejski trg; Levičnik Neža. Mestni vrh 54; Roškar Angela, Gorišnica 62; Kolar.č Marija, SpuMja 101; Čuš Ivana, Mezgov- ci 29; Kostanjevec Ana. Ptuj, Tr- stenjakova; Drofenk Milena, Ptuj, Trg; Kovač Srečko, Ptuj, Ciril-Me- todov drevored 1; Zerak Barbara, Hajdoše 1; D.Tbnik Antonija, Slo- venja vas 69; Cestnik Antonija, OSEBNA KRONIKA Draženci 19; Planjšek Matilda, Draženci 14; Kores Terezija, Nji- verce 29; Zupanič Anton, Njiver- ce 21; Arnuš Terezija, Ptuj, Pre- šernova 25; Baijgot Ivan, Ptuj, Vi- čava; Megilar Ivan, Koračice 51; Juršič Alojz, Središče 265. NA MATIČNEM PODROČJU PTUJ Rojstva: Terezija Lasič, Morav- ci 52, je rodila Janeza; Gabrijela Kuhar, Središče 101, Zdravka; Marija Murko, Zlatoličje 90, Zden- ka; Marija Horvat, Kicar 43, Stan- ka; Štefanija Šentak, Stogovci 40, Jožefa; Marija Muršič, Zagojač. št. 19, Zdenka; Kristina Strmšek, Ptuj, Ob Dravi 3, Milana; Fran- čiška Kocjan, Slamnjak 32, Sonjo; Justina Kirbiš, Prepalje 18, Sreč- ka; Ivana Polajžar. Skorba 56, Da- nila; Marija Petek, Nova vas 25, Marijo; Štefanija Sedič, Ptuj, Hr- vatski trg 4, Rudolfa; Matilda Le- narčič, Rotman 30, Terezijo; Ana Hribar, Ptuj, Ob železnici 2, Mitjo; Ana Varžič, Hajdoše 7, Ivanko; Marija Roje, Dravinjski vrh 16, Sonjo; Marija Fridl, Zabjak 24, Sonjo; Marija Vajda, Mala vas 3, Darinko; Elizabeta Štekar, Mestni vrh 8. Edvarda; Ivanka Topolo- vec, Kočice, Ivanko; Marija Zor- ko, Ck>mava 121, Franca; Matilda Štukec, Polenšak 9, Stanislava; Rozalija Krojzl, Krčevina 2, Albi- na: Terezija Mahorič, Krčevina 4, Terezijo; Marija Zavec, Dragovič št. 35, Marto; Gabrijela Munda, Podg^orci 12, Stanislava; An ca Wiesser, Tomaž 36, Sonjo; Dani- ca Samoljenko. Dolane 9, Davo- rina. Jožica Šalamun, Nova vas 48 — Ptuj je padla in si poškodovala desno nogo; Angela Bregar, Dra- ženci 92 je padla — poškodba ro- ke; Ivan Dominko, Cvetkovci 41 je padel — poškodba noge; Te- rezija Vnuk, Ptuj, Spolenakova 7 je padla z lestve — poškodba no- ge; Franc Šafarič, Čakovec, padel z lestve — poškodba roke; Fran- čiška Zoreč, Gomila 20, Kog — je padla s skedna — poškodba hrbtenice; Antonija Murata, Lovrenc na Dr. p. 85, padla z vo- za — poškodba noge; Jera Spran, Lancova vas 56, padla pod voz — poškodba celega telesa; Alojzija Šel, Ločki vrh 18, se je spotaknila ob samokolnico — poškodba obeh nog; Milan Čurin, Godeninci 33, si je poškodovala nogo na raztirnici; Slavku Grmeku, Podgorci 33, je vagon poškodoval desno nogo; Anton Bedjanič, Goričak 17, padel — poškodba noge; Jurij Vrbnjak, Svetinje št. 55, padel v jarek — poškodba noge; Ivan Jančič, Sta- ri grad, Makole, padel — poškod- ba noge; Štefk- Jurenec, Vinica, padla pod voz — poškodba po te- lesu; Karla Kelca, Sp. Velovlak 40, je podrl motorist in mu poško- doval hrbtenico; Ivan čuček, Biš 20, si je s sekiro poškodovala nogo; Stanislava Štefančič, Kidri- čevo 60, si je z nožem poškodovala roko; Štefan Horvat Križovlja- ne 37, je padel s kolesom in z glavo udaril v mimovozeči avto- bus; Cilka Magdič, Kidričevo 5, je nerodno stopila s kolesa in si poškodovala nogo; Antonijo Čer- melj. Stara cesta, Ljutomer, je v nogo ugriznil pes; Janeza Gomil- ška, Podvinci 97, je v nogo ugriz- nil pes; Martina Maleka iz Sp. Hajdine 192, sta na cesti Podleh- nik — Ptuj brez vzroka napadla dva mladeniča iz Lancove vasi in ga težko poškodovala z nožem; Franca Arnuša iz Doliča 12, je neznanec z nožem zabodel v vrat; Anžela Martina, Kicar 64, so ne- znanci težko poškodovali po glavi; Franca Kolariča, Dežno 43, je na- padel neznanec in ga z nožem zabodel v vrat. Vsi imenovani so bili oziroma so še na zdravljenju v ptujski bolnišnici. Poroke: Ivan Španner, Ptuj, No- va cesta 1, jn Ljudmila Kopše, Ptuj, Lackova 4; Stan,-slav Gori- čan, Ptuj, Prešernova 31, in Marta Muršič, Ptuj Prešernova 38. Smrti ni bilo. Mnenje o ostankih bivie minoritskc cerkve v Ptuju v soboto, dne 18. oktobra 1958, je bila v Ptuju veččlanska kom.- sija tajništva za šolstvo, prosve- to in kulturo OLO Maribor ter je ogledala ruševine mnnorit- ske cerkve v E^uju, o katerih ljudje ugibajo, ali bodo ohranje- ne še dalje v sedanjem ali iz- boljšanem stanju, ali bodo se- stavni del kake nove zgradbe na tem mestu ah pa bodo popoinoma odstranjene. Bivša mnoritska cerkev v Ptu- ju je predstavljala po svojd pr- votni arhitekturi enega prvih pri- merov gotike na Slovenskem, k se je pri nas po zaslugi napredne redovne arhitekture uveljavila sredi 13. stoletja, ko so v naših krajih gradili celo večje stavbe v romanskem načinu. Ker je b la ta cerkev s svojo zgodnjo gotsko in barokizirano arhitekturo ter s kvalitetno baročno opremo eden na j vidne jš h umetnostnih spome- nikov naše domovine, so bili do- slej ohranjen: njeni ostanki, gle- de katerih bo potrebno reči zad- njo besedo, al; naj ostanejo še dalje ali pa naj se umaknejo eni iizmed novih zgradb v Ptuju, ki so jii urbanisti določili to zgodo- vinsko mesto. Komisija je bMa mnenja, da je težko verjetno, da bi postal osta- nek te cerkve sestavni del kake nove zgradbe, pač pa bo laže zbrati temeljito dokumentacijo tega zgodovinsskega spomenika s podrobnim načrti in fotografija- mi vseh še obstoječih arhitekton- skih detajlov, ki bi jdh bilo po- trebno pri rušenju previdno od- vajati ostalega materiala, fn to dokumentacijo ohraniti našim zanamcem, ki se bodo zanimali za nekdanja in sedanja kulturna bo- gastva mesta Ptuja. ostane, med itami Dragi Franc, naš ljubi poslanec! Ker nisi imel časa, da hi prdšel k nam v trgatev, da bi se dobro nazobaJ našega grozdja vseh sort in okusov ter napil sladkega mo- šta, Ti bom pač vzel malo časa doma, ko boš prišel jz službe. Na- šel boš na mizi moje pismo in ga prebral. Prvo se Ti moram potožit:, da sem med tistimi, ki me je ta je- sen močno pnzadela. Prejšnja leta sem se Ti tožiJ zavoljo previso- kega davka, zdaj pa se Ti moram zavoljo prenizke cene našega ed - nega pridelka — mošta. Najbolj smo prizadet: tisti, ki živimo od vina. Prodamo ga m s: kup mo kruh in drugo. Moramo ga pro- dati po vsaki cenil. Zavoljo nas prizadet h sedaj vsi tarnajo in frdamavljejo, tudi t:st;, ki so mošt vkletili in bodo čakale na ugod- nejše cene ob kruhu, ki ga tud: doma pridelajo. Zdi se mi, da bom scagal. Kdo me bo {>ot€m tolažil? Zadruga in občina še nimata to- liko denarja, da bi nas revne vi- nogradnike imela na skrbi... Sprašujem ljudi, ki se bolj ra- zumejo na gospodarstvo v državi in svetu kot jaz, pa mi vsak dru- gače pove. Vprašad sem direktorja podjetja »Goričak«, ki kupuje vi- no, pa pravi, da letos veljajo do- govorjene cene za mošt. Ko si ho- dil po Beogradu, aili si videl tam kakega Haložana ali Goričana, ici se je hodil tja dol dogovarjat, katero delo v vinogradu naj opu- stimo, da se bo splačalo prodat: liter mošta za 32 do 42 dinarjev. Vprašal sem tudi direktorja, če mu je kdo povedal, kako sramoto smo doživljali manjši vinogradni- ki pri posodi, ki so jo dostavljali v Haloze. Čakal: smo nanjo od jutra do večera in ko je prišla, so nas večji znnih stran: »Kaj boš ti sillil za sodi, ko pa si na- prošal par Litrov!« CeJa bitka je bila za sode. Kdo se ne bo stepel za kruh? Vprašal sem tud: Han- zeka, ki pozna vse gostilne in na- takarice, če je v gostilnah pijača kaj cenejša. »Ne,« m: je odgovo- ril, »v:no t>oš v gostilni še na- prej plačal po 240 do 350 dinar- jev, žganje pa po 600 dinarjev, če ga boš hodi;l tja pit.« Inženir Debeveo m: je rekel na vlaku: »Posrednik: so vas. pritisnili ob zid. Pccen. so kupili, prodali pa bodo drago. Le počakajte par me- secev, pa boste v.deli, kako bodo govori'1: ^s kupci.« Nakupovalec Namestnik se je odrezal: »Lan: s. pridelal en liter, pa si dobil zanj 96 dinarjev, letos si pridelal tri litre, pa imaš spet 96 dinarjev. Kaj še hočeš? Lani m prejšnja leta je popuščala trgovina, sedaj pa boš moral ti.« Obrnil sem se tudi na Ivana, razgledanega člo- veka, pa mi je rekel, da bi mo- rale obveljati lanske cene in da bi pri nas že moraili gledati na to, od koga bi odkupili količine, ki so jdh podjetja lahko odkupila. Direktor »Brazde« mi je rekel, da sem zamudil priložnost, ko bi lahko vse grozdje prodal na trgu v Mariboru m. v Ptuju pK) 60 di- narjev kilogram in mi ne b: bilo treba delati mošta yn se klati za sode. Prodajalka Mica pa misM, da bi pred trgatvijo težko našel p>od- jetje, k; bi dalo avto in zaboje in bi po Halozah pobiralo grozdje za trg. Kdo pa bi nam tudi hoteii plačati kilo grozdja fx> 60 dinar- jev? S košem na hrbtu težko ne- seš 50 kg grozdja 10 do 15 kilo- metrov daleč... Vidiš, dragi Franc, pogovarjal sem se z raznimi ljudmi, ki mi- slijo vsak po svoje. Enim je žal vinogradnikov, drugim potrošn:- kov, tretji pa se nočejo zameriti posredovalcem. Zda] pa n^i reci Ti, drag naš poslanec, kdo ima prav? Jaz sam si mislim, da ni prav devati vseh vinogradnikov v en koš, tistih, ki nam da vino edini dohodek, in onih, ki jim je vino dodatek. Veš, ob najslabšiih cenah vina si za liter vina dobil kilogram kruha. Na trgatOT nisi mogel priti. Zdaj b: Te najraje povabili na se- stanek. Prid:, pa nam Ti povej, ali ima.io prav ljud.ie, ki kritizi- rajo, atli pa oni, ki so se dogo- varjat o cenah. Poslušaj nas, k! smo morali prodati pridelek tx» vsaki cen:, svoje pa Ti bodo po- vedali tudi oni, ki so napolnil sode in hodijo v klet poslušat, kako vre žlahtna kapljica. Sve- tujem Ti, da prideš v nedeljo zgodaj, ker je okrog osme ure ce- sta p^na pletenkarjev m tudi zgodaj odideš, ker srečuješ zve- čer ljudi izredne . korajže, ki j m je težko kaj dopovedati... Pozdravlja Te Jaka Koprjvec Peli madnorodnl cirlieokški kongres v iombiiriu Nadaljevanje in konec. Ker je na sprejem povablje,! tud. d plomatsk; kor, se seznani- mo z jugoslovanskim konzular- n:m predstavnikom Ko se po prijetn. št:riurn: vožnj: vrnemo na pomol »St. Psuli Landungs- brucken«. nas konzul pope'je v pristaniščni četrt, skoz uhco javnih hiš, k: je posebnost Ham- burga Te hiše imajo namreč v pritličju steklena izložbena okna, kjer s: »kupec« lahko po m.l: vo- lj. zbira »blago« kar s ceste... Vel:ko sem potovala v zadnjih le- t:h in mars.kaj videla, vendar spada ta v..s med tiste, k: se ni- koli ne morejo pozabit:. Poniža- nje za ženo brez pr mera! Naslednj: dan zopet predava- nja. Prazgodov:nsko utrdbo Heu- neburg, nedaleč od izvira Donave raziskujejo nemški arheologi že več let ob mednarodni udeležbi. Profesorja W Dehn in W. Kim- m g, k: dela vodita, me povab.ta k sodelovanju za poletje 1959 n se še posebej zanimata za novej- še rezultate iz arheoloških izko- pavanj v Ormožu. Čeprav prinese vsak dan toliko novega, čas hitro preteče in že se zberemo v soboto, 30. avgusta, opoldne k svečani zaključn: seji. Popoldne še ogled poznoledeno- dobn:h naselbmskJi najd šč v okol c. Hamburga :n mnogi s: se- žejo v roke z besedami: »Na svi- denje leta 1962 v Rimu!« R:m je namreč zmagal v tekmi s Prago, k: je bila tud. kandidat za orga- nizacijo VI. mednarodnega arheo- loškega kongresa. Udeležene: so se razšU. .Neka- teri še na ekskurz:je, drug so si ogledali mestne znamen tosti, tretji pa že odšli domov. Sama sem nared la še kratko potovanje po Zap. Nemčiji; sri ogledala muze- je v Ulmu, Stuttgartu, Miinchenu. obiskala utrdbo Heuneburg :n se tako po skoraj tritedensk: odsot- nost: vmiia v Ptuj. kjer sem se z novimi močmi :n še večj:m ve- seljem oprijela svojega arheolo- škega dela. Bernarda Pere Razvoj našega gosp>odarstva zahteva vedno večje število stro- kovnjakov, sposobnih opravljati tudi najtežje in najbolj zaplete- ne naloge v okviru novih proiz- vajalnih postopkov. Pomanjkljivo izdelani proizvodi nimajo odje- malcev. S povečanjem proizvod- nje in fX3treb tržišča so poveča- ne tudi zahteve potrošnikov glede kakovosti proizvodov. Vse to pa zahteva proizvodnjo v r<^ah tu- di strokovno usposobljenih ljudi, ki ne poznajo svojega pK>klica sanro s tehnične strani, temveč čutijo do njega fjdi potrebno nagnjenje in so zanj telesno in duševno sposobni. V preteklosti se je dogajalo, da niso bilj pri izbin poklica v zadostni meri upK>števana nagnje- nja mladih ljudi. Precejšen vzrok t^im nepovoljnim p>ojavom je biki zlasti nepoznavanje {>osame- znih poklicev in njihovih sposob- nosti, pa tudi nepoznanje siste- ma šol, pogojev za vpis in F>re- hod z ene šole na drugo, časa šolanja ter možnosti za zaposli- tev po končani šoli. Prav to je često dovedlo mladino do nepre- mišljene izbire poklica, ki že za- radi prenasičenosti gospK>darstva s tako strokovno delovno silo ni imela nikake perspektive. Po dru- ga strani pa je cela vrsta strok brez potrebnega p>omladka, ker ni mladina . dovolj seznanjena z vsemi možnimi pcichci in ker ne pozna obstoječih šol, kamor bi se z veseljem vpisala, če bi le ve- dela za nje. Pri izbiri px>klica so posebne težave z dekleti, za ka- tere smatrajo ponekod, da spa- dajo samo v že znane ženske poklice, čeprav je zraven teh še cela vrsta drugih poklicev, ki so prav tako primerni za dekleta glede na njihovo fizično moč. Tudi po končani srednji šoli dvomi vase naša mladina, ker si dostikrat ne zna izbrati prave življenjske poti zaradi nezadost- nega poznanja poklicev, za ka- tere je potrebna priprava z viso- košolskim oziroma višješolskim študijem. Ni dovolj, da se mla- dina samo odloči za določeno smer študija na univerzi. Poznati mora zahteve določenega študija in perspektive za zaposlitev. Nekatere težave pri Izbiri po- klica bom skušal v teh nekaj vr- sticah obdelati. Prepričan sem, da bo naša razprava koristno slu- žila naši mladini, ki se znajde po končani splošno-izobraževal- ni šoli pred težavno življenjsko odločitvijo, kam po svojih nag- njenjih za pravilno uveljavitev svojih sposobnosti, da bo na bo- dočem delovnem mestu s čim manjšo energijo dosegla čimveč- je uspehe. Brez dvoma bo s tem tudi koristna staršem, vzgojite- ljem, množičnim organizacijam, skratka vsem. katerih naloga je, pomagati mlademu rodu. da bo našel pravo pot v svoj poklic. Kaj so poklicne svetovalnice? Poklicne, svetovalnice so usta- nove z nalogo pomagati mladini pri izbiri poklica. Kot že ome- njeno, jih je rodil nagli razvoj industrije in gospodarstva. Po- samezne stroke so se razvile v ogrcHnno število poklicev, ki se nenehno spreminjajo in dalje razraščajo. Pri nas jih je na ti- soče. Na svetu pa jih je celo nad 40.000 različnih poklicev. Različ- ni poklici terjajo različne spo- sobnosti. Za nekoga je primer- nejši ta. za drugega zopet drugi poklic. Vsakdo preživi dobro po- lovico življenja pri poklicnem ' delu. Potemtakem pomeni izbira poklica izbiro vsebine za življe- nje. Zgrešen FK)klic je v večini primerov kriv zgrešenega in za- pravljenega življenja. Nalogo, namen in pomen poklicnih sve- tovalnic najlepše ponazarja ge- slo: »Pravega človeka na pravo mesto«. Zakaj moramo vsi delati? Vsakdo si naj izbere svoje de- lo, vsakdo naj ima svoj poklic. Zakaj? Da bi ustvarjal in kori- stil človeški družbi. Ljudje po- trebujejo stanovanja, hrano, stroje, vozila itd. Da bi ustvari- li to veliko premoženje, moramo prispevati po svojih močeh. No- va odkritja v znanosti stalno spreminjajo in olajšujejo način življenja. Nastajajo nove potre- be. Potrebno je torej, da se čim več naučimo, da bomo mogli sodelovati pri razvoju življenja. Da bi bil srečen 2e sama narava sili človeka, da dela. Čeprav bi bili z vsem preskrbljeni, bi vendarle ne mo- gli biti dolgo križem rok. Nekaj koristnega moramo početi. V dolgem razvoju so nastale de- javnosti. ki jih imenujemo pokli- ci. Brez poklicev bi bili revni in tudi nesrečni Človek brez dela ni zadovoljen. Vsakdo se hoče uveljaviti na svoj način. Z delom in ustvarjanjem se povezujmo na okolje, ki nas obkroža. Mlinar, ki melje moko. arhitekt, ki načr- tuje hiše in zidar, ki jih gradi — vsi se s svojim poklicem uve- ljavljajo sebi in drugim v korist. To jih osrečuje. Eden najvažnejših razlogov, da se odločamo za poklic je tudi ta, ker se hočemo preživljati. Z la- stnimi rokami in umom si slu- žimo kruh. Čeprav bo tehnika še tako napredovala, bo delo člo- veških rok in uma vedno sodilo med temeljne činitelje človeš- kega življenja. Pregovor: »Kdor ne dela, naj ne je« — ne bo ni- koli iznubil veljave. (Nanadljevanje sledi) stran 9 PTUJSKI TEDNIK PTUJ, dne 31. oktobra 1958 Pred ki-atkim sta dva nemška zgodovinarja, J. Meidecker in Johamies Lab, ki že več let prou- čujeta dokumente iz tajnih ar- hivov Hitlerjeve Nemčije, objavila načrt za ureditev sveta, ki so ga nameravali po svoji morebitni zmagi uresničiti nemški nacistič- ni voditelji. Ta načrt, ki so ga pripravili Hitler, Rosenberg in Goebbels, naj bi bil v grobem takle. Pijanska proslava in nemudoma na delo Vojna se zaključuje s popolno nemško zmago. V Berlinu traja proslava več dni. Mirovno po- godbo, ki vklepa premagana ljud- stva v suženjske verige, podpisu- jejo v Aachenu, kjer je imel prestolnico Karel Veliki. V Ber- linu proglasijo Germansko sve- tovno cesarstvo, ki naj bi s po- močjo ubogljivih pomagačev Ja- p>onske in Italije vladalo ves svet. Nemčija si priključi Dansko, Ni- zozemsko, Norveško, Švedsko in Flandrijo. Švica se deli med Nemčijo, Italijo in Francijo. Velika Britanija in Francija sta samostojni državi pod nem- škim protektoratom. Hitler usta- navlja tudi vrsto fevdalnih va- zalnih državic, kakor je na pri- mer Bretagna, ki ji vlada Him- mler in Burgundija, ki naj bi jo upravljal belgijski kolaboracionist D&drelle. Obe imata v Berlinu veleposlaništvo. Portugalijo, ki se imenuje Izabella, je priključila Španija. Združenim državam Amerike je prepovedano imeti vojsko, najvažnejše vladne resor- je, med njimi notranje ministr- stvo, pa vodijo nemški nacisti ped Rosenbergovu-n vodstvom. Ameriške črnce in Žide so_ de- portirali na Madaaaskar. Črnci obdelujejo zemljo, Židje pa sta- nujejo v mestih, kjer smejo tr- govati po mili volji — a le med seboj. Rusi postanejo sužnji v pravem pomenu besede; v tistem pomenu, ki jo je imela v starem Egiptu in Rimu. Najprej pobijejo nekaj milijonov narodnostno za- vednih, ostale pa pretvorijo v nesvobodne delavce, ki morajo obdelovati veleposestva nemških gospodarjev. Rusi, pa tudi večina Slovanov, morajo ostati neizobra- ženi in jim je prepovedano obi- skovati šole. Vse, kar smejo zna- ti, je to, da je Berlin prestolnica Germanskega cesarstva, in šteti do sto. Vsi bodo kajpak govorili nemški. Slovanski siažnji bodo morali graditi tudi najbolj fantastično prestolnico modernih časov. Ve- liki Berlin. Avenije v Berlinu, ki se zdaj imenuje Germanija, so široke sto metrov, na vsakem ko- raku se nad njimi razpenjajo slavoloki, vsa poslopja pa se ble- šči.io v marmoru in razkošju Načrt za novo mesto in makete monumentalnih trgov in spome- nikov so bile med vojno že sko- raj dokončane. Mesto naj bi ime- lo deset milijonov prebivalcev. Hitlerjevci pripravljajo veli- kanske spremembe tudi v na- vadnem človeškem življenju. Uporaba alkohola, tobaka in me- sa je prepovedana. Vsi se morajo zgledovati po Furerju, ki ne kadi, ne pije in ne je mesa. Vse radij- ske postaje sveta oddajajo samo uradni program Svetovnega ger- manskega cesarstva. Ko je vse to nared, prepovedo krščansko vero in prično uvajati religijo nacionalsocializma. Vati- kan pa se spremeni v Inštitut za proučevanje indogermanskega duha. Katekizem novega verstva so že natisnili. Zasnovano je na nekaterih elementih VVotanovega kulta, kulta starih germanskih bogov, in na indoiranskih ver- stvih, »oplojenih« z Rosenbergo- vo in Bohrmannovo teorijo o mitu krvi. In osebno življenje? Že januarja 1941 so nacisti razglasili zakon, ki določa, da mora biti sleherni zakon, v ka- terem fizično zdravi in za oplo- ditev zmožni zakonski tovariši po petih letih še nimajo otrok, raz- vezan. V avgustu 1942 je Him- mler ukazal, naj se esesovci znajdejo, kakor vedo in znajo, a da morajo Nemčiji dati čim več otrok čiste germanske krvi. Ne- kaj pozneje jim je dovolil, da prevzamejo pri vdovah svojih padlih tovarišev vlogo mož in družinskih očetov. Uzakonitev bigamije so odložili do zaključ- ka vojne. Dvoženstvo naj bi bilo v začetku dovoijeno samo voja- kom, ki so se v vojni odlikovali s kakim; izredno pomembnimi de- janji, poizneje pa bi ga po potreb: razširila tud'. na druge kategoaje. Prva žena v dvoženskem zakonu bo imela naziiv »domina«, kar ji bo zagotovilo nekatere prednosti pred drugo. Esesovci, ki jih ima germanska družba za višje, izbrane ljudi, bo- do dobil: žene, ki so »tip idealne Nemke«. V ta namen bodo usta- novili posebne internate, kjer naj bi vzgajali esesovske žene. Ko bodo te izbranke nacističnih se- lektorjev stare 26 let, se bodo morale poročiti s tistimi esesovci, ki j;h bodo določili strankini vo- ditelji. Njihovi otroci bodo imel naslov esesovcev, ki usti-eza ple- miškemu naslovu. V VVebelburgu je H:mm!er zgra- dil pravo Meko za viteze novega reda. Dela so trajala deset let. vse do leta 1944. Arhitekt Bar- theil je zgradil vel.kansko poslop- je, ki je mešanica srednjeveškega dvorca, templjt in vojašnice. Za »plemstvo in visoke dame« so pri- pravili razkošne sobane, velikan- ske knjižnice, obednico za šest sto oseb, dvorano za najvišje gla- varje novega reda -^n z zlatom ob lito d^rano s H.tlerjevim pre- stolom. Osrednji kraj dvorca pa je Walhalla, kripta v steni, kjer stoji.io kipi dvanajstih največjih junakov Tretjega Reicha. Sredi prostora je na oltarju, do kate- rega vodi nekaj stopnic, plošča z ve':kansk m kljukasfm križem iz masivnega zlata. To je osrednja točka svetovnega germanskega cesarstva, kjer ooravljajo obreda ob poisvetitvi visokih dostojan- stvenikov. Vizija bolnega fantasta? Koliko je manjkalo? Atsmsk«) kcMizerviranjs im mo Pred kratkim so priredili v Parizu prvo »atomsko« kosilo za 80 znanstvenikov, ki se ukvarjajo s poizkusi konservi- ranja raznovrstne hrane z ga- ma žarki. Servirali so več vrst rnšsa, sočivja in druge hrane, ki je bila konservirana na ta način in ?e ohranila zdrava ter užitna več kot leto dni Po mnenju znanstvenikov, ki so se udeležili tega nenavadnega kosila, bodo tovarne za konser- viranje živil že leta 1960 široko uporabljale atomski postopek. Nciibo!^ utrudlji-vi poklici Statistični urad britanske vlade zbira tudi podatke o du- ševnih boleznih in o poklicih ki so v tem smislu za ljudi najbolj naporni. Kot najpogo- stejše duševne bolnike omenja- jo mešalce v barih in nata- karje, pri katerih se pokažejo znaki duševnih bolezni pre.i kot pri ljudeh drugih poklicev. Potem se zvrstijo kuhar.n. vrt- nar.ti, razr.ašalci listov, arhi- tekti, zdravniki, kemiki in vseh VT^t znanstevniki. Rentgenski operacijski nož Sov.jetski biolog Pavel Mina- jev operira živali brez kirur- ških instramcntov. S posebnim aparatom usmerja rentgenske žarke na določena mesta telesa. Po te,i metodi so že operirali možganske tumorje. Pri prodi- ranju v globino organizma »rentgenski nož« ne poškoduje kože in kosti, niti ne pušča za seboj ran in okvar. Rentsen.ski žarki pri »operaciji« ne prizade- nejo poskusnim živalim nobenih bolečin. V moskovskem inštitutu za biofiziko so operirali z rent- genskimi žarki že kakih tisoč živali. Poskusi so pokazali, da je mcžno to metodo uporabljati tudi ra klinikah. D0M9SLICE Slabe strani življenja nas uče ceniti njegove dobre strani. Goethe Med specialnimi mednarodnimi sejmi v Ljubljani imajo največjo tradicijo mednarodni sejmi radia in telekomunikacij. Sam razvoj znanosti in tehnike pa je razšir- jal vsebino teh vsakoletnih med- narodnih sejmov v Ljubljani ta- ko, da so prerasli svoj prvotni okvir ter dobili mnogo širši po- men in vlogo. Zaradi tega so le- tos tudi spremenili svoje ime ter se odslej imenujejo specialni mednarodni sejm. »Sodobna elek- tronika«. V. mednarodni sejem »Sodobna elektronika« bo letos od 31. oktobra do 9. novembra na Go- spodarskem razstavišču. Poseben pom.en teh sejmov je v tem, da prikazujejo najnovejše tehnične dosežke na področju šibkega električnega toka oz. na področ- ju praktične uporabe elektronike, a to je predvsem področje avto- matizacije v gospodarstvu, kakor tudi na drugih področjih javnega življenja. Povečanje proizvodnosti dela, zboljšanje kvalitete izdelkov in znižanje proizvodnih stroškov za- htevajo obvezno uvajanje avto- matizacije tudi v našo industrij- sko proizvodnjo, povsod, kjer je to ekonomsko in tehnično upra- vičeno. Pri tem ne gre za tem, da bi takoj uvedli popolno avto- matizacijo, temveč da se sezna- njamo z najnovejšimi tehničnimi dosežki na tem področju ter po- stopoma uvajamo avtomatizacijo v posamezne delovne faze, zlasti tam. kjer je delo nevarno, zdrav- ju škodljivo ah pa zahteva izred- no natančnost izdelkov itd. Na V. mednarodnem special- nem sejmu »Sodobna elektronika« v Ljubljani bo sodelovalo 11 slo- venskih razstavljavcev, 1 iz Hr- vatske, 8 iz Srbije ter 1 iz Bosne in Hercegovine, tore:i skupno 21 razstavljavcev. Iz .9 tujih držav pa sodelujeta dve podjetji iz Av- strije ter po eno kolektivno pod- jetje, ki zatsopa več proizvodnih podjetij, iz Zahodne in Vzhodne Nemčije, ČSR, Madžarske, Belgi- je, Danske, SSSR in Francije. Tako bo na tem sejm.u 33 tujih, pretežno kolektivnih razstavljav- cev iz 9 držav oz. .55 razstav- ljavcev iz 10 raznih držav. Za te specialne scjm.e je v tu- jini veliko zanimanje, ker pred- stavlja Jugoslavija s svojimi vzhodnimi sosedami zanimivo tr- žišče za plasiranje tovrstnih pro- izvodov. Rokometasice Drave sele na tretjem mestu Pretekli torek, 22. oktobra, se je končalo prvenstvo rokometa ženske re,pu:bliške lige. Etomačin- ke so imele v gosteh lanskega prvaka, m^ado ekiipo Partizana Čr- nomelj. Kljub veMkim pripravam so tudi v tej tekm. razočarale. Primanjkuje j.m borbenosti, po- žrtvovalnost., predvsem je zelo slab njihov napad. Nima^jo strel- ke, ki bi znala ostro metati v vrata. Črnomelijčanke so se predvsem v drugem delu razigrale in brez velikih težav odpravile neborbe- ne domačinke. Pri dcmačem mo- štvu je v napadu razočarala Bo- tulenova, pri vratih pa' Topla- kova. Pa. »Drava«f jesenski prvak mariborske podzveze Po zadnji tekmi med Rakiča- nom in domačo Dravo na doma- čem terenu lahko rečemo: neu- speh domačega moštva. Tudi to- krat smo pričakovali zmago do- mačega moštva, vendar je prika- zalo eno najslabših iger. V začetku tekme je bila mala slovesnost! Predsednik SD Drave tov. Purg je uvodoma orisal po- žrtvovalno delo aktivnega igralca Marjana Berliča. ki se je s to tekmo poslovil od nogometa. Za zaključek tekm.ovanja mg- riborske podzveze je prišlo na igrišče okrog 200 gledalcev. Če- prav je Drava veljala za favorita, smo računali z veliko borbo obeh moštev. Tekma je bila v začetku dokaj zanimiva. Domačini so že v 3 minuti iz gneče dosegli vod- stvo. Od takrat dalje je igra po- stajala dolgočasna. Domači igral- ci so močno razočarali; zlasti je bil slab napad, vreden največje graje. Igra je bila prava senca ostalih prvenstvenih tekem. Ni čudno, da so nekateri gledalci na tribuni upravičeno negodovali in spraševali, kje je prvak maribor- ske podzveze. Na tej tekmi nismo opazili niti borbenosti, niti tehnike, domača enajstorica je delala prave začet- niške napake. Če bodo tako igra- li še spomladi, bodo na koncu prvenstva na dnu lestvice. Ekipa Rakičana je popolnoma zasluženo osvojila dragoceno toč- ko. Gol, ki so ga dali gostje, je bil neubranljiv v 78. minuti dru- gega polčasa. Streljal je Fujš. So- dil je z napakami Horvat iz Ma- ribora. V pred tekmi so nogometaši osemletke Ptuj premagali osem- letko Breg z rezultatom 4:2. Strelske družine pred občnimi zbori Leto se bliža kraju in spet sto- jimo pred dnevi, ko bo treba po- ložiti obračun enoletnega dela, uspehov in neuspehov ter težav in problemov, ki jih je tudi v strelski organizaciji več kot pre- več. Ugodno letošnje vrem.e je do- kaj ustrezalo našim strelcem pri raznih prireditvah in tekmova- njih, ki jih je bilo v teku leta še kar precej. Zato tudi predstoječi družinski občni zbori ne morejo biti dolgo- časni, ker je za poročila, kakor diskusijo dovolj gradiva. Težav- neie bo to za nekatere izjeme, kakor držine Ob. LO, Gorišnica, Juršinci in še nekatere, ki seveda nlede delavnosti ne bodo imele dosti ali pa celo ničesar poročati. Toda ker so le-te v preteklih le- tih bile zelo agilne in je tega lahko pričakovati tudi še v bodo- če, jih ne smem.o najbolj grajatL K pripravam za občne zbore je pristopiti takoj, ker morajo biti do konca novembra izvedeni. Dru- žine so tozadevno obvestilo z vsemi navodili že prejele in naj se istih v celoti pridržujejo. Hkrati se postavlja naloga, da je treba v okviru razpisa okr. strelskega odbora takoj pristopiti k izvedbi družinskega tekmova- nja na zračni puški za sezono 58-59. Temu tekm.ovanju sledi consko, ki bo odločilo, kdo bo prvak področja bivšega okraja Ptuj in le-ta se bo boril na okraj- nem in mogoče tudi republiškem prvenstvu. Ne more se trditi, da za osvojitev najboljšega mesta v okraju in tudi republiki med na- šimi družinami ne bi bilo kandi- data, ker lahko to pričajo okrajna tekmovanja v pretekli sezoni. Vendar je, žal, fesnica. da se ne predvideva resna borba niti v conskem tekmovanju, ker je res- nim kandidatom iz finančnih razlogov ta borba onemogočena. V tem prizadete družine, kakor Železničar, Turnišče in še neka- tere, v conskem tekmovanju mo- goče sploh ne bodo monle sode- lovati. Tudi strelski odbor Ptuj jim tokrat ni v stani-u nuditi po- moči, kajti z 20.000 dinarji ob- činske dotacije ne more kriti niti lastnih potreb in je nastalo sploh vprašanje nadaljnjega obstoja istega. Strelstvo je v preteklih letih na našem ptujskem področju do- seglo zares viden razmah, kar poleg 1000 včlanjenih strelcev v 1957. letu potrjujejo razne diplo- me in priznanja prejeta od Strel- ske zveze Slovenije. Zato je res škoda, da bi iz omenjenih razlogov moč tega ple- menitega športa padla, ter bi se ob razumevanju merodajnih foru- mov morda le našla pota primer- ne rešitvf». K. A. OBJAVA Zaradi potrebe po okrepitvi zdra\Tii.ške denirne službe na ob- močju ptujske obe ne bo z no- HIŠO z gospodarskim poslop- jem in 3 ha zemlje v Vito- marcih prodam. Naslov v upravi. NOVO POSTELJO in postelj- no omarico ugodno prodam. Naslov v upravi. 2 ha 49 arov zemlje, (gozd. vi»- nogradi) v Gradiščah pri Cir- kuianah prodam. Naslov v upravi. Stekleni baloni 50 litrski napro- daj. Vprašajte Kramar, Celje. Prešernova 4. ITKW radio menjam za okrogel, mehki les. Vprašati Rogozni- ca 52. Gospodinjsko pomočnico, veščo vseh gospodinjskih del in ku- he sprejme takoj 4 članska družina. Ponudbe poslati na oglasni oddelek po »Poštena. vembrom zraven glavnega dežur- nega zdravnika, ki obiskuje boi- n;ke na domu cd 14. do 7. ure naslednjega dne, še pomožni de- žum: zdravnik za popoldanske ure od 16. do 20. ure. Naročila za obiske bedo sprejeta samo v de- žurnem centru zdravstvenega do- ma osebno ald telefonično na šte- vilko 70 ali 80. Ta služba je na razpolago, kakor je samo po seb: umevno, zavarovancem m neza»- varovancem. Razen dežurnih dru- gi zdravnok: za hišne obiske niso na razpolago. Maloštevilnost zdravniškega ka- dra na terenu nam narekuje ta ukrep in upamo, da bo s tem za- doščeno potrebam terena in raz- bremenitvi zdravnikov. Hišni ob- iski bodo na ta način lažji in pravočasni, prosta izb:ira zdrav- nka bo obstajala, ker bo vsak zdravn:k dvakrat tedensko na razpolago: enkrat kot glavni, en- krat ko^ pomožn: dežurni. Pac - enti, k. bi potrebcrvali pogostnej- še obiske, spadajo delno v bolni.š- nico, deino pa se bedo morali za- dovolj:ti z drug: m dežurnim zdravnikom, k' bo vedno v tesn povezavi s kolegom, ki ga zdravL Izven dežurstva zdravniki ne bodo mogli vršiti hišnih obiskov, ker bodo zadolženi za popoldan- sko ambulanto v Ptuju in v po- družnicah v Juršincih in Podlen- nku s priključkom Žetal. Prosimo, da naročite obiske po možnosti v dopoldanskem času, da bo lažja organizacija fx>vezave izvedbe obiskov. Upošteva.jte, da so naša navo- dila izključno v interesu nemo- tenega poteka javne zdravstvene službe, torej vas samih. ZDRAVSTVENI DOM PTUJ V gorici si mi zrasla, dobra vinska kapljica, v gorici si te bom nalil in z občutkom izpil... Ys leto sem tvoji materi strcgel. ji zemljo rahljal, ji gnojil, JO v rasti podpiral in jo ob nevihti bodril. Sedaj mi je več- krat povrnila moj trud. V kleti doma in v Ptuju vreš in zo- riš, barvo dobivaš in moč si krepiš Šla boš v svet, pristna haloška kapljica. Nemirne boš umir- jala. žalostne tolažila, mlade in stare razvnemala. In ko^ Te bodo vprašali, od kod si, se boš ponosno predstavila »Haložan- ka« ali »Iz Slovenskih goric« S tvojo materjo sva ostarela ... Za nama pa prihaja mlad rod, ki se je od naju naučil, kako ti je treba streči, da boš ostala tu doma Na podlagi Odloka Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS o določitvi roka za razpis prvih vo- litev v zadružne svete kmetijskih zadrug (Ur. 1. LRS 24/58) v po- vezavi z določbami drugega od- stavka 7J0. točke Navodil za vo- litve zadružnih svetov in uprav- nih odborov kmetijskih zadrug (Ur. 1. FLRJ 23/58) in sklepom seje upravnega odbora z dne 7. 10. 1958 razpisuje upraN-ni odbor VOLITVE za zadružni svet Kmetijske zadruge Slovenja vas Volitve se bodo vršile dne 16. novembra od 7. do 19. ure, .n si- cer: za Slovenjo vas v upravn.ih pro- storih zadruge, za Hajdoše v gasilskem domu, za Skorbo pri Hazimali Juriju, za Gerečjo vas pri Kaisesber- gerju Janezu, za Kungoto pri Mlakarju Jožefu. Voflili se bodo kandidati izmed "ilanov zadruge. Vse s.le za dvig zadružništva! Predsednik: Franc Terbulec Tudi športni ribiči so tsk'^ovali Ribišlca družina Ptuj je v za- četku oktobra 1958 priredila ri- biško športno tekmo^anje. Čla- ni družine so se pomerili v me- tanju muhe in obtežiliiika v iarčo in v daljavo. Drugi tek- movalci pa so se pomerili v športnem odlovii rib v Dravi. Pri tekmovanju v metu ob- težilnika in umetne muhe so dosegli prva tri mesta: Jakob Majcen. Mirko Kajžnik in Vik- tor Kristanič. pri odloAu rii> pa so dosegli prva tri mesta: Franc Živic. Franjo Serdinšek in Jože Miklovič. To je bilo prvič, da so člani Ribiške družine Ptuj pokazali svoje znanje in spretnost v ri- biških športnih disciplinah. Za- dovoljiva udeležba na tekmova- nju jamči, da se bo ta zvrst športa še nadalje razvijala. Ptujski športni ribiči bodo lahko uspešno sodelovali tudi na ribiških tekmovanjih v okrajnem in republiškem meri- lu. Komisija za sklepanje .n odpovedovanje delovnih raz- merij pri zadružnem trgovskem podjetju »SLOVENSKE GO- RICE« PTUJ razpisuje naslednji prosti delovni mesti: 1. Šefa komerciale 2. finančnega knjigovodje-kontista Pogoji: pod točko 1 srednja popolna šola s 5 let prakse ali srednja nepopolna šo^a z 10 let pratkse v vodenju komer- cialnih poslov. Pod točko 2 srednja ekonomska šola s 5-letno prakso v finančnem poslovanju. Plača po tarifnem pravilniku. Interesent: naj viožijo pismene ponudbe Upravnemu od- boru podjetja najkasneje do 5. novembra 1958. Izdaja »Ptujski tednik«. Otrektor Ivan Kranjčif Urejulp iredn išk Mhor Odpovom' urednik Ba uman ^nton 'Jredntštvc n uprava v f>tu,ju Lackovi « Telefon 156 fek -ač. pri Komunaln' bankJ Maribor, podružnica v Ptuju, št 604-708-3-206. Rokopisov ae /račamo, risls.o Maiiborska tiskarna^ Maribor. Letna naročnina 500 din, poI|etn& 25C dJi.