Leto XIII	številka 1	cena 1,46 EUR	26. januar 2011
z vsebine
Cilj je tehnološko napredna ter okolju in ljudem prijazna regija.str. 8
Kljub omejitvam živi ustvarjalno................................str. 24
4'
‘ir
•\ e d. it j a	>.

'O.
te

V
^<r oO.
9 771580 096
D 0 4
g
^ProMotor
Drešinja vas 15, Petrovče, tel.:03/ 5707-151 Motorji	Rezervni deli
M
Moto oprema
aVflMAHAl
nino Der trste TUVgeprüfte Olhltee der Weit	I 1 'v. 1, t ’ 1
aprilia	
Pokleknila tudi čistilna naprava
I __________________:_____________
Nadgradnja osrednje čistilne naprave v Kasazah (foto-I grafija na desni) je skoraj že končana in od oktobra lani naprava obratuje poskusno. Žal pa je glavnemu izvajalcu -CPM, d. d., Maribor tik pred koncem zmanjkalo sape. Ker ne more zagotoviti približno 330 tisoč evrov za dokončanje, je Občina Žalec kot nosilka I projekta za vse spodnjesavinj-ske občine z njim prekinila pogodbo.
Kljub več sestankom zadnje dni je postalo očitno, da CPM ne bo mogel zagotoviti potreb-
nega denarja, da bi dokončal vsa dela. Zato so se župani v žalskem projektu Celostno urejanje odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanja vodnih virov na porečju Savinje odločili, da se za dokončanje približno štirih odstotkov neizvedenih del poišče nov izvajalec. Seveda bo potrebno objaviti nov javni razpis, pred tem pa opraviti popis vseh izvedenih in še nedokončanih del.
Kot smo že poročali, bo moral novi izvajalec dokončati tudi gradnjo primarne kanajizacije v
okviru istega projekta. Pogodba z Vegradom je prenehala veljati že lansko poletje, javni razpis za izbor novega izvajalca pa do zdaj zaradi usklajevanj s pristojnim ministrstvom še ni bil objavljen. Ker primarno kanalizacijsko omrežje z nadgradnjo čistilne naprave ni končano, občine ne morejo priključevati uporabnikov, tudi če so že zgradile sekundarno kanalizacijsko omrežje. Zaradi tega prihaja do poslovne škode, seveda pa je veliko slabe volje tudi med Savinjčani, saj bi moral biti projekt zaključen že lani. K. R.
Udarni tudi 5. Bumfest
Dvorana v Žalcu je vse dni festivala pokala po šivih
Že 5. mednarodni tolkalski festival Bumfest, ki so ga sredi januarja gostili štiri dni v Žalcu, je po besedah umetniškega direktorja Dejana Tamšeta zaradi visoke ravni in mednaro-
Žalec, savinjska cesta 87 tel. 03/713 26 60, 713 26 66
Pražama in kavni butik!
Nagrade:
3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic
1.	Marija Sevčnikar, Lukovica 24, Šoštanj
2.	Milan Jendrok,
Prelska 15, Velenje
3.	Brigita Plaskan, Andraž nad Polzelo 4, Polzela
igra za nakup nad 8,35 €!
dne prepoznavnosti, ki ju je v teh letih dosegel, pravi izziv za organizacijo v prihodnje.
Tudi letošnji festival v organizaciji Slovenskega tolkalskega projekta (STOP) in Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec je s kakovostnimi koncerti tol-
kalistov iz Španije, ZDA, z Nizozemske, s Švedske in iz Slovenije postregel z razprodano dvorano vse štiri dni, bučnimi odzivi poslušalcev in obilo tolkalističnih in glasbenih užitkov za laike in stroko.
Več na str. 9.	L. K.
Iz gline. Iz betona.
NELSKAMP
izkušenj. ____________________
ZASTOPA IN PRODAJA:'	d.o.o.
Ločica 49 e, Polzela, tel.: 03/ 710 18 50, www.aretta.si
Kriza v ogledalu
S krizo v gradbeništvu, v kateri kot domine padajo velika gradbena podjetja, kot sta Vegrad in Cestno podjetje Maribor, so se začele gostiti tudi težave pri nekaterih največjih investicijah na področju Spodnje Savinjske doline. Nedokončana čistilna naprava in kanalizacija povzročata te dni sive lase odgovornim na občinah, ki so morali zagristi v kislo jabolko številnih problemov zaradi ustavitve investicij tik pred zaključkom. Te so posledica različnih lumparij in nevestnega ravnanja, zdaj že vemo, objestnih gradbincev, ki so počeli različne stvari, ki mnogokrat niso imele zveze z rednim poslom, so pa povzročile neupravičeno bogatenje vodilnih na eni strani, po drugi strani pa neplačevanje podizvajalcem, vrste brezposelnih in obubožanih delavcev, prisilne poravnave, stečaje, propad podjetij, posledično pa nedokončane investicije. Te lahko prinesejo vrhu vsega še dodatno poslovno in ekološko škodo, preden se bodo razpletle in končale tako, kot je bilo zastavljeno.
V minulih dneh sem se imela priložnost udeležiti velikega mednarodnega sejma gradbeništva Bau v Muenchnu. Drug svet. Več kot 2000 razstavljavcev iz 46 držav na 180 tisoč kvadratnih metrih. Vrvež, ponudba "ni da ni", akcija, posli se sklepajo, utrip, ki niti približno ne kaže kakšne krize ... Ponujajo odlično, kakovostno, novo, vsako leto boljše, morda še cenejše, optimalneje za kupca. Kupec si pogleda, dobi pojasnila, se pogaja, kupi, plača ... No, saj veste, čisti posel, tisti, ki ima zvezo s ponudbo, s storitvijo, ne pa z goljufijo, s korupcijo, s krajo, če hočete, z vpletom različnih posrednikov, skorumpiranih javnih uslužbencev, lobistov, saj niti ne vemo, koga še... Res mora človek pogledati čezplanke, da vidi, kako našo malo Slovenijo v resnici znamo narediti še manjšo z malomožganskim veleposestništvom, v katerega smo se sami vpeli. Če je kdo dober, dobro dela, smo mu »fauš«, moramo imeti točno tako tudi mi ali morda na istem področju še več, še bolje, pa tudi za ceno tega, da malo pogoljufamo, da gremo mimo pravil, namesto da bi se dokazali na svojem področju. Če delaš pošteno, si te dni pri nas bolj butelj kot hvalevreden državljan, ker potem nimaš toliko, kot bi lahko imel. Še zakonski partnerji formalno raje ne priznajo svojih otrok, pa »kao« živijo ločeno, samo da državo preslepijo baje »za kake dvajurja« na leto. Država pa tega sploh ne zna nadzorovati. Kako bo potem velike gradbince, ki so spravili podjetja na kant, zdaj pa je večina navadnih državljanov itak prepričana, da ne bodo nikoli kaznovani. Kako pa naj potem sploh še vzgajamo otroke, da je bolj prav?
Zamisel hčerine učiteljice se mije v tem smislu zdela res odlična. Otroci so morali narisati vsak svoje ogledalo, potem pa so nanj sošolci v nekaj besedah morali zapisati, kaj mislijo drug o drugem. Ko so imeli vsak svoje ogledalo, polno odsevov svojih sošolcev, so se morali o tem pogovoriti doma in predvsem zamisliti sami. Zelo poučno. Si predstavljate, da bi podobna ogledala nastavili vsem gradbincem, pa še kakšnim drugim grešnikom iz domačih logov, pa da bi pod sliko, ki jo sami očitno napačno vidijo, zapisali še mnenja drugih o njih? Pa da bi pristojni ukrepali, preden bi kdo razbil ogledala? Lucija Kolar
hormann
garažna in industrijska vrata
Ne tvegajte, ko gre ra varnost in udobje vaše družine. Izberite najboljšo kombinacijo: kakovost in zanesljivost.
Generalni uvoznik za vrata Hörmann v Sloveniji: Matjaž d.o.o.T 03/71 20 600 PE Ljubljana T 01/24 45 680
ODLIČNA IZBIRA. ODLIČNA PON UDBA!
S3
Ustvarjamo pozdrave
Utrip brezplačno prejemajo gospodinjstva v občinah Žalec, Prebold, Polzela, Braslovče in Tabor, občani Vranskega pa ga lahko kupijo v Bistroju Brglez, Vransko.
STILM D.O.O., Šlandrov trg 26, Žalec
Tradicija novoletnih sprejemov
Zupan Občine Žalec Janko Kos na prednovoletnem srečanju s podjetniki
Med nagovorom dr. Stanislava Lipovška na srečanju z duhovniki
Luč miru iz Betlehema
Luč miru iz Betlehema pri žalskem županu Janku Kosu
S ponovoletnega srečanja z novinarji
Tudi novi župan Občine Žalec Janko Kos je ohranil tradicijo novolenih sprejemov. Nekatere je skupaj s podžupani in sodelavci, pa tudi z drugimi organizatorji opravil že v prednovoletnem času, nekatere pa v začetku novega leta. Tako so novemu letu 27. decembra nazdravili s predstavniki gospodarstva, po novem letu pa še z duhovniki in novinarji.
S predstavniki gospodarstva
Janko Kos je s sodelavci, z Zbornico zasebnega gospodarstva Žalec, s Klubom menedžerjev in strokovnjakov Golding klub Žalec ter Razvojno agencijo Savinja Žalec zadnji ponedeljek lan-
V	Gasilsko zvezo Žalec je vključenih 35 PGD in PIGD. Na občnih zborih januarja in februarja pregledajo opravljeno delo in sprejmejo program dela za tekoče leto in finančni plan ter podelijo priznanja zaslužnim članom.
V	prvi polovici meseca januarja so zborovali prostovoljna gasilska društva
skega leta na tradicionalni novoletni sprejem povabil predstavnike gospodarstva in podjetnike iz žalske občine. Srečanje so pripravili v dvorani Glasbene šole Risto Savin.
V uvodu so prisluhnili kulturnemu programu, v katerem so nastopili z igranjem na citre Sara Gabrovec, Pia Turk Žagar, Brina Gabrovec, Vanesa Vrečič, Veronika Škrubej in Urška Ramšak, na klavirju Špela Štusej, Tilen Slakan, Irena Kralj, na čembalu Kim Pavlič in sopranistke Melita Podgoršek, Bojana Hrovat in Irena Glušič.
Zbrane je nagovoril župan Janko Kos in poudaril, da občina v lokalni skupnosti nima vpliva na gospodarstvo, obljubil pa
Gotovlje, Andraž nad Polzelo, Dobrteša vas (Petrovče), Trnava, Tešova, Ojstriška vas (Tabor) Tabor, Grajska vas, Kasaze - Liboje in PIGD Aero Šempeter. Ta konec tedna pa se bodo na občnih zbori sestali člani prostovoljnih gasilskih društev Gomilsko, Velika Pirešica, Zabukovica in PIGD Garant Polzela.	T. T.
je, da se bodo pri izdajanju raznih dovoljenj, ki so v njihovi pristojnosti ter v največji meri pri premagovanju stisk občanov, ki so iz dneva v dan večje, potrudili po svojih najboljših močeh. Zaradi stečaja Vegrada imajo težave pri izgradnji kanalizacije ne samo v Občini Žalec, temveč v vseh drugih petih spodnjesavinj-skih občinah. Leto 2011 bo težavno. Po uradnem delu so se podjetniki zadržali ob neformalnem pogovoru in nazdravili.
Z duhovniki, prvič tudi s škofom
Sprejema duhovnikov žalske dekanije v znanem šempetrskem gostišču so se letos udeležili duhovniki sedmih župnij in celjski škof dr. Stanislav Lipovšek.
Župan Janko Kos se jim zahvalil za skrb, ki jo posvečajo sakralnim objektom, in za njihov prispevek pri duhovni oskrbi vernikov, ki je v teh kriznih časih še kako pomembna. Mirko Škoflek, prodekan in šempetrski župnik, se je v imenu dekana žalske dekanije Jožeta Ko-vačeca županu • zahvalil za sprejem in mu čestital ob njegovi izvolitvi za župana ter poudaril, da si duhovniki dobrega sodelovanja želijo tudi v prihodnje, vsem pa je zaželel zdravja in delovnih uspehov. Celjski škof dr. Stanislav Lipovšek je ob koncu dejal, da je, odkar je škof, prvič na takšnem sprejemu, in poudaril pomen sodelovanja, ki bo še kako pomembno pri reševanju infrastrukture pri petrovski baziliki, ki je osrednje romarsko središče celjske škofije.
Z novinarji
Sprejema za predstavnike sedme sile so se skupaj z županom Jankom Kosom udeležili vsi podžupani, Robert
Čehovin, Marko Laznik in Ivan Jelen, pa tudi v. d. direktorja občinske uprave in vodja oddelka za premoženje in splošne zadeve Jože Golič ter vodji oddelkov Nataša Gaber Sivka in Aleksander Žolnir in dobra desetina predstavnikov medijev. Župan se je v nagovoru novinarjem zahvalil za korektno delo lokalnih medijev in zaželel podobnega sodelovanja tudi v bodoče. Med akualnimi dogajanji v Občini Žalec pa je med drugim izpostavil, da v februarju načrtujejo v občinski upravi reorganizacijo, s tem v zvezi pa bodo imenovali tudi novega direktorja občinske uprave in popolnih nekatera strokovna delovna mesta, saj je občinska uprava zaradi upokojitev nekoliko strokovno podhranjena.
T. Tavčar
Tudi letos je ob novem letu v žalski dekaniji izšla brošura z naslovom Dekanija Žalec: Napovednik 2011. V tej knjižici je zbranih mnogo podatkov iz vseh župnij, ki sestavljajo žalsko dekanijo. To so: Gotovlje, Galicija, Griže, Petrovče, Polzela, Šempeter v Savinjski dolini in Žalec. Dekanija je bila ustanovljena leta 1975 in je ena izmed enajstih dekanij v celjski škofiji.
V prvem delu knjižice so predstavljeni posamezne župnije in župniki, navedenih je kar nekaj zgodovinskih podatkov o tem, kdaj je bila katera
Predpraznično vzdušje je tabornike Rodu bistra Savinja iz Šempetra skupaj s taborniki RZR Zreče tudi tokrat popeljalo na Dunaj, kjer so sprejeli plamen Luči
župnija ustanovljena, kdaj so bile zidane župnijske cerkve, in drugih zgodovinskih mejnikov, v sklopu sodobnih podatkov pa so predstavljeni župnijski pastoralni in gospodarski sveti, ključarji, zborovodje, ministranti in organisti. V drugem delu knjižice je koledar vseh bogoslužnih in ostalih cerkvenih slovesnosti in dogodkov po župnijah, navedene pa so tudi druge dejavnosti, kot so priprave na zakon, krst otroka in drugo. Podatke je zbral in uredil dekan žalske dekanije Jože Ko-vačec, ki je odgovoren tudi za izdajo.	T. T.
miru iz Betlehema. Svoje vtise so strnili na prednovoletni čajanki, kjer so predali poslanico ostalim članom in skupaj ponesli plamen naprej.
Dvajset let jo taborniki in skavti nestrpno pričakujejo in prinašajo v Slovenijo. Geslo letošnje poslanice je bilo Zate imam Luč. Taborniki Brina Lend, Oskar Kandare in Janez Cokan so z dobrimi željami in poslanico ponesli plamen Luč miru iz Betlehema po Savinjski dolini. Obiskali so vranskega župana Franca Sušnika, žalskega župana Janka Kosa, OŠ Šempeter in Vransko, družino Štorman in se ustavili pri »Petki« v Žalcu. Ob vsem lepem so si taborniki zaželeli, da skupaj z njimi spreminjamo svet na bolje.	T. T.
® 03/712 12 80 ISI zkst.utrip@siol.net
ffi&ekofest
,iS
ggjr radostno doživetje narave, človeka in energije s
Sobota, 5. 2. 2011, v Bio parku NIVO:
10.00	- 12.00 - Izdelava Orgonitov po načinu Mirana Vučka
12.00	- 14.00 - Zakaj je živo srebro tako pomembno
12.00	- 17.00 - Vegetarijanski piknik
14.00	- 16.00 - Predavanje o koloidnem srebru
v Ekomuzeju:
10.00	- 11.30 - Zeleni kašasti sokovi za zdravje in užitek,
Marjana Žmavc
Nedelja, 6. 2.2011, v Ekomuzeju:
Eko tržnica in Bio sejem Uporaba prevrelk in čajev za preventivo na domačem vrtu, Romana Šrimpf, društvo Ajda 10.00 - 11.30 - Ali ste pripravljeni na spremembe?,
Sanja Lončar
Očistimo se zunaj in znotraj, Ana Miletič Izdelava različnih zeliščnih mazil na naravnih osnovah, delavnica Monike in Tomaža Muleja
Informacije: TIC Žalec, tel.: 710 04 34 www.zkst-zalec.si
9.00-	13.00
9.00-	10.00
11.30
11.30
Občni zbor gasilcev
Dekanijski utrip v Napovedniku 2011
Proračunske želje in potrebe
Najprej nov direktor občinske uprave
Žalski svetniki so se na 3. redni seji sestali 23. decembra in med drugim v prvi obravnavi potrdili predlog občinskega proračuna za leto 2011. Kljub pomislekom nekaterih svetnikov, da je 15 dni premalo za javno obravnavo proračuna, so izglasovali tak sklep, dokončno pa naj bi bil proračun sprejet na naslednji seji, ki bo predvidoma 3. februarja.
Kot po navadi je predlog proračuna predstavila vodja Oddelka za finance Vlasta Simonič, ki je poudarila, da je bilo usklajevanje izjemno težko. Čeprav je bilo že prej jasno, da je prednostna naloga letošnjega občinskega proračuna gradnja nove šole v Grižah, so proračunski porabniki želeli skupno 4 milijone evrov več denarja, kot je možnosti. V prvem predlogu proračuna je bilo predvide-
nih nekaj manj kot 20,5 milijona evrov prihodkov in 25,7 milijona evrov odhodkov. Občina se bo letos dodatno zadolžila za 4,3 milijona evrov in tako dosegla skupno zgornjo mejo dovoljenega zadolževanja 10,5 milijona evrov.
Med prihodki iz državnega proračuna in evropskih skladov je 800.000 evrov namenjenih za gradnjo šole v Grižah, Služba vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVRL) bo 250.550 prispevala za obnovo in ureditev vrtca v Novem Celju, ministrstvo za javno upravo za gradnjo dvigala in obnovo stopnišča v občinski stavbi lani 10.900 evrov, ministrstvo za obrambo 42.800 evrov požarne takse, ministrstvo za okolje in prostor bo za financiranje izgradnje kanalizacije in čistilne naprave (I. faza projekta varovanja
Nova vodstva v zavodih
Z letošnjim letom se je upokojilo kar nekaj zaposlenih v občinski upravi, v žalskih vrtcih in v Glasbeni šoli Risto Savin Žalec. Z 31. decembrom lani sta sc upokojili dolgoletni ravnateljici JZ Vrtci Občine Žalec Mara Mohorko in Glasbene Šole Risto Savin Žalec Tanja Cehner.
Medtem ko ima od 1. januarja
glasbena šola novega ravnatelja mag. Gorazda Kozmusa, je bila za vršilko dolžnosti ravnateljice žalskih vrtcev imenovana Natalija Starič Žikič, do zdaj zaposlena kot svetovalna delavka v tem zavodu. Imenovana je za leto dni, v tem času pa bo svet zavoda objavil razpis in imenoval novo ravnateljico oziroma ravnatelja.
K. R., L. K.
MEDOBČINSKA SPLOSNA KNJIŽNICA ŽALEC
PRIREDITVE V FEBRUARJU 2011
Četrtek, 3. 2. 2011, ob 16.30 v Medobčinski splošni knjižnici Žalec srečanje študijskega krožka Beremo z Manco Košir.
Četrtek, 3. 2. 2011, ob 18. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Dediščina za vsakogar - predavanje dr. Vita Hazlerja.
Četrtek, 10. 2. 2011, ob 18. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec literarni večer ob slovenskem kulturnem prazniku - od Slomška in Prešerna do danes: ob 210-letnici rojstva Antona Martina Slomška in Franceta Prešerna (ponovitev na željo obiskovalcev).
Četrtek, 17. 2. 2011, ob 10. uri v knjigarni Mladinske knjige v Žalcu S čajem in knjigo - čajanko vodi Irena Štusej.
Torek, 22. 2. 2011, ob 17. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Po pravljici diši - pravljična ura z Ireno Štusej.
Četrtek, 24. 2. 2011, ob 18. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Humanitarna odprava Kenija 2010 - z nami bodo članice odprave, tri mlade zdravnice, Sara Onuk, Mihaela Gartnar, Mojca Stres.
Z najlepšimi željami - kolektiv Medobčinske splošne knjižnice Žalec
PUSTNI
ustnih
ŽALEC 2011
8. marca ob 16. url
na Šlandrovem trgu
^	*	c
Vabimo vse, žejjnc zabave ii _ norčij, da se nam pridružite. Prijave za pustne vozove in skupinske maske sprejemamo v TIC-u Žalec in preko spleta www.zkst-zalec.si.
(tel: 03 710 04 34 in zkst.tic@siol.net).
«
J Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec in
Zveza turističnih društev Občine Žalec_
povodja Savinje) namenilo 749.170 evrov, ministrstvo za kmetijstvo pa za vzdrževanje gozdnih cest 1.630 evrov. SVRL bo z 42.000 evri sofinancirala delovanje medobčinskega inšpektorata. Iz občinskih proračunov za skupno investicijo gradnje kanalizacije in čistilne naprave žalski proračun letos pričakuje 65.440 evrov, iz evropskih strukturnih skladov pa za sofinanciranje gradnje sekundarne kanalizacije ter obnovo vodovoda v Šempetru in Petrovčah 923.252 evrov. Iz državnih in evropskih sredstev za financiranje že omenjene 1. faze projekta varovanja povodja Savinje naj bi letos žalska občina dobila še 1.429.700 evrov, za sofinanciranje projekta LAS, posodobitev gozdne učne poti Hrastje v Grižah pa 17'.000 evrov.
Ob pripombi, da je 15-dnevna javna obravnava prekratka tudi ob dejstvu, da so bili vmes božično-novole-tni prazniki, je župan Janko Kos poudaril, da je potrebno proračun sprejeti čim prej, zlasti zaradi gradnje šole v Grižah, saj bodo že začele zapadati tako imenovane prve situacije. Poleg tega zaradi praznikov število delovnih dni ni bilo manjše. Vse pripombe svetnikov na seji so bile že del javne obravnave, na osnovi javne obravnave pa bodo na naslednji seji razpravljali o nekoliko spremenjenem predlogu letošnjega proračuna.
Na decembrski seji so med drugim potrdili tudi novo vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, višjo za približno 2 odstotka. K. R.
Po napovedih žalskega župana Janka Kosa bo imenovan nov direktor ali direktorica občinske uprave. Sledila bo sprememba organizacije občinske uprave, novo zaposlovanje pa bo predvsem posledica upokojitev.
Kot je napovedal po izvolitvi, si je župan Janko Kos vzel približno dva meseca časa, da se seznani s sedanjim delovanjem občinske uprave. Ker je direktor občinske uprave hkrati opravljal tudi funkcijo vodje Oddelka za splošne zadeve in premoženje, se je župan odločil, da bo Jože Golič zdaj samo vodja oddelka, do imenovanja novega direktorja občinske uprave pa je vršilec dolžnosti. Za direktorja občinske uprave je bil decembra objavljen javni razpis. Do 14. januarja, ko se je iztekel rok, je prispelo 17 prijav.
Vendar pa je minuli teden župan razveljavil javni razpis »zaradi možnosti kasnejše razveljavitve postopka javnega natečaja zaradi neupoštevanja strokovne izobrazbe po bolonjskem sistemu, kar bi ob morebitnem nadaljevanju postopka predstavljalo diskriminatoren razlog pri obravnavanju prijavljenih kandidatov.« Javni razpis bo zato ustrezno dopolnjen in ponovno objavljen na spletnih straneh Občine Žalec in Zavoda za zaposlovanje RS.
Glede reorganizacije občinske uprave je Janko Kos povedal:
»Sedanja organiziranost občinske uprave obstaja že kar dolgo. Želim si čim bolj operativno, fleksibilno in učinkovito občinsko upravo, zato bom postavil nove organizacijske okvire, vanje pa umestil obstoječe kadre. Nekaj kadrov nas je tudi zapustilo, predvsem v luči
pričakovanih sprememb pokojninske zakonodaje. Trije vrhunski, univerzitetno izobraženi zaposleni so se upokojili, ena je odšla na medobčinski inšpektorat. Te kadre bomo morali nadomestiti, verjetno pa bomo okrepili področje okolja in prostora.«	K. R.
Zadovoljni z letino
Društvo savinjskih vinogradnikov je v dvorani Kmetijske zadruge Petrovče pripravilo delovno pokušnjo vin letnika 2010. Zbranim je spregovorila specialistka za vinogradništvo in vinarstvo Tadeja Vodovnik Plevnik s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor. Glavni namen pokušnje je ugotoviti morebitne pomanjkljivosti, napake ali bolezni v vinu. Na podlagi senzoričnih ugotovitev je večino le-teh še mogoče odpraviti v mladem vinu. Hkrati pa vinogradniki sami prepoznavajo tako kakovost vin kot tudi pomanjkljivosti in se s tem dodatno usposabljajo za svoje nadaljnje delo.
Letos so vinogradniki na pokušnjo prinesli več kot 80 vzorcev. Glede na letino, ki je bila zaradi deževja v času, ko bi
moralo grozdje najbolj zoreti, in posledično množičnega pojava plesni na grozdju, zelo zahtevna, je letina še kar zadovoljiva. Med vini je bilo sicer ugotovljenih kar nekaj pomanjkljivosti, največ med temi je bilo bekserja, ki pa se jih še da odpraviti. Kljub temu je bilo nekaj vin tudi zelo kakovostnih. Prav zaradi tega so se savinjski vinogradniki odločili, da bodo v petek, 11. februarja, ob 17. uri v Domu Svobode Griže pripravili že drugi »Večer s savinjskimi vini«. Ob predavanju in razlagi gostje, specialistke za vinarstvo in vinogradništvo KGS Maribor Tadeje Vodovnik Plevnik, bodo predstavili vsaj 15 sort in zvrsti vin. Dogodek bodo popestrili s kulturnim programom in prigrizki, primernimi za določena vina.	T. T.
Imenovani tudi člani SPY
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Žalec ima nove člane. Trije od skupaj 14 članov so predstavniki občinskega sveta.
Novo sestavo Sveta za preventiv in vzgojo v cestnem prometu je na decembrski seji potrdil žalski občinski svet. Trije predstavniki občine so Silvester Marič, Ivan Mazzoni in Roman Virant, svoje predstavnike pa imenujejo
Policijska postaja Žalec, Oddelek za upravne notranje zadeve Upravne enote Žalec, avtošole z območja žalske občine, Združenje šoferjev in avtomehanikov Savinjske doline (Milan Pečnik), Podjetje za vzdrževanje cest VOC Celje (Srečko Pustoslem-šek), osnovne šole v žalski obči-
ni (Franc Žagar), Vrtci Občine Žalec (Natalija Starič Žikič), Medobčinski inšpektorat občin Celje, Laško, Štore in Žalec (Zdenko Lesjak), mediji (Samo Sadnik) in zavarovalnice (Vlado Majer). Predsednika in njegovega namestnika bodo člani sveta izvolili na prvi seji. K. R.
TRIANGEL
regionalna kulturna naveza celje I velenje I žaleč
P'
	
U\uÙnazilza ćzllzaijztlz j|	.<Lpocljìe.aan
	
TRIANGEL OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU
Festival Velenje (www.festival-velenje.si)
Petek, 11. februar 2011, ob 19.30, Dom kulture Velenje,
predstava ob slovenskem kulturnem prazniku,
Rozinteater: PASSION DE PRESSHEREN, komitragedija, avtor in izvajalec Andrej Rozman Roza, vstopnice: 15 EUR.
Hiša kulture Celje (www.hisakulture.si)
Četrtek, 3. februar, 19.30, Narodni dom Celje,
HISPANIA - koncertni poklon slovenski kulturi z zvočno podobo hispanskega sveta v izvedbi mezzosopranistke Barbare Jernejčič Fürst, kitarista Žarka Ignjatoviča in kvinteta Gamma.
ZKŠT Žalec (www.zkst-zalec.si)
Petek, 4. februar 2011, ob 19. uri, Dom II. slovenskega tabora Žalec,
SKLENJEN KROG, osrednja občinska proslava ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Savinovih odličij, program učiteljev in učencev Glasbene šole Risto Savin Žalec.
www.hisakulture.si,www.festival-velenje.si,www.zkst-zalec.si
TO JE ERNEST,
lutkovna predstava za Cici abonma in izven
Četrtek, 10. februar, ob 17. uri
Dom II. slovenskega tabora Žalec
Vstopnice po 5 EUR v TIC-u Žalec, 710 04 34
ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9 a, www.zkst-zalec.si
Naročnik: Kulinarika Podpečan - priprava jedi, Jernej Podpečan s. p., Kasaze 70 b, 3301 Petrovče
Župan s podjetniki in kmeti
Na Polzeli zavod?
Med nagovorom župana Vilka Jazbinška
Župan Občine Tabor Vilko Jazbinšek je 6. januarja pripravil tradicionalno srečanje za nosilce javnih, gospodarskih in kmetijskih dejavnosti. Kot je dejal, je to vsakoletno srečanje namenjeno krepitvi sodelovanja v novem poslovnem letu in utrjevanju prepričanja, da so sposobni sprejemati in reševati razmere v čedalje bolj zaostrenih gospodarskih, posledično pa tudi družbenih razmer v njihovi ožji in tudi širši lokalni skupnosti.
Srečanja se je poleg domačih podjetnikov in kmetov tudi letos udeležilo kar nekaj gostov. Med njimi direktorica Razvojne agencije Savinja Žalec Danica Jezovšek Korent, direktorica KZ Savinjska dolina Darinka Piki, ravnateljica II. osnovne šole Žalec Sabina Korošec, direktor JKP Žalec Matjaž Zakonjšek, direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec Jolanda Železnik, sekretar in novi predsednik Zbornice zasebnega gospodarstva Žalec Danilo Basle in Marko Učakar ter še nekateri.
Župan Vilko Jazbinšek je najprej pozdravil vse udeležence srečanja, v nadaljevanju pa predstavil delo in rezultate Občine Tabor v preteklem obdobju. Pri tem je izpostavil investicijo v
devetletno šolo. S ponosom je poudaril stanovanjsko izgradnjo in z njo rast prebivalstva ter izrazil zadovoljstvo, da se v zadnjem obdobju vsako leto rodi za en razred otrok, kar je zagotovilo za normalno poslovanje vrtca in šole in nadaljnji razvoj njihove lokalne skupnosti. Brez dobre kondicije podjetnikov in kmetov razvoj seveda ni mogoč, je še dejal ter dodal, da za dežjem vedno posije sonce in v tem pogledu se je potrebno spoprijeti z recesijo ter izbirati čim bolj realne in smele poti.
V nadaljevanju je župan predstavil največjo investicijo v občini v letošnjem in prihodnjem letu in ob tem povedal: »Občina Tabor je zdaj že preživela vse tiste otroške bolezni in je v največjem investicijskem ciklusu, ki se nanaša na ekologijo in zdravo življenje v našem okolju. Ta mandat bomo tako v veliki meri posvetili okolju. Imamo projekte, ki so sicer parcialno porazdeljeni po gradbenih dovoljenjih, na koncu pa bo to neka celota. V letih 2011 in 2012 bomo zgradili glavni del kanalizacije na najbolj ogroženih območjih Ojstriške vasi. Na centralno čistilno napravo se bodo potem priključili drugi zaselki, in sicer Tabor, Pondor in Kapla.
Znesek celotne realizacije znaša približno dva milijona evrov. V letošnjem in prihodnjem letu je za to namenjenih nekaj manj kot milijon evrov, od tega slaba tretjina evropskih sredstev. To moramo izkoristiti, kajti počasi se izteka obdobje črpanja evropskih sredstev, kasneje bo Slovenija morala le plačevati. Štiri leta smo se krepko mučili s pridobivanjem soglasij in dovoljenj, zato moramo to zdaj tudi izpeljati. Menim, da se naši občani tega zavedajo in da bomo skupaj uspeli izpeljati tudi ta veliki projekt izgradnje kanalizacije, ki nam ga narekuje tudi EU.«
Zbranim sta spregovorila tudi novi predsednik Zbornice zasebnega gospodarstva Žalec Marko Učakar in direktorica Razvojne agencije Savinja Žalec Danica Jezovšek Korent. Poudarila sta dobro sodelovanje z občino in izrekla čestitke za uspešno delo občine v preteklem obdobju. Predstavila sta delovanje agencije in zbornice ter dejavnosti, ki se oziroma se bodo odvijale v njunih okvirjih ter v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi in podjetniki.
Nadaljevali so z druženjem ob kulinaričnih dobrotah, za veselo razpoloženje pa poskrbel domači ansambel Za'ka pa ne. D. N.
Zadnja seja v letu družabna
Županje svetnike nagovoril v domu starejših
Svetniki Občine Prebold so se zadnjič v preteklem letu na povabilo župana in vodstva doma starejših zbrali v prostorih omenjenega doma, ki ga vodi strokovna direktorica Jožica Lukše. Tokratno srečanje je bilo družabne narave in priložnost za zahvalo vsem tistim, ki so v preteklem mandatnem obdobju pomagali sooblikovati podobo Občine Prebold.
Na srečanju, ki so se ga udeležili prejšnji in sedanji svetniki,
predstavniki vaških skupnosti, nadzornega odbora, občinske uprave ... in še nekateri gostje, vključno s preboldskim župnikom Damjanom Ratajcem, je zbrane najprej pozdravil župan Vinko Debelak. Na kratko je orisal dosedanje delo občine in predstavil naloge, ki čakajo občino v prihodnje. Ob tem je izrazil zadovoljstvo, da jim je v preteklosti uspelo izpeljati skoraj večino zastavljenih nalog, še posebej izgradnjo doma sta-
rejših, čeprav je kar nekaj sob še praznih. Razlogi za to so nedvomno nepodeljena koncesija s strani države in posledično tudi višje cene oskrbe. Izrazil je upanje, da bodo pridobili koncesijo in bo tako lahko svoj novi dom v domu starejših našlo več občanov Občine Prebold.
Kot je dejal Debelak, pa občino letos čaka dokončanje že začetih projektov, med drugim dokončanje kanalizacije, kjer se je zaradi stečaja Vegrada pojavilo kar nekaj težav. Sicer pa je med prednostnimi nalogami tudi izgradnja vrtca, saj število otrok v občini narašča.
Ob koncu svojega nagovora se je župan zahvalil vsem in dejal, da je prepričan, da bo tudi nova sestava občinskega sveta uspešno opravila svoj štiriletni mandat. Uradnemu delu je sledilo prijetno družabno srečanje. Za kuharske dobrote pa je poskrbela kuharska ekipa doma z mojstrom kuhanja Andrejem Vohom.	D. Naraglav
Polzelski svetniki so se sestali na 3. seji občinskega sveta, ki je bila tudi zadnja v lanskem letu. Med pomembnimi točkami dnevnega reda so bili predlog proračuna Občine Polzela v prvi obravnavi za leti 2011 in 2012, predlog Odloka o ustanovitvi Zavoda za kulturo, turizem in šport Polzela v prvi obravnavi, imenovanje nadzornega sveta in dveh podžupanov.
Kot sta pri obrazložitvi poudarila župan Ljubo Žnidar in računovodkinja občinske uprave Tanja Mavrič, sta predloga proračuna predvsem varčevalno naravnana zaradi varčevalnih ukrepov tako občine kot države. Občina načrtuje v letu 2011 4.975.000 evrov izdatkov in 4.606.000 evrov prihodkov. Proračunski primanjkljaj pa bo delno pokrila z najetjem posojila v višini 360 tisoč evrov. V primerjavi z letom 2010 so proračunska sredstva občine nižja za 10 odstotkov. Prav tako je predlog proračuna za leto 2012 glede na leto 2011 nižji za 4 odstotke. Načrtovani izdatki proračuna za leto 2012 v višini 4.786.000 evrov in načrtovani prihodki v višini 4.463.000 izkazujejo proračunski primanjkljaj v višini 323 tisoč evrov. Za proračunski primanjkljaj v bilanci prihodkov in odhodkov in odplačilo glavnic v računu financiranja najetih posojil in prenosom sredstev se bo občina v letu 2012 zadolžila v višini 370 tisoč evrov. Po krajši razpravi so dali proračuna v javno obravnavo do 20. januarja na krajevno običajen način.
V nadaljevanju seje so svetniki obravnavali predlog Odloka o ustanovitvi Zavoda za kulturo, turizem in šport Polzela. V precej dolgi razpravi so bila mnenja o ustanovitvi zavoda deljena, z večino glasov za pa so dali predlog v javno obravnavo do 20. januarja. Svetniki so v nadaljevanju potrdili člane Nadzornega odbora Občine Polzela (Branko Zupan, Barbaro Trauner, Martino Lipičnik, Jasno Ocvirk in
Podžupana Jože Kužnik in dr. Jože Korber
Marka Božička), ki jih je predlagal župan Ljubo Žnidar. Podanih je bilo nekaj pripomb, vendar so jih svetniki kljub temu potrdili. Svetniki so potrdili tudi člane desetih vaških odborov, predlog sklepa o spremembi višine denarnega darila za novorojenčke v Občini Polzela in vrednost točke za odmero nadomestila za uporabo zazidalnega in nezazidalne-ga stavbnega zemljišča. Do zdaj je denarno darilo znašalo 100
evrov, z novim sklepom pa 150 evrov, vrednost točke za odmero nadomestila za uporabo zazidalnih stavbnih zemljišč se poveča za 1 odstotek, za nezazidalna pa za 3 odstotke.
Ob koncu seje je župan Ljubo Žnidar imenoval dva podžupana, in sicer iz vrst stranke SDS Jožeta Kužnika in iz stranke DeSUS dr. Jožeta Korberja. Funkcijo podžupana sta začela opravljati s 1. januarjem.	T. Tavčar
Novoletni sprejem
Zdravica z županom ob zaključku leta
Župan Občine Polzela Ljubo Žnidar je tudi letos za svetnike in člane vaških svetov pripravil novoletni sprejem. V nagovoru je poudaril, da si bo prizadeval za plodno sodelovanje, ki bo temeljilo na pogovorih in končno na skupnih odločitvah, ki bodo v korist občanom in bodo pogojevale razvoj in napredek občine in posameznih zaselkov.
»Tudi v letu 2011 bomo dali največji poudarek razvoju okolja in prostora. Projekta z največjo prioriteto pa sta izgradnja kanalizacijskega omrežja in dokončanje rekonstrukcije Gradu Komenda,« je dejal polzelski župan Ljubo Žnidar. Obenem je vsem skupaj v novem letu zaželel veliko osebnega zadovoljstva, sreče in zdravja. T. T.
Elektrarna na prenovljeni šolski strehi
Sončna elektrarna na prenovljeni strehi osnovne šole
Pred božično-novoletnimi prazniki so v OŠ Prebold predali namenu 217-kilovatno sončno elektrarno, ki jo je na streho osnovne šole postavilo podjetje Bisol in bo letno proizvedla predvidoma 239 megavatnih ur električne energije.
Kot je na prireditvi ob odprtju povedala predstavnica podjetja Bisol Viktorija Robnik, bo ta količina oskrbovala 60 okoliških gospodinjstev in prihranila 143 ton ogljikovega dioksida. Povedala je tudi, da je družba Bisol v zadnjih mesecih preteklega leta postavila kar nekaj sončnih elektrarn na slovenske šole. Preboldska šola je že 15 po vrsti. Ponekod je Bisol samo najel strešne površine za obdobje 20 ali 25 let, drugod je te površine tudi obnovil in na ta način odpravil težave, s katerimi so se srečevale šole zaradi dotrajanosti stare kritine.
Župan Občine Prebold Vinko Debelak je med drugim dejal: »Lahko smo veseli, da je prišlo do takšnega sodelovanja, saj smo na ta način prihranili dobršen del sredstev občinskega proračuna. Salonitno streho bi morali zamenjati. Podjetje Bisol je stare salonitne plošče zamenjalo s streho z dvojno funkcijo in tako ustvarilo kar dvojni ekološki učinek. Upa-
mo, da bo tudi naš vrtec v tem pogledu kmalu postal ekovrtec.«
Ravnatelj Oton Račečič pa je poudaril, da projekt povečuje tudi okoljsko osveščenost učencev. »Ker so se tovrstni projekti z vzajemnim sodelovanjem šol in podjetjem izkazali za učinkovite, se bodo nadaljevali tudi v tem letu,« je še dejala Viktorija Robnik.	D. N.
Zelena luč za obnovo
Usklajevanje na temo proračuna
Podpis pogodbe za gradnjo vrtca
Prejšnjo sredo, 19. januarja, so v sejni sobi Občine Prebold podpisali pogodbo za izvedbo I. faze projekta Rekonstrukcija in dozidava vrtca in knjižnice Prebold. S tem je bila dana zelena luč za izpeljavo projekta, ki je bil v načrtu že v zadnjem obdobju prejšnjega mandata občinskega sveta.
Pogodbo je v imenu investitorja Občine Prebold podpisal župan Vinko Debelak, v imenu izvajalca direktor podjetja Remont, d. d., Celje Bogomir Amon, kot nadzornica pa Na-
taša Rovan Gračnar, direktorica podjetja Navor, d. o. o., Celje. Podpisu so prisostvovali tudi podžupan Franc Škrabe, članica uprave Metka Šribar, ravnatelj OŠ Prebold Oton Račečič in vodja vrtca Milica Podgoršek. Župan Vinko Debelak je po podpisu povedal, da je obnova in dozidava vrtca razdeljena na tri oziroma štiri faze, če štejejo tudi zunanjo ureditev: »V prvi fazi moramo najprej na južni strani vrtca zgraditi prizidek v velikosti 338 m2 in pridobiti štiri igralne enote za prvo starostno ob-
dobje, da lahko iz obstoječega vrtca preselimo otroke v te nove prostore in tako omogočimo obnavljanje starega vrtca. Postopoma se bo tako obnovil celoten stari vrtec. V III. fazi bomo dozidali večnamenske prostore za igranje, prireditve, telovadbo ... Kar precej je še tega, a čakamo še na odločitev, koliko denarja bomo dobili od države, konkretno od Agencije za razvoj podeželja. Prva faza naj bi bila končana do avgusta, tako da bi lahko bili septembra otroci že nameščeni v novih štirih prostorih. Vrednost investicije prve faze je dobrih
350.000	evrov, skupna investicija pa znaša preko 1.500.000 evrov. Z njo naj bi povsem zaključili do konca prihodnjega leta.«
Direktor podjetja Remont Bogomir Aman je po podpisu dejal, da bodo z deli začeli takoj, najkasneje osem dni po podpisu, saj zdaj ni več nobenih zadržkov. Že v ponedeljek so se zbrali na skupnem sestanku in dorekli vse za začetek gradnje. D. Naraglav
Tik pred iztekom lanskega leta so se svetniki Občine Braslovče sestali na 4. redni seji občinskega sveta in obravnavali pet točk dnevnega reda. Kot najpomembnejšo točko so obravnavali predlog proračuna Občine Braslovče za leto 2011 v prvem branju, ki so ga obrazložili župan Branimir Strojan-šek, direktor občinske uprave Milan Šoštarič in računovodkinja občinske uprave Barbara Florjane Jelen.
Proračun občine za leto 2011 znaša 5.033.157 evrov prihodkov in je za dobrih 27 odstotkov višji kot v preteklem letu. Več kot polovico, kar 66,37 odstotka, vseh prihodkov predstavljajo davčni prihodki (3.340.509 - to so dohodnina, davki na premoženje, okoljske dajatve), 17 odstotkov vseh načrtovanih prihodkov pa predstavljajo prihodki iz državnega proračuna in iz sredstev proračuna Evropske unije, seveda pod pogojem, da bodo uspeli na vseh razpisih, na katerih kandidirajo.
Odhodki so načrtovani v višini 4.958.850 evrov in so za 13 odstotkov višji kot lani. Za te-
V proračunu dobrih 6 milijonov evrov
						
[M*, Cj.		C-	jp e »			
Zanimiva seja v Preboldu
Na četrtkovi 3. redni seji občinskega sveta Občine Prebold, ki se je začela z ogledom šole in vrtca, nato pa ob 19. uri nadaljevala v sejni sobi Občine Prebold, so svetniki obravnavali 13 točk dnevnega reda. Med drugim so opravili prvo obravnavo Odloka o proračunu Občine Prebold za leto 2011 in ga dali v 30-dnevno javno razpravo.
Predlog proračuna je bil pripravljen na osnovi pričakovanih 5.790.000 evrov prihodkov proračuna v letu 2011 in prenesenih 258.000 evrov iz leta 2010. Načrtovani prihodki znašajo
6.048.000	evrov. Prav tolikšni naj bi bili odhodki z vključenimi 160.000 evri odplačila kredita. Letos bodo začeli z razširitvijo in obnovo vrtca, kar bo financirano pretežno s proračunskimi sredstvi občine. Pričakujejo tudi uspeh pri pridobitvi sredstev Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja. V tem letu načrtu-
jejo uspešno Sodelovanje na
6.	razpisu sredstev za razvoj regij in potem nadaljevanje projekta Varovanje povodja Prebold II. faza v skupni dolžini 5400 m, kar vključuje kanale Šešče-Gmajna, Še-šče-Matke, Dolenja vas sever in Kaplja vas-Gorica.
Župan Vinko Debelak je povedal, da so na investicijskem področju v ospredje postavili projekte, pri katerih so na razpisih že ali pa še lahko pridobijo dodatna sredstva. Predlagani proračun vključuje 1.693.800 evrov pričakovanih prihodkov in pridobljenih nepovratnih sredstev z različnih razpisov. To so investicije v Zdravstveno postajo Prebold, pokopališče, širokopasovno medmrežje, oblogo bazena, opremo knjižnice, dvorano vrtca in knjižnico, kanalizacijo in čistilno napravo v Kasazah, Varovanje povodja II. faza, gozdne ceste, javno razsvetljavo in javna dela. V proračunu je za to name-
njenih tudi 503.200 evrov lastnega deleža občine, poleg tega tudi 1.178.000 evrov za investicije, s katerimi se ne bodo prijavili na razpise. Investicija vključuje dokončanje po projektu Varovanje povodja Prebold I. faza v Sv. Lovrencu in zajema zidove, pločnik, meteorni kanal, javno razsvetljavo, odkup hiše in ureditev dela cestnega odseka. Poleg tega je potrebno urediti še cesto Šešče-Griže, vodovod Brda, dokončati kanalizacijo po projektu kohezije, urediti prehod na pokopališču, obnoviti ceste v Mariji Reki, šolo in vrtec.
Poleg proračuna so na tokratni seji obravnavali tudi predlog programa varnosti Občine Prebold. To točko dnevnega reda je predstavila podžupanja Emilija Črnila in predsednica odbora za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Program varnosti, ki vključuje občinsko redarstvo in vse v zvezi s tem, pa je svetnikom obrazložil avtor
programa Stane Mlakar. Po pomislekih in vprašanjin so svetniki program varnosti tudi sprejeli.
V nadaljevanju so potrdili tudi predlog sklepa o delnem povračilu stroškov volilne kampanje in sklep o financiranju političnih strank v Občini Prebold v tem mandatu. Po hitrem postopku, s prvo in drugo obravnavo, so sprejeli tudi predloženi Odlok o porabi koncesijskih dajatev za trajnostno gospodarjenje z divjadjo.
Poleg tega so na seji soglašali s prodajo zemljišča v Latkovi vasi v skupni izmeri 68 m. Potrdili so tudi sklep o oprostitvi plačila komunalnega prispevka v korist podjetja Odelo Slovenija in investicijo v objekt Lekarne Prebold v znesku 3.744 evrov. Brez pripomb so potrdili tudi sklep o financiranju spremljevalca gibalno oviranega otroka, ki obiskuje preboldski vrtec. Sprejeli pa so tudi sklep o podelitvi koncesije na področju zobozdravstvene dejavnosti v preboldski občini. Na osnovi dveh vlog so se odločili za zobozdravnico Sašo Dolar Petelinšek, ki izpolnjuje vse pogoje za opravljanje te dejavnosti. Delovala pa bo tudi v njej znanem okolju, saj je nekdanja domačinka, ki se tako vrača v domači kraj.
Seja se je končala še s pobudo svetnika Vikija Stergarja, da bi v Preboldu zagotovili še en bankomat, saj je za tako veliko občino eden premalo, še zlasti, če v obstoječem zmanjka denarja ali se kaj pokvari.	D. Naraglav
Občina letos načrtuje obnovo gradu Žovnek s sredstvi EU
koče odhodke (plače, prispevke, izdatke za blago in storitve, plačila domačih obresti in rezerve) in tekoče transferje (doplačila razlike v ceni med prispevkom staršev in polno ekonomsko ceno v vrtcih, regresiranje prevozov v šolo, regresiranje oskrbe v domovih za starejše, sofinanciranje športnih društev, kulture, socialnega varstva in druge) je v predlogu proračuna namenjenih 2.566.992 evrov, kar je 52 odstotkov celotnega proračuna. 2.391.858 evrov bodo namenili za investicijske odhodke in investicijske transferje.
V letu 2010 se Občina Braslovče ni zadolžila in tudi v tem letu se ne namerava, za odplačilo glavnic že najetih kreditov pa je namenjenih 124.020 evrov.
Z razpravo o predlogu proračuna bodo svetniki nadaljevali na naslednji seji, in sicer po končani 15-dnevni javni razpravi. V nadaljevanju seje so potrdili imenovanje članov krajevnih odborov Braslovče, Letuš, Parižlje - Topovlje, Trnava in Gomilsko ter za člana skupščine Javnega komunalnega podjetja potrdili Milana Šoštariča.	T. Tavčar
Braslovški svetniki so prejšnjo sredo tudi na 5. redni seji občinskega sveta največ časa namenili splošni razpravi o predlogu proračuna Občine Braslovče za letošnje leto. Uvodoma je župan Branimir Strojanšek poudaril, da je proračun naravnan investicijsko in v veliki meri z dodatnimi sredstvi, če bodo uspeli na številnih javnih razpisih.
V razpravi je bilo podanih cel kup predlogov. Svetniki so menili, da je potrebno pripraviti celovit načrt vzdrževanja in asfaltiranja cest
in terminski načrt izvedbe. Nujna je dolgoročna rešitev vodnega zajetja Tabor, pripraviti je treba projektno rešitev za kanalizacijo Gomil-sko-Grajska vas, upoštevajoč že zgrajen kanal v Kaplji vasi, način sanacije vodovoda Ta-bor-Grajska vas-Prebold, pripraviti štiriletni plan investicij in še vrsto drugih predlogov, ki naj bi jih do sprejema proračuna skušali vnesti v letošnji poračun. V teh dneh bodo do konca meseca potekala usklajevanja, proračun pa naj bi sprejeli na februarski seji.	T. T.
Druženje z Nežo Maurer
Občina Polzela in Osnovna šola Polzela bosta v četrtek, 3. februarja, ob 18. uri v športni dvorani OŠ Polzela pripravili osrednjo prireditev ob letošnjem kulturnem prazniku z naslovom Dom je tam, kjer je ljubezen. Letošnja kulturna prireditev bo potekala v počastitev 80-letnice pesnice Neže Maurer, ki bo tudi osrednja gostja večera.
V ta namen so učenci OŠ Polzela skupaj s svojimi mentoricami pripravili lutkovno igrico z naslovom Koruzni punčki, ki so jo prepletli s pastirskimi igra-
mi in plesi, pevski zbori (MPZ, OPZ Sonček in Polžki) pa nas bodo ponesli v slikovit svet Ne-žinih pesmi. V drugem delu prireditve bodo besedo predali častni gostji, ki bo odgovarjala na vprašanja radovednih učencev, po koncu prireditve pa si boste lahko v prostorih OŠ Polzela ogledali tudi razstavo z naslovom Onežimo svet. Slavnostni govornik bo župan Občine Polzela Ljubo Žnidar, ravnateljica OŠ Polzela Valerija Pukl pa bo spregovorila o zaključku polletnega projekta o Neži Maurer, ki poteka na šoli in v vrtcu. T. T.
Dveletni proračun na Vranskem Tudi prek kabelskega omrežja
Župan Franc Sušnik je na drugi redni seji Občinskega sveta Občine Vransko uvodoma povedal, da imajo letos prvič pripravljena predloga proračunov za dve leti, nato pa predstavil predloga osnutkov Odlokov proračunov Občine Vransko za leti 2011 in 2012. Za leto 2011 predvidevajo 4.524.134 evrov prihodkov, odhodki bodo višji za 65.125 evrov, za leto 2012 pa predvidevajo 3.067.043 evrov prihodkov in za 61.592 evrov več odhodkov.
Med predstavitvijo strukture prihodkov in odhodkov je podrobneje predstavil največji delež proračunske porabe, ki po namenu predstavlja investicijske odhodke. Iz sredstev kohezije načrtujejo izvedbo kanalizacije in čistilne naprave, delno obnovo ceste Vran-
sko-Tešova-Čreta, pridobljena sredstva na javnih razpisih posameznih ministrstev pa za dokončanje pločnika oz. javne razsvetljave Vransko-Brode, opremo v Kulturnem domu Vransko, Schwentner-jevo hišo in sofinanciranje izgradnje odprtega širokopasovnega omrežja. Poudaril je tudi, da so v proračun vgrajeni vsi predvideni prihodki iz državnega proračuna oz. ministrstev (že sprejeti sklepi o odobritvi sredstev) v višini
450.000	evrov za poplačilo obveznosti iz naslova sanacije po poplavi in neurju 2008, po poplavi 2010 ter za raziskavo plazu Brode. Če država ne bo v čim krajšem času zagotovila sredstev za nujno takojšnjo sanacijo plazov ob cestah Brce-Jakov dol, Ropasija in Zaplanina, bo potrebno v fazi
sprejemanja proračuna prerazporediti za ta namen vsaj
150.000	evrov iz drugih postavk. Svetniki so bili seznanjeni tudi s terminskim rokom sprejemanja proračuna.
V nadaljevanju seje so sprejeli sklep o enkratni višini denarne pomoči novorojencem v občini Vransko. Za prvega novorojenca bo družina prejela 132 evrov, drugega 221, tretjega 309 in vsakega nadaljnjega 353 evrov. Svetniki so potrdili tudi člane odborov za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti, odbor za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe, odbor za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami, odbor za kmetijstvo, nadzorni odbor, člane vaških odborov in komisije za pospeševanje turizma.	T. Tavčar
Delovni polzelski čebelarji
Čebelarsko društvo Polzela je tretjo januarsko nedeljo pripravilo svoj letni občni zbor. Čebelarji so se zbrali v čebelarskem domu na Polzeli. V društvo je vključenih 31 čebelark in čebelarjev, najstarejša med njimi je 88-letna Justa Medvešček.
Predsednik društva Radivoj Verbnjak je podal poročilo o delu društva in povedal, da je bila medena bera v preteklem letu srednje dobra, na srečo pa lani niso zabeležili zastrupitve čebel s fitofarmacevtskimi sredstvi. Čebelarska zveza Slovenije je junija za zatiranje varoje čebelarjem financirala sredstva, prejeli pa so tudi 20 sadik gorskega javorja. Med letom so se udeležili strokovnih predavanj na različnih lokacijah v celjski regiji in strokovnega izleta v Rogatec, ki ga je organizirala Čebelarska zveza Žalec.
Čebelarsko društvo Polzela je s čebelarsko razstavo sodelovalo na sejmu kmečkih do-
brot, na božičnem sejmu v organizaciji Turističnega društva Polzela, na dnevu odprtih vrat Gradu Komende in na srednjeveški tržnici. Tudi leta 2010 so pripravili akcijo medeni zajtrk v vrtcih. Na dan akcije sta v podružničnem vrtcu v Andražu otroke obiskala Marjan in Danica Pogorevc, vrtec na Polzeli pa je obiskal Stanko Novak. Učencem OŠ Polzela so nudili strokovno pomoč pri pripravi raziskovalne naloge na temo čebel. Predsednik društva se je v nadaljevanju zahvalil Občini Polzela za dodeljena finančna sredstva, ki so jih porabili za vzdrževalna dela na čebelarskem domu in nabavo novega električnega agregata. Dr. Jože Korber, Marjan Pogorevc, Vinko Derča, Ivan Blatnik in Stanko Novak so za dolgoletni trud prejeli priznanje red Antona Janše 2. stopnje.
V imenu Občine Polzela je zbrane pozdravil podžupan dr. Jože Korber, tudi dolgoletni
član društva. V program dela za letos so zapisali udeležbo na strokovnih predavanjih, sodelovanje z društvi, osnovno šolo in vrtcem, potrebna je obnova strehe na domu in ograje, skrbeli bodo za urejeno okolico čebelarskega doma. Ob koncu so vsi prisotni čebelarji podpisali pristop v članstvo rejske organizacije za krajnsko čebelo, ki spada med ogrožene živalske vrste.	T. Tavčar
T T v • ri	v •
Hrci Smrči
Slovenija je od začetka decembra televizijsko digitalizirana, pri čemer so imeli najmanj skrbi naročniki kabelske televizije. Pa vendar tudi operaterji do svojih naročnikov pošiljajo analogno in digitalno programsko shemo in pravijo, da bo analogna delovala še nekaj časa. In če je bila nekdaj edina zahteva naročnikov čim več tujih televizijskih in radijskih programov ter omogočanje dostopa do medmrežja, je zdaj ponudba storitev vedno bogatejša, delovanje medmrežja pa mora biti vedno hitrejše.
Kot prednosti digitalnih televizijskih paketov kabelski operaterji navajajo televizijo visoke ločljivosti (HD), obogatene filmske vsebine in ekskluzivne televizijske programe. Vsebine bodo vse bolj prilagojene posameznemu naročniku, seveda odvisno od tega, kako je zgrajeno kabelsko omrežje oziroma kako ga operaterji posodabljajo.
Čeprav se je gradnja kabelskih televizijskih omrežij začela še v prejšnji žalski občini, je o izbranem operaterju odločala vsaka takratna krajevna oziroma mestna skupnost posebej. Na območju sedanje žalske občine je kabelski operater Kabel TV, d. o. o., iz Petrovč, ki je sistem gradil iz lastnih sredstev in uspešno posluje še danes. Signal Ljutomer je na ostalih območjih gradil omrežja tako, da so lastniki omrežij naročniki. Pozneje je Signal oziroma
S čebelarskega zbora
IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in montaža
MARN, s. p.,Vransko 18 b, 3305 Vransko
Tel./faks: 03 572 51 06, 041 508 655, 031 814 999 e-naslov: slavica.marn@siol.net, www.marn-vransko.si.
S predstavitve
Pisatelji in ilustratorji že po naravi dela sodijo skupaj. Enkrat nastane ta dvojica, drugič katera druga. Dvojica avtorjev, ki je nastala na podlagi sodelovanje med Francijem Rogačem in Andrejo Vidmajer, je ustvarila slikanico Hrči Smrči, ki je izšla decembra preteklo leto. V pogovoru z Ireno Štusej je bilo promocijsko predstavljeno njuno prvo sodelovanje.
Rogač je bil več let brezdomec, znan po svoji irokezi na pankovski sceni, poznale so ga vse ljubljanske ulice, danes pa je pisatelj in priljubljen pravljičar. Svoje življenje je zapisal v avtobiografiji Ključ brezdomca. Andreja Vidmajer je domačinka. Kot pripravnica je pod mentorstvom Neli Šuler poučevala likovni pouk na I. osnovni
šoli v Žalcu, pred tem je bila v društvu Atelje 2050 zadolžena za izobraževanje odraslih. Hrči Smrči je njena prva slikanica, ki jo je ilustrirala, in osmo avtorsko delo Francija Rogača.
Iz vsake življenjske situacije se izleže jajčece, ki rodi nekaj dobrega, koristnega, človeškega, iskrenega. Pri Rogaču so to njegove pravljice, iz svetlega otroštva Vidmajerjeve pa so se razlile barve in poteze njenih ilustracij. Junaki njegovih pravljic so nekaj posebnega. Imajo štrleča ušesa, oranžne lase, pege, so gluhi, slepi, šibki, nemočni. Vse živalce njegovih pravljic so že po naravi takšne: kresniček, hrček, ježek. Ne izbira dinozavrov, volkov in medvedov, da bi dokazal mogočnost dobrega srca. Vse se končajo veselo in imajo poučen nauk.	T. T.
njegovo dejavnost prevzel UPC Telemach.
Za oba sedanja operaterja velja, da ponujata tako analogne kot digitalne programske sheme. UPC Telemach ima na območju celotne države več analognih programskih shem. Spodnja Savinjska dolina (z izjemo Občine Žalec) sodi pod shemo Velenje. V njej sta tudi dva lokalna kanala: Prebold/Šoštanj in Šmartno ob Paki. Digitalna programska shema je v vsej državi enotna, v njej pa ni televizijskih programov z našega območja. V žalski občini je prek Kabel TV vidna Telemachova analogna programska shema Maribor, ki ji dodajajo TV Celje, VTV in STV - Savinjska televizija. Tudi v njihovi digitalni she-
mi ni lokalnih televizij z našega območja. Je pa poleg digitalnega mogoče spremljati tudi analogno programsko shemo.
Kateri program bo vključen v ponudbo televizijskih programov, odloča v skladu s 114. členom Zakona o medijih operater oziroma programski svet. Mandat, sestavo in druge naloge programskega sveta podrobneje določi operater z notranjim pravnim aktom. Zakon še določa, da mora v programski svet operater obvezno vključiti člane, ki jih predlagajo lokalne skupnosti oziroma pokrajine, katerih območje pokriva z izvajanjem telekomunikacijskih storitev, in enako število predstavnikov različnih interesnih skupin s tega območja. K. R.
Povprečna bera medu
Predsednik CD Tabor Darko Nemivšek
V prostorih KS Tabor so se na rednem občnem zboru sestali čebelarji Čebelarskega društva Tabor in drugi gostje. Po izvolitvi delovnega predsedstva in ostalih komisij za delo zbora je predsednik društva Darko Nemivšek podal poročilo o delu.
Poudaril je, da je bila letina
povprečna, uspesno so preprečili bolezen čebel varojo, člani društva pa so se udeležili vseh dejavnosti in akcij Čebelarske zveze Slovenije in Čebelarske zveze Žalec. S svojimi prispevki so sodelovali v vsakoletni akciji Med v vrtce, darovali so med za preboldski Karitas, izvedli čebelarsko Ambroževo mašo in sodelovali na kmečki tržnici v Taboru. Navedenih akcij se bodo udeleževali tudi to leto. Delo društva so v razpravi pohvalili in čebelarjem zaželeli čim bolj medeno leto podžupan Občine Tabor Anton Grobler, predsednica TD Tabor Hermina Poglajen, predsednik ČD Prebold Ivo Lebar in tajnik Čebelarske zveze Spodnje Savinjske doline Žalec Jani Puckmeister.	T. T.
m Roman Brglez
Pekarna-sla «Sirarna-
LOSOS
Pekarna-slaščičarna-trgovina Vransko 17, 3305 Vransko
Pekarna in trgovina Vransko, B 703 30 30; trgovina Žalec B 713 30 82; slaščičarna Žalec B 713 30 83; trgovina Griže B 713 30 80; slaščičarna Petrovče B 713 30 84; trgovina Ostrožno B 428 20 60; trgovina Vrbje B 713 30 86; bar Vrbje B 713 30 87; slaščičarna Šempeter B 703 30 46; slaščičarna Polzela B 703 30 48; trgovina Zagorje ob Savi B 566 02 80, trgovina Kamnik B (01) 830 82 70; trgovina Laze B (01) 834 70 12; trgovina Tabor (b 703 43 70).
Spoštovani!
Za nami sta najbolj veseli mesec v letu in tudi že skoraj prvi mesec leta 2011. Znova smo v toku in ritmu vsakdanjega dela in hkrati trdno odločeni, da skupaj z vami poskrbimo, da bo tudi letošnje leto čim lepše in prijetnejše. Resje, da živimo v »norem« času, času krize in vsestranskega napihovanja mišic politikov tako z leve kot z desne strani. Pri tem pa kot navadni državljani nimamo veliko moči, odločamo le na referendumih, ki so največkrat metanje denarja skozi okno, rezultati pa ne prinesejo nobenih pravih rešitev. V takšni situaciji je še kako pomembno, da ljudje ostajamo skupaj, da se družimo in vsaj malo pozabimo na vsakdanje skrbi.
V našem podjetju se trudimo čim bolj zadovoljiti vaše želje in potrebe, pa naj bo to v naših trgovskih ali gostinskih lokalih oziroma slaščičarnah. Že ves čas pa podpiramo tudi glasbena abonmaja v Žalcu in na Vranskem, kjer ne manjka veselega petja in igranja priznanih slovenskih ansamblov pa tudi pevcev in pevskih skupin tako iz domačega kot tudi širšega okolja in tudi iz tujine. Decembra smo na Vranskem uživali na koncertu Vinka Coceja s Hrvaške in vokalnih skupin Matjaža Kača.
V začetku februarja bo na Vranskem jubilejni koncert Mira Klinca, ki bi moral na Vranskem nastopiti že novembra. Vsi, ki ste dobili ali kupili karte za lanskoletni novembrski koncert, jih lahko zdaj unovčite na tokratnem koncertu, ki bo
V PETEK 4. FEBRUARI A, OH 20. VRI V ŠPORTNI DVORANI VRANA VRANSKO.
Prisrčno vabljeni tudi vsi ostali, ki želite uživati ob zvokih Ansambla Mira Klinca in njegovega BIK benda s Klobasekovim Pepijem in z njegovimi glasbeniki ter skupaj z njimi proslaviti 25-letnico glasbenega ustvarjanja Mira Klinca.
Kolektiv prijaznih ljudi BRGLEZ
Javna razgrnitev za cesto še februarja
Rumeni tisk poneumlja
Z Direktorata za prostor na Ministrstvu za okolje in prostor, ki koordinira postopek priprave Državnega prostorskega načrta za državno cesto od priključka na avtocesti Al Šentilj-Koper pri Šentrupertu do priključka Velenje jug (DPN), so sporočili, da načrtujejo javno razgrnitev DNP--ja po občinah predvidoma še februarja.
»Trehutno je DPN v fazi, ko so zaključene vse strokovne podlage, okoljsko poročilo in na podlagi teh je narejen osnutek DPN-ja. V skladu s
predpisi je potrebno pridobiti še pozitivno mnenje o ustreznosti okoljskega poročila,« so sporočili z Direktorata za prostor. To je namreč osnova za tridesetdnevno javno razgrnitev, ki bo organizirana predvidoma še februarju. V tem času bodo izdelana gradiva javnosti na vpogled v občinskih prostorih tistih občin, kjer je načrtovana ta prostorska ureditev, ter na Ministrstvu za okolje in prostor. »V času javne razgrnitve bo v vsaki občini v popoldanskem času izvedena javna obravnava, kjer bodo
pripravljavci osnutka državnega prostorskega načrta le-tega predstavili in odgovarjali na vprašanja prisotnih. V okviru javne razgrnitve bo imela javnost možnost dajati pripombe in predloge na osnutek državnega prostorskega načrta in okoljsko poročilo,« so še sporočili in dodali, da bodo o točnem datumu začetka in trajanja javne razgrnitve in o točnih datumih javnih obravnav javnost seznanili z javnim naznanilom, ki bo objavljeno na spletnih straneh občin in Ministrstva za okolje in prostor.	L. K.
Zavarovanje zemljišč ob hitri cesti
Vlada je sprejela Uredbo o začasnih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora za državno cesto od avtocestnega priključka v Šentrupertu do priključka Velenje jug.
Krvodajalci na Vranskem
Območno združenje RK Žalec bo v sodelovanju s krajevnimi združenji letos pripravilo 11 krvodajalskih akcij, in sicer šest za Zavod RS za transfuzijsko medicino Ljubljana in pet za transfuzijski oddelek Splošne bolnišnice Celje.
Letošnja prva akcija je potekala na Vranskem, kjer je kri darovalo 90 krvodajalcev, druga bo 31. januarja od 7. do 13. ure potekala v telovadnici stare osnovne šole na Polzeli, 28. marca pa tudi v prostorih UPI - Ljudske univerze v Žalcu, prav tako od 7. do 13. ure. T. T.
@ 03/712 12 80 0 zkst.utrip@siol.net
Gre za zavarovanje zemljišč ob predvideni trasi, tovrstna uredba pa se sprejema ob pripravi državnih lokacijskih načrtov. Predlog za sprejem začasnih ukrepov je podalo ministrstvo za promet, saj glede na značilnosti prostora meni, da obstaja utemeljena nevarnost, da se bo v nasprotnem nameravana izvedba prostorske ureditve zelo podražila. Pravzaprav so z uredbo določene
Božično-novoletni čas, ko odpremo oči lepoti narave, ki odseva v snežno odejo. Veličina trenutkov, ko odpremo srce in zmoremo reči HVALA prijateljem. V našem času, ki ga tako strašno napada rak banalnega materializma, se lahko ob besedah ljubezen, dobrota, sočutje, odpuščanje vsaj malo ustavimo in zagledamo spet Človeka.
To je tudi čas božično-no-voletnih koncertov. In božična
številke parcel na zavarovanem območju, kjer je prepovedano spreminjati prostorske akte, izdajati gradbena dovoljenja in urejati nove trajne nasade. Z uredbo je vlada pooblastila ministra za okolje in prostor Roka Žarniča, da pri okrajnih sodiščih v Velenju in Žalcu v 30 dneh po uveljavitvi uredbe vloži predlog za vpis zaznambe začasnih ukrepov v zemljiško knjigo.	T. T.
pesem je v nedeljo, 26.12. 2010, odmevala tudi v Domu krajanov Gomilsko. Na koncertu v organizaciji Kulturnega društva Gomilsko sta občinstvo navdušila Ženski kvintet Komornega zbora Emanuel iz Celja in Kvartet Svit iz Bevč pri Velenju. Zbrane je ob tej priložnosti nagovoril in jim zaželel vse najlepše v novem letu tudi predsednik Kulturnega društva Gomilsko Andrej Šram, program pa je vodila Nina Markovič Korent.	N. M.
PRAZNJENJE GREZNIC
JANEZ DOLINAR, s. p., Zabukovica 109, 3302 Griže Tel.: 031 786 975
Koncert na Gomilskem
GEODETSKE MERITVE
PARCELACIJE, UREDITVE MEJ, OBNOVE MEJ, VRIS OBJEKTOV, ETAŽNI NAČRTI. ZAK0LIČBE OBJEKTOV, POSNETKI ZA LOKACIJE,
KATASTER KOM. NAPRAV,
OfV	MERITVE ZA PROJEKTIVO,
iJglL	INŽENIRSKA GEODEZIJA,
\	GPS MERITVE, NEPREMIČNINE
Šlandrov trg 20, Žalec, tel. 03/71 20 200 www.geoinzenjring.si
OB PREDLOŽITVI TEGA OGLASA VAM V MESECU JANUARJU IN FEBRUARJU 2011 NUDIMO 10% POPUST NA NAŠE STORITVE.
Žalski debaterji, med njimi tudi drugouvrščena ekipa (Gašper Ferme, Matej Ocvirk, Jure Macuh, mentorici Ksenija Bauer in Majda Jurač ter ravnateljica Tatjana Žgank Meža)
Na I. OŠ Žalec je v soboto ves dan potekal osnovnošolski debatni turnir, na katerem je sodelovalo 13 šol iž vse Slovenije, debatiralo pa je 33 ekip, to je kar 99 debaterjev. Debatna trditev na turnirju je bila: Rumeni tisk poneumlja. Mladi debaterji so prepričljivo in argumentirano zastopali stališča
ZA in PROTI.
Turnir je potekal pod okriljem Zavoda za kulturo dialoga, ki ga zastopa direktorica Bojana Skrt, organizacijski del in gostoljubje pa je prevzela I. OŠ Žalec z ravnateljico Tatjano Žgank Meža in mentorico debatnega kluba na šoli Majdo Jurač. Mladi debaterji so se pomerili v treh
debatnih krogih in nato v finalni debati, kjer sta se pomerili ekipi OŠ Rodica in OŠ Žalec. Prvo mesto so osvojili debaterji OŠ Rodica pri Domžalah, drugi so bili debaterji I. OŠ Žalec, tretji pa debaterji OŠ Črnuče. Vsi debaterji so zadovoljni odšli iz Savinjske doline, kjer so preživeli uspešen debatni dan. T. T.
Klovnesa Eva v Vrbju
Tako otroke kot tudi starše je pred novim letom zabavala edina diplomirana klovnesa pri nas Eva Škofič Maurer. Znanje in spretnost je pridobila na moskovski akademiji za cirkuško in estradno umetnost kot na sanktpeterburški akademiji za gledališče, glasbo in film.
V Vrbju je nastopila kot prof. Sfrčkljana, v mozaiku cirkuških veščin pa so ji pomagali otroci in tudi starši. Ob tej priložnosti jih je obiskal tudi Božiček in obdaril otroke.
Klovneso, pisateljico, pevko, pravljičarko Evo Škofič Maurer poznamo tudi kot
Med nastopom Eve Škofič Maurer
ustanoviteljico in umetniško vodjo RDEČIH NOSKOV - KLOVNOV ZDRAVNIKOV, ki obiskujejo bolne otroke v bolnišnicah, pa tudi
ostarele v domovih. Njeno poslanstvo je plemenito, je prijazna, skromna, topla, neposredna in ostaja človek.
T. Tavčar
ZAVAROVANJA
KREDITI
VARČEVANJA
www.modra-tocka.sl
iTMdraTOčK
ZAVAROVALNO ZASTOPNIŠKA DRUŽBA
SKLEPAMO in PODAUŠUJEMO
vse vrste zavarovanj, varčevanj in naložb
POSREDUJEMO
vse vrste kreditov in ostalih bančnih storitev
STROKOVNO SVETUJEMO
v primeru škod in nezgod
PLAČILO POLOŽNIC ZAVAROVALNIC:
^ triglav sevirmn
BREZ PROVIZIJE!
OD PON. DO PET.: 08.00 - 18.00
OB SOBOTAH:
08.00-12.00
SODELUJEMO TUDI Z:	»
V* centrali e Najemna BKSBank
AVTOMOBILSKA ZAVAROVANJA
NUDIMO VAM
AVTOMOBILSKA ZAVAROVANJA S POPUSTI:
I-----O na gotovino do 10 %
I-----o na vozniške izkušnje do 20 %
j-----o na paket zavarovanj do 30 %
-O izredni popusti tudi do 80 %
DOBRODOŠLI PRI MODRI TOČKI!
PE ŠEMPETER°Rimska c. 98a°SI- 3311 Šempeter v Savinjski dolini
Ne čakajte in se prepričajte.
V dobrem in slabem,...MODRA TOČKA
direktorica Claudija Hočevar
031381490
E-MAIL: infoOmodra-tocka.si
Cilj je tehnološko napredna ter okolju in ljudem prijazna regija
Slovenija uradno še nima ustanovljenih pokrajin, čeprav je že dolgo veliko govora o tem, da jih potrebuje. Pred leti so bile ustanovljene zgolj statistične regije, ki imajo svoje svete. Savinjska statistična regija vključuje 31 občin, ki jih predstavljajo njihovi župani, vodi pa jo Svet regije. Za usklajen razvoj regij in izvedbo razvojnih projektov je bila v okviru Savinjske statistične regije ustanovljena Regijska razvojna agencija Celje, pred približno pol leta pa je Svet regij zaradi nesoglasij z vodstvom omenjene agencije regijska razvojna pooblastila prenesel na novoustanovljeno RASR - Razvojno agencijo savinjske regije.
V začetku tega meseca je vodstvo nove agencije RASR s sedežem v Ulici XIV. divizije v
Celju (ob vpadnici v mesto iz smeri Laškega) pripravilo tiskovno konferenco, na kateri je predstavilo svoje dosedanje delo, zastavljene projekte in izvedbo javnega razpisa za pridobitev štipendij v okviru enotne regijske štipendijske sheme v tem šolskem letu. Kot sta povedala direktor Janez Jazbec in vodja projektov mag. Barbara Mikuš Marzidovšek, je Razvojna agencija savinjske regije projekt regijske štipendijske sheme v začetku tega šolskega leta izvedla še skupaj z Regijsko razvojno agencijo (direktorje Boris Klančnik), z začetkom tega leta pa tudi za ta projekt slednja nima več pooblastil Sveta regij.
Štipendije za deficitarne poklice
Po besedah mag. Barbare Mikuš Marzidovšek je Ra-
zvojna agencija savinjske regije (RASR) v okviru prvega javnega razpisa za pridobitev štipendij, ki je bil objavljen konec lanskega septembra, prejela 132 vlog, na podlagi katerih so delodajalci izbrali 35 štipendistov. Kar nekaj delodajalcev je od vloge odstopilo že v samem postopku, zlasti zaradi neugodne gospodarske klime in pomanjkanja prijav deficitarnih poklicev, kot so kovinostrugar, livar in gostinec.
Ker je Razvojna agencija savinjske regije že pridobila dobrih 727.000 evrov sredstev iz Evropskega socialnega sklada, se je odločila, da ponovi razpis za štipendije. V ponovljenem razpisuje 12 delodajalcev razpisalo še 19 štipendij. Komisija za štipendiranje je prejela 39 vlog dijakov in študentov, na osnovi katerih so delodajalci izbrali 17 štipendistov. Skupaj bo tako v tem šolskem letu v okviru regijske štipendijske sheme podeljenih 52 štipendij v višini 220.685 evrov. Štipendije za dijake znašajo od 110,12 do 272,12 evra mesečno, za študente pa od 337,71 do 400,11 evra. V izobrazbeni strukturi letošnjih štipendistov prevladujeta smeri strojništvo in tehnik mehatronike, družboslovnih poklicev je le za vzorec.
Da bi se več delodajalcev odločilo za vključitev v enotno regijsko štipendijsko shemo in podelilo štipendije za kadre, ki jih potrebujejo, želi RASR vključiti tudi občine, da bi prispevale delež štipendije za svoje občane, s čimer bi se znižal prispevek podjetij.
Zastavljenih veliko projektov
Regijska štipendijska shema, s katero želijo povečati število regijskih štipendij in s tem posredno število delovnih mest, pa je le ena od zastavljenih nalog lani ustanovljene Razvojne agencije savinjske regije, ki je organizirana kot družba z omejeno odgovornostjo, z enakim deležem pa so solastnice vse občine v regiji. Njena osnovna vloga in poslanstvo je po besedah direktorja Janeza Jazbeca spodbujanje razvoja na regionalni ravni. Za doseganje večje učinkovitosti, celovitosti in enakomernega izvajanja razvojno-pospe-ševalnih nalog je delovanje razmeroma velike savinjske regije organizirano tako, da na ravni petih subregij (Obsotelje in Kozjansko, Osrednje Celjska, Dravinjska," Spodnje Savinjska ih Savinjsko-Šaleška) delujejo
razvojne institucije oziroma agencije, ki imajo različno statusno organiziranost, vse pa samostojno in v sodelovanju z RASR izvajajo su-bregionalne in regionalne razvojne naloge. V Spodnji Savinjski dolini je taka su-bregionalna razvojna institucija Razvojna agencija Savinja Žalec, katere direktorica je Danica Jezovšek Korent.
V skladu z Zakonom o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja RASR, Razvojna agencija Savinjske regije, d. o. o., ki ima trenutno štiri zaposlene, zagotavlja strokovno, tehnično in administrativno podporo za delovanje Sveta regije, Regionalnega razvojnega sveta in njegovih odborov na regionalni ravni. Je regijski koordinator za povezovanje različnih regijskih služb. Med drugim je njena stalna naloga tudi priprava prijave za sofinanciranje razvojnih nalog na regionalni ravni, ki so v javnem interesu, in priprava poročil za črpanje odobrenih sredstev. V letošnjem letu bo že začela z dejavnostmi za pripravo in izvedbo 6. javnega razpisa Razvoj regij, pri katerem so njeni partnerji subregional-ne razvojne institucije in vse občine v regiji.
Projektnih nalog oziroma
Danica Jezovšek Korent
projektov, ki so se jih lotili na Razvojni agenciji savinjske regije v letošnjem letu, je veliko, pravi direktor Janez Jazbec: Savinjska regija EKO regija, Vode savinjske regije: razvojne priložnosti in ovire, Poplavna varnost savinjske regije, mednarodni projekt Polyinvest (spodbujanje investicij v regijo s postavitvijo spletne predstavitve možnosti prodaje ali najema javnih in zasebnih nepremičnin v savinjski regiji), projekt vzpostavitve informacijskega sistema savinjske regije, kolesarsko omrežje savinjske regije, popis lokalnih cestnih povezav med občinami v regiji, Savinjska turistična regija, garancijska shema, Savinjska regija - univerzitetna regija, izgradnja regijskih gospodarskih središč, 3. razvojna os, promocija regije in seveda že omenjena regijska štipendijska shema. K. R.
PRIKLOP NA JAVNO KANALIZACIJO
NA NAS SE LAHKO OBRNETE TUDI TAKRAT, KO POTREBUJETE:
•	kompletno izvedbo zunanje hišne kanalizacije •
• priklop na kanalizacijsko omrežje •
• ukinitev ter sanacija obstoječih greznic •
•	dobava in postavitev bioloških čistilnih naprav •
Betonski zaključek jaška z litoželeznim pokrovom
PROIZVODNJA ARMATUR, GRADNJE, TRGOVINA ZA ZUNANJI VODOVOD IN KANALIZACIJO
VODOTEHNIK "	M,,
m SSSSmISS TEL:+386 03 713 36 90
FAX: +386 03 713 36 92
E-pošta: vodotehnik@siol.net • Splet: www.vodotehnik.si
PROIZVODNO - PRODAJNI PROGRAM:
•	hišni kanalizacijski PP jaški
•	PVC cevi za kanalizacijo
•	PP cevi za kanalizacijo
•	biološke čistilne naprave
•	oljni lovilci
hišni kanalizacijski PP jašek
DN400, 500, 600
PEHD pohodni pokrov
f^Špeh d.o.o.
Gradbeništvo, trgovina in prevozi
Attemsov trg 22. 3342 Gornji Grad
TU.I08 88« XX M VEukiOB 888 XX M
GSM: 041 488 744
E-mall: speh.toni<£$sèol.net. www.spehtonl.com
AKIUALNOc IZttOAttTOC MOŽUOSTt SUBVtMCIONIftAMJA
?fPtM0*2QtACU3*IM PA$A£>
m	m im mmm vom» ...>
Pogoji za pridobitev subvencij v letu 2011 :
Toplotna izolacija fasade pn obnovi eno ali dvostanovanjske stavbe Pravica do nepovratne finančne spodbude se dodeli na podlagi ongmalnega predračuna izvajalca naložbe za toplotno izolacijo fasade skupaj s podstavkom oziroma coklom ki mora biti izvedena z najmanj 15 cm toplotno izolacijskega materiala s toplotno prevodnostjo A s 0 045 W/mK ali ustrezno debelino drugega toplotno izolacijskega matenala (d) da bo razmerje A/d s 0,3 W/m2K Navedeno razmerje A/d s 0,3 W/m2K mora biti izkazano tudi v primeru vgradnje naravnih toplotno izolacijskih materialov, in sicer ne glede na vrednost toplotne prevodnosti (A) naravnega toplotno izolacijskega materiala (lahko je 12 cm grafitni stiropor)
V pnmeru. da je na obstoječi stanovanjski stavbi že vgrajen fasadni sistem s toplotno izolacijskim materialom, katerega toplotna prevodnost A s 0 045 W/mK lahko vlagatelj izvede konkretno naložbo v razliki do najmanj 15 cm toplotno izolacijskega materiala Predložiti mora fotografije, iz katerih bo razvidna debelina že vgrajenega toplotno izolacijskega materiala in ustrezna dokazila ki izkazujejo toplotno prevodnost že vgradnega toplotno izolacijskega matenala Nepovratna finančna spodbuda je lahko dodeljena le za stanovanjske stavbe za gradnjo katerih je bilo gradbeno dovoljenje izdano pred 1 1 2003 morebitno gradbeno dovoljenje za legalizacijo stanovanjskih stavb, zgrajenih pred 1 1 2003 pa pred oddajo vloge po tem javnem pozivu Določena je omejitev v višini 25% od naložbe vendar ne več kot 12 EUR/m2 za največ 200 m2 toplotne izolacijske fasade Priznani stroški vključujejo: postavitev gradbenega odra
odstranitev ali izravnavo obstoječega ometa ali ostalih gradbenih materialov vgradnjo vertikalne hidroizolacije na predelu cokla demontažo starih okenskih polic - nabavo in vgradnjo toplotno izolacijskega matenala z zaključnim slojem oziroma celotnega fasadnega sistema obdelavo špalet
nabavo m vgradnjo okenskih polic
Za vse navedene pogoje pokličite Špeh d.o.o. in pripravili vam bomo potrebne dokumente za subvencijo ali ugoden eko kredit
Naš trud za lepoto vašega doma - že 19 let!
Bumfest ponovno presegel pričakovanja
Prvi koncertni večer je razprodal domači Stop
letne čase, pojave in na koncu varno pristali na trdnih tleh.Toda Španci ne bi bili Španci, če ne bi na koncu koncerta publiko popeljali v svojo rodno domovino in jih s Cajoni (glasbenimi lesenimi zaboji) popolnoma navdušili. Večer se je tako končal v španskem stilu.
Najbolj udaren pa je bil sobotni tolkalistični spektakel nizozemske skupine Percossa. Nizozemci niso le izjemni tolkalisti, pač pa že skoraj akrobati, ki so žalski publiki dobesedno jemali dih. To so na koncu nagradili s stoječimi ovacijami. Nizozemci so bili tudi sami presenečeni nad toplim sprejemom Bumfestove publike. "Resnično smo presenečeni, pa čeprav smo dejansko prekrižarili že ves svet. Publika nas je začutila od prve minute, vem, da smo jih presenetili, toda tudi oni so presenetili nas, kajti odzvali so se na vsako našo potezo, tudi tam, kjer se naša, nizozemska publika sploh ne odzove. Bilo je krasno. Ne morem verjeti, da v tako malem kraju pripravljate tako krasen festival," je povedal eden od štirih članov Percosse Niels van Hoorn.
Sklepni koncert v nedeljo je pripadel dobitniku nagrade grammy Američanu Daveu Samuelsu in Švedu Andersu Astrandu, ki sta skupaj z našo domačo dekliško skupino ŠUS v dvorano Doma II. slovenskega tabora prinesla bolj umirjene la-tino-jazzovske ritme in melodije. "Prijatelj Anders mi je veliko povedal o tem festivalu, tako da zame ni bilo nobene dileme priti na ta festival. Bilo je enkratno, družil sem se s čudovitimi ljudmi, dvorana je pokala po šivih, igral sem z nadarjenimi dekleti, izvrstno sem jedel in tukaj preživel dva krasna dneva. Upam, da se še kdaj vidimo," je povedal Dave Samules.
Tako se je po štirih dnevih za-
V Žalcu je od 13. do 16. januarja potekal že 5. BUMFEST, mednarodni tolkalski festival, ki je ponovno presegel pričakovanja organizatorjev, Slovenskega tolkalskega projekta (STOP) in Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec, ter obiskovalcev. Razprodane dvorane na koncertih vseh štirih dni in štirje dnevi raznolike glasbe, različnih kultur in mešanic ritmov so že petič ponudili obilo tolkalističnih in glasbenih užitkov za nestrokovnjake in stroko. Organizatorji na čelu z umetniškim direktorjem Dejanom Tamšetom so tudi tokratni festival pripravili z odliko, njegov sloves pa vsako leto privablja več ljudi in je bolj mednarodno priznan.
Prvi večer mednarodnega festivala BUMfest je v nabito polni dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu zvenel v ritmih in
melodijah StoP-a - Slovenskega tolkalnega projekta, ki se je skupaj s tremi vokalisti, člani Perpetuum Jazzile Sandro Feketija, Lukom Černetom in Alešem Majeričem, lotil priredb pop klasik iz 80. in 90. let, in ponovno presenetil na poseben način. Skladbe skupin Toto, Aha, Jamiroquai, The Police, Katrine & The Wawes so navdušile občinstvo. Skupina pa je najbolj presenetila s priredbo znane skladbe Djurdjev dan, ki jo je ob koncu morala še ponoviti. Stopovci so se s skladbo I will remeber You poklonili nedavno umrlemu velikanu vibrafona Bo-šku Petroviču, ki je bil med drugim tudi mentor dvema članoma skupine SToP.
Drugi dan festivala so se publiki predstavili člani skupine Mas Percusion iz Španije. Poslušalce so popeljali v bogastvo zvokov narave in okolja, v katerem živimo. Sprehajali so se skozi čas,
Utrinek z delavnic na Bumfestu
ŠUS in Dejan Tamše
David Samuels (desno) in Anders Astrond s skupino ŠUS
ključil festival, ki je ob koncertih postregel tudi z več glasbenimi delavnicami, s promocijami, z demonstracijami in s predavanji. Novosti letošnjega festivala, ki ga vsa leta finančno podpira tudi Občina Žalec, delno pa tudi Ministrstvo za kulturo RS, sta fotografska razstava z utrinki minulih štirih Bumfestov, ki so jo pripravili v City centru v Celju in bo po besedah Dejana Tamšeta postala tradicionalna, z vsakim Bumfestom pa bo širila svoja obzorja. Druga letošnja novost je, da je eden izmed koncertov v okviru Bumfesta prvič gostoval tudi izven Žalca. V Postojni so se s koncertom predstavili španski tolkalci Mas Percusion. Festival je, kot je ob koncu povedal umetniški direktor in gonilna sila festivala Dejan Tamše, izpolnil pričakovanja in bil najboljši do zdaj tako po gostoti dogajanj
kot po številu udeležencev in obiskovalcev. Veseli pa so tudi pozitivnih odzivov sodelujočih in obiskovalcev. Letos je Bumfest pomenil tudi pomemben vsebinski prispevek soorganizatorja Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec v regionalno navezo Trian-
gel, kot je ob predstavitvi povedal direktor zavoda Matjaž Juteršek. Dejan Tamše pa je dodal, da je festival po petih reprizah že toliko pokazal in na tako visoki ravni, da pomeni veliko odgovornost in izziv tudi v prihodnje.
L. K., foto T. T.
Energičen nastop Nizozemcev je spravil dvorano na noge
Ko mi je sosed povedal, “da že več kot 10 let uporablja toplotno črpalko Termotehnika Kronovšek,
in da si je samo iz prihrankov lahko zamenjal gospodinjske aparate”, se nisem mogel upreti misli, da tudi sam kupim toplotno črpalko.
Ko pa mi je povedal, da več kot 500 črpalk letno izvozijo tudi v Avstrijo in Nemčijo in nekaj celo v daljno Novo Zelandijo,
me je prepričal o izvrstni kvaliteti.
Še isti dan sem odšel k njim, kjer so mi prijazno in strokovno svetovali in dogovorili smo se za toplotno črpalko za ogrevanje cele hiše.
Zdaj vem, da bom na ta način, v enakem času kot sosed,
lahko prihranil za spodoben avto.
^ termotehnika Največji proizvajalec toplotnih črpalk v Sloveniji ■ I	KRONOVŠEK	z vami že 20 ,et !
Super AKCIJA IIP ugodna prodaja 200 I toplotnih črpalk.
■ Samostojne toplotne črpalke za segrevanje sanitarne vode različnih izvedb in moči (preko 3000 kosov/leto)
, Ogrevalne toplotne črpalke za ogrevanje objektov in pripravo tople sanitarne vode, primerne tako za individualne hiše kot tudi za večje objekte (šole, poslovne stavbe...)
. Znatni prihranki pri ogrevanju, do 70%
. Zmanjšanja emisij C02 do 60 %
, Odziven in strokoven servis ter podpora
26.in 27. januarja pridite na sedež firme in gotovo boste našli nekaj zase.
iftiU
TČ voda /voda: do 2.000 EUR TČ zemlja/voda: do 2.000 EUR
Izkoristite subvencije EKO SKLADA za toplotne črpalke TČ zrak/voda: do 1.500 EUR
TČ za sanitarno vodo: do 250 EUR^
Termo-tehnika d.o.o., Orla vas 27/a, 3314 Braslovče Tel. 703 16 20, 703 16 28 www.termotehnika.com
Razvojna agencija Savinja, giz
Ul. heroja Staneta 3, 3310 Žalec, Slovenija; tel.: 386 (3)713 68 60; 713 68 64; fax: 386 (3)713 68 70; e-pošta: ra.savinja@zalec.si
AKTUALNE INFORMACIJE - FEBRUAR 2011 JAVNI RAZPISI V TEKU
Razvojna agencija Savinja in Odbor za razvoj obrti in podjetništva Žalec Razpis 24. natečaja za dodelitev posojil za pospeševanje obrti in podjetništva na območju občin Braslovče in Žalec. Rok za oddajo vlog z zahtevano dokumentacijo je do vključno 15. vsak mesec dalje do porabe sredstev. Razpis je objavljen na spletni strani RA Savinja: http://www.ra-savinja.si/razpi.si/index.html. Informacije: člani odbora ali na tel. št.: 713 68 60 (Danica Jezovšek Korent).
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Javni razpis za podporo strokovnim prireditvam, stanovskemu in interesnemu združevanju za leto 2011 na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov Ul.RS št. 3/11). Rok: 18. 2. 2011; informacije: Tomaž Hrastar, tel. št.: 01/478 92 55, tomaz. hrastar(at)gov.si.
Javni razpis za podporo strokovnim prireditvam, stanovskemu in interesnemu združevanju za leto 2011 na področju predelave, trženja in s kmetijstvom povezanim delovanjem na podeželju po shemi de minimis (Ul. RS št. 3/11). Rok: 18. 2. 2011; informacije: Tomaž Hrastar, tel. št.: 01/478 92 55, tomaz.hrastar(at)gov.si.
Javni razpis za podporo strokovnim prireditvam, stanovskemu in interesnemu združevanju nevladnih organizacij za leto 2011 (Ul. RS št. 3/11). Rok: 18. 2. 2011; informacije: Tomaž Hrastar, tel. št.: 01/478 92 55, tomaz,hrastar(at)gov.si.
Javni razpis za Ukrep 121 - Posodabljanje kmetijskih gospodarstev za leto 2010 za naložbe na področju sadjarstva, vinogradništva, hmeljarstva, vrtnarstva, poljedelstva ter semenskega materiala kmetijskih rastlin (Ul. RS št. 105/10). Rok: 15. 3. 2011; informacije: ARSKTRP, tel. št.: 01/580 77 92 ali e-naslov: aktrp@gov.si.
Javni razpis za Ukrep 122 - Povečanje gospodarske vrednosti gozdov iz PRP 2007-2013 za leto 2010 (gozdna infrastruktura; Ul.
RS št. 105/10). Rok: 1. 3. 2011; informacije: ARSKTRP, tel. št.: 01/580 77 92, e-naslov: aktrp@gov.si.
III. javni razpis za Ukrep 142 - Podpora za ustanavljanje in delovanje skupine proizvajalcev na področju ekološke pridelave in predelave ter proizvodnje zaščitenih kmetijskih pridelkov in živil (zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost) za leto 2010 (Ul. RS št. 90/10). Rok: od naslednjega dneva po objavi do objave zaprtja JR na spletnih straneh. Informacije: ARSKTRP, tel. št.: 01/580 77 92, e-naslov: aktrp@gov.si.
III. javni razpis za Ukrep 125 - Izboljšanje in razvoj infrastrukture, povezane z razvojem in prilagoditvijo kmetijstva; podukrep št. 2: Izgradnja velikih namakalnih sistemov in tehnološke posodobitve namakalnih sistemov (Ul. RS št. 62/10). Rok: od naslednjega dneva po objavi do objave zaprtja JR na spletnih straneh. Informacije: aktrp@gov.si, tel. št.: 01/580 77 92.
Javni razpis za Ukrep 311 - Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti za leto 2010 (Ul. RS št. 45/10). Rok: od naslednjega dneva po objavi pa do objave zaprtja JR na spletnih straneh. Informacije: aktrp@gov.si. tel. 01/580 77 92.
Javni razpis za Ukrep 321 - Osnovne storitve za gospodarstvo in podeželsko prebivalstvo za leto 2010 (Ul. RS št. 45/10). Rok: od naslednjega dneva po objavi do objave zaprtja JR na spletnih straneh. Informacije: aktrp@gov.si. tel. št.: 01/580 77 92.
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje
Javni razpis »Usposabljanje absolventov na delovnem mestu in subvencija za zaposlitev diplomantov/absolvent aktiviraj in zaposli se II!« (Ul. RS, št. 22/10). Roki: 31. 3. 2011. Informacije: Valentina.ZadravecPredovnik@ess.gov.si.
Javni razpis za program »zaposli.me/spodbujanje zaposlovanja težje zaposljivih brezposelnih oseb« (Ul. RS, št. 22/10). Roki: 28. 1., 25. 2. 2011. Informacije: Martina.Stanonik@ess.gov.si.
Ministrstvo za gospodarstvo
Javni razpis za spodbujanje uvajanja in implementacije znaka za okolje EU za turistične namestitve - marjetice EU (Ul. RS, št. 50/10). Razpis bo odprt do porabe sredstev. Prvo odpiranje prispelih vlog bo 25. 1. 2011. Informacije: irena.milinkovic@gov..si.
Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije
Javni razpis za spodbujanje tujih neposrednih investicij v letih 2010 in 2011 (Ul. RS, št. 48/10). Rok: 9. 9. 2011. Informacije: matej.
sknrir@japti.si.
w

cvzu
SAVINJSKA
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT
HS
Naložba v vašo prihodnost
Operacijo delno iinancira Evropska unija
Evropski socialni sklad
Menedžerji nagradili Nika Kača
Javna sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije
Javni razpis za podelitev nagrad za prispevek k trajnostnemu razvoju družbe za leto 2010 (106. JR; Ul. RS, št. 105/10). Rok: 9. 9. 2011.
Informacije: maia.deisinger@sklad-kadri.si; tel. št.: 01/434 58 96.
Ministrstvo za gospodarstvo
Javni razpis za sofinanciranje operacij za povečanje učinkovitosti rabe električne energije v gospodarstvu za obdobje od 2011 do 2013 -UREE1 (Ul. RS, št. 102/10). Rok: razpis je odprt do porabe sredstev oz. najkasneje do 6. 3.2013. Informacije: jozef.pogacnik@gov.si.
Ostale informacije:
Center vseživljenjskega učenja Savinjska - CVŽU Savinjska
Dejavnost CVŽU Savinjska sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Izvaja se v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja«.
Na Razvojni agenciji Savinja v okviru projekta Center vseživljenjskega učenja Savinjska v partnerstvu z UPI - Ljudsko univerzo Žalec deluje Točka vseživljenjskega učenja (TVŽU).
V	okviru CVŽU Savinjska so prebivalcem brezplačno na voljo tudi naslednje dejavnosti:
ČIPS
Namenjen vsem, ki iščejo odgovore na vprašanja, ki se navezujejo na izbiro poklica in iskanje zaposlitve (mladi, brezposelni, presežni delavci itd.). Osebno in telefonsko informiranje: nahajamo se v prostorih UPI - Ljudske univerze Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6, Žalec, telefon: 03/713 35 65, e-naslov: cips@upi.si. Uradne ure: ponedeljek in torek od 12. do 14. ure, sreda od 8. do 12. ure, četrtek od 8. do 15. ure in petek od 8. do 12. ure.
Svetovalno središče Žalec
Brezplačno svetujemo in pomagamo vsem odraslim, ki imajo kakršnakoli vprašanja s področja izobraževanja in zaposlovanja. Ponujamo vse informacije o možnostih izobraževanja za poklic, strokovno izpopolnjevanje ali za prosti čas, pomagamo pri učenju ali pri iskanju zaposlitve ... Na voljo smo osebno v prostorih UPI - Ljudske univerze Žalec, Ulica Ivanke Uranjek 6, Žalec,po svetovalnem telefonu na številki 03/713 35 65, po elektronski pošti na naslovu isio@upi.si.
Svetovalno središče Žalec od leta 2008 dalje deluje v okviru Centra vseživljenjskega učenja Savinjska (CVŽU Savinjska), ki ga sofinancirata Evropska unija - Evropski socialni sklad ter Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije. Več informacij o centru dobite na spletni strani: http://www.cvzu-savinjska.si.
RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJA. vstopna točka VEM
Navedene dejavnosti so sofinancirane s strani Javne agencije RS za podjetništvo in tuje investicije in Ministrstva za gospodarstvo.
V	okviru izvajanja celovitih podpornih storitev vam RA Savinja - Vstopna točka VEM nudi naslednje brezplačne storitve:
■	Osnovno svetovanje, ki je povezano z zagonom, poslovanjem in razvojem podjetij, razvojem poslovnih idej, uporabo različnih podpornih inštrumentov, varstvom intelektualne lastnine, uporabo različnih podpornih inštrumentov in usmerjanje k državnim vzpodbudam, ki so na voljo za spodbujanje razvoja podjetništva, in s tem povezana izvedba postopkov registracij gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov.
■	Osnovno svetovanje, ki je povezano s poslovanjem in razvojem podjetij, varstvom intelektualne lastnine, uporabo različnih podpornih inštrumentov in usmerjanje k državnim vzpodbudam, ki so na voljo za spodbujanje razvoja podjetništva.
• Izvedba postopkov statusnih sprememb ali izbrisa gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov.
Za mlade, potencialne podjetnike, delujoča podjetja in ostale zainteresirane organiziramo in izvajamo različne informativno-promocijske in izobraževalne dejavnosti.
EXCHANGE 3 - GIS kot sredstvo za izboljšanje učinkovitosti in konkurenčnosti v mestu Kruševac
Občina Žalec že kar nekaj časa v okviru projektov izmenjave dobrih praks sodeluje z Občino Kruševac. Razvojna agencija Savinja kot koordinatorica in povezovalka dejavnosti v okviru projekta EXCHANGE 3 - Geodetski informacijski sistem kot sredstvo za izboljšanje učinkovitosti in konkurenčnosti v mestu Kruševac organizira delavnice za projektne skupine iz Kruševca. Občina Žalec je od 12. do 14. januarja 2011 gostila že drugi delovni obisk. Prisotni so se seznanili z GIS-portali in aplikacijami v rabi občine, GURS in JKP Žalec kot modelom dobre prakse, ki bi ga lahko uporabili tudi v Kruševcu. Predstavniki Občine Žalec, RAS in JKP Žalec bodo med 20. in 22. januarjem 2011 opravili prvi delovni obisk na to temo. Sledijo še en obisk predstavnikov Kruševca v Žalcu in dve odpravi Žalčanov v Kruševac. Poglobljeno sodelovanje ne pomeni samo sodelovanja na enem delovnem področju, ampak sežejo prizadevanja tudi na uspešno širitev sodelovanja na ostalih področjih družbenega in poslovnega sodelovanja med subjekti iz obeh krajev in s tem mreženje mest v duhu evropskega sodelovanja.
Imaš idejo/projekt?
Vabimo vse, ki imate projektne ideje, razvojno-investicijske načrte, zamisli, ki bodo prispevale k razvoju regije, odpiranju novih delovnih mest, dvigu kakovosti okolja, izenačevanju življenjskih, socialnih in drugih pogojev, da nam le-te zaupate in vgradili jih bomo v skupne razvojne dokumente naše doline in savinjske regije.
Skladnost vaših projektov/idej z razvojnimi načrti lokalnega in širšega okolja je po navadi pogoj za njihovo realizacijo, v dogovoru z vami pa vam bomo tudi svetovali pri iskanju finančnih virov v okviru evropskih in domačih razpisov.
Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec, tel. št: 03/713 68 60, faks: 03/713 68 70, e-naslov: ra.savinja@ra-savinja.si, spletna stran: http://www.ra-savinja.si.
Niko Kač
Na tradicionalnem januarskem srečanju Združenja Manager so dolgoletnemu predsedniku uprave Banke Celje Niku Kaču, doma s Polzele podelili priznanje za življenjsko delo.
Niko Kač je leta 1987 prevzel vodenje tedaj še celjske podružnice Ljubljanske banke, ki se je kasneje preoblikovala v Banko Celje.
Banko je kot predsednik uprave vodil vse do svoje upokojitve leta 2008, so v obrazložitvi zapisali v Združenju Manager. Ko je prevzel vodenje celjske podružnice Ljubljanske banke, se je kmalu soočil s krizo jugoslovanskega bančnega sistema, prvimi stečaji celjskih podjetij in nato z gospodarskim zlomom Jugoslavije. Med njegove najtežje poslovne in življenjske izkušnje sodi razočaranje varčevalcev, ki so zaradi ukrepov jugoslovanske zvezne blagajne ostali brez svojih deviznih prihrankov.
Preizkušnje so Nika Kača kalile in uspehi so se nadgrajevali tudi v procesu preoblikovanja celjske podružnice v samostojno Banko Celje ter nato dinamične rasti. Banka
si je zastavila ambiciozne cilje in jih z dobrimi poslovnimi potezami dosegla in celo presegla. Zavzeli so 6,6-od-stotni delež na slovenskem bančnem trgu in se zasidrali na petem mestu, banka pa se lahko pohvali tudi z dobro mednarodno boniteto. Celjani so bili tudi med prvimi bančniki, ki so začeli z združevalnimi procesi - v devetdesetih so pripojili Banko Noricum iz Ljubljane in Hmezad banko. Banka Celje je tudi pomemben spodbujevalec gospodarskega utripa v svojem okolju.
Niko Kač je bil sicer v svoji karieri tudi član več nadzornih svetov - Združenja bank Slovenije, Cinkarne Celje, Term Olimia, CMC Celje in novosadske Continental banke.	T. T.
Polzela, d. d., z novim vodstvom
Desno Tone Turnšek s stiskom roke predaja vodenje uprave Franciju Ogrisu
Konec leta 2010 se je po štiriletnem vodenju umaknil s položaja predsednika uprave Polzele, tovarne nogavic, d. d., Tone Turnšek, nasledil pa ga je član uprave Franci Ogris.
Dosedanji predsednik Tone Turnšek je minulo obdobje označil kot izredno pestro in razgibano. Od obdobja visoke gospodarske rasti in poslovanja z dobičkom do zmanjšanja prodaje kot posledice svetovne gospodarske in finančne krize, nižjega standarda, povečane ponudbe ter poseganja potrošnikov
po nizko cenovnih izdelkih dvomljive kakovosti. Uprava je na večino izzivov odgovorila z ukrepi, ki so zagotavljali izpolnjevanje letnih načrtov, pridobivanje dovolj naročil pri obstoječih in novih kupcih ter ohranjanje delovnih mest. Še naprej so negovali in ohranjali lastno blagovno znamko, saj ta zagotavlja in prinaša kupcem novosti, kakovost, modo, nove materiale in glede na konkurenco tudi primerljive cene. Na povečano ponudbo so odgovorili z lastno maloprodajo, ki jo bodo v prihodnje še povečali.
Več učinkovitih ukrepov so pričakovali od vlade, in to pri zmanjšanju obremenitev dela in cenah energije, a se je žal zgodilo ravno obratno. Potem ko so poslovno leto 2009 zaključili s skoraj 12,6 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 20 odstotkov manj kot leta 2008, in z dobrim milijonom evrov izgube, bo tudi poslovanje v letu 2010 še vedno negativno. Glede na povečano povpraševanje in prodajo na tujih trgih pa se bo negativni trend prodaje ustavil. Podjetje Polzela, v katerem je zaposlenih 411 delavcev, pa kljub temu vsak mesec redno izplačuje plače in dajatve zanje ter regres. Za leto 2011, ko prevzema mesto predsednika uprave Franci Ogris, dosedanji član uprave, so pridobili dovolj naročil in dela. Kadrovsko so okrepili tudi področje trženja, tako da so lahko izdelali optimistični načrt, ki naj bi zagotovil pozitivno poslovanje in ohranjanje večino delovnih mest.	T. Tavčar
____	««V«
ffj-blt-o
RS biro d.o.o., PE Ul. Heroja Staneta 9, 3310 Žalec
T: 03 713 30 30 F: 03 713 30 38 E: info@rs-biro.si
Bliža se čas zaključnih računov.
Ne veste kako optimizirati davčno osnovo? Predvsem pa... ali želite hitro in uspešno računovodstvo? RS Biro je rešitev za vas !
Ob obletnici nov poslovni objekt
*
Hmeljarji zborovali v Taboru
GEOPROJEKT d.o.o. k CENTER NEPREMIČNIN Savinjske doline
Zanesljivi In zvesti partner pri gradnji.
250 delavcev, zapisali v sporočilu za javnost. Mirko Hirci pa nam je povedal, da »se nima za kaj opravičiti«, saj je njegova dolžnost, da se kot sindikalni funkcionar odzove, preveri in po potrebi ukrepa v primeru opozorila delavcev. Na probleme ga je namreč opozorilo več delavcev iz Bisola, ki so ga poklicali v želji, da jim pomaga, ker sami niso sindikalno organizirani, kar v podjetju tudi naj ne bi bilo zaželjeno. Brez obrazložitve naj bi delo izgubilo 35 delavcev, ki so imeli pogodbe za določen čas, pa vendar nekaj takih, ki so za določen čas delali približno dve leti ali več. Mirko Hirci sicer o tem ni želel povedati kaj več, češ da vse informacije še natančneje preverja in bo ukrepal šele takrat, doda pa, da so zaposleni v Bi-solu razočarani, ker se blišč, ki ga podjetje prikazuje navzven, ne odraža tudi v odnosu do zaposlenih.	L. K.
Pod tema imenoma se predstavlja naša ekipa, ki s svojim znanjem In Izkušnjami že dvajseto leto oblikuje prostor, ki vas obdaja.
Ponujamo vam hitre, kvalitetne in cenovno ugodne GEODETSKE STORITVE
Pomagamo vam pri NAKUPU In PRODAJI NEPREMIČNINE
Priskrbimo vam PROJEKTNO DOKUMENTACIJO
03/710 38 10
www.geoprojekt.si
GEOPROJEKT d.o.o. geodetske storitve, projektiranje, inženiring, nepremičnine
GEOPROJEKT
- d. o. o.
Šlandrov trg 11, 3310 Žalec
(med gostiščem Marjola in poslovno stavbo Vender)
Smela investicija Zagožnovih, ki sojo financirali z lastnimi sredstvi
V času vsesplošne gospodarske krize ni prav veliko
podjetij,	ki bi se lahko ponašala s tako poslovno uspešnostjo in nenehnim razvojem, kot se podjetje Zagožen iz Žalca, proizvajalec in distributer materiala za zunanji vodovod in kanalizacijo. Prejšnji četrtek so namenu predali nove poslovne in skladiščne prostore v Žalcu. S slovesnostjo so obeležili tudi 35-letnico obstoja
podjetja,	temelje zanj je leta 1976 postavil Zdravko Zagožen, poznejši direktor in sedanji prokurist podjetja. Hkrati z novim poslovno-
skJadi.ščnim objektom je
podjetje preoblikovalo svoj logotip podjetja, ki izkazuje osnovno dejavnost podjetja in usmerjeno stremljenje k trajnostnemu okoljskemu razvoju.
Osrednja slovesnost je potekala v preddverju novega objekta, kjer je v tleh pod steklom prikaz vgraditve vseh proizvodnih in prodajnih elementov za vodovod in kanalizacijo.
Na slovesnosti so bili prisotni številni gosti iz Slovenije in tujine, župan Občine Žalec Janko Kos, poslovni partnerji iz Švice, z Nizozemske, iz Italije, Srbije in s Hrvaške. Slavnostni trak so prerezale tri moške generacije družine Zagožen: ustanovitelj in prvi direktor podjetja Zdravko Zagožen, sin Miran in vnuk Jakob. Goste je pozdravil tudi direktor Miran Zagožen in na kratko predstavil delovanje podjetja in razloge za izgradnjo novega po-slovno-skladiščnega objekta. Poudaril je, da so se do zdaj že petkrat selili, saj nenehna rast podjetja ni zagotavljala
dovolj prostora in pogojev za dobro delo.
Začetki podjetja Zagožen, d. o. o., segajo v leto 1976, ko je Zdravko Zagožen v garaži lastne hiše v Matkah pri Preboldu začel izdelovati zobate spojke za vodovod, ki jih med drugimi proizvodi izdelujejo še danes. Sledil je nesluten razvoj in iz leta v leto je podjetje utrjevalo svoj položaj med vodilnimi slovenskimi proizvajalci ter distributerji materiala za zunanji vodovod in kanalizacijo. Danes podjetje Zagožen skupaj s hčerinskim podjetjem Aplast v Petrovčah, ki je bilo ustanovljeno leta 2003 in je izključno proizvodno podjetje za izdelovanje elementov in izdelkov iz plastičnih mas za potrebe zunanje kanalizacije, nenehno dopolnjuje ponudbo in zagotavlja trgu najboljše. Svojim izdelkom pod lastno blagovno znamko zagotavljajo tržno prednost in prepoznavnost na vedno bolj konkurenčnem trgu. Pri kupcih jih odlikuje fleksibilno prilagajanje, lastna stalna zaloga blaga, ki znaša več kot 2 milijona evrov in takojšnja brezplačna dostava blaga kjerkoli v Sloveniji. Sicer pa podjetji že vrsto let nista prisotni samo na slovenskem trgu, saj več kot polovico proizvodnje tudi izvozijo na druge trge. Na slovenskem trgu pa vsa ta leta uspešno zastopajo najpomembnejše evropske proizvajalce, kot so VAG Armaturen, Georg Fischer, Sertubi in Sirci Gresin-tex. Skupaj z njimi si prizadevajo izpolniti pričakovanja in zahteve kupcev, ki si želijo kakovostnih izdelkov. Podjetje stalno zagotavlja kupcu celovite rešitve in sisteme, od
Trak na novih poslovnih prostorih so prerezale tri moške generacije družine Zagožen
Društvo hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Slovenije se je v petek, 21. januarja, v dvorani Doma krajanov Tabor sestalo na svojem rednem občnem zboru, na katerem so pregledali naloge preteklega leta in si zastavili program dela za leto 2011.
Tokratni občni zbor je začel predsednik društva Milan Lesjak. Zbora se je poleg članov udeležilo kar nekaj gostov. Najprej so prisluhnili nastopajočim v kulturnem programu, ki so ga s petjem popestrili učenci pevskega zbora POŠ Tabor in pevci Moškega pevskega zbora Pevskega društva Tabor pod taktirko Milana Kasesnika. V nadaljevanju so predsednik društva Milan Lesjak, stari in novi hmeljarski starešina Oto Šporn in Anton Rožič ter obe princesi Klara Četina in Maša
Ijarski starešini in hmeljarski princesi. Delovali so tako v domačem okolju kot tudi izven meja, zlasti v Srbiji, od koder so prinesli tudi posebno priznanje za 3. mesto v kuhanju golaža. Sodelovali so na raznih sejmih in številnih prireditvah, od Jožefovega sejma, Šentjurskega sejma do praznika Piva in cvetja v Laškem. Organizirali so strokovne ekskurzije v Prlekijo in BiH in sodelovali na številnih drugih dogodkih. Lani so hmeljarskim starešinam, starim 80 in več let, in hmeljarskim princesam, ki so dejavne v društvu, ob obletnici društva prvič podelili tudi priznanja. Ta so prejeli: Franc Rančigaj, Ivan Koletnik in Albin Stepišnik ter Vera Kapus, Pavla Gostečnbik in Milena Serdo-ner. Na hmeljarskem likofu v Petrovčah pa so priznanja podelili tudi predsedniku dru-
na dan vse tegobe, razočaranja, želje, predloge, mnenja in še kaj o trenutnem nezavidljivem položaju slovenskega hmeljarstva, ki se utaplja v neprodanih zalogah hmelja, ne samo lanskega letnika, ampak tudi iz preteklih let. Zaloge seveda ne zagotavljajo denarja oziroma znižujejo njegovo tržno vrednost, še huje pa je, ker takšna situacija prisiljuje hmeljarje, da opuščajo nasade in brez pravega optimizma zrejo v prihodnost. Bije se plat zvona in če bo zasaditev površin s hmeljem padla pod 800 hektarjev, potem slovenski hmeljarji, ki sicer že zdaj pokrivajo samo tri odstotke svetovne proizvodnje, ne bodo več pomembni v svetu. To pa skoraj zagotovo pomeni konec dolgoletne tradicije hmeljarstva na Slovenskem. Predsednik Komisije za hmeljarstvo pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije
Nande Kunst je ob koncu občnega zbora v zvezi s problematiko hmeljarstva med drugim povedal: »Naša prioritetna naloga je, da se hmeljarji borimo za vsako površino, ki jo imamo zasajeno s hmeljem, da bi nekako preživeli ta krizni čas in ohranili potrebne količine nasadov in še naprej nekaj pomenili v svetu. Kot vemo, je hmelj trajnica in je potrebno delovati na dolgi rok. Danes smo imeli na ministrstvu v Ljubljani sestanek s trgovci hmelja, na katerem smo obravnavali kratkoročne in še posebej dolgoročne ukrepe do leta 2020, ki bi nam omogočili nekakšen normalni razvoj in obstoj panoge. Naše želje so, da čim prej pridemo do nekih dolgoročnih pogodb, ki se sicer v teh trenutkih krize ne sklepajo, je pa treba izkoristiti vsako možnost, da pridobimo nazaj tiste trge, ki smo jih morda tudi po lastni krivdi izgubili. Uspeh je mogoč le v povezanosti med nami hmeljarji, zadrugami in trgovci. Kot smo lahko slišali na današnjem občnem zboru, se marsikomu kolca po nekdanjih časih in zadružništvu. Lahko rečem, da nas kriza zdaj nekako znova združuje in da nam je uspelo povezati že večino hmeljarjev. Upam in želim si, da bomo tako povezani lažje izšli iz te situacije in dali slovenskemu hmeljarstvu znova tisto, kar je nekoč že bilo.«
D. Naraglav
zasnove do končne vgradnje ter vzdrževanja.
Podjetje Zagožen je to investicijo, ki je vredna kar okrog tri milijone evrov, izpeljalo z lastnimi sredstvi. Zaradi investicije jih v teh kriznih časih tako ne bo bolela glava, so pa, kot pravi direktor Miran Zagožen, krizo občutili pri slabši realizaciji prodaje, saj je v preteklem letu manjša za okrog 25 odstotkov (Glede na dobrih 13 milijonov evrov prihodkov iz leta 2009, pomeni to v letu 2010 nekaj manj kot 10 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje; op.ur.). Glede na težave v gradbeništvu pa najbrž tudi v tem letu ne bo kaj drugače oziroma zna biti še slabše.
Hirci se ne namerava
opravičiti Bisolu
Precej prahu je v začetku januarja dvignilo pisanje nekaterih medijev o tem, da preboldsko podjetje Bisol, proizvajalec fotonapetostnih modulov, ni tako sončno, kot so zapisali v svojem sloganu. Šlo naj bi za več kršitev delovne zakonodaje in številna odpuščanja ljudi, na katera je opozoril prvi mož Sindikata kovinske in elektro industrije Slovenije (SKEI) za celjsko regijo Mirko Hirci. V podjetju so v sporočilu za javnost vse navedbe zanikali in zahtevajo javno opravičilo Mirka Hircija.
»Bisol zanika vse njegove navedbe, ki so žaljive in blatijo dobro ime družbe. V Bisolu v roku tedna dni zahtevamo javno opravičilo v vseh medijih, v katerih so se pojavile njegove navedbe, v nasprotnem primeru bo družba zoper gospoda Hircija vložila tožbo zaradi blatenja dobrega imena,« so v Bisolu, ki sicer zaposluje okrog
Po slovesnem prerezu traku so se gostje podali na ogled notranjih in zunanjih skladiščnih prostorov, potem pa so se skozi glavni vhod vrnili v objekt, kjer so si ogledali še poslovne prostore. Sledilo je druženje ob petju Nuše Derenda in kulinaričnih dobrotah. D. Naraglav
Med podajanjem poročil na zboru hmeljarjev
Šporn in tudi tajnica Pavlika	j
Gostečnik, blagajnik Franc	s
Oset in predsednik Komisije	\
za hmeljarstvo Nande Kunst	2
podali svoja poročila.	p
Društvo je bilo v preteklem	p
letu zelo dejavno. To vlogo so v veliki meri nosili hme-
štva Milanu Lesjaku, hmeljarski skupnosti: Dragu Pinterju, Vinku Zupancu in Daniju Žagarju. Zlato kobulo pa sta prejela takratna župana Lojze Posedel in Marko Balant.
Po poročilih se je razvila obsežna razprava, ki je prinesla
januar 201 ì
PODJETNIŠTVO IN TURIZEM
*
Božična skrivnost že enajsto leto
Na Polzeli uspešni pri razvoju turizma
katalog PR(A)VA MINUTKA
Kdor prej rezervira,
profitira
'	i
m

»JTfJMnr*
T»nr uuuMJunu
nt757te0mriMrwi^
jiajlépse dalmatinske melodije
l/	Nsi
Valentinov koncert
Klapa Ragusavecchia
iz Dubrovnika
in zbor Popseslish
Skupaj bomo zapeli: Marijana, Cesarica, MirpcLspavaj ružo moja, 0 Nikoleta, Vela luka, Piva klapa repo cl VoItärT" rit
it-'1«-:. V »"A*
«r-^ **■ «*<• w J.	-
,	V -	*' ■
„	. ■	7" i ■	'• «H..
■ o3 •• ■*	A

Utrinki z zbora na Polzeli
agencijo Savinja pri pripravi medobčinskega projekta z razpisom označevalnih tabel, ki bodo postavljene pri objektih naravne in kulturne dediščine v občini. Vse leto so skrbeli za urejenost parka Senek in neposredno okolico rojstne hiše Neže Maurer. Skrbijo tudi, da je spletna stran vedno aktualna, saj v njej objavljajo vse dogodke in fotografije iz prireditev. Nekatere prireditve, kot so otroška maškarada, okrogla miza ob svetovnem dnevu zemlje, spomladanski sejem, ocenjevanje ocvetličenja hiš in drugih objektov v občini, kolesarjenje, sejem Dobrote s kmetij in petelinjada, martinovanje in božični sejem, so postale tradicionalne.
V razpravi po poročilih ie bila izrečena zahvala predsednici Alenki Žnidar za njeno
prizadevno vodenje turizma v občini. Opravljeno delo v turističnem društvu in sodelovanje na mnogih področjih turistično naravnanih vsebin je pohvalil tudi podžupan Občine Polzela dr. Jože Korber.
V plan dela so zapisali, da bi želeli velik del njihovih prireditev v tem letu preseliti v Grad Komenda, ki bo odprt junija, saj mora čim-prej zaživeti. Poleg tega skupaj z okolico ponuja veliko možnosti za različne prireditve. V znaku TD Polzela je simbol Gore Oljke, ki je zelo priljubljena pohodniška točka za Polzelane in ljubitelje tovrstne rekreacije iz sosednjih občin. Zato so se v odboru odločili, da maja or-üainzkäiüJia Gori Oliki sre-čanje TD Polzela in Šmartno ob Paki.	T. T.
Naročite svoj izvod brezplačnega kataloga
Petrov trg 2, Šempeter 03 703 1330	031 790 083
www.ojla.si info@ojla.si
Predprodaja vstopnic: Turistična agencija Ojla
Pred vhodom
Turistično društvo Šempeter je 25. in 26. decembra pod streho uspešno spravilo zadnjo prireditev v letu 2010 in tako v Jami Pekel zaokrožilo svojo turistično sezono. Tokratno prireditev Božična skrivnost v Jami
Pekel so organizirali že enajstič. V šestih urah je jamo obiskalo okrog 3000 ljudi.
Turistično društvo Šempeter je pred enajstimi leti organiziralo prvo tovrstno prireditev. Na začetku je božična zgodba potekala
i/tffc/c-	I TEC.
Rgir&Ojett;
ZASTOPA IN PRODAJA:	d. o. o.
Ločica 49 e, Polzela, tel.: 03/ 710 18 50, www.aretta.si
na odru v jami, zdaj pa si prizori iz te biblijske zgodbe sledijo skozi jamo do izhoda v gornji etaži. Za prijetno vzdušje so poskrbeli najrazličnejše pevske skupine in glasbeniki. Pestro pa je bilo tudi pred jamo, kjer je igrala vokal-no-instrumentalna skupina Dominik iz Žalca. V jami so božično zgodbo ustvarjali učenci OŠ Šempeter, KUD Galicija, KUD Vrbje, citrarki Neli in Karmen Zidar Kos s Ponikve, otroška zasedba s piščalmi iz Šempetra, Moška vokalna skupina ZaPet s Ponikve, otroški pevski zbor Župnije Žalec, Moški pevski zbor Zvon iz Šempetra in ženska vokalna skupina Candella iz Petrovč.
Obiskal jih je tudi Božiček, na stojnicah pred jamo pa so ponujali topel čaj in kuhano vino, brezplačno pa tudi okusne rogljičke.	D. Naraglav
Največji delež dejavnosti Turističnega društva Polzela je bila organizacija prireditev, je minulo soboto na občnem zboru poročala predsednica Alenka Žnidar. V preteklem letu so izpeljali devet različnih prireditev. Izdali so prenovljeno zloženko Turistične zanimivosti Občine Polzela.
Skrbeli so za promocijo turističnih produktov, vodenje turistov ter sodelovanje z drugimi društvi in organizacijami. Zaključili so natečaj za najboljši turistični spominek in podelili nagrade. Z izdelavo kataloga, kjer je predstavljena promocija kraja, so se vključevali v medobčinske projekte in v projekt Turistične zveze Slovenije. Sodelujejo z Razvojno
Obiščite nas na sejmu TURIZEM IN PROSTI ČAS na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani v času od 27. do 30. januarja 2011.
Na sejemskem prostoru OSREDNJE CELJSKE IN SPODNJE SAVINJSKE SUBREGI JE bomo predstavili naše lepe kraje in turistično ponudbo -Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, turistične kmetije občine Žalec, turistično ponudbo Šempetra, mesta Žalca in okolice, ribnik Vrbje, ponudbo občin Braslovče in Vransko ...
0']/a
ngzaazn
mvBTSK/c
ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem
9a, www.zkst-zalec.si
Sklep o financiranju strank sprejet
Koncert za Saša Praprotnika
Na decembrski seji žalskega občinskega sveta sta bila brez pripomb sprejeta sklepa o delnem povračilu stroškov volilne kampanje in o financiranju političnih strank.
Organizatorji volilne kampanje list kandidatov za člane občinskega sveta, ki so dobili mandat v občinskem svetu, imajo pravico do povračila volilnih stroškov v višini 0,33 evra za dobljen glas na lokalnih volitvah. Pravico do povračila imajo tudi organizatorji volilne kampanje za župana, ki so dosegli najmanj 10 % od skupnega števila volilnih upravičencev, ki so glasovali, in sicer v višini 0,12 evra za vsak glas. V pri-
meru drugega kroga volitev župana, se upoštevajo samo glasovi iz prvega kroga.
Na podlagi sklepa občinskega sveta bodo organizatorji volilne kampanje prejeli naslednje zneske povračila: SD 580,47 evra, Zares 91,41, Stranka mladih - Zeleni Evrope 87,78, LDS 204,27 evra, NSi 83,82, DeSUS 453,09, SDS 569,25, SNS 98,34, Nadstrankarska lista za skladen razvoj Občine Žalec 373,89 in Zveza za prihodnost 103,95. Organizatorji volilne kampanje za županskega kandidata Janka Kosa dobijo povrnjenih 444,48 evra, za Lojzeta Posedela 151,48 in za Roberta Čehovina 183,48 evra.
Na lokalnih volitvah 10. oktobra lani je v žalski občini sodelovalo 11 političnih strank. Do financiranja iz občinskega proračuna so upravičene tiste, ki so prejele najmanj 50 % glasov, potrebnih za izvolitev enega člana občinskega sveta (in sicer v višini 0,45 evra za glas). Zeleni Slovenije tega kriterija niso dosegli, za deset strank pa je letno namenjenih skupaj 38.415 evrov. Mesečno politične stranke prejmejo: SD 791,55 evra, Zares 124,65, Stranka mladih - Zeleni Evrope 119,70, LDS 278,55, NSi 114,30, DeSUS 617,85, SLS 102,60, SDS 776,25, SNS 134,10 in Zveza za prihodnost 141,75 evra. K. R.
Z analizo volitev in načrti v novo leto
Občinski odbor LDS Žalec je pripravil občni zbor
Občinski odbor stranke LDS Žalec se je pred božič-no-novoletnimi prazniki v Dobriši vasi sestal na rednem letnem občnem zboru, ki je zaradi praznikov minil v nekoliko sproščenem prazničnem vzdušju. Zbora se je udeležilo okrog 60 članic in članov. Osrednji namen tokratnega srečanja je bil analizirati pretekle lo-
kalne volitve in spregovoriti o dejavnostih v letu 2011.
Novoizvoljena svetnika v Občinskem svetu Občine Žalec Jože Meh in Gregor Vovk Petrovski sta najprej podala svoje videnje preteklih lokalnih volitev, na koncu pa je Vovk Petrovski predstavil še krajšo analizo lokalnih volitev. Ugotovili so, da so v stranki LDS Žalec dobili še
vedno večji odstotek od povprečja stranke po Sloveniji, vendar z rezultatom vsekakor ne morejo biti zadovoljni.
V	letu 2011, ki bo po daljšem času leto brez kakršnih koli volitev, se bodo liberalci posvetih povečanju članstva v seniorski organizaciji LDS Sivi panterji, na novo bodo ustanovili občinski odbor mladih liberalnih demokratk in demokratov, februarja pa bodo izvolili tudi novo vodstvo, saj dosedanjemu poteče mandat.
V	razpravi je bilo podanih
še nekaj mnenj in predlogov, dotaknili pa so se tudi dnevne politike na lokalni in državni ravni. Uradnemu delu je sledilo prijetno druženje članov. Nazdravili so bližajočemu se novemu letu in si zaželeli vse najlepše z željo, da bi lokalna skupnost in tudi država uspešneje kot do zdaj vozili krizni vlak in omogočili nov zagon in lepše življenje svojim občanom oziroma državljanom.	D. N.
TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER
Šlandrov trg 25, 3310 Žalec Tel.: 03 710 04 34 E-pošta: zkst.tic@siol.net
Atrij stanovanjska zadruga z.o.o.
www.sz-atrij.si
www.sloveniapropertyatrij.si
Celje I Ljubljanska cesta 20 | 03 426 31 10
Žalec - center, prodamo stanovanjsko hišo, I. izg. 1940 (K.+P+M) s čudovito parcelo velikosti 1070 m2, bivalna površina cca 190 m2 bivalne površine + kletni prostori.
^ Cena: 110.000 €
Info: 041 329 179, violeta.stojs@sz-atrij.si
Braslovče, prodamo stanovanjsko hišo 1. 2000 v skupni izmeri 195 m2, mansarda je še nedo-i delana, so pa napeljane vse instalacij e,okna in ^ vmesni zidovi). V bližini je šola, vrtec, trgovi-;? na, pošta.
Cena: 170.000 €
Info: 031 360 072. karmen.dokler(a)sz-atrij
.................1—1HÉÉ '

N
Polzela - Podvin, prodamo starejšo obnovlje- | j no stanovanjsko hišo, s kletjo z ločenim vho- 1 dom (60 m2), bivalne površine 65 m2 in 1.007 m2 parcele. Ogrevanje na kurilno olje.
i Cena: 87.000 €
Info: 041 329 179, violeta.stojs@sz-atrij.si
Šentjur, prodamo samostojno hišo z dvema ] ločenima vhodoma v skupni vel. 150 m2 j (P+l+M), 1.1982, v celoti adaptirana leta 2005 j (nova streha, fasada, okna, notranji prostori in | j centralna napeljava), zemljišča 466 m2.
I Cena: 175.000 €
o: 031 360 072, karmen.dokIer@sz-atrij.<
Sašo Praprotnik z družino
Prejšnjo nedeljo je Občinski odbor Nove Slovenije Braslovče pod vodstvom Jureta Vasleta v Športni dvorani Braslovče pripravil dobrodelni koncert za Saša Praprotnika, invalida z mišično distrofijo, gensko boleznijo, pri kateri odmirajo vse mišice, tudi srčna. Sašo je ta popoldan dokazal, da človek nikoli ne sme obupati, ampak se mora boriti in iz tega boja izvleči največ, kar lahko. S sredstvi, zbranimi na dobrodelnem koncertu, naj bi posodobili voziček, ki mu omogoča živeti. Preostali del sredstev pa želi nameniti medicinskim raziskavam in njemu podobnim invalidom.
Prireditev je vodila in povezovala Magda Šalamon, polnoštevilno občinstvo pa je nagovoril tudi Sašo Praprotnik in se zahvalil vsem, ki so pripravili ta koncert. Občinstvu in družini Praprotnik so nekaj globokih besed namenih tudi Jure Vasle, predsednica stranke NSi Slovenije Ljudmila Novak in župan Občine Braslovče Branimir Strojanšek. Z glasbo in petjem so dobrodelni koncert bogatih Ansambel Zaka'pa ne, Ansambel Golte, Klapo-viihi iz Benedikta, Komorni pevski zbor Glas srca, Krajcarji, Ansambel Glas, mladi
harmonikarji iz Braslovč, Ansambel bratje Dobrovnik in humoristka teta Tončka, ki je nastopila tudi v oddaji Slovenija ima talent. Z njeno pomočjo se je v dvorani slišal glas Janše, Pečeta, Bučarja, obregnila pa se je tudi ob Pahorja in njegovo kopijo v obliki miniaturnega medvedka.
Občinstvo je domov odhajalo bogatejše za lepo nedeljsko popoldne, še pomembneje pa je bilo spoznanje, ki ga je na glas izrekel tudi Sašo Praprotnik, da človek ne sme nikoli obupati, čeprav je še tako hudo. Vedno se lahko najde kaj, za kar je vredno živeti. Sašo si to želi, in ne samo to, ampak želi tudi nenehno nadgrajevati svoje znanje. Kljub neozdra-
vljivi bolezni in 24-urni do-življenjski podpori na dihalnem aparatu ni nikoli izgubil upanja do življenja. Vse, kar počne z vozičkom, računalnikom in nasploh vsa komunikacija, poteka s pomočjo ustnic. Lahko bi rekli, da je pravi genij, heroj med heroji, ustvarjalec in raziskovalec.
V si, ki bi mu še želeli pomagati, lahko to storite z nakazilom prostovoljnega prispevka na poseben transakcijski račun: 24200-90004263258, odprt pri Raiffeisen bank, d. d., sklic: 151. D. Naraglav
ISI zkst.utrip@siol.net
pri nakupu ene dnevne smučarske karte 5. februarja 2011 na Golteh.
Nakupno mesto: blagajna smucisca.
Iskrica sreče za 74 otrok
Srečanje starejših od 70 let
Pred odhodom
Kolektiv podjetja Pluton gradnje, d. o. o., iz Šempetra je ob koncu preteklega leta skupaj z Občinsko zvezo društev prijateljev mladine Občine Žalec poskrbelo za petdnevno zimovanje za 74 otrok.
Letos so se otroci predajali zimskim radostim na smučiščih pri Svetih treh kraljih na Pohorju. Spremljalo jih je 17 učiteljev in vaditeljev smuča-
nja iz Smučarskega društva Gozdnik Žalec, uživali pa so v učenju smučanja in družabnih igrah. V podjetju Pluton so se že pred leti namreč odločili, da sredstva, ki bi jih sicer porabili za poslovna darila ob novem letu, namenijo za akcijo, ki so jo poimenovali Iskrica sreče.
Pred odhodom na letošnje zimovanje se je Zvonetu Petku, prokoristu podjetja Pluton gradnje, d. o. o., iz Šempetra, v
imenu udeležencev in njihovih staršev zahvalila predsednica Občinske zveze društva prijateljev mladine Občine Žalec Danica Vončina Veligovšek. Omenjena akcija je tako še eden izmed korakov, ki jih podjetje Pluton gradnje pogumno in odločno dela na poti udejanjanja družbeno odgovorne vloge kot dela svojega poslanstva pri kakovosti življenja otrok v najširšem pomenu besede. T. T.
Nekaj dni pred iztekom leta 2010 so v KS Trnava pripravili srečanje krajanov, starejših od 70 let. Srečanje je v sodelovanju s KS Trnava in Občino Braslovče organiziral OO RK Trnava. Tudi tokrat so starejše gostili v prostorih POŠ Trnava, učenci pa so jim pod vodstvom svojih učiteljev pripravili kulturni program.
Prireditev je povezovala
Irena Štusej, ki je k nagovoru povabila župana Občine Braslovče Branka Strojanška, predstavnico OŠ Braslovče Martino Kumer, vodjo POŠ Trnava Damjano Lukman, predstavnico OZ RK Žalec Pavlo Artnik in predsednico OO RK Trnava Marijo Žnidar. S prijaznim nagovorom so bodrili starejše k strpnemu preživljanju časa, kjer pomanjkanje in spremem-
be niso nikomur prihranjeni, vsi pa se bodo trudili, da jim bodo dnevi lažji.
V nadaljevanju programa je z izborom pesmi nastopil duet Nina in Dani, na frajtonarico je zaigral Juš, z zabavljivim skečem na temo recesije, ki gaje napisala Karmen Štusej, pa sta zbrane nasmejala Juš in Špela Štusej. Z druženjem so potem nadaljevali še dolgo v večer.	T. T.
S pogostitve po uradnem delu srečanja
Jubilejno srečanje Dolanov
Borci veselo praznovali
V dvorani Gasilskega doma	petra okrog Rimske nekro- zanimiv in prijeten program,
Šempeter v Savinjski dolini	pole.	ki sta ga popestrila Ansambel
so se pred novim letom zbrali Srečanje je pripravil poseben Odmev iz Celja in Vaška godba Dolani, prebivalci dela Šem- odbor, ta je poskrbel tudi za iz Hramš.	T. T.
Tradicionalno srečanje v Šempetru
Tradicionalno tudi v Šempetru
V KS Šempeter so decembra že tradicionalno poskrbeli za prednovoletno druženje krajanov, starih 70 in več let. Srečanje je v sodelovanju s KS Šempeter pripravila KO Rdečega križa Šempeter, ki jo že nekaj let uspešno vodi Pavla Artnik.
Na srečanju se je zbralo več kot 120 starejših, starih nad 70 let, in nekaj gostov. Zbrane je nagovorila predsednica KO RK Pavla Artnik. Poseben pozdrav je namenila tudi gostom, med katerimi sta bila tudi podpredsednik OZ RK Žalec Janez Meglič in podžupan Občine Žalec
Ivan Jelen. Posebej se je zahvalila tudi vsem, ki so pomagali organizirati to srečanje, še zlasti krajevni skupnosti, Zvonetu Štormanu in Društvu upokojencev Šempeter ter izvajalcem kulturnega programa - OŠ Šempeter in Pevskemu zboru DU Šempeter.
Zbranim so spregovorili tudi gostje. Ob koncu uradnega dela je Pavla Artnik najstarejšemu udeležencu srečanja, 89-letnemu Francu Štormanu iz Podloga, podelila šopek rož. Z rožico pa se je zahvalila vsem najprizadevnejšim aktivistom Krajevne organizacije RK Šempeter. Sledilo je prijetno druženje ob glasbi Gašperja Jelena, prijetnih pomenkih in obujanju spominov na mlade dni. Šolarji OŠ Šempeter pa so poskrbeli za presenečenje in vsem podelili klobučke z voščilom.	D. Naraglav
KURSAZDIJE,
komedija, Špas teater
è
‘7
.JL
r ^
Sobota, 12. februar 2011, ob 20. uri
Dom II. slovenskega tabora Žalec
ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9a. www.zkst-zalec.si
Krajevna organizacija ZZB za vrednote NOB Prebold, ki jo vodi Viljem Petek, je pred novim letom organizirala srečanje svojih članov.
Zbrane sta pozdravila predsednik Krajevne organizacije ZZB za vrednote NOB Prebold Viljem Petek in župan Vinko Debelak.
Člani borčevske organizacije so posebno pozornost izkazali vsem članom, ki so v preteklem letu praznovali okrogli 80-letni jubilej. Posebne pozornosti je bila deležna tudi njihova najstarejša članica Fanika Raček, ki bo februarja letos dopolnila 98 let.
Udeleženci srečanja so lah- loženje pa je poskrbel ansambel ko svojo srečo preizkusili na Ubrane strune. Za hrano in pi-srečelovu, obiskal pa jih je tudi jačo ter druge dobrote pa so po-Božiček. Za še prijetnejše razpo- skrbele kar članice same. D. N.
Borci so povabili tudi Božička
Hvala, bilo je lepo
Krajevna organizacija RK Gotovlje je v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Gotovlje in Društvom upokojencev Gotovlje prejšnjo nedeljo v dvorani Kmetijske zadruge Gotovlje pripravila srečanje krajanov, starih 70 in več let. Od 130 povabljenih se je srečanja udeležila dobra polovica.
Uvodoma je zbrane pozdravila predsednica KO RK Gotovlje Romana Breznik Jordan, nato pa sta jih nagovorila tudi predsednik Društva upokojencev Gotovlje Rudi Trobiš in predsednik Sveta KS Gotovlje Henrik Krajnc. V
Takoj po novem letu so predstavniki Župnijske Karitas Polzela in prostovoljke Krajevne organizacije Rdečega križa Polzela obiskali občane Polzele, ki preživljajo jesen življenja v Domu upokojencev
kulturnem programu so nastopili učenci POŠ Gotovlje, Moški pevski zbor Gotovlje, ki ga vodi Zdenka Markovič, in harmonikar Matevž Antloga. Sledilo je družabno srečanje, na katerem so si imeli starejši veliko povedati, za veseli del pa sta poskrbela Jani Pirš in Bojan Renko.
Zofija Nahtigal:
»Kot že veste, sem na srečanju pri svojih 87 letih naj starejša,
Polzela. Vsem stanovalcem so popestrili popoldne vaški godci iz Andraža. Prisotne je v imenu obeh humanitarnih organizacij v kraju nagovoril Blaž Jelen, vodja Župnijske Karitas Polzela.	T. T.
zato so mi podarili rože. Sicer pa se vsako leto veselim tega srečanja, hvala za vse, kar so nam danes pripravili.«
Lojze Kramberger: »Med moškimi sem na letošnjem srečanju najstarejši.
Kljub 85 letom sem še dobrega zdravja.
Organi-zatorji so nam pripravili lepo nedeljsko dopoldne, za vso izkazano pozornost hvala.«
Štefka Dolšelc »Vsi smo hvaležni za to prireditev, saj, ko si enkrat v naših letih, nimaš prav veliko priložnosti za srečanja z vrstniki in za obiske prireditev. Kar nekaj je takih, ki sem jih videla po dolgem času.«
T. Tavčar
Drobci bogatijo življenje
Letošnji pohod brez zimske idile
Skupina pohodnikov z županom Vinkom Debelakom
Drugi januarski vikend je bil v znamenju številnih pohodov. Okrog tisoč udeležencev se je podalo na 34. tradicionalni pohod občanov Občine Prebold v Marijo Reko. Planinski dom pod Reško planino je namreč priljubljena planinska postojanka številnih ljubiteljev planin iz Savinjske doline in širše okolice.
Letošnje, vreme je bilo vsaj malo naklonjeno pohodni-
kom, čeprav si je večina želela nekoliko hladnejše vreme in vsaj malo snega. Na cilju so jim na stojnicah pred domom postregli z brezplačnim čajem ali s kuhanim vinom. Oskrbnika planinskega doma Ivanka in Stanko Pišek pa sta tudi letos poskrbela za dobro hrano.
In kako so letošnji pohod doživeli nekateri pohodniki? Eden najmlajših, triinpolletni Jakob Zagoričnik iz Šempetra, je povedal: »Na pohod sem šel
z dedijem. Ker rad hodim, se mi pot ni zdela težka. Z veseljem bom tudi drugo leto šel na pohod. Danes sva z dedijem nabrala tudi teloh. Šopek bom ob prihodu domov izročil mamici, saj ima prav danes rojstni dan. Mislim, da bo zelo vesela mojega darila.«
Pohodnica Metka Natek iz Sv. Lovrenca, ki se pohoda vsako leto udeleži skupaj s svojimi sovaščani, pa je povedala: »Niti ne vem, koliko pohodov
sem se že udeležila, vsekakor jih je več kot petindvajset.
Vsak pohod je nekoliko drugačen, če ne zaradi drugega, vsaj zaradi vremena. Na pohod se vedno podamo iz naše vasi, nato pa uberemo enkrat eno, drugič drugo pot. Danes je bila pot malo preveč blatna, sicer pa idealna za hojo.«
Tudi Katja Debelak iz Lat-kove vasi je pogostokrat med u d e 1 e -ženci teh pohodov:
»Pravzaprav niti ne štejem, koliko pohodov sem se že udeležila. Odkar pomnim, hodim na ta pohod skupaj s starši. Vedno je prijetno in zanimivo. Zdaj pa bom tu, v Mariji Reki, še pogosteje, saj se bom po končani rokometni karieri začela še bolj posvečati planinstvu. Kot članica PD Prebold se bom udeležila tečaja za planinske vodnike. Današnji
pohod je bil prijeten, še bolj vesela bi bila, če bi bila vsaj nekaj centimetrov debela snežna odeja.«
Podobnega mnenja je bila tudi Kristina Herodež iz Trnave. Zanjo je bil letošnji pohod jubilejni, dvajseti.
»Mislim, da je lahko vsakemu, ki se danes ni odpravil na ta pohod, žal, saj je res čudovito, prijetno in doživeto. Srečaš se z mnogimi prijatelji in znanci. Ni lepšega, če človek izkoristi dan za hojo v naravo in ob tem uživa. Vse čestitke planinskemu društvu za organizacijo in ohranjanje tradicije tega in tudi ostalih pohodov.«
Prizadevne planince je pohvalila tudi Katja Kronovšek, sekretarka Športne zveze Občine Prebold: »V Športni zvezi Prebold se trudimo za razgibano športno življenje v naši lokalni skupnosti. V ta namen vodimo tudi akcijo za najbolj rekreativnega športnika Občine Prebold. Tudi tokratni pohod bo štel v točkovanju za re-
kreativca leta 2011.
Na današnji pohod smo z družbo krenili iz Grajske vasi, s postanki pa smo pot prehodili v slabih dveh urah in pol. Bilo je prijetno in doživeto pa tudi precej blatno, a to ne zmanjšuje našega veselja.«
Svojega podviga je bil vidno vesel tudi Žiga Hriberšek, ki je za pot, na katero se je podal iz Prebolda, kjer je doma, potreboval le pičlih 38 minut. »Z sem zadovoljen, seveda pa tega ni mogoče doseči drugače kot s tekom tudi v hrib. Ker zelo veliko tečem, mi kondicije ne manjka in tako mi tudi ni bilo posebno težko doseči takšnega rezultata. Vsekakor pa je bil današnji tek tudi dober preizkus mojih sposobnosti, saj me letos čaka kar nekaj tekaških maratonov.«	D. N.
Trije novoletni pohodi
_ ^
Silvestrski tek v Žalcu
Pohodniki na Bezovec
Planinci Spodnje Savinjske doline so praznične dni Novega leta izkoristili za tri pohode.
Z baklami
Letošnje pohode je zaznamovalo hladno vreme, tu pa tam pa so naletavale snežinke. Organizatorji so bili z udeležbo zadovoljni.
Na polnočni silvesterski pohod na Bukovico so se odpravili člani Planinskega društva Žalec. Vodja pohoda Dušan Šip je povedal, da jih je spremljalo jasno in hladno vreme, v dolino pa so se vrnili v zgodnjih, prvih urah novega leta.
Planinci Planinskega društva Liboje pa so se na 13. zimski pohod podali 2. januarja. Kot je dejal predsednik društva Franc
Čretnik, so se pohodniki zbrali pri mostu čez Savinjo v Kasazah, potem pa krenili proti Homu nad Celjem, kjer so se okrepčali in pot nadaljevali do koče na Brnici.
Tretji novoletni pohod, ki ga je pripravilo Planinsko društvo Dobrovlje - Braslovče, je bil 22. po vrsti, pot pa jih je tudi tokrat vodila na Dobrovlje. Pred pohodom, ki je trajal dobri dve uri, jih je pozdravil predsednik Tone Ramšak. Na cilju, na Bezovcu, jih je čakalo okrepčilo, tokrat malo drugačno, saj je abrahama praznoval predsednik društva. T. T.
Pohodniki na celjski Hom
Tudi letos se je v Zavrhu pri Galiciji na božični večer okoli jaslic zbralo precej občanov. Jaslice je ob pomoči vaščanov postavil Alojz Podvršnik, dogodek pa je finančno podprlo Turistično društvo Galicija.
Zapeli so nekaj božičnih pesmi, si prižgali bakle in se podali proti farni cerkvi. V prijetnem pogovoru je pohod hitro minil. Po opravljenem polnočnem obredu so se vrnili do gasilskega doma v Zavrhu, kjer so jih marljivi občani pogostili s prigrizkom in kuhanim vinom. T. T.
® 03/712 12 80 El zkst.utrip@sioI.net
Atletski klub Žalec je že tretje leto zapored na zadnji dan leta organiziral silvestrski tek, nekoč priljubljen tek po ulicah Žalca, danes pa udeleženci tečejo po stezi atletskega stadiona.
Tokrat so tekli v zimskih razmerah, saj je temperatura, izmerjena na startu, kazala -7 stopinj Celzija, kar pa ni oviralo največjih ljubiteljev teka, da se ne bi z vso ognjevitostjo pognali po stezi. Zmago je že tretje leto zapored slavil Boris Podpečan, ki je dolžino
proge, 4.800 metrov, oziroma 12 krogov, pretekel v 18 minutah in 36 sekundah, drugi je bil Peter Pfeifer (oba AK Žalec), tretji Endre Gonter (AK Panvita Murska Sobota), četrti Peter Kavčič (AK Žalec), peti Anton Derganc (RD Revoz Novo mesto), šesti Dušan Podkoritnik iz Za-bukovice ...
Kot zanimivost lahko povemo, da je bil naj starejši udeleženec teka domačin Venčeslav Satler, ki je dopolnil 72 let.	T. Tavčar
Trije najboljši (od leve proti desni drugi Peter Pfeifer, prvi Boris Podpečan in tretji Endre Gonter)
Pohodniki zdravju naproti
Utrinek s pohoda na Goro Oljko
Planinsko društvo Polzela je pripravilo 29. pohod Zdravju naproti na Goro Oljko, ki je eden izmed najštevilčnejših zimskih pohodov pri nas. Tudi tokrat je posebni vlak pohodnike pripeljal iz Celja do Polzele ali naprej proti Velenju, od koder so se prav tako vodeno podali na Goro Oljko. Poho-
dniki iz vse Slovenije, Hrvaške in celo iz Estonije so se lahko na Goro Oljko podali iz andraške, šoštanjske ali šmarske strani. Vseh je bilo letos okrog tisoč tristo. Tudi vreme jim je bilo naklonjeno, saj je bilo prijetno sončno in nič kaj zimsko.
Že po tradiciji so se pohodniki pri planinskem domu
okrepčali s trdo kuhanim jajcem in čajem. Tistim, ki so se pohoda udeležili desetič ali dvajsetič, so podelili posebna pisna priznanja. Letos je bilo tistih, ki so se prvič podali na to pot, 89, vseh 29 pohodov pa sta se udeležila Štefka Jordan iz Šempetra in Ferdinand Glavnik s Polzele. T. Tavčar
Utrinek s silvestrovanja na prostem v Šempetru
DANILO PIKL, s. p.
Starovaška ulica 1,3311 Šempeter
Tel.: 03/ 570 20 70, gsm: 041 709 186
- MONTAŽA, SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILNIKOV,
- NAČRTOVANJE IN MONTAŽA REGULACIJE OGREVANJA,
-	POPRAVILA ŠTEDILNIKOV, PRALNIH, SUŠILNIH IN
POMIVALNIH STROJEV,
-	POPRAVILA, MONTAŽA IN ČIŠČENJE BOJLERJEV.
Praznično in veselo zadnje dni leta
Tako so novemu letu nazdravili najmlajši
Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je zadnje dni preteklega leta pripravil že
tradicionalno prireditev z naslovom Veseli december za najmlajše. Prireditev se je
Poslikava obraza
začela z obiskom Božička in nadaljevala z različnimi igricami.
Letos so jo popestrili z božič-no-novoletnim sejmom, otroci pa so uživali ob igricah Kako je Nejc prevzgojil babico, Prava princeska, v lutkovni predstavi Snežinka in Rožica, nastopu Baletne šole Stevens in plesne skupine Superstar, ob čaranju mojstra čarodeja, v igri s pravljičnimi bitji in pri poslikavi obraza. V Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije so potekale ustvarjalne delavnice, s katerimi je zavod na zanimiv in igriv način predstavil pisano paleto svojih dejavnosti. Vstop na vse predstave je bil seveda prost!
Posebno veselo je bilo na Silvestrovo, saj so za malčke v avli Doma II. slovenskega tabora Žalec že dopoldan pripravili silvestrovanje, s slavjem pa so končali ob dvanajstih, ko so nazdravili in si zaželeli vse najlepše. Otroke so zabavali številni animatorji, pevka Taja pa je prepevala otroške zabavne pesmi avtorja Igorja Korošca. T. Tavčar
Na Štefanovo že trinajstič
Člani konjeniške sekcije Turističnega društva Galicija so v počastitev svetega Štefana prav na njegov god v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Galicija pripravili blagoslov konj, tokrat že trinajstič.
Najprej so prisluhnili sveti maši, blagoslov konj pa je pri župnijski cerkvi opravil domači župnik Janko Cigala in v nagovoru poudaril pomen tega starega slovenskega običaja. Svoje je dodalo hladno vreme z rahlim sneženjem, predsednica
Turističnega društva Galicija Anica Grobelnik pa je
zbrane povabila na bograč, kuhano vino in čaj. T. T.
Janko Cigala je med blagoslovom konje posladkal s kruhom
Koledniki na pohodu
Med božično-novoletni-mi prazniki in vse do praznika sv. treh kraljev so domove v Gotovljah in na Polzeli ponovno obiskali mladi koledniki in jih zaznamovali s svojimi simboli, to so 20 + G + M + B + 11, kar pomeni svete tri kralje ali modrece Gašperja, Miho in Boltežarja, ki so obiskali božje dete Jezusa in ga obdarovali.
Tradicija koledovanja je na Slovenskem zelo stara, v zadnjem času pa jo vse pogosteje ponovno oživljajo. Koledniki obiskujejo domove in zbirajo darove, ki jih župnije namenijo za poslanstvo slovenskih misijonarjev v misijonskih deželah. T. Tavčar
Gotoveljski koledniki na svojem obhodu
Blagoslov polzelskih kolednikov
Blagoslovili štirideset konj
Člani Konjeniškega društva Mustang Gomilsko in Turističnega društva Gomilsko so tudi letos poskrbeli za blagoslov konj. Dogodek vsako leto zirajo 26. decembra, na god sv. Štefana, zavetnika konj.
Pred tem so konjeniki v cerkvi najprej prisluhnili sveti maši, udeleženci prireditve pa so se nato zbrali pred Domom krajanov Gomilsko, kjer so jim postregli s toplim čajem in kuhanim vinom. Konjeniki se vsako leto zberejo na kmetiji Rančigaj, kakšen kilometer stran od prireditvenega prostora, in se nato v povorki podajo do Doma krajanov Gomilsko.
Konje so tudi letos blagoslovili domači župnik Martin Cirar, duhovnik Dani Jesenik, ki študira v Rimu,
Ob blagoslovu tudi priboljšek za konje - kruh in sol
Na Silvestrovo je v Šempetru cela ulica (z)norela
in duhovnik Viki Košec, ki službuje v Lučah. Blagoslovili so približno 40 konj najrazličnejših pasem in njihove spremljevalce, večinoma člane KD Mustang, ki ga vodi Milan Košenina.
V imenu Občine Braslovče je zbrane nagovoril novi župan Branimir Strojanšek in pohvalil tamkajšnje konjeni-
ško društvo, ki se trudi ohranjati ta običaj, pohvalil pa je tudi njihovo prizadevno delo, ki se zrcali skozi vrsto prireditev, organiziranih na konjeniškem ranču v Grajski vasi. Prireditev je tudi tokrat vodil član KD Mustang Bojan Pustinek. Uradnemu delu je sledilo prijetno druženje.	D. N.
Na pobudo Društva mladih Šempeter in željo stanovalcev ulice Ob rimski nekropoli se je 31. decembra lani zbrala prostovoljna ekipa mladih in izobesila plakat:	SILVE-
STROVANJE POD MIHOVIM OREHOM s kuhanim vinom in ognjemetom. Zaradi velikega navdušenja so takoj poskrbeli za prostor pod omenjenim orehom, praznično okrašen oder
za glasbo, bakle in sode za ogrevanje.
Poskrbeli so tudi za obilen samopostrežni prigrizek in za kuhano vino in čaj. Silvestrovanja na prostem, ki se je začelo okrog 22. ure, se je udeležilo veliko krajanov, od najmlajših do najstarejših, ki niso bili nič kaj manj navdušeni nad dogajanjem. Dobro izbrana glasba je kljub zelo nizkim temperaturam iz postelj privabila obiskovalce iz
okolice in naključne sprehajalce. Ob polnoči so se razveselili veličastnega ognjemeta, ki je bil ustrezno nadzorovan, saj je bil med udeleženci tudi lastnik prireditvenega prostora in predsednik PGD Šempeter Peter Žnidarčič. Vzdušje je bilo na višku, ves čas so peli in plesali - tudi na cesti. V zgodnjih jutranjih urah so mimovozeče avto-
mobile ustavili, jim ponudili kuhano vino ali čaj in nazdravili. Kar nekajkrat je bilo slišati, da je bilo prvo ulično silvestrovanje v Šempetru odlično in da je dogodek treba naslednje leto ponoviti. Predsednik društva mladih Mitja Vasle nam je zaupal, da so krajani v tem hitrem tempu življenja željni takšnih prireditev in druženj. T. T.
Beljenje notranjih površin in fasad Dekorativni opleski Izdelava izolacijskih fasad
DELO NA VISINI Z DVIŽNO KOŠARO
SLIKOPUSKARSTVO ANDREJ TERGLAV, s. p.
Andraž 96 b, 3313 POLZELA, 03 572 06 73, GSM: 041 216 214, www.terglav.si
OBČINA ŽALEC
Torek, 1. februar, ob 18. uri
5. dobrodelni koncert: ZVEZDE ZVEZDICAM: •
Dom II. slovenskega tabora Žalec. Prodaja vstopnic: OŠ Griže (UPI), TIC Žalec (710 04 34).
Četrtek, 3. februar, ob 16.30, 18. uri in 20. uri
Motivacijska Daryoga;
Center Edina, Tomšičeva 15, Žalec (Inštitut LIBERA, 040 842 771).
Četrtek, 3. februar, ob 18. uri
proslava ob kulturnem prazniku; Hmeljarski dom Petrovče (Kulturno društvo Petrovče,
041 369 362).
Četrtek, 3. februar, ob 19. uri
odprtje razstave likovnih del Andreja Jemca;
Savinov likovni salon Žalec; razstava bo na ogled do 28. 2. 2011 (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 4. februar, ob 16.30, 18. uri in 20. uri
Motivacijska Daryoga;
Center Edina, Tomšičeva 15, Žalec (Inštitut LIBERA, 040 842 771).
Petek, 4. februar, ob 11. uri,
občinska proslava ob slovenskem kulturnem prazniku za učence osnovnih šol;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 4. februar, ob 19. uri
Sklenjen krog, osrednja občinska proslava ob slovenskem kulturnem
odličij, program učiteljev in učencev Glasbene šole Risto Savin Žalec,
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 4. februar, ob 19. uri
40. jubilejni kavarniški večer: branje poezije v počastitev jubilejnega večera in kulturnega praznika; razstavno-prireditveni prostor Doma Svobode Griže
(Glasbeno-literarno društvo Aletheia, 040 260 030).
Sobota, 5. februar, ves dan
Savinjski smučarski izziv;
Golte
(TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 5. februar, med 8. in 12. uro
kmečka tržnica s sejmom pod lipami - sadike za sadjarstvo in vinogradništvo;
Gotovlje
(Turistično olepševalno društvo »Lipa« Gotovlje, 040 790 342).
Sobota, 5. februar, ves dan
izdelava orgonitov po načinu Mirana Vučka - med 10. in 12. uro;
Zakaj je živo srebro tako pomembno, predavanje - med 12. in 14. uro; vegetarijanski piknik v Bio parku NIVO - med 12. in 17. uro; predavanje o koloidnem srebru - med 14. in 16. uro;
Bio park NIVO (NIVOEKO, 031 848 686).
Sobota, 5. februar, med 10. in 11.30 uro
zeleni kašasti sokovi za zdravje in užitek - predavanje Marjane Žmavc; Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije
(TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 5. februar, ob 18. uri
proslava ob slovenskem kulturnem prazniku;
Dom Svobode Griže
(KUD Svoboda Griže, 041 295 033).
Nedelja, 6. februar, med 9. in 13. uro
ekotržnica in biosejem;
Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije
(TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 6. februar, med 9. in 10. uro
uporaba prevrelk in čajev za preventivo na domačem vrtu -predava Romana Šrimpf; društvo Ajda;
Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije
(TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 6. februar, med 10. in 11.30
Ali ste pripravljeni na spremembe? predavanje Sanje Lončar;
Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije
(TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 6. februar, ob 11.30
Očistimo se zunaj in znotraj; predavanje Ane Miletič;
Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije
(TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 6. februar, ob 11.30
izdelava različnih zeliščnih mazil na naravnih osnovah; delavnica Monike in Tomaža Muleja; Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije
(TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 6. februar, ob 17. uri
počastitev slovenskega kulturnega praznika;
Hmeljarski dom KZ Šempeter (KUD Grifon Šempeter, 031 431 816).
Nedelja, 6. februar, ob 18. uri
nočni pohod na Goro; zbirno mesto pri POŠ Trje (PD Galicija, 041 267 440).
Ponedeljek, 7. februar, ob 18. uri
predvečer slovenskega kulturnega praznika:
»Biti slovenske krvi, bodi Slovencu v ponos!«
Dom krajanov Vrbje (KD Vrbje, 031 370 959).
Lidi) ob 6.45;
Migojnice (društvena pisarna) ob 7.00 in AP Žalec ob 7.15 *
(PD Zabukovica, 041 347 133).
Torek, 8. februar, ob 8. uri
12. pohod na Šmohor v spomin Franceta Prešerna; zbirno mesto pri Frecetovih (PD Liboje, 714 04 53).
Sreda, 9. februar, ob 20. uri
Matjaž Javšnik in Improvokatorji, komedija;
KUD Reporter Milan;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 10. februar, ob 15.30
3. tekma za pokal Sprintko - 30 m ovire, met wortexa, dolgi tek 200 m; telovadnica I. OŠ Žalec (Atletski klub Žalec, 070 856 903).
Četrtek, 10. februar, ob 17. uri
To je Ernest, lutkovna predstava za cicibanov abonma in izven;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 11. februar, ob 17. uri
proslava ob slovenskem kulturnem prazniku;
Kulturni dom Liboje.
Petek, 11. februar, ob 20. uri
Svetlana Makarovič in člani madžarskega nacionalnega ciganskega orkestra Santa;
glasbeno-literarni projekt Katalena; za glasbeni abonma in izven;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 12. februar, ob 7. uri
Krkine planinske poti: Lisca-Boč; odhod izpred POŠ Trje ob 7. uri, društvena pisarna PD Žalec ob 7.15 (PD Žalec, 031 767 061).
Sobota, 12. februar, ob 8. uri
planinski pohod: Dramlje-Uršula; zbirno mesto na Petrovem trgu v Šempetru
(PD Šempeter, 031 501 244).
Sobota, 12. februar, med 9. in 12. uro
domača tržnica v Grižah; parkirišče krajevne skupnosti v Migojnicah (KS Griže, TD Griže,
Društvo podeželskih žena OŽ,
031 337 097).
Sobota, 12. februar, ob 16. uri
turnir v malem nogometu (3 + 1); telovadnica POŠ Trje (Športno društvo Hofrein,
041 401 062).
Sobota, 12. februar, ob 20. uri
Kursadžije, komedija;
Špas teater;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Ponedeljek, 14. februar, ob 17. uri
pravljične minute in ustvarjalnica, sejna soba KS Petrovče.
Ponedeljek, 14. februar, ob 20. uri
Valentinov koncert Tanje Žagar z gosti;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 17. februar, ob 16. uri
Skrb za ustno zdravje v starosti dr. stom. Meta Valant;
Bergamova vila (Zimzelen, 031-637 788).
Četrtek, 17. februar, ob 20. uri
skupina Zaka'pa ne in Ansambel Bratov Poljanšek;
gosta: Stane Mancini in Rafko Irgolič; za narodno-zabavni abonma in izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 18. februar, ob 19. uri
pregledna razstava likovnih del Aleša Hofmana;
razstavno-prireditveni prostor Doma Svobode Griže;
razstava bo odprta do 27. 2. vsak dan med 10. in 12. uro ter med 17. in 19. uro, ob vikendih med 10. in 12. uro (Kulturno društvo Svoboda Griže,
041 620 131).
Petek, 18. februar, ob 20. uri
W. A. Mozart: Gledališki direktor in G. Rossini: Ženitna ponudba; dve operni enodejanki SNG Opera in balet in SKGG;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 19. februar, med 9. in 12. uro
kmečka tržnica v Žalcu;
Mestni trg
(Turistično društvo Žalec,
031 220 650).
Nedelja, 20. februar, ob 8.30
pohod na Bukovico; zbirno mesto pri trgovini Kili (PD Liboje, 714 04 53).
Ponedeljek, 21. februar, med 9. in 18. uro
regijski turnir reprezentanc v odbojki U15;
telovadnica OŠ Šempeter (Odbojkarsko društvo Šempeter,
031 847 212).
Nedelja, 20. februar, ob 18. uri
900. vrtiljak polk in valčkov: CELJSKIH 5 in SLOVENSKIH 5 na Radiu Celje 2010;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Ponedeljek, 21. februar, med 9. in 11. uro
počitniške ustvarjalnice -recikliranje odpadnega materiala v čudovite izdelke;
Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije
(TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 22. februar, med 9. in 12. uro
počitniške ustvarjalnice - oblikovanje nakita iz naravnih materialov; Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije
(TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 22. februar, med 9. in 18. uro
regijski turnir reprezentanc v odbojki U15;
• telovadnica OŠ Šempeter (Odbojkarsko društvo Šempeter,
031 847 212).
Sreda, 23. februar, med 9. in 11. uro
počitniške ustvarjalnice -zelišča Zale hmeljske princese; Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije
(TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 24. februar, med 9. in 11. uro
počitniške ustvarjalnice - izdelovanje mozaikov na temo hmelja;
Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije
(TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 25. februar, med 9. in 11. uro
počitniške ustvarjalnice - šivanje lutke Hmeljka, hmeljskega starešine in princese;
Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije
(TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 25. februar, ob 17. uri
občni zbor Planinskega društva Zabukovica;
prostor Društva upokojencev Griže -gostilna pri vaški lipi •
(PD Zabukovica, 041 200 196).
Petek, 25. februar, ob 19. uri
večer komorne glasbe (J. Haydn, R. Savin);
izvaja Klavirski trio Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana;
Savinova hiša (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 25. februar, ob 19. uri
Večer komorne glasbe (Beethoven, Mendelssohn, Savin), izvaja Klavirski trio Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana,
Savinova hiša (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 25. februar, ob 20. uri
3-je dedi.smo, komedija;
KUD Reporter Milan;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 26. februar, ob 6. uri
Krkine planinske poti:
Šmarna gora-Polhograjska Grmada; odhod izpred POŠ Trje ob 6. uri, društvene pisarne PD Žalec ob 6.15 (PD Galicija, 041 666 465).
Sobota, 26. februar, ob 8. uri
planinski pohod: Grmada-Sv. Ana-Ribnica;
zbirno mesto na Petrovem trgu v Šempetru
(Planinsko društvo Šempeter,
031 501 244).
Sobota, 26. februar, ob 17. uri
letni občni zbor Društva kmečkih žena Ponikva;
Zadružni dom Ponikva (Društvo kmečkih žena Ponikva,
031 442 317).
OBČINA PREBOLD
Petek, 4. februar, ob 19. uri
osrednja proslava ob slovenskem kulturnem prazniku;
Športna dvorana Prebold;
JSKD Žalec, Občina Prebold (Občina Prebold, 703 64 00).
Sobota, 5. februar, ob 8. uri
kmečka tržnica;
Prebold center
(Občina Prebold, 703 64 00).
Nedelja, 6. februar, ob 12. uri
proslava ob slovenskem kulturnem prazniku; planinski dom pod Reško planino (Monika Lobnikar, 041 241 203).
Torek, 8. februar, ob 8. uri
9. zimski pohod na Mrzlico;
PD Prebold
(Olga Hribar, 041 922 247).
Sobota, 12. februar
Zimski pohod na Peco;
PD Prebold
(Adi Vidmajer, 031 682 317).
Nedelja, 13. februar, ob 10. uri
Petrin memorial;
Športna dvorana Prebold;
OK Prebold
(Igor Uranjek, 041 264 221).
Torek, 15. februar, ob 18. uri
predavanje dr. Franca Krambergerja z naslovom "Slomšek in Prešeren"; Anin dom;
Župnija Prebold
(Župnijski urad Prebold, 572 41 83).
Četrtek, 17. februar, ob 17. uri
predavanje Čebele in naše zdravje -apiterapia;
Dvorana Prebold;
Čebelarsko društvo Prebold (Ivan Leber, 572 44 03).
Petek, 18. februar, ob 17. uri
otroški abonma, Jurček: Jurček zdravnik;
Marionetno gledališče;
Dvorana Prebold;
KUD Svoboda Prebold (Manja Holobar, 041 794 452).
Sobota, 19. februar, ob 8. uri
kmečka tržnica;
Prebold center
(Občina Prebold, 703 64 00).
OBČINA POLZELA
Nedelja, 30. januar, ob 14. uri
tekmovanje s sanmi in zračnicami, vožnja s sanmi;
Ovčja jama (Senek);
TD Občine Polzela (Alenka Žnidar, 031 795 685).
Četrtek, 3. februar, ob 18. uri
osrednja proslava ob slovenskem kulturnem prazniku s slavnostno gostjo Nežo Maurer; športna dvorana OŠ Polzela (Občina Polzela, 703 32 00).
Nedelja, 6. februar, ob 8. uri
pohod na Ramškov vrh;
Zbirališče pred občinsko stavbo (Zoran Štok, 041 734 778).
Nedelja, 6. februar, ob 8. uri
kulturni praznik;
Kulturni dom Andraž (Vili Pižorn, 041 783 734).
Ponedeljek, 7. februar,
v počastitev slovenskega kulturnega praznika - BUKVARNA;
Občinska knjižnica Polzela (Renata Novak, 705 03 18).
Torek, 8. februar,
pohod ob kulturnem prazniku: Radeče-Svibno;
odhod avtobusa s parkirišča pred
občinsko stavbo
(Ferdo Glavnik, 031 323 353,
Rudi Divjak, 031 525 790).
Sobota, 12. februar, ob 12. uri
pohod po drameljski planinski poti; zbirališče na parkirišču pred občinsko stavbo
(Mirko Jegrišnik, 041 902 183).
Ponedeljek, 14. februar, ob 18. uri
pravljična urica s poustvarjanjem; Občinska knjižnica Polzela (Renata Novak, 705 03 18).
Petek, 18. februar, ob 16. uri
154. lunohod;
zbirališče pri domu društva upokojencev
(Rudi Divjak, 031 525 790).
wmmmmmmmm
OBČINA BRASLOVČE
Petek, 4. februar, ob 16. uri
krajevna proslava ob kulturnem prazniku;
telovadnica Trnava;
POŠ Trnava
(Damjana Lukman, POŠ Trnava).
Nedelja, 6. februar,
pohod na Ramšakov vrh (732 m);
PD Dobrovlje Braslovče (Jože Marovt, 041 570 151).
Ponedeljek, 7. februar, ob 18. uri
osrednja proslava ob kulturnem prazniku;
Kulturno društvo Gomilsko (Andrej Sram, 040 731 805).
Torek, 8. februar,
smučanje Bad Kleinkirchheim (733 m);
PD Dobrovlje Braslovče (Franci Kumer, 041 771 134).
Sobota, 19. februar,
pohod po trški poti okoli Šoštanja;
PD Dobrovlje Braslovče (Jože Marovt, 041 570 151).
Nedelja, 27. februar,
kraški svet na Dobrovljah, Tinetova jama,
PD Dobrovlje Braslovče (Franci Kumer, 041 771 134).
OBČINA TABOR
Torek, 1. februar 2011, ob 14. uri
v počastitev slovenskega kulturnega praznika - bukvama;
Občinska knjižnica Tabor (Renata Novak, 03 703 20 92)
Ponedeljek, 7. februar 2011, ob 19. uri
proslava ob slovenskem kulturnem prazniku Pevsko društvo Tabor in premiera igre Poročil se bom s svojo ženo;
Dom krajanov Tabor;
Pevsko društvo Tabor (041 298 585) in KUD Ivan Cankar Tabor,
Dramska sekcija Teloh (041 497 087)
Sreda, 9. februar 2011, ob 10. uri
insekti v hlevih, odpadne vode na podeželju, posodobitve na kmetijskih gospodarstvih s pomočjo javnih razpisov (KOP REJ);
(Peter Pšaker, Helena Prepadnik, Darija T. Švikart); sejna soba občine Tabor;
(Kmetijsko gozdarski zavod Celje, Izpostava Žalec, 03 710 17 80).
Sobota, 12. februar 2011, ob 20. uri
Valentinov ples;
Dom krajanov Tabor
(Društvo podeželske mladine Tabor,
051 234 575).
Torek, 15. februarja 2011, ob 18. uri
pravljična ura s poustvarjanjem; Občinska knjižnica Tabor (Renata Novak, 03 703 20 92).
Ponedeljek, 28. februar 2011, ob 10. uri
predavanja s področja KOP - vodenje evidenc in navodila za izvedbo uveljavljanja ukrepov kmetijske politike za leto 2011; sejna soba občine Tabor (Kmetijsko gozdarski zavod Celje, Izpostava Žalec, 03 710 17 80).
Nedelja, 27. februar, ob 8. uri
kmečka tržnica; na parkirišču župnijske stavbe (Čebelarsko društvo Tabor,
031 766 533).
Torek, 8. februar, ob 7. uri
Polhograjska grmada;
odhodi: Nova vas pri Celju (parkirišče
Žarek upanja na Vranskem
Trikraljevski koncert
Med nastopom najmlajših iz Vrtca Tabor pod vodstvom mentorice Doris Lukman
V športni dvorani Vrana Vransko je OŠ Vransko - Tabor pripravila dobrodelno prireditev Žarek upanja. Učenci in učitelji so zbrali kar nekaj denarja za sklad Žarek upanja, iz katerega črpajo sredstva za pomoč otrokom iz socialno šibkejših družin.
Nastopili so otroci iz vrtcev Tabor in Vransko, otroški zbor
Podružnične osnovne šole Tabor, starejši otroški in mladinski zbor OŠ Vransko - Tabor ter plesna in gledališka skupina. Program sta povezovala učenca Natalija Stakne in Aljaž Urankar. S svojo prisotnostjo sta jih počastila kralj Matjaž in Martin Krpan. Prireditev sta zaokrožila pevska nastopa učiteljic s posebej za prireditev
prirejeno skladbo Žarek upanja iz filma Titanik. Pesmi so spremljali Aleš Lesjak z bobni, Melita Estigaribia Viljasanti s klavirjem in Alenka Bogataj s flavto. Obiskovalci so bili povabljeni na novoletni bazar, kjer so otroci prodajali svoje izdelke, lahko so se okrepčali s slastnimi palačinkami in odžejali s toplim čajem. T. T.
Božič in popevka
»Glejte, glejte, kaj je tam, trije kralji grejo k nam,« so na začetku trikraljevskega koncerta zapeli koledniki, ki so zbrane pozdravili v slogu koledovanja v preteklih dneh. Tradicionalni koncert polzel-skih pevskih zborov in glasbenih skupin so drugo januarsko nedeljo pripravili v župnijski cerkvi na Polzeli.
Nastopili so tamburaški zbor, mladinski pevski zbor osnovne šole, župnijski mešani pevski zbor in moški pevski zbor, vsi
pod vodstvom Mije Novak, cerkveni otroški pevski zbor Cekinčki, ki jih vodi Mateja Stražar, Vokalni kvintet Lastovka pod vodstvom Francija Ogrisa, Vokalno-instrumentalna skupina Margareta, ki jo vodi Sabina Florjane Dolinšek, in mešani pevski zbor Oljka, zborovodja je Marko Slokar. Na flavto sta nekaj božičnih pesmi zaigrali Neža Lesjak in Katarina Slokar.
Domači župnik Jože Kovačec se je ob koncu zahvalil nastopajočim in povedal, da smo bili v
tem božičnem času sicer deležni velikih reklamnih dogodkov po naših trgovinah ter ognjemetov in pokanja, pa so lepe božične pesmi in melodije vendarle pravi, slovenski način praznovanja, ki nagovarja slehernega k dobrodelnosti in iskanju notranjega miru. Vse nastopajoče je nagovoril s prošnjo, da še naprej vztrajajo in s svojim petjem sodelujejo pri bogoslužju.
Pred cerkvijo so se lahko okrepčali s toplim čajem in kuhanim vinom.	T. T.
itfrtl
Med nastopom mešanega pevskega zbora OŠ Polzela
—
Ob koncu so vsi nastopajoči skupaj zapeli pesem Snežna noč
Razstavlja Miha Štrukelj
Od leve proti desni Aleksander Bassin, Boris Gorupič in Miha Štrukelj
Kavarniški večer z novim voditeljem
Komorni pevski zbor Glas srca, ki deluje v okviru preboldske župnije in pod vodstvom Tjaše Ribizel, je v soboto, 8. januarja, pripravil že drugo dobrodelno prireditev z naslovom Koncert z namenom. Prireditev, ki je tokrat potekala v koncertni dvorani Aninega doma pod sloganom Božič in popevka, sta vodila člana skupine David Stergar in Borut Pavlica. Prostovoljne darove obiskovalcev so tudi tokrat namenili za Anin dom.
Prvi koncert je lani potekal v župnijski cerkvi, saj dvorana v Aninem domu takrat še ni bila končana. Tudi letos so se občinstvu predstavile glasbene in pevske skupine iz župnij sv. Pavel in Marija Reka. Prireditev so s petjem začeli najmlajši, Šempavski zvončki, ki pojejo pod vodstvom Ane
® 03/712 12 80
EE3 zkst.utrip@siol.net
Rudnik Pavlica, ki je ta večer nastopila z zborom Šempa-vske Iskrice. V nadaljevanju so nastopili Reški slavčki pod vodstvom Jožeta Zupana, ansambel Polet pod vodstvom Mateja Dolarja, Mešani cerkveni pevski zbor pod vodstvom Irene Ločičnik, Moški pevski zbor Svobode Prebold pod vodstvom Bojane Hrovat in ob glasbi instrumentalnega tria, ansambel Vrh pod vodstvom Denisa Hermana, Mešani pevski zbor KPD Šešče pod vodstvom Januša Rasi-ewicza, ljudski pevci Prijatelji 6 Še pod vodstvom Zvoneta Babiča, Ansambel Razgled Tilna Seliča, Pihalni orkester Prebold pod vodstvom Marka Repnika in Komorni pevski zbor Glas srca na čelu s Tjašo Ribizel. Na harmoniko sta zaigrala Andrej Stergar in Barbara Kumer, ob koncu pa so ob spremljavi pihalne godbe in pod dirigentsko palico Marka Repnika vsi nastopajoči zapeli pesem Snežna noč.
Zbrane je ob tej priložnosti nagovoril tudi domači župnik Damjan Ratajc.	D. N.
V petek, 7. januarja, je v razstavno-prireditvenem prostoru KUD Svoboda Griže potekal že 39 kavarniški večer. Tokratni gost je bil literarni ustvarjalec David Šušel. Namesto dosedanjega voditelja in predsednika Literarnega društva Livra Vransko Tomaža Mahkovica z Vranskega je večer vodila Simona Kropeč, članica Glasbeno--literarnega društva Aletheia iz Žalca, ki je tudi glavni organizator teh kavarniških ve-
čerov. V prihodnje bo večere vodil Gorazd Matela, ki se je z vrsto zanimivih vprašanj, zastavljenih gostu, izkazal že na tokratnem večeru.
David Šušel je bil rojen v Kopru, zdaj pa živi v Kočevju. Zanj pravijo, da se njegove pesmi naslanjajo na detajle in gradijo celotne slike. Leta 2000 je izdal svoj prvenec z naslovom Sledenje Kairosa, ki je bil v Ljubljani nominiran za pesniški prvenec leta. V Kočevju je ustanovil Klub kočevskih
literatov in bil tudi njegov tajnik, pa tudi vsega po malem od predsednika do urednika. V klubu je leta 2007 izdal svojo drugo pesniško zbirko z naslovom Veter v sunkih, s katero je tematiziral celosten način branja in ga predstavil na živih nastopih. V klubu je uredil in izdal deset pesniških zbirk kočevskih avtorjev ter zbornik Deklica s piščalko. Bil je reden gost Salonov poezije, ki jih je v Novem mestu vodila pesnica Marjanca Kočevar. Poskusil pa se je tudi v oglaševanju in pisanju scenarijev in pravljic. Tako je svoji hčerki za rojstni dan podaril čisto pravo knjigo pravljic s tremi avtorskimi pravljicami in prevodi korejskih pravljic. Zadnji dve leti prevaja, predvsem iz srbskega in angleškega jezika. Svoja dela objavlja v številnih literarnih revijah in tudi na Radiu Slovenija.
Večer z njim je bil za sicer bolj maloštevilne udeležence zelo prijeten.	D. N.
V Savinovem likovnem salonu v Žalcu bo do 31. januarja odprta razstava akademskega slikarja Mihe Štruklja. Ob odprtju je zbrane pozdravil strokovni delavec za kulturo na Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec Uroš Govek ih dejal, da je to prva od dvanajstih razstav v tem letu, o avtorju razstave pa sta govorila likovna kritika Boris Gorupič in Aleksander Bassin.
Slikar Miha Štrukelj spada v mlajšo generacijo slikarjev. Diplomski študij slikarstva je na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost končal leta 1996, magistrski študij pa leta 2001.
Za Štrukljevo slikarstvo je pomembno, kako je izpeljano na formalni ravni. Ne gre mu le za komunikacijo z reprezentativnimi prostori časa, pač pa tudi za likovni slog, ki je prav tako dozorel v novejšem obdobju. Eden od takšnih poudarkov, ki jih vgrajuje v posamezne slike, so majhni kvadratki, v katerih prepoznamo strukturo digitalne slike, tistega torej, s čimer se nenehno srečujemo, in nas zato seveda ne preseneča, da se nanjo tudi likovniki odzivajo na številne načine. To slikanje daje nove možnosti in mu dopušča, da presega konvencionalni realizem in njegove standarde. Zadnje dve leti ustvarja tudi risbe in prostorska specifična dela. Raziskuje proces in meje slikanja ter se osredotoči na urbano okolje in njegovo percepcijo. Njegova dela so bila uvrščena na pregledno razstavo Slovenska umetnost 1995-2005 in Sedem grehov: Ljubljana-Mo-ska v Moderni galeriji v Ljubljani. Sodeluje tudi na številnih razstavah doma in v tujini. Leta 2009 je predstavljal Slovenijo na 53. Beneškem bienalu. T. Tavčar
Koncerti pihalnih godb z gosti
Pravljična božična pravljica
Z veličastnim predprazničnim koncertom 22. decembra v Domu II. slovenskega tabora Žalec je trojček v regionalni navezi Triangel (ZKŠT Žalec, Hiša kulture Celje, Festival Velenje) sklenil svoj prvi koprodukcijski projekt. Pod imenom Božična pravljica se je na odru v Žalcu, dva dni prej pa tudi v Velenju in dan prej v Celju predstavilo več kot 100 pevcev in instrumentalistov in pripravilo resnično pravljičen večer.
Božično pravljico so pisali pevke in pevci Zbora Antona Schwaba pod vodstvom Alenke
Goršič Ernst, ki v okviru Hiše kulture Celje združuje več kot 70 dijakov in študentov iz Celja in okolice, Otroškega pevskega zbora Glasbene šole Fran Korun Koželjski Velenje pod vodstvom Manje Gošnik Vovk, ki je eden najboljših tovrstnih vokalnih sestavov v Sloveniji in Evropi, mladi pevski solisti Tanja Ra-vljen, študentka muzikala v britanskem Londonu, in tenorista Aljaž Pavlin ter Sergie Lugovski, ob spremljavi Orkestra Hiše kulture Celje, ki povezuje profesionalne glasbenike in študente iz vse regije, ter ene najbolj znanih celjskih jazz zasedb Tuned Fish.
Velikopotezno glasbeno popotovanje po domačih in tujih napevih, ki jih je navdihnil božični čas, je zaokrožila krstna izvedba Božične kantate, ki jo je posebej za to priložnost in nastopajoče napisal celjski skladatelj Matevž Goršič. Navdih za to delo je skladatelj iskal v različnih verskih izročilih, ki se opirajo na krščanstvo, zlasti v besedilih, ki so pisana kot prošnje za mir, blagostanje in spravo. Pravljični glasbeni večer je tako pravljično, kot je bil podarjen, sprejelo tudi žalsko občinstvo, ki je popolno glasbeno doživetje pospremilo z bučnim ploskanjem. L. K.
Praznični koncert na Polzeli
Koncert z več kot sto nastopajočimi je očaral občinstvo v prazničnem Žalcu
Preboldski pihalni orkester z umetniškim vodjem Markom Repnikom in gostoma Alfijem Nipičem in mlado 13-letno pevko Nino Vodušek
Ob koncu leta in prve dni novega leta smo lahko v naši dolini prisluhnili koncertom pihalnih orkestrov, ki delujejo v Preboldu, Grižah in Libojah. Vsi pihalni orkestri so medse povabili tudi glasbene goste.
Prvi koncert so pripravili v Preboldu, kjer se ponašajo z najdaljšo tradicijo božično-novoletnih koncertov. Dogodek pripravijo prav na božični dan, 25. decembra. Preboldski pihalni orkester, ki deluje pod umetniškim vodstvom Marka Repnika, je tudi tokrat tradicionalni koncert organiziral v Športni dvorani Prebold, saj je bila nekdanja preboldska kinodvorana, kjer so potekali vsi
prejšnji koncerti, z izjemo predzadnjega, pretesna za vse ljubitelje tovrstne glasbe. Njihov glasbeni gost je bil Alfi Nipič, ki je s sabo pripeljal tudi mlado pevko Nino Vodušek.
Isti dan so v dvorani Kulturnega društva Svoboda Liboje nastopili godbeniki Pihalnega orkestra Liboje. Njihova glasbena gostja je bila pevka Maja Šturm, članica Ansambla Karavanke. Skupaj z njimi je nastopila tudi na ponovo-letnem koncertu v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec 8. januarja. Pod vodstvom umetniškega vodje orkestra Andreja Žganka so ustvarili nepozabno vzdušje in občinstvo povabili tudi
na Vransko. 20. maja letos bodo na Vranskem nastopili kot zadnji na glasbenem abonmajskem koncertu ZKTŠ Vransko, osrednji gostje bodo Prifarski muzikanti.
26. decembra, ko goduje sv. Štefan in ko praznujemo tudi državni praznik - dan samostojnosti, so svoj tradicionalni koncert pripravili tudi godbeniki Godbe Zabukovica, ki deluje pod dirigentsko palico Boštjana Mesarca. S tokratnim koncertom so zaokrožili praznovanje 130-letnice njihove godbe, ki je ena izmed najstarejših pihalnih godb v Sloveniji. Njihovi glasbeni gostje so bili člani Ansambla Vrh iz Prebolda.	D. Naraglav
Med nastopom sopranistke Andreje Zakonjšek Krt
Za božič - na praznik veselja, miru, upanja in ljubezni že nekaj let zapored v tem času v pol-zelski župnijski cerkvi pripravijo
Za Cocejem
božično-novoletni koncert, ki ga posvetijo spominu na Jezusovo rojstvo, torej skrivnost božjega učlovečenja in hkrati prazniku
Miro Klinc
naše domovine, dnevu samostojnosti in enotnosti. Tudi tokratni koncert sta pripravila Občina Polzela in Kulturno glasbeno društvo Cecilija.
Nastopili so Kvartet Akord iz Celja pod umetniškim vodstvom Matjaža Brežnika, sopranistka Andreja Zakonjšek Krt in vokalistka Sandra Feketija. Izvajali so skladbe domačih in tujih avtorjev, številni obiskovalci pa so do zadnjega kotička napolnili polzelsko župnijsko cerkev. Ob koncu se je polzelski župan Ljubo Žnidar izvajalcem programa zahvalil za prijeten večer, vsem zaželel lepe praznike in srečo v novem letu ter poudaril pomen dneva samostojnosti in enotnosti.	T. Tavčar
V okviru glasbenega abonmaja Zavoda za kulturo, turizem in šport Vransko je dan pred božičem na Vranskem nastopil hrvaški pevec Vinko Coce. Koncert so s svojimi nastopi obogatili Sekstet sv. Mihaela Vransko ter vokalni skupini Matjaža Kača Cante-
mos in Popseslish.
Vinko Coce je z vsakim novim nastopom stopnjeval temperaturo občinstva, nič manj navdušenja pa poslušalci niso pokazali ob nastopih vokalnih skupin. Naslednji, ki naj bi februarja napolnil dvorano na Vranskem, bo Miro Klinc s
svojim ansamblom. Po programu glasbenega abonmaja bi moral imeti svoj jubilejni koncert novembra lani, a je zaradi bolezni pevke in žene Milene koncert odpovedal. Miro Klinc bo s svojim ansamblom na Vranskem torej nastopil v petek, 4. februarja, ob 20. uri. D. N.
Vinko Coce je zapel skupaj s Popseslish
Na gostovanju v Avstriji
Med nastopom v Avstriji
Pred božično-novoletnimi prazniki so pevci Mešanega pevskega zbora Pevskega društva Tabor pod strokovnim vodstvom Špele Kasesnik skupaj z Ansamblom Robija Zupana gostovali v dveh avstrijskih smučarskih središčih, v Kössnu in Westendorfu.
Za gostovanje v Avstriji je zaslužen predvsem Robi Zupan, ki že kar nekaj časa igra tudi v teh avstrijskih krajih, njegovo prijateljstvo in sodelovanje z nekaterimi avstrijskimi, kulturnimi in turističnimi delavci pa je rodilo tudi to gostovanje. Za Avstrijce, ki imajo radi glasbo Slavka Avsenika, njen pridih imajo tudi nastopi Ansambla Robija Zupana, in tudi zborovsko petje, je bilo gostovanje Slovencev velik kulturni dogodek. O tem so govorili tudi številni plakati tako v Kössnu kot Westendorfu, objave v časopisu in zlasti velika udeležba na koncertu v župnijski cerkvi v Westendorfu in Alpina hotelu v Kössnu.
Kosen se nahaja 24 km sever-
no od znamenitega smučarskega Kitzzbühla, kjer so bili nameščeni v dveh penzionih. Prvi koncert so imeli v dva kilometra oddaljenem Alpina hotelu najprej za goste hotela. Drugi koncert so imeli v 70 km oddaljeni vasi Westendorfu, kjer so jih pričakali predstavniki območne kulturne organizacije. Velika župnijska cerkev je bila sko-
raj premajhna za vse obiskovalce. Skladbo Ansambla Zupan, Slowenien, du mein Haimatlan, je zapel pevski zbor. V nadaljevanju sta skupaj nastopila oba izvajalca koncerta. Ob koncu je bilo na nogah celotno občinstvo, organizatorji pa so se zahvalili izvajalcema za izjemno kulturno doživetje.
D. Naraglav
Prednovoletni koncert MePZ Tabor
Ob koncu leta je Mešani pevski zbor Pevskega društva Tabor pod vodstvom Špele Kasesnik pripravil tradicionalni božično-novoletni koncert. Prireditev so začeli s slovensko himno v počastitev dneva samostojnosti. V nadaljevanju so peli ob spremljavi Ansambla Robija Zupana, s katerim sodelujejo zadnji dve leti. Kako uspešno je lahko takšno sodelovanje, so že nekajkrat dokazali. Nekaj dni pred koncertom v Taboru so bili tudi skupaj na gostovanju v Avstriji, kjer so navdušili s svojimi nastopi. Navdušili pa so tudi občinstvo v Taboru. K nepozabnemu dogodku so svoje prispevale tudi gostje Pevskega zbora Pletna z Bleda, pri katerih so Taborčani gostovali poleti. Koncertu je sledilo prijetno druženje.	D. N.
Naj judoista Polavderjeva in Drakšič
Mladinke prvakinje, mladinci četrti
Lucija Polavder in Rok Drakšič
Rok drugi, Lucija tretja
V Azerbajdžanu je potekala tekma za svetovni pokal v judu. Na tekmovanju so nastopili tudi Rok Drakšič, Lucija Polavder in Urška Žolnir.
Lucija Polavder je v kategoriji nad 78 kg osvojila tretje mesto, potem ko je ugnala Francozinjo Moindiere in Brazilko Althenam, nato pa je morala priznati premoč Japonki Megumi Tačimoto, ki je bila v polfinalu boljša
v točkah. Rok Drakšič je v kategoriji do 66 let osvojil drugo mesto. V finalu ga je premagal Mongolec Tsanga-anbaatrju Hashbaatarju. Kot je povedal Rok, si je v finalu že pridobil določeno prednost, toda s tem je bil preveč zadovoljen, kar je tekmec izkoristil. Urška Žolnir pa je v svoji kategoriji zasedla peto mesto. Naslednja tekma za svetovni pokal bo 5. februarja v Parizu.	T. T.
Judo zveza Slovenije je prve dni letošnjega leta v Ljubljani pripravila slovesno razglasitev najboljših v tej borilni veščini v letu 201Ó. Priznanje za najboljšo judoistko preteklega leta je prejela Lucija Polavder, za najboljšega judoista pa Rok Drakšič, oba doma iz Griž, in za najboljši klub »Z dežele« Sankaku Celje.
Polavdrova je lansko leto zaznamovala z naslovom evropske prvakinje na Dunaju in z zmagami za svetovni pokal v Sofiji, Tunisu in Rio de Janeriu, Drakšič pa z bronasto kolajno na evropskem prvenstvu na Dunaju in zmagama na tekmovanju za svetovni pokal v Budimpešti in Tunisu. Slovesnosti ob podelitvi so se poleg judoistk in judoistov, ki so v preteklem letu razveseljevali z odličnimi rezultati, udeležili tudi številni gostje, med njimi ministrica za obrambo Ljubica Jelušič, minister za šolstvo in šport Igor Lukšič, predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Janez Kocjančič in drugi.	T. T.
Zmaga in poraz
V nadaljevanju državnega prvenstva v slovenski moški košarkarski ligi so Hopsi s Polzele v zadnjih dveh koli v gosteh zabeležili zmago, doma pa poraz.
Zmago so v gosteh z rezultatom 73 : 60 dosegli proti ekipi Maribora, poraz pa v domači dvorani proti ekipi laških pivovarjev z rezultatom 58 : 82. Največ košev (18) je za Hopse dosegel temnopolti G. Thondigue.
Po 11. krogu na lestvici vodi ekipa Zlatorog Laško, Hopsi pa so s 6 zmagami in 5 porazi na 4. mestu.	T. T.
Utrinek z derbija
ZADNJE ŠPORTNE VESTI
V	slovenski ženski rokometni ligi so rokometašice iz RK Žalec v 13. krogu gostovale v Piranu in zmagale z rezultatom 33 : 31 ter se tako veselili prve zmage v prvenstvu.
V	13. krogu lige Telemah v košarki so Hopsi gostovali v Ljubljani in srečanje proti ekipi Parklji dobili z rezultatom 87 : 83. Na lestvici so po prvem delu na šestem mestu. Največ točk za Hopse (20) je dosegel Primož Kobale.
V 14. krogu 1. DOL za ženske je ekipa Alianse gostovala pri ekipi Kopra in doživela prvi poraz. Igralke Kopra so jih gladko premagale in srečanje dobile s 3 : 0 v setih. V lokalnem derbiju 2. DOL je ekipa SIP Šempetra brez večjih težav 3 : 0 v setih v telovadnici OŠ Šempeter premagala ekipo ZM Braslovče. Na lestvici so Šempetrani prvi, Braslovčani pa na zadnjem mestu. V 14. krogu 3 DOL - vzhod za članice je braslovška ekipa gostovala v Šoštanju in slavila zmago, saj je s 3 :0 premagala ekipo Kajuh. Na lestvici so Braslovčanke s štirinajstimi zmagami na prvem mestu.
Polzelanka Marina Tomič, članica AD Kladivar Celje, je na
mitingu v Ljubljani zmagala v teku na 60 m z ovirami, in to s časom 8,24 sekunde, ter potrdila normo (8,25) za nastop na letošnjem dvoranskem evropskem prvenstvu v Parizu. Zbral: T. T.
POPRAVEK
V decembrski številki Utripa Savinjske doline smo pri članku z naslovom Žalčani tretji v šahu na 20. strani napačno zapisali nekatera imena članov ekipe. Na državnem prvenstvu invalidov v šahu so ekipo Medobčinskega društva invalidov Žalec, ki je zasedla izvrstno tretje mesto, sestavljali Tomo Studnička, Jože Peternel, Dimitrij Urisek in Branko Pipai. Za napako se opravičujemo.
Uredništvo
13 zkst.utrip@siol.net
Odbojkarice OK Alinasa državne prvakinje
V nedeljo, 16. januarja, sta odbojkarska kluba SIP Šempeter in Aliansa Šempeter organizirala finalni turnir v odbojki za mladince in mladinke (Ul 9) za naslov državnih prvakov. V finalu sta nastopali tako pri mladincih kot pri mladinkah kar dve šempetrski ekipi, turnir pa je potekal kar v dveh telovadnicah, in sicer v OŠ Šempeter in OŠ Braslovče. Poleg dveh domačih ekip so na tekmovanju pri mladinkah nastopile še ekipe Calcit Volleyball, Olimp Ljubljana in Nova KBM Branik Maribor, pri mladincih pa MOK Krka iz Novega mesta, Gokop Fram in Salonit Anhovo.
Pri mladincih je zmagala ekipa Gokop iz Frama, ki je v finalu s 3 : 0 premagala ekipo MOK Krka iz Novega mesta, ekipa SIP Šempetra pod vodstvom Gregorja Račnika pa je v polfinalu z 2 : 1 izgubila proti ekipi MOK Krka Novo mesto, v boju za tretje mesto je bila boljša ekipa Salonit Anhovo, ki je SIP Šempeter premagala 2 :
0.	Mladi Šempetrčani so na finalnem turnirju osvojili četrto mesto. Za najboljšega napadalca turnirja je bil izbran Gašper Vrhunc iz domače ekipe.
Odlično pa so pod vodstvom trenerja Simona Božiča igrale mlade igralke OK Aliansa Šempeter, ki so osvojile naslov državnih prvakinj. Najprej so v polfinalu z 2 : 0 premagale ekipo Calcit Vollyeball in v finalu kar s 3 : 0 ekipo Olimp Ljublja-
na (25 : 19, 25 : 15, 25 : 13) in ponovno dokazale, da so najboljše v Sloveniji. Na turnirju je drugo mesto osvojila ekipa Olimp Ljubljana, tretje Calcit in četrto Nova KBM Branik. Po koncu tekmovanj so na uradnem zaključku najboljšim ekipam, tekmovalkam in tekmovalcem podelili priznanja in pokale. Najprej so lovorike prejeli mladinci, nato mladinke. Za najboljšo igralko finalnega turnirja mladink so iz-
brali Živo Recek, igralko ekipe Aliansa. Lovorika naj libera je prav tako pripadla igralki ekipe OK Aliansa, in sicer Anastazija Žnidar. Za naj center turnirja so izbrali igralko iz ekipe Calcit Volleyball Valentino Založnik, lanskoletno članico prve ekipe OK Aliansa. Razglasili so tudi naj podajalko, ta naslov je osvojila Mojca Božič (OK Aliansa), in naj napadalko turnirja Tjašo Medved (OK Olimp Ljubljana).	T. Tavčar
Ekipa SIP Šempetra
Razpis
za podelitev športnih priznanj Občine Žalec za leto 2010
ZKŠT Žalec, Strokovni svet za šport pri ZKŠT Žalec in UO ZŠD Žalec pozivamo organizacije na področju športa in drüge organizacije ter posameznike, da predlagajo kandidate za dobitnike športnih priznanj Občine Žalec za leto 2010.
To so najvišja občinska športna priznanja, ki se podeljujejo za delo in dosežke na področju športa posameznikom, športnim ekipam ali organizacijam, ki so občani Občine Žalec ali imajo sedež športne organizacije v Občini Žalec in tudi delujejo v Občini Žalec. Priznanja se podeljuje za vse starostne kategorije.
Priznanja se podeljujejo za naslednja področja:
1.	Vrhunski mednarodni dosežek
2.	Pomemben tekmovalni dosežek v športu
3.	Življenjsko delo v športu in izjemen prispevek pri razvoju športa v Občini Žalec
1.	Vrhunski mednarodni dosežek
Priznanje za vrhunski mednarodni športni dosežek lahko prejmeta posameznik ali športna ekipa, ki izpolnjujeta vsaj enega izmed naslednjih pogojev:
-	uvrstitev najmanj v prvo tretjino uvrščenih na večjih mednarodnih tekmovanjih, kot so: Sredozemske igre, uradna evropska in svetovna pokalna tekmovanja, uradno evropsko prvenstvo, uradno svetovno prvenstvo in olimpijske igre,
-	dosežene druge vidnejše uvrstitve v mednarodnem merilu.
Pogoj je tudi, da so v konkurenci nastopili minimalno štirje tekmovalci oz. štiri ekipe.
2.	Pomemben tekmovalni dosežek v športu
Priznanje za pomemben tekmovalni dosežek lahko prejmejo posameznik, športna ekipa ali organizacija, ki izpolnjuje jo vsaj enega izmed naslednjih pogojev:
-	naslov uradnega državnega prvaka nacionalne panožne zveze,
-	naslov pokalnega zmagovalca nacionalne panožne zveze,
-	naslov uradnega državnega prvaka v sistemu šolskih športnih tekmovanj,
-	naslov »naj športnika« svoje nacionalne panožne zveze,
-	naslov »naj šole v Občini Žalec za leto 2010«.
Pogoj je tudi, da so v konkurenci nastopili minimalno štirje tekmovalci oz. štiri ekipe.
3.	Življenjsko delo v športu ali izjemen prispevek pri razvoju športa v Občini Žalec
Priznanje za to področje lahko prejme posameznik, ki izpolnjuje vsaj enega izmed naslednjih pogojev:
-	je v športu deloval najmanj 30 let - za življenjsko delo,
-	je v športu deloval najmanj 10 let - za izjemen prispevek pri razvoju športa,
-	je bistveno prispeval k razvoju kateregakoli segmenta športa,
-	z organizacijskim delom razvija množičnost ter ustvarja nove in boljše pogoje za delo in tekmovanja ali s svojim strokovnim delom dosega vidne uspehe,
-	v svojem tekmovalnem obdobju s svojimi dosežki, osebnostjo in zgledom pomembno prispeval k razvoju določene športne panoge oziroma športa v Občini Žalec in Sloveniji.
Predlog za podelitev športnih priznanj Občine Žalec je potrebno predložiti na obrazcu ali v splošnem dopisu na naslov: Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9a, 3310 Žalec s pripisom »Športno priznanje 2010« ali po elektronski pošti; zkst.sport@siol.net in sicer najkasneje do ponedeljka, 7. februarja 2011. Obrazec je na voljo na spletni strani www.zkst-zalec. si/sport.
Obvezne sestavine predloga za priznanje so:
1.	ime in priimek oziroma naziv predlagatelja,
2.	ime in priimek, datum rojstva in naslov kandidata za priznanje, če gre za fizično osebo,
3.	naziv in sedež kandidata za priznanje, če gre za organizacijo,
6.	vrsta predlaganega priznanja,
7.	našteti dosežki oziroma uspehi z obrazložitvijo, zaradi katerih se kandidat predlaga za dobitnika priznanja,
8.	število tekmovalcev v kategoriji,
8. podpis predlagatelja in žig organizacije.
Predlagatelje obveščamo, da bomo upoštevali le predloge, ki bodo poslani v skladu z razpisom do predpisanega roka.
ZKŠT Žalec OE ŠPORT
Žalčanke na izključni turnir
Po Cerknem izziv na Golteh
Kiti Smiljan
Po četrtfinalnih tekmah pokala Slovenije za ženske v rokometu, odigrane so bile prejšnjo sredo, so znani vsi štirje udeleženci letošnjega zaključnega turnirja.
To so Krim Mercator, Zagorje GEN-I, Krka in Žalec.
Vsi štirje klubi, ki bodo nastopili na zaključnem turnirju pokalnega tekmovanja v sezoni 2010/11, so si četrtfinalne zmage priigrali na gostujočem igrišču. Najbolj dramatično je bilo na tekmi Olimpija - Žalec. V Ljubljani je odločitev o zrna-
Novoletni turnir Braslovčankam
govalcu padla šele v podaljšku, uspeha proti oslabljeni Olimpiji pa so se veselile Žalčanke, ki so zmagale 36 : 34. Zaključni turnir najboljše četverice v letošnjem pokalnem tekmovanju v ženski konkurenci bo 2. in 3. aprila.	T. T.
neka znana oseba. Na lanskih izzivih so bili izzivalci Nuša Derenda, Primož Kozmus, Jani Klemenčič, Boštjan Romih in Davo Karničar.
Letošnja prva izzivalka Tina Gorenjak je bila na Smučišču Cerkno zelo dobra in uspešna izzivalka, saj je veleslalomsko progo prevozila v času 24,93. Tini Gorenjak se je najbolj približal Mirjan Podgornik, ki je bil počasnejši le za stotinko sekunde (24,94). Enajstletni izzivalki Nini pa je bil s časom 46,56 najbližje Patrik Krašna.
Izzivalka na naslednjem IZ-ZIV-u 5. februarja na Golteh bo pevka Nuša Derenda. Organizacijski vodja za šport na ZKŠT Žalec Uroš Vidmajer pravi, da se na Golteh obeta tudi marsikaj novega. D. N.
Kovačič (Kamnoseštvo Vogrinec s 156 točkami), sledijo Denis Frece (BSB Otok Celje s 152 točkami), Dalibor Matijevič (ŠK Žalec s 133 točkami) itd. T. T.
Na mednarodnem karate turnirju v Trbovljah, ki so se ga udeležili karateisti, kar 549 tekmovalcev, iz 104 klubov iz 15 držav, so se ponovno odlično odrezali tudi spodnjesavinjski karateisti. Žalčanka Kiti Smiljan (KK Shokotan Velenje), Vesna Bezgovšek (KK Polzela), Tilen Kajtna in Sebastian Kantužer (oba KK Nestor) so v svojih kategorijah slavili zmago. Karateisti iz Spodnje Savinjske doline so na lanskoletnem sklepnem turnirju osvojili še tri druga in eno tretje mesto.
Žalčanka Kiti Smiljan
(KK Shotokan Velenje) je zmagala v katah (11 let, +40 kg), ostali trije pa v borbah:	Vesna Bezgovšek iz
KK POLZELA (18 let -61 kg), Tilen Kajtna iz KK NE-STOR(10-11 let, +43 kg) in Sebastian Kantužer iz KK NESTOR (18 let in starejši, -67 kg). Drugo mesto so si
priborili Neja Rom Zupanc iz KK NESTOR (12-13 let, +50 kg), Matej Žgank iz KK NESTOR (10-11 let, -43 kg), David Vindiš iz KK POLZELA (10-11 let, +43 kg) in Nel Lončar KK NESTOR (12-13 let, -55 kg). Luka Deberšek iz KK POLZELA pa je osvojil 3. mesto (16-17 let, +76 kg),	L. K.
Uspešni tudi na sklepnem turnirju
izzivaiKi z zmagovalcema m organizatorji
V soboto, 15. Januarja, je na priljubljenem smučišču Cerkno potekalo prvo letošnje smučarsko druženje vseslovenske akcije, imenovano SmučarSKI IZZIV. Za druženje je že četrto leto poskrbelo Društvo ljubiteljev gibanja Izziv iz Spodnje Savinjske doline ob pomoči Smučarskega kluba Gozdnik Žalec, animacijske skupine Okej, DJ Tea in neumornih smučarskih delavcev iz posameznih smučarskih centrov, kjer poteka IZZIV.
Letošnji smučarSKI IZZIV vključuje štiri smučišča: Cerkno, Golte, Krvavec in Roglo. Po celodnevni predstavitvi akcije v enem izmed celjskih nakupovalnih centrov in januarskem druženju na smučišču
Cerkno, kjer je bila izzivalka Celjanka (po rodu pa Petrov-čanka) Tina Gorenjak - slovenska igralka in pevka, se karavana smučarskega izziva 5. februarja ustavlja na Golteh, kjer bo potekal tako imenovani SavinjSKI smučarski IZZIV. Tudi letos lahko vsi smučarji s predložitvijo kupona Smučarskega IZZIVA na vseh omenjenih smučiščih smučajo 20 odstotkov ceneje. Sicer pa, kot pravi glavni organizator in koordinator smučarske akcije Uroš Vidmajer z ZKŠT Žalec, je rdeča nit smučarskega projekta rekreativno smučanje po veleslalomski progi. Udeležencem merijo čas, pri tem pa ni najpomembneje doseči čim boljši čas, pač pa se čim bolj približati času izzivalca, ki je
Savinjska košarkarska liga
Tekmovanje v Savinjski košarkarski ligi Brglez.com je v polnem teku. Rezultati 6. kroga: Brglez.com : Frizerstvo Ana 71 : 63, Mladi Polzela : ŠK Žalec 60 : 69, Gradia Celje : Domžale 69 : 39, BSB Otok Celje : Zlatorog Laško 54 : 51, Kamnoseštvo Vogrinec : Arkes 0 : 20 (b. b.); rezultati
7.	kroga: Arkes : Mladi Polzela 79 : 65, Frizerstvo Anita : Gradia Celje 56 : 58, Domžale : Kamnoseštvo Vogrinec 77 : 99, Zlatorog Laško : Brglez, com 46 : 69 in ŠK Žalec : BSB Otok Celje 86 : 84.
Vrstni red po 7. krogu: Arkes Velenje 13 točk, BSB Otok Celje, Gradia Celje, ŠK Žalec 12, Kamnoseštvo Vogrinec 11 točk itd. Na lestvici strelcev vodi Boris
deklice. Poleg domače ekipe so se turnirja udeležile ekipe OK Luka Koper, OK Ruše, OK Nova KBM Branik, OK Prevalje, OK Mladi Jesenice, OK Calcit Volleyball in ŽOK Mislinja. V finalu sta se pomerili ekipi ŽOK Braslovče in OK Mladi Jesenice. Z 2 :0 v setih so slavile Braslovčanke, ki so z dobro igro osvojile novoletni turnir.
Na tretje mesto so se uvrstile igralke Prevalj, ki so z 2 : 0 premagale ekipo Kamnika. Po celodnevnem odbojkarskem druženju v Braslovčah si v prihodnjem letu želijo veliko tekmovalnih uspehov in volje do dela z mladimi.	T. T.
V športni dvorani v Bra- Braslovče potekal novoletni slovčah je v organizaciji ŽOK odbojkarski turnir za starejše
Ekipa starejših deklic ZOK Braslovče (stojijo od leve proti desni: Zvone Zbičajnik (trener), Katja Mihevc, Anja Hribernik, Nika Markovič, Anita Sobočan, Anja Hribernik, Marjan France (trener); klečijo od leve proti desni: Anja jerman, Sergeja Debelak, Spela Bednjanič, Klavdija Basti, Klara Suša Vačovnik, Zala Zbičajnik, Katja Mihalinec)
ure
on
t-

ljubitelje teka na smučeh REKREATIVNO TEKMOVANJE
Sobota, 29. januar ob 10. uri
Ribnik Vrb
Zbirno mesti
Dolžini prog: 2 km in 7 km. Vsi udeleženci prejmejo spominsko medaljo, najhitrejši pa še praktična darila.
če SNEG BO, TUDI čas za TEK NA SMUČEH BO!
Informacije o tekaškem tekmovanju in tečajih teka na smučeh: SK Gozdnik Žalec ■ 041 620131 skgozdnik.teknasmuceh@gmail.com

SMUČARSKI KLUB
GOZDNIK
ŽALEC
organizira med zimskimi počitnicami tečaj smučanja Rogli
Inf.:	Smučarski klub
Gozdnik Žalec Aškerčeva 1 5
05-1 631 170 03 710 01 71
Žalčanka Kiti Smiljan, članica KK Shokotan Velenje, je v sezoni 20IO nanizala nekaj odličnih rezultatov tako v katah kot tudi v športnih borbah. Trenira v KK Nestor Žalec pod vodstvom trenerja Damira Vrbaniča. Kiti je v pretekli sezoni tekmovala v kategoriji mlajših deklic in postala državna prvakinja v borbah ter osvojila tretje mesto v katah. Postala je tudi pokalna zmagovalka v katah, osvojila drugo mesto v borbah in skupna pokalna zmagovalka v kategoriji mlajših deklic za leto 2010. Poleg zgoraj omenjenih rezultatov je bila uspešna tudi na ekipnem državnem prvenstvu, saj je z ekipo mlajših deklic KK Shotokan Velenje osvojila prvo mesto. Ta uspeh je ponovila tudi z ekipo starejših deklic.
Pisma bralcev
Obnovimo pozabljene pesmi
Da pesem v kraju še kako živi, se je pokazalo na srečanju krajanov Ponikve sredi novembra. V Slomškovem domu se je zbralo precejšnje število ljubiteljev ljudske pesmi. Organizatorke in pobudnice so bile tamkajšnje Ljudske pevke, ki so med drugim želele najti, odkriti, slišati... še kakšno pesem iz davnih dni, ki so živ spomin na različne dogodke ali čase prav s Ponikve.
Predvidena urica druženja se je "raztegnila" na več kot dve, saj je ob sproščenem petju in klepetanju čas minil, kot bi mignil. Večer, ki ga je neformalno povezovala in vodila gospa Tatjana Jezernik, se je izkazal kot odlična priložnost ne samo druženja, ampak tudi kot zelo prijetno "obujanje spominov" starih, že pozabljenih viž in napevov, hkrati pa so na dan privreli veseli in manj veseli dogodki iz življenja posameznikov.
Za spomin in ohranitev smo nekaj izbranih prigod in pesmi posneli in nekaj tega se bo prav gotovo slej ko prej pojavilo na repertoarju Ljudskih pevk.
Drugačnosti večera je prav gotovo svoj pečat dodal tudi sedanji župnik gospod Tone Krašovec, ki je v svojem govoru poudaril čut pripadnosti in pomembnost takšnega druženja.
Zaključna (skupna) pesem ANGELČEK, VARUH MOJ pa je bila namesto besed kot sporočilo zahvale za prijeten večer in hkrati vabilo na ponovno snidenje spomladi.
Pesem, druženje in klepet naj postanejo spremljevalci vsakega posameznika, saj tako obogatimo naša življenja, hkrati pa dobro, staro, že pozabljeno prenašamo na mlajše, ki se globokega pomena preteklosti skoraj ne zavedajo več.
Tatjana Jezernik
Zgodba o Novem Kloštru
Pred časom smo v marsikaterem časniku lahko prebrali, da bo dvorec Novi Klošter dobil novega lastnika, Občina Polzela ga je prodala Zavodu Tromostovje, zavodu za vzgojo, znanost, izobraževanje in kulturo, katerega ustanovitelj je Opus Dei.
Nihče se ne spominja več, kakšen je bil dvorec pred dvajsetimi leti, a ne bi bilo prav, da se pozabi ime človeka, ki mu je vrnil življenje.
Zato se nam zdi prav, da vsaj člani Slovice spomnimo bralce,
El zkst.utrip@siol.net
da ima Novi Klošter tudi drugo zgodbo, ki je novinarji ali ne poznajo ali pa želijo zamolčati.
Želimo, da zgodbo spoznate, saj je to zgodba o Človeku, ki je Novemu Kloštru dal dvajset let življenja in ves svoj denar.
Traugott Biedermann.
Njegova povezava z Novim Kloštrom se je začela, ko je nekdanji rojak, rojen v Novem Kloštru, takrat živeč v Švici, znameniti Paul Parin, pisatelj, ustanovitelj etnopsihoanalize in mirovnik, izbral Žalec za kraj, kjer je s skupino ljudi, ki živijo v Švici, in uglednimi Savinjčani ter gosti slovenskega političnega življenja javno podprl samostojno Slovenijo, ko se je ta odločila zanjo. Z njim je prišel tudi novinar in občudovalec Paula Parina. Spoznal je njegov rojstni Novi Klošter in si zadal cilj, da ga bo obnovil. Velika odločitev.
V njegovi ustvarjalnosti ga je podprlo veliko ljudi, saj je bil Novi Klošter propadajoč, povsem zanemarjen objekt, v cerkvici so tamkajšnji prebivalci takrat redili prašiče.
Odločilno pa je bilo, da ga je v njegovi vnemi podprlo vodstvo Občine Žalec, in Občina Žalec, takratna lastnica objekta, je za začetek sanirala streho.
Od tam naprej pa se začne sreča in kalvarija sanjača in garača že omenjenega Trau-gotta Biedermanna, ki je začel s čiščenjem cerkvice in njeno obnovo. S somišljeniki so kupili celo zvon zanjo, obnovil je del fasade na dvoriščnem delu objekta, stopnišče, uredil in opremil dvorano, uredil in napolnil knjižnico, položil parket, uredil sanitarije, obnovil električne in vodovodne inštalacije, uredil in opremil bivalne prostore z dvema kuhinjama, sobo za sestanke, posadil celo lipo, ob praznikih vabil na srečanja in literarne dogodke, saj je verjel, da bo Novi Klošter postal srednjeevropski center kulture, kamor bodo prihajali ustvarjat umetniki in spoznavat Slovenijo, ki jo je sam v dvajsetih letih vzljubil kot domovino.
Žal se mu z odgovornimi ljudmi na Občini Polzela ni uspelo dogovoriti, da bi podprli njegovo idejo (ali ga odvrnili od nje), čeprav je občina vedela za njegova vlaganja v objekt.
Če na zgodbo gledate z očmi neprizadetega opazovalca, razumete in sprejemate oba: občino, ki je objekt želela prodati, saj si poleg Komende ne more privoščiti večjih vlaganj in potrebuje denar, gospoda Biedermanna, ki je za oživitev ideje porabil vse svoje prihranke in 20 let življenja, pa ga boste gotovo imeli za sanjača in naivneža.
Toda roko na srce, takih ljudi, ki svoje življenje in denar zastavijo za idejo, kar boste mnogi ocenili za povsem nemoderno, je premalo, žal pa te, ki skoraj po čudežu obstajajo, ne spoštujemo dovolj, zato se svet vrti, kakor se vrti - narobe.
Milena Pobežin, Kulturno društvo SLOVICA
NAŠI BRALCI RAZMIŠLJAJO
Mi gremo pa po svoje
V zadnji številki Utripa v letu 2010 sem novinarju v anketi odgovorila, da imam rada Slovenijo. Različne stvari imamo ljudje danes radi. Moj znanec ima verjetno rad velik črn avto. Zakaj bi se sicer v taki veliki črni mrcini vozil po naših preprostih cestah, sploh ne razumem?! Tudi ne razumem, zakaj je v trgovinah toliko uvoženega sadja, ko pa imamo dosti vrtov in vsi vemo, da je prava hrana tista, ki zraste v našem okolju. Vsak dan eno jabolko prežene zdravnika stran, če zraste na naši zemlji in jo pojemo, s spoštovanjem okrepi še našega duha. Pa rože z maminega vrta so nekaj naj-lepšega in zakaj potem kupujemo in podarjamo uvoženo cvetje?! Pa tudi to: baje smo in gremo radi na dopust v tujino, pa naše lepe Slovenije sploh ne poznamo. Še bi lahko naštevala.
Vsak dan znova dokazujemo, kako radi imamo vse, kar je tuje. In za to trošimo denar in plačujemo in se prepiramo in goljufamo in zahtevamo, da imamo denar in ga damo za tuje.
Moja glava, ki ni najbolj učena, sploh ne zna sešteti, od kod nam bo prišel denar. Aja, lahko si ga sposodimo
ali pa smo hlapci še naprej. Delajmo tujcem za mali denar. In ko ga imamo, potem ga spet damo za tuje. In ker vedno gledamo, kako je dobro, kar je tujega, in nam je to vedno težje dosegljivo in si vsega tega ne moremo kupiti, smo v tej tekmi vedno bolj utrujeni, brez energije in bolni.
Nikoli ljudje niso imeli toliko dobrin in nikoli ljudje niso bili toliko bolni.
A fizično telo preprosto brez LJUBEZNI ne more živeti in noben denar tega ne more kupiti in nobena zdravila dolgoročno ne pomagajo. Nihče nas ni opozarjal na to, nihče nas tega ni učil. Tudi naših staršev niso tega učili, a prišel je čas, ko je treba tudi to spoznavati in spoznati.
Živimo v čudoviti deželi Sloveniji, začnimo ceniti to in začnimo vsak svoje težave reševati strpno in nikoli ne recimo, da je drug ali družba kriva, da se z njimi srečujemo.
Vsi skupaj in vsak po svoje začnimo DANES.
ZAUPAJMO v to, če vsak posameznik okrog sebe deluje v ljubezni, bo Slovenija kmalu dobra država z dobrimi državljani in imeli bomo vlado, ki bo delala v dobro svojega naroda ...
Brigita Jevnikar, Žalec
OBČINSKA ZVEZA DRUŠTEV PRIJATELJEV MLADINE ŽALEC
IN
ŠPORTNA ZVEZA VELENJE ORGANIZIRATA
ZI MOV A NJE
SMUČARSKI TEČAJ US TEČAJ BORDANJA
ki bo v času zimskih počitnic, od srede, 23. 2. 2011, do nedelje, 27. 2. 2011, na POHORJU -TRIJE KRAUL
OTROCI BODO NASTANJENI V HOTELU »JAKEC« NA TREH KRAUIH.
Dodatne informacije dobite na Občini Žalec, Oddelek za negospodarske in gospodarske dejavnosti, vsak dan od 7.00 do 15.00, a/ipo telefonu na tei. št. : 713 64 38a/i 051 342 646.
Število udeležencev je omejeno.
Predsednica OZ DPM ŽALEC Danica Vončina Veligošek
TO JE ERNEST.
v lutkovna predstava za Cici abonma in izven
Četrtek, 10. februar, ob 17. uri
Dom II. slovenskega tabora Žalec
MALI OGLASI
Nudimo DELO prodajalki/-cu na terenu. Ne potrebujete svojega avtomobila ali vozniškega dovoljenja. Zaželeni starejši. Info.: 070 813 801
BREZPLAČNO spoznavanje za mlajše ženske, UGODNO za ostale. ŽENITNA POSREDOVALNICA ZAUPANJE Info.: 031 505 495
ŽENITNA POSREDOVALNICA ZAUPANJE ZA VSE, KI SI ŽELITE TRAJNIH RAZMERIJ.
Info.: 031 836 378, 03 572 63 19
PODIRANJE IN OBŽAGANJE VEČJIH DREVES na težje dostopnih mestih in tudi v strnjenih naseljih - odvoz.
Info: 031 786 975.
ODDAM UDOBNE IN LEPO OPREMLJENE VEČPO-STELJNE SOBE na ugodni lokaciji na Polzeli.
Info: 041 645 555.
Uredništvo obvešča, da je največja dolžina besedil za pisma bralcev do 1500 znakov brez presledkov. V primeru, da pridejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter naslovom pisca in opremljena s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtorstvo besedila. Nepodpisanih besedil ne objavljamo. Prav tako uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih besedil, ki niso pisma bralcev
Uredništvo
(	Zdravstveno-
\Ä J vzgojne delavnice Cindi
Slovenija
Živite nezdravo in se želite znebiti nezdravih življenjskih navad?
Morda vam je spremembo načina življenja svetova) vaš zdravnik.
V	pomoč pri spreminjanju vam ponujamo zdravstvenovzgojne programe za odrasle, ki jih plača zavarovalnica.
KAKŠNE DELAVNICE SO NA VOLJO?
Osnovna delavnica:
V	tej delavnici boste v treh zaporednih srečanjih po dve uri spoznali nezdrave življenjske navade in kako jih lahko spremenimo. Spoznali boste tudi, kaj lahko storimo brez zdravil za povišan krvni pritisk, holesterol in krvni sladkor. V tej delavnici boste izvedeli tudi podrobnosti o nadaljevalnih delavnicah, ki so obsežnejše. V to delavnico lahko pridete vsi, ki vas to zanima in ste stari vsaj 20 let.
Potek delavnic:
ZD ŽALEC - seina soba	ZD POLZELA - soba zdravstvene vzaoje
	
Ponedeljek, 31.1.2011, ob 17. uri	Četrtek, 3. 2. 2011, ob 17. uri
Ponedeljek, 7. 2. 2011, ob 17. uri	Četrtek, 10.2.2011, ob 17. uri
Ponedeljek, 14.2.2011, ob 17. uri	Četrtek, 17.2.2011, ob 17. uri
V nadaljevalne delavnice vas mora napotiti vaš osebni zdravnik.
1.	Telesna dejavnost: Predvidenih je dvanajst srečanj v malih skupinah. Gre za praktičen prikaz vaj. Dejavnost je priporočljiva v kombinaciji s hujšanjem in za vse, ki bi radi povečali svojo telesno zmogljivost.
V	Žalcu z začetkom v ponedeljek, 21.2. 2011, ob 17. uri.
2.	Zdrava prehrana: Predvidena so štiri srečanja v manjših skupinah. Ta dejavnost je priporočljiva za vse s povišanim krvnim sladkorjem ali maščobami v krvi, in za vse s preveliko telesno težo.
V	Žalcu z začetkom v torek, 15. 2. 2011, ob 16.30.
3.	Zdravo hujšanje: Predvidenih je štirinajst srečanj skupine in ena ura telovadbe tedensko. Možen je tudi posvet pri zdravniku. Zaželeno je, da prej opravite osnovne delavnice, delavnice o zdravi prehrani in telesni dejavnosti.
V	Žalcu z začetkom v sredo, 23.2. 2011, ob 16.30.
4.	Da, opuščam kajenje: Predvidenih je šest srečanj skupine.
V	Žalcu z začetkom v torek, 22. 3. 2011, ob 17. uri.
5.	Test hoje je sestavni del vseh delavnic, razen delavnice o prehrani in o kajenju. S testom hoje na 2 km v naravi lahko preverite svojo telesno pripravljenost.
Splošni test hoje bo v ponedeljek, 21.2. 2011, ob 16.00 na stadionu v Športnem centru Žalec
(v primeru dežja pa 28. 2. 2011 ob 16.00) in 14. 5. 2011 v času prireditve Razpnimo jadra..
Za dodatne informacije lahko pokličete sestro Majdo Donko na telefonsko številko 031 318 040 od ponedeljka do petka med 12.00 in 13.00.
Začetki letošnjih otroških parlamentov
Srečajmo se v mavrici
Želimo, da naše delo spozna tudi Evropa
Ekipi med svojim nastopom
Tako kot vsako leto bo tudi v tem času učenci na okroglih mizah predstavili svoja mišljenja in poglede na določeno temo. Na letošnjih okroglih mizah, imenovanih tudi otroški
parlament, bodo govorili o medijih, rumenem tisku in o vplivu medijev na otrokov razvoj.
Prvo okroglo mizo so pripravili na I. OŠ Žalec. Udeležili so se je predstavniki posameznih
razrednih skupnosti, učitelji in nekateri gostje. Poglede in argumente za ali proti v zvezi s to tematiko sta predstavili dve skupini učencev, ki sta dan za tem sodelovali na državnem debatnem turnirju debaterjev, ki je tokrat potekalo v Žalcu. Prvo skupino so sestavljali Katarina Nikolčič, Andraž Starina in Yanick Kuhar, drugo pa Gašper Ferme, Matej Ocvirk in Jure Macuh. Pogovor je vodila in koordinirala učiteljica Majda Jurač. Skupini sta bili uspešni pri zagovarjanju svojih trditev in argumentov, vendar ker to ni bilo tekmovanje, ampak predvsem pogovor z vključevanjem ostalih udeležencev, je bil namen popolnoma dosežen.	D. N.
Osnovna šola Griže se je v letošnjem šolskem letu odločila predstaviti tudi Evropi. V okviru programa Comenius, ki je del programa Evropske skupnosti Vseživljenjsko učenje, se je povezala s sedmimi osnovnimi šolami po Evropi in tako začela dveletno sodelovanje v projektu z naslovom Pustimo gozdovom dihati (Let the forests breathe). Program Comenius usmerjata dva splošna cilja: med mladimi in izobraževalnim osebjem želi razvijati poznavanje in razumevanje raznolikosti evropskih kultur in jezikov ter njene vrednosti, poleg tega pa želi mladim pomagati pri pridobivanju temeljnih življenjskih spretnosti in kompetenc za osebni razvoj, za prihodnje zaposlovanje in za aktivno evropsko državljanstvo.
Uvodno srečanje vseh osmih šol iz Turčije, Španije, Bolgarije, Portugalske, Italije, Grčije, Poljske in Slovenije je v začetku
novembra potekalo na Portugalskem v kraju Lamego in v Španiji v kraju Medina de Rioseco, kjer smo učitelji predstavili svojo šolo, kraj, občino in državo ter se tako bolje spoznali, hkrati pa smo natančneje načrtovali prihodnje dejavnosti in izdelke, ki bodo nastajali v tem času, in se pogovorili o prihodnjih »mobilnostih«, ki čakajo tudi nekatere naše učence. Med uvodnim srečanjem smo tri učiteljice, Jelena Vidušin, Saša Silovšek in Polona Jelen, že stka-
le prijetne prijateljske vezi, ki jih želimo v prihodnje prenesti tudi med učence in učitelje OŠ Griže. Naslednje srečanje bo februarja v Rimu v Italiji, kjer bodo naši učenci doživeli lepo evropsko izkušnjo. Veseli smo, da lahko sodelujemo v mednarodnem projektu, kot je Comenius, saj učenci in učitelji na ta način pridobijo nova znanja, predvsem pa bogate življenjske izkušnje.
Polona Jelen, koordinatorica projekta
Glasba združuje ljudi
Ob božičnih melodijah in iskricah v očeh nam je bilo toplo pri srcu
V mesecu decembru so v športni dvorani OŠ Prebold na hudo mrzli in zasneženi petek ponovno ubrano zazvenele melodije. Z velikim navdušenjem naših učencev ter mentoric smo namreč priredili že 4. tradicionalni dobrodelni koncert, katerega izkupiček smo namenili v šolski sklad, ter znova dokazali, da preprosto znamo pričarati praznično vzdušje, privabiti so-krajane, uživati ob dobri glasbi in jo hkrati tudi soustvarjati.
Najprej nas je prijazno pozdravil ravnatelj Oton Račečič,
povezovalki - devetošolki Klara Ribič in Julija Jelenko - pa sta več kot odlično skozi zgodbo spletali venček nastopajočih. Tako so se nam predstavili: mlajši OPZ OŠ Prebold pod vodstvom Vanje Krajnc, Vrtec Prebold z Matejo Matko, OPZ in MPZ OŠ Prebold z Bojano Hrovat (vse navedene točke je na klavirju spremljal Jože Škorjanc); sledile so Šen-pavske Iskrice pod vodstvom Ane Rudnik, šolska plesna skupina, ki deluje pod okriljem plesne šole Blue Butterfly Dance iz Celja, Glas srca s tolkalistom
Janezom Stergarjem, pianistko Polono Miklavc ter vodjo Tjašo Ribizel, Moški pevski zbor Svoboda (z instrumentalnim triom Tilna Seliča, Mateja Dolarja in Draga Jambreka) ter orffove skupine od 7. do 9. razreda (s plesalcema Pio Pšenič Pikelj in Žigom Cverletom) pod vodstvom gospe Bojane Hrovat.
Scena je zablestela pod spretnimi prsti soorganizatorke večera Antonije Ocvirk, za vezno besedilo je poskrbela Vesna Kumer, Janko Pirc je prevzel luči, vabila in koncertne liste pa je oblikovala Mateja Krajnc. Seveda gre na tem mestu zahvala predvsem vsem mladim glasbenikom, ki so več tednov pridno ustvarjali pod taktirko gonilne sile preboldskega glasbenega izobraževanja Bojane Hrovat. Ob odhodu domov so bila naša srca namreč napolnjena s toplimi, iskrenimi nasmehi, v ušesih pa so nam še dolgo odzvanjale prelepe božične in prednovoletne melodije.
Vesna Kumer, OŠ Prebold
Učenci s koordinatorico Matejo Todorovski pred veliko mošejo v Turčiji
Na OŠ Vransko - Tabor že drugo šolsko leto poteka mednarodni projekt Comenius šolska partnerstva z naslovom Srečajmo se v mavrici. Sredstva so pridobili v okviru programa Vseživljenjsko učenje, ki ga financira Evropska komisija. Na pomoč jim je priskočila tudi Adria Airways, ki jim je omogočila nakup letalskih kart po zelo ugodni ceni.
Njihova srečanja potekajo v dveh državah, na Madžarskem in v Turčiji, kamor so se odpravili tudi učenci in učiteljici s pomembno nalogo - predstaviti našo deželo, šolo in naš način življenja. Pripravili so bogat program, ki je obsegal predstavitve naših turističnih znamenitosti in tradicionalne slovenske družine. Zavrteli so se v ritmu polke in odmevale so slovenske narodne pesmi.
Koordinatorica projekta Mateja Todorovski je o tem povedala: »Kljub temu da je delo naporno in odgovornost velika, nasmešek in zadovoljstvo učencev odtehtata vse. Ko samozavestno stopijo pred občinstvo in izpeljejo svoje predstavitve v tujem jeziku, žarečih oči zapojejo in zaplešejo, so pozabljena vsa zgodnja jutra vaj in priprave pozno v noč. Tudi tokrat je bilo nepozabno in res sem ponosna na naše poslanstvo in učence, ki so suvereno opravili svojo nalogo in se pokazali v najlepši luči.«
In kaj o tem obisku v Turčiji pravijo učenci?
»Pred odhodom se je pojavilo nekaj treme, vendar
sem upal, da bo šlo vse gladko in da bomo Slovenijo kar najbolje predstavili,« je dejal Aleš Lesjak, podobno je povedal tudi Matic Svet in dodal: »Vem , da bo teden naporen, ampak potrudili se bomo po svojih najboljših močeh.«
Na vzhodu Turčije, natančneje v Širnaku, so jih pričakali učitelji in učenci osnovne šole Hürriyet ilkögretim okulu. Z veseljem in ponosom so jim skozi ples in petje predstavili našo državo in kulturo. Skupaj so preživeli nekaj nepozabnih dni in sklenili mnoga prijateljstva. Nove prijatelje so razveselili s slovenskimi kapami, ki so jim jih podarili v podjetju Giga sport, ter navijaškimi šali, darilo podjetja Hervis iz Celja. Za njihovo enotno podobo so z majicami poskrbeli v Termah Rogaška. Koordinatorica Mateja Todorovski se vsem, ki so jim omogočili pustiti nepozaben vtis v Turčiji, od srca zahvaljuje.
Učenci so ob vrnitvi povedali: »Mogoče je bilo štiri dni bivanja pri družini res premalo, a dovolj, da sem spo-
znala njihov način življenja in njihovo preprostost. Ob prihodu domov in ponovnem doživljanju vsega doživetega, se mi je potrdilo dejstvo, da ljudje, manj kot imajo, bolj so radodarni,« je med drugim povedala Tina Ocvirk. Lana Križnik pa je dodala: »Bilo je res lepo in doživeto. Najbolj pa nam je bilo hudo ob slovesu, saj nam je šlo vsem na jok. Mislim, da ne bomo nikoli pozabili drug drugega, čeprav se morda ne bomo nikoli več srečali.«	D. N.
NAŠI HAIKUJI “\
(vsi iz OŠ Polzela)
NAVDIH
Mogočnost dreves. Zahajajoče sonce.
Inspiracija.
Jana GULIN, 9. b
POLETJE
Poletje toplo, ki sonce ga obdaja, rado nagaja.
Nastja Pungartnik, 8. b
ZIMA
Ledena zima, lepa kot mesečina, mrzla ledina.
Nastja Pungartnik, 8. b
JESEN
Jeseni čez dan pisan travnik ugovarja, listja poln se duši.
Gregor HOJKAR, 8. a
PREBUJENJE
Jutro se zbudi.
Živali prebudi. Vsa narava žari.
Aleksandra JURAK, 9. a
MIDVA
Ptice svobodne, modro nebo nad nama in temne sence.
Anja EMERŠIČ, 9. b
JESEN
Sapice vetra listom so dale krila.
Pisana jesen.
Anja EMERŠIČ, 9. b
V NEZNANO
Kreativno do znanja
Ustvarjalno dogajanje na OŠ Šempeter
Decembrski utrip je bil na OŠ Šempeter poleg prazničnega dogajanja obogaten tudi z naravoslovnimi delavnicami. Udeležili so se jih domači identificirani nadarjeni učenci od 6. do 9. razreda, ki so pod strokovnim vodstvom učiteljev naravoslovnega področja povezovali predmetne teme v novo razgibano celoto. Delali so poskuse, izdelovali kreme ... Mobilni planetarij pa jim je s simulacijo vesolja omogočil pogled med nebesna telesa, med astronavte ter njihova dejstva in skrivnosti. Namen naravoslovnih delavnic je bil ob sklenitvi dneva dose-
žen, saj so učenci obogatili svoja znanja, skupaj z učitelji pa vnovič dokazali, da je lahko učenje še kako prijetno, njegove vsebine pa prepletene z vsakdanom.
Katja Dvornik, OŠ Šempeter
TELEVIZIJA
\
Moj televizor neutrudno govori, rad tudi poje in se smeji. Prižgan je vsak dan, ker jaz ga imam. Risanke, filme in luštne oddaje, te pa imam jaz najraje. Čisto vsak ga rad ima, ker zanimivo govori in se nam smehlja!
\
Eva Aubreht, 4. c, OŠ Vransko - Tabor

Žareče sonce daje let pticam v svet.
Pot v neznano.
Andreja SLOKAR, 9. c
PREDANOST
Po morju plavam, valovom se predajam.
Zato obstajam.
Tea TURNŠEK, 8. b
SKRIVNOST
Skrivnost narave sliši vsak, ki posluša.
Govori tiho.
Andreja SLOKAR, 9. c
Haiku Skrivnost Andreje Slokar je bil nagrajen na natečaju Cinkarne Celje »Narava sem jaz«.
N___________________________/
o
januar 2011
SAVINJSKE ZGODBE
Kljub omejitvam živi ustvarjalno
Tone Matkovič v spalnici, ki si jo je izdelal sam
Povsod po svetu so ljudje, ki so primorani živeti s telesnimi hibami, saj so se takšni že rodili. Eden izmed njih je tudi 78-letni Tone Matkovič iz Preserij pri Letušu, ki se je rodil z iznakaženimi rokami in nogama, a kljub temu skušal živeti normalno in tudi ustvarjalno življenje.
Lansko leto je bilo zanj eno najtežjih do zdaj. Kot sam pravi, je bilo spet tako kot takrat, ko je bil še otrok in se je moral plaziti po tleh, ker ni mogel hoditi. Čeprav skorajda ni bil nikoli bolan, saj je njegova zdravstvena kartoteka skoraj prazna, je ob operaciji na peti, ki se mu je gnojila, mislil, da se ne bo mogel več gibati. S precejšnimi bolečinami mu to le nekako uspeva, nikakor pa ni več kot prej, ko se je lahko vozil naokrog s prirejenim avtomobilom.
Tone Matkovič je nedvomno
Maja Drča je absolventka evropskih študij, doma iz Tabora. Sama pravi, da rada izkoristi vsako dano minuto, zato je nenehno v gibanju. Zaradi svoje radovednosti rada preizkuša nove, včasih nenavadne stvari. Navdušuje jo skoraj vse in drži se nenapisanega pravila: »Zgrabi vsako priložnost, kajti le--ta je tvoja nova izkušnja in šola za življenje.« Zelo rada potuje in vsaka nova dogodivščina je priložnost za širitev obzorij - spoznavanje novih kultur, ljudi, rušenje stereotipov in priložnost prepričati se na lastne oči. Povsod, kamor gre, vedno s ponosom pove, od kod prihaja, in ob prihodu domov le še bolj ceni stvari, ki so ji dane.
Lansko poletje se je skupaj
nekaj posebnega med invalidi, saj zdrav človek preprosto ne more verjeti, da lahko nekdo s takšnimi telesnimi težavami živi, dela in ustvarja. Pred kratkim, ko je imel rojstni dan, sem se tudi sam prepričal, da je vse, kar so mi o njem povedali na Medobčinskem društvu invalidov Žalec, še kako res.
Ob jubileju veliko gostov
V kuhinji je dišalo po pečenju, vonj pa je izhajal iz pečice klasičnega štedilnika na drva. Tone je sedel za mizo skupaj s svojimi gosti, ki so mu prišli voščit za njegov rojstni dan. Med njimi je bil predsednik MDI Žalec Janez Meglič, poverjeniki MDI za področje Občine Braslovče, Marija Sušnik, Ivanka Miklov, Justina in Ivan Gostečnik, predstavnica Občine Braslovče ter sosedje Pergerjevi in Jurinčevi, ki
s tremi prijateljicami, košarkarskimi navdušenkami, po koncu zadnjega svetovnega prvenstva v Istanbulu pogumno odpravila na skoraj šesttedensko orientalsko pravljico, potovanje, polno dogodivščin, lepot sveta in tudi grozot človeških dejanj.
Začele so jo v Turčiji. Po ogledu Istanbula - milijonske prestolnice nekdanjega Otomanskega cesarstva in stičišča evropske in azijske kulture -so se odločile premagati ogromne razdalje in na lastne oči podrobneje spoznati deželo. Počasi so se ob zahodni obali pomikale proti jugovzhodu - smer Sirija. In očarane so bile nad prijaznostjo in gostoljubjem domačinov. Dali bi vse, v zameno ne zahtevajo ničesar. Mogoče le pet minut za klepet... in povabilo v svo-
Tonetu tudi največ pomagajo. Ob štedilniku je bila Rozalija Perger, ki je postregla z okusno pečenim piščancem in mlado pečeno.govedino, kar je Tonetova priljubljena jed, ter z ostalimi dobrotami. Ob tem pa nas je vse presenetila z izjavo, da je vse, kar je na mizi, pripravil že Tone, in da je ona le dokončala delo. Opazoval sem ga, kako se je podpisal in kako je jedel. Še bolj pa sem bil presenečen nad pohištvom, ki je delo njegovih invalidnih rok in zamisli. Kuhinjska omara, stoli in miza so prav tako nastali v njegovi delavnici ob hiši, kjer je pokrita terasa, prav tako plod njegove ustvarjalnosti.
Tone Matkovič se je rodil 22. novembra 1932 v Preserjih, po domače pri Drev. Rodil se je z iznakaženimi rokami in nogami. V šolo kot invalid ni hodil, saj so bili takrat drugačni časi, se je pa naučil pisati in brati in hkrati postal človek z izjemnim optimizmom in neizmerno voljo do življenja. Imel je tudi sestro, ki se je kot odrasla odselila in ga potem ni več poznala, kaj šele, da bi mu pomagala. Pri 20 letih ga je zapustila tudi mama in sta nato z očetom živela sama v hiši v Preserjih ob Savinji, kjer zdaj živi Tone. Leta 1972 je oče umrl in od takrat dalje se je moral sam prebijati skozi življenje.
jo trgovinico ali pa trgovino svojega strica. V Damasku se zdi, da se vsi ukvarjajo s to dejavnostjo. Dolg in miren počitek na veličastni preprogi v mošeji, navdihujoče misli, ki se rojevajo ob sončnem vzhodu globoko v puščavi, pogled na mogočne ostanke ruševin in predstava o tem, kako je ta košček sveta izgledal v preteklosti, čar in vrvež bazarja ter (ne)uspel poskus barantanja, skodelica dobrega arabskega čaja ter sveži dateljni z beduini v oazi - vse to je Sirija ... in še več. Nato so se odločile: »Skočimo še v Libanon, ko smo že ravno tu blizu!« In v Bejrutu so doživele šok ob pogledu na liberalen, bogato urejen, v pariškem slogu center mesta, medtem ko le nekaj ulic stran preluknjane stavbe še vedno opozarjajo na grozote državljanske vojne. Za nekaj dni obkrožene z vojaki na vsakem koraku in v leglu »prepovedane« politične stranke so tako doživele tudi deželo ceder. Zadnji teden potovanja so se vrnile v Turčijo in se namestile v Kapadoki-ji, eni izmed najbolj slikovitih pokrajin na našem planetu.
Ob arabskem čaju in slaščicah, s katerimi nas je razveselila predavateljica, nas je spreletavalo: Čudovit svet, a »ljubo doma!«	T. T.
Kljub omejitvam je Tonespreten mizar
Od rezljanja z nožem do mizarja
Tone je že kot otrok rad z nožem rezljal palice. Palico je prijel z nogami, z rokami pa mu je uspelo držati nož in nastalo je marsikaj zanimivega. »Ko sem bil že odrasel, sem začel zahajati k mizarju Pavšku in ga z veseljem opazoval pri njegovem delu. Enkrat sem mu rekel, če bi lahko tudi jaz kaj naredil. Dovolil mi je in tako se je začelo. Pri njem in tudi še pri enem drugem mizarju sem delal kar veliko let, kolikor sem pač lahko, in za opravljeno delo sem prejel tudi plačilo. Večkrat mi je kdo od njiju rekel, da sem res neverjeten, kakšen »tišler« bi šele bil, če bi imel zdrave roke. Žal so bile to le neizpolnjene želje, sem se pa odločil, da bom doma kaj naredil tudi zase in še za koga. Kupil sem si »obelpank«, sam naredil »sekular« (namizno žago za razrez lesa) in nakupil potrebno mizarsko orodje. V hiši imam staro kredenco (kuhinjsko omaro), ki je izdelana povsem ročno, brez uporabe strojev. Takrat sem bil star 20 let,« s ponosom pove Tone in doda, da tega najbrž danes ne bi znal nihče več.
Ponosen je tudi na svojo posteljo, nočni omarici in druge dodatke v spalnici, ki so njegovo remek delo. Pohištvo je izdelano iz masivnega macesnovega lesa. »Dolgo je trajalo, da sem s svojimi rokami vse to naredil, a se je splačalo,« pove Tone, se prešerno nasmehne in doda, da naročil za kaj podobnega ne sprejema, saj bi moral naročnik predolgo čakati na izdelek, zdaj, po operaciji, pa bi bilo to tako ali tako nemogoče, saj le s težavo skrbi sam zase. Potem nam je pokazal tudi svojo delavnico, svoj avto, ki si ga je sam preuredil, da se lahko vozi. Pred operacijo se je še vozil, zdaj pa tudi avto počiva. Na uho še povejmo, da Tone nikoli ni delal vozniškega izpita in tudi nikoli ni povzro-
čil kakšne nesreče, je pa res, da se kam daleč z avtom ni peljal. Tudi policisti so ga že ustavili in ko bi moral plačati kazen, se je z avtom odpeljal na policijsko postajo v Mozirje. Ko so ga vprašali, kako je prišel, pa jim je povedal, da se je pripeljal s svojim avtom, saj peš ne bi mogel priti in plačati kazni za vožnjo brez izpita.
Človek z neizmerno energijo
V družbi s Tonetom Matkovičem je zelo prijetno. Kljub vsemu je pravi veseljak in za-
bavljač, poln domislic in humorja. Sam pravi, da ga še vedno norci bodejo in dokler bo lahko, bo takšen. Živi svoje življenje, družbo mu dela njegova psička, ki zna skoraj vse in je njegova največja prijateljica, ko je sam v svoji hiši. Pred časom je hišo tudi izoliral in jo pobarval z barvo sonca, ki izžareva tako notranjo kot zunanjo toplino. Na pročelju je tudi kapelica sv. Antona, njegovega zaščitnika. In tudi kapelico je izdelal Tone.
Tone do lani skorajda ni vedel, kaj je zdravnik, v prihodnje pa bo lahko funkcioniral le s pomočjo električnega invalidskega vozička. Denar zanj že zbirajo na MDI Žalec, kjer so oktobra organizirali dobrodelni koncert Človek človeku. Precejšen del zbranih sredstev so namenili tudi Tonetu Matkoviču za nakup vozička. Tone je nekaj dni po našem obisku
odšel v rehabilitacijski center Soča, kjer so mu povedali, kakšen voziček bi bil primeren zanj. V MDI Žalec so mu voziček nameravali priskrbeti in mu ga izročiti kot darilo ob njegovem jubileju, a so se po nasvetu strokovnjakov odločili, da počakajo, kaj bodo povedali v Soči.
»Zelo hvaležen sem vsakomur, ki mi je kdaj v življenju pomagal, še posebej pa sem hvaležen tistim, ki mi pomagajo v teh trenutkih, ko si sam res težko pomagam. Če ne bi
bilo tako dobrih ljudi, kot so Pergerjevi in Jurinčevi in še nekateri, ne vem, kako bi bilo z menoj,« še pove Tone in si z delom roke obriše solzne oči, takoj za tem pa doda: »Takšen sem od prve minute dalje in takšen bom tudi do zadnje.«
Od Toneta smo se poslovili z res prijetnimi občutki v srcu, z mislijo in željo, da bo še lahko počel tisto, kar ga osrečuje. Njegova zgodba je življenje drugačnega, a vendar enakega med enakimi, hkrati pa svetel primer, kaj lahko človek naredi, če ima voljo, željo po ustvarjanju in če kljub vsemu ljubi življenje. D. Naraglav
BUTIK
na Šlandrovem trgu 31 v Žalcu
ZA ŽENSKE,
KI SO RADE MLADOSTNE IN UREJENE.
Tel.: 03 571 73 50
Maja Drča (na sliki na skrajni desni s čajem)
Z vami že 18 let
Simona KODRI N, s. p. Rimska cesta 35 3311 ŠEMPETER Tel.: 03/700 06 30
Delovni čas: pon.-pet.: 8.-18. ure sobota: 8.-12. ure
PREGLEDI VIDA POD VODSTVOM SPECIALISTA OKULISTA ZA OČALA IN KONTAKTNE LEČE
Naročite se lahko vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure na tel: 700 06 30! Četrtek, 27. L, 24. 2. in petek, 11. 2. 2011.
Vabi vas prijazna Optika Simona
Turčija, Sirija, Libanon
Z vztrajnostjo je kos vsem izzivom
Naročnik: Jevnikar d. o. o.
Savinjčanke na Humarjevem »grobu« Modni javni debi Tanje Basle
V dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec smo si lahko prejšnji petek zvečer v organizaciji Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec in modne oblikovalke Tanje Basle iz Griž ogledali modno revijo.
Polna dvorana udeležencev od blizu in daleč je ta večer najprej uživala ob petju energične Tanje Žagar. Nastopila je tudi plesna skupina Superstar iz Gotovelj, v kateri pleše Tanjina hčerka Jona (slednja je pripravila tudi scenarij celotne prireditve), in odlični celjski instrumentalni trio, ki ga sestavljajo Gašper Piano, Dušan Knežević in Nimai Roy. Prireditev pa je povezovala Lidija Ko-celi.
Tanja Basle se z modnim ustvarjanjem ukvarja že 22 let. Njeno modno oblikovanje nima formalne osnove, saj je po poklicu gradbena tehnica. Oblikovanje mode so njene otroške sanje, sanje najstnice in uresničene sa-
Tanja Basle (desno) seje s samostojno modno revijo predstavila prvič, prav tako kot manekenka hči Žana (levo)
Tanji Bivac za izbor Femme Fatale ... in še vrsto drugih kreacij za znane osebnosti. V njenih oblačilih je tudi sedanja generacija hostes za prireditve v Domu II. slovenskega tabora Žalec, ki so svojo vlogo uspešno odigrale
la Urško Tamše, ki je z ličenjem poskrbela, da je lepota vsake od manekenk zablestela še bolj živo, in Gašperja Sedminka, ki je poskrbel za pričeske. Svoj delež k slovesnemu zaključku pa je pridal tudi njen mož Danilo Basle,
ki je vsem svojim trem ženskam, ženi in hčerama, podelil šopke. S prijetnim druženjem so ob dobrotah in prijetnih pogovorih nadaljevali v avli dvorane.
D. Naraglav
Tanja Basle z Urško Tamše in Gašperjem Sedminekom ter nekaterimi modeli
nje odrasle ženske. Sprva so bili njeni modeli punčke in plišasti medvedki, za katere je šivala modele najprej na plastičnem, pozneje na kovinskem šivalnem stroju. Potem je bila kot najstnica model sama sebi, nato pa je prišla do izraza vsa njena ustvarjalnost, morda že z rojstvom dan dar. Svojim željam je nenehno sledila. Vedno novi izzivi, ki so se pojavljali kot impulzi, kot navdih, ki pride kadarkoli in kjerkoli, pa je iz nje ustvaril izjemno modno oblikovalko.
Na prireditvi je bilo predstavljenih 20 različnih oblačil, takih za vsak dan s pridihom posebnosti, drugačnosti, drznosti, odstopanja od klasičnih vzorcev in takih za slovesne priložnosti, ki razgibajo domišljijo vsakega posameznika. Stili njenih oblačil so različni, prevladuje pa eleganca in športna eleganca. Vse to so na modni pisti poosebljale manekenke: Marika Savšek - slovenska miss univerze za leto 2010, Mirela Korač - miss univerze za leto 2009, miss univerze leta 2008 manekenka Barbara Sorčan ter Žana Basle - manekenka, študentka arhitekture, plesalka in druga Tanjina hčerka. Tanja Basle je že večkrat sodelovala pri izborih za obleko slovenske miss univerze, lani je izdelala nacionalno obleko, s katero je Marika Savšek v Las Vegasu zastopala Slovenijo, izdelala je tudi obleko
tudi na tej prireditvi.
Ob koncu modne revije je občinstvo nagovorila tudi Tanja Basle in se zahvalila vsem, ki so ji pomagali pripraviti to prireditev. Pri tem je izpostavi-
Četrtek, 17. 2. 2011, ob 20. uri
Dom II. slov.tabora Žalec
SKUPINA ZAKA’ PA NE in ANS. BRATOV POLJANŠEK
Gosta večera STANE MANCINI in RAFKO IRGOLIČ
Koncert za narodno-zabavni abonma in izven. VSTOPNICE PO 12 EUR V TIC-u ŽALEC rX vi/wr
fclAcSL	ZKŠT ŽALEC.Aškerčeva 9 a. www.zkst-zalec.si J1
SVETLANA MAKAROVIČ IN ČLANI MADŽARSKEGA CIGANSKEGA ORKESTRA SANTA
v glasebno-literarnem projektu Katalena, za glasbeni abonma in izven
Petek, 11. februar, ob 20. uri
Dom II. slovenskega tabora Žalec r Vstopnice; TIC Žalec, tel.: 710 04 34
ZKŠT ŽALEC, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si
Ekipa se je povzpela 5000 m visoko, ogledali so si tudi alpinistični muzej, del ekipe pa tudi nacionalni park Čitvan
Magda Šalamon je najverjetneje Savinjčanka, ki je bila do zdaj največkrat v Himalaji. Pot v najvišje gorovje sveta je doslej opravila že devetkrat, nazadnje novembra lani. Tokrat je s seboj popeljala tudi treking ekipo, ki so jo sestavljale Marija Orožim, Simona Brišnik, Jolanda Ušen, Tajana Vrbnjak, Fani Robič, izkušeni zdravnik na odpravah v Himalajo dr. Damjan Meško in predsednik DOPS-a (Društva za opazovanje ptic Slovenije) Rudi Tekavčič. Na poti se jim je pridružil še legenda slovenskega alpinizma Tone Škarja. Eden ud ciljev njihovega trekinga je bil obisk spominskega čortana pod goro Langtang Lirung (7225 m) in se pokloniti spominu na velikega alpinista Tomaža Humarja, ki je pred letom dni tu izgubil svoje življenje in kjer je tudi njegovo zadnje počivališče. Celotna ekipa se je tega dogodka spominjala v sredo, 12. januarja, v Domu srečanj pri cerkvi sv. Štefana na Gomilskem, kjer so spregovorili o popotovanju.
»Želja, da obiščem Tomažev spominski čorten pod goro Langtang Lirung, je v meni zorela več mesecev, zelo vesela pa sem, da se mi je bilo mogoče pokloniti njegovemu spominu s tako enkratno ekipo,« je na predavanju po-
udarila Magda Šalamon. »Po prihodu v Nepal in avtobusni vožnji do izhodišča v Šjabru Besi se je začel šele pravi treking. Po treh dneh hoje ob reki Langtang smo prišli v Kjandžin Gompo na višino 3730 m. Zaradi skrivnostnega posipa Tomaževega pepela, ko ga je gora Langtang Lirung pospremila k zadnjemu vdihu, sem bila nekoliko zaskrbljena, če bomo našli kraj njegovega počitka. V Kjandžin Gompi smo želeli od njihovega lame izvedeti, kje je ta kraj. Ampak on je bil v Katmanduju, zato smo tistega petka odšli brez navodil proti baznemu taboru pod Lang-tang Lirung. Spomini občutkov, ko se je Tomaž boril za življenje, so mi vnašali molk. Vztrajno smo se vzpenjali ob ledeniku Langtang. Ob ozki stezi, včasih skoraj izgubljeni, sem trgala suho cvetje. Dišeče in neuklonljive rastline so se združile v šopek, ki sem ga kasneje položila na kup kamenja v Tomažev spomin. Močno sem verjela, da bom lahko prižgala svečko »neustrašnemu himalajcu«. Po dobrih štirih urah hoje smo zagledali spominsko obeležje. Vsak zase smo doživeli dotik smrti, ki nikogar ne obide. Prižgala sem svečko, položila planike in pobožala spominsko ploščo, ki je bila zaradi ostrih vetrov nekoliko poškodovana. Z Jolando sva
skrbno namestili slovensko zastavo, potem smo skupaj z Damjanom in Marijo zmolili očenaš, utrnila se je solza bolečine. Tiste bolečine, ki ne more dati Tomažu toka novega življenja. Posedela sem na tleh, misel mi je jasno sporočala gibanja stvarstva, kjer ni naključij. V času njegove nesreče sem mu bila blizu. Obdana sem bila z močnimi sporočili. Malo pred nesrečo izpoved skozi pesem ob povratku iz baznega tabora pod Anapurno, moder cvet s sedmimi solzami v travi, kmalu za tem pred menoj modra vreča z njegovim truplom; na minulem trekingu pa bel golobček ob njegovem čorte-nu. /.../ Pot navzdol nas vse še bolj poveže. Rudi pove, da mu je višinomer pri čortenu kazal 4740 m višine. Začutila sem spokojnost vsega v objemu himalajskih vrhov, tudi Tomaževe duše. Skrivnost gore Langtang Lirung se mi je tako približala.«
Osemčlanska karavana je po duhovnem srečanju s Tomažem nadaljevala pot proti izhodišču. Malo pred Šjabru Besijem pa je krenila s poti in se podala v hrib proti Thulo Šjabru. »Zahteven vzpon nas je pripeljal mimo Čolangpati do kristalno čistih Gosajkun-dskih ledeniških jezer. Kljub mrazu in višini so bili pogledi polni navdušenja. Čez najvišji prelaz Laurebina na višini skoraj 5.000 metrov potrebujemo še pet dni, da se počasi spustimo mimo Gop-te, Tarepatija, Melamčigaona, Tarkegjanga in Kakanija v Melamči Pul Bazar. Slikovite vasice na grebenih so nam približale obliko in vsebino življenja Tamangov. Topli pogledi domačinov so bili nagrada za vse korake, ki so nam obogatili nekaj tednov časa in zavedanja v Himalaji. Novo, močnejše zaupanje in prijateljstvo vseh je zvabilo ob slovesu iz Nepala solze, ki so tekle kar same. Le vsak zase je začutil svoje solze, tako kot jih je spoznal tudi Tomaž Humar že na svoji prvi odpravi v Himalajo, na Ganeš 5, ko se mu je pogled odpiral v njegovo zadnjo, skrivnostno goro Langtang Lirung.«	D. Naraglav
Slovenska zastava sredi Himalaje Humarju v spomin
O ljudski pesmi, glasbi in šegah
				
	1^1 1	\ intra	w i	
	\ !	m 1	/	[-«Mi
Ob koncu so vsi nastopajoči zapeli pesem Prav lepo je pri nas na deželi
Tretja januarska sobota je bila v Preboldu v znamenju ljudske pesmi in glasbe. Zaslugo za to imajo ljudski pevci Prijatelji 6 Še iz Šešč skupaj s prof. Janušem Rasiewiczem. Letos so organizirali že sedmi mednarodni simpozij o ljudski pesmi, glasbi in šegah. V okviru projekta Ljudska pesem v Preboldu so pripravili tudi koncert s skupinami ljudskih pevcev in godcev. Z letošnjim koncertom so Prijatelji 6 Še zaokrožili 10. obletnico svojega uspešnega delovanja.
Celodnevno dogajanje je tudi letos potekalo v Dvorani Prebold. Začeli so s slovesnim odprtjem simpozija, s kratkim kulturnim programom in postavitvijo priložnostne razstave društva. Na sim-
poziju, ki je namenjen pevcem, vodjem skupin ljudskih pevcev in godcev, glasbenim pedagogom, ljudskim godcem in vodjem folklornih skupin ter vsem, ki jih to zanima, je bil letos osrednji predavatelj dr. Engelbert Logar iz Kunstuniversitiit iz Gradca. Profesor Logar je že stari znanec teh simpozijev, saj je v Preboldu že večkrat predaval. Tokrat je predaval o dveh temah. V prvi je spregovoril, kako je slovenska pesem vplivala nà nemško pesem, v drugi pa o ritmičnih posebnostih v slovenski ljudski pesmi. Predavanje je bilo zelo zanimivo, žal pa je bilo občinstvo bolj maloštevilno.
Povsem drugače je bilo na večernem koncertu, saj je bila dvorana povsem zasedena.
Tradicionalna prireditev Z ljud-
sko pesmijo in glasbo v novo leto in praznovanje 10-letnice ljudskih pevcev iz Šešč, ki jih vodi Zvone Babič, je tako znova zasijala v najlepši luči. Prireditev je vodila Nuša Dvoršek, program pa so poleg jubilantov - ljudskih pevcev Prijatelji 6 Še, ki so zapeli tudi skupaj z otroki iz preboldskega vrtca, obogatile razne pevske in glasbene skupine: Pevke treh vasi, Mešani pevski zbor KPD Šešče, Gorički Lajkoši, KUD Fran Maselj Krašnja, pevke Pušeljc iz Mozirja, -Porabske ljudske pevke z Madžarske, KUD Božo Račič Adlešiči in Harmonikarji Vrbje. Program je obogatil tudi ljudski čarodej Alojz Nemivšek. Z druženjem so nadaljevali ob bogato obloženih mizah, za kar so poskrbele gospodinje iz Šešč.	D. Naraglav
W.A. Mozart GLEDALIŠKI DIREKTOR in
G. Rossini ŽENITNA PONUDBA,
dve operni enodejanki SNG Opera in balet in SKGG
Petek, 18. februar, ob 20. uri
's/
Dom H. slovenskega tabora Žalec
TF1#ie!1F Vstopnice: TIC Žalec, tel.: 710 04 34
~~ : ‘ ZKŠT ŽALEC, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si
Obletnico počastili z jubilejnikom
Pivovarstvo v Laškem ima dolgoletno tradicijo, ki jo je v veliki meri zaznamoval tudi žalski pivovar Simon Kukec. Ob 185. obletnici pivovarstva v Laškem je pivovarna minuli mesec mesec poslala na trg posebno vrsto piva ju-bilejnik, narejeno iz hmelja sorte savinjski golding.
Kot so sporočili iz Pivovarne Laško, so zvarili samo 1.825 hektolitrov jubilejnega piva. »Jubilejnik je plod bogatega
znanja, tradicije in ljubezni do piva naših pivovarskih mojstrov, ki so pri pripravi recepture skrbno preučili bogato zapuščino svojih predhodnikov. Rezultat njihovega predanega dela je specialno svetlo pivo s 13,4 odstotka ekstrakta in višjo, 6-odstotno stopnjo alkohola. Razlikovalno prednost predstavlja nežna grenčica, ki izvira iz hmelja savinjski golding, odlikuje pa ga nežen, sladni karakter in gosta pena,«
je povedal tehnični direktor Pivovarne Laško Matej Oset.
Zgodovina Pivovarne Laško sega v leto 1825. Prvi začetniki so bili Franz Geyer, August Uhlich in Anton La-risch, zatem pa je pivovarno prevzel Simon Kukec, ki je v Laškem ustanovil prvo pivsko znamko »Termalno pivo«. Kasneje si je za ponovno odprtje laške pivovarne prizadevalo in pri tem uspelo združenje gostilničarjev. K. R.
Folklorni seminar
Udeleženci folklornega seminarja (na desni vodja seminarja Branko Fuchs)
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Žalec, ki ga vodi Marko Repnik, je v soboto organiziral folklorni seminar, ki ga je obiskalo 27 članic in članov folklornih skupin Spodnje Savinjske doline. Seminar je bil prvi v sklopu brezplačnih seminarjev, ki jih bo v letu 2011 organiziral JSKD OI Žalec.
Tako lahko marca pričakujemo seminar za zborovske dirigente, ki mu bosta sledila še gledališki in predvidoma lutkovni seminar. Predvsem slednji bo namenjen spodbujanju lutkovne dejavnosti in porasta lutkovnih skupin. Folklorni seminar je potekal v prijetnem vzdušju avle Doma II. slo-
venskega tabora Žalec, vodil Po izjemno dobrih odzivih pa ga je Branko Fuchs, ki je udeležencev seminarja lah-
bil v prejšnji sezoni v vlogi strokovnega spremljevalca za področje odrasle folklore.
ko sklepamo, da je bil izveden odlično, predvsem pa zelo strokovno. T. Tavčar
MATJAŽ JAVSNIK in IMPR0V0KAT0RJI,
komedija, KUD Reporter Milan
i H
Sreda, 9. februar 2011, ob 20. uri
Dom II. slovenskega tabora Žalec
ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9a, www.zkst-zalec.si
C
Folklorna skupina KUD Grifon Šen vabi v svoje vrste nove člani
Pridružite se nam, če radi plešete, poj ali igrate kakšen instrument.
Pridite na razgovor v ponedeljek, 31. januarja 2011, ob 18. uri v avlo Hmeljarskega doma v Šempetru.
Za dodatne informacije pokličite 031 252 004. Prisrčno vabljeni!
POČITNIŠKE UsTvARJALNlCE V EKOMUZEJU
HMELJARSTVA IN PIVOVARSTVA SLOVENIJE
Od 21. do 25. 2. 2011 med 9.00 in 11.00
Ponedeljek: Recikliranje odpadnega materiala v čudovite izdelke
Torek: Oblikovanje nakita iz naravnih materialov §reda: Zelišča zale hmeljske princese Četrtek;, Izdelovanje mozaikov na temo hmelja Petek: Šivanje lutke Hmeljka, hmeljskega Starešine in princese
Prispevek za porabljen material 1 EUR/delavnico.
Informacije: TIC Žalec, tel.: 710 04 34
- I	j,
. ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9a, 3310 Žalec
Nagradna križanka
Rešitev križanke, objavljene v decembrski (2010) številki Utripa: ČAS-JE-ZLATO-IN-DOBRO-MESO-KAKOVOST-TRADlCIjA-BOGAlA-lZBiRA-KVALITETNA-PRIPRAVA-MEšA-ZA-PRODAjO.
Izžrebani nagrajenci: !.. Katja Laznik, Zabukovica 10, Griže; 2. Metka Vočko, Sončna ulica 13, Šempeter; 3. Danica Rožanc, Kapla 13, Tabor.
Nagrajenci prejmete nagrade v trgovini Mesarstvo Čas, Čas Ervin, s.p., Savinjska cesta 77, Žalec.
Pokrovitelj križanke, ki jo objavljamo v tej številki je, KAVARNA VERONIKA BRASLOVČE, Sitra, d.o.o., Gomilsko 10 a, 3303 Gomilsko. Vrednost nagrad je 20,86 €, 12,52 € in 8,35 €.
Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah v uredništvu Utripa, Aškerčeva 9 a, Žalec, do 10. februarja 2011.
motivacijska
DarYOGfl
UVODNA BREZPLAČNA VADBA
v četrtek, 27. januarja in 3. februarja 2011 in petek, 28. januarja in 4. februarja 2011
za ZAČETNI 4-mesečni tečaj (trajanje od februarja 2011 do maja 2011) ob 16:30,18:00 in 20:00 uri
V ŽALCU, EDINA center za sprostitev in naravno zdravljenje, Tomšičeva ulica 15, Žalec
Da rezervirate mesto za brezplačno uvodno vadbo pokličite 040 842 771 www.daryoga.si
avtor
JANEZ
KORENT
NAJVIŠJA
GORA
NASVETU
(MOUNT)
DELAVKA
V
OTROŠKEM
VRTCU
ZVOK, TON
EDGAR
DEGAS
STAROGR.
OBREDNA
PESEM
UTRIP
SLIKARKA
PLE-
STENJAK
PLAT
risba
KIH
KRAJ V OBČINI ŽALEC
IT.
FILMSKA
IGRALKA
(SOPHIA)
MESTO V ŠPANIJI ZAHODNO OD MALAGE
UPRAVIČENEC DO DEDIŠČINE
GR. BOG. MODROSTI
SLAVILNA
PESEM
KDOR
VLADA
IZDE-
LOVALEC
OKENSKIH
NAVOJNIC
KRAJ V OBČINI VRANSKO
HRVAŠKI
KIPAR
(GRGA)
SL. NOVINAR IN HIMALAJEC (ZORAN)
JOŽE
PLEČNIK
ABELOV
BRAT
VEČNI
POPOTNIK
ČUTNO
ZADOVO-
LJEVANJE
SL.
GLASBENIK
(LOJZE)
SLOVESNA
ZAOBLJUBA
GLED.
IGRALEC
CAR
PLOD
AM. FILM. IGRALKA (HEDY)
NEVARNA
BOLEZEN,
KARCINOM
SUROVINA ZA PLATNO
ZDRAVILIŠČE PRI ANKARANU
OSNOVNA
DOLŽINSKA
MERSKA
ENOTA
ASTMA
POLITIK
HAMMAR-
SKJÖLD
KOŽA Z LASMI, INDIJANSKA TROFEJA
PREDNIKI
ITALIJANOV,
ITALCI
SL. PISEC (DANILO)
SL. OBMORSKO MESTO
VEK,
STOLETJE
MARIJA
(ANGL.)
SL.
ODBOJKAR
POLJ. LIT. ZGODOVIN.
NEKD. ZUNANJI MINISTER ZDA(DEAN)
NEKD. KIT. DRŽAVNIK
ANG. PEVEC (CHRIS)
ARGENTIN.
TENORIST
(JOSE)
FOTO-
GRAFIJA
JADRANSKI
OTOK
ŠTEFAN
SEME
IGRALKA
THURMAN
EDI
ŠELHAUS
VELIKA
OPICA
UROŠ
ROJKO
VRSTA
MOTOCIKLA,
KOTAČ
SREDNJEVEŠKO KRALJESTVO BURGUNDIJA
TILEN
ARTAČ
DEFEKT,
NAPAKA
KRAJ OB SAVINJI
RIHARD
JAKOPIČ
PAZNIK, KI SKRBI ZA RED
ČAROVNIK,
FAKIR
VINSKI
KAMEN,
SODOVEC
UTRIP
PRISTANIŠČE V ČILU
SREDIŠČE
GORENJSKE
LUKANA
SEVERU
IZRAELA
Nagradna križanka
Pokrovitelj križanke, ki jo objavljamo v tej številki je, Inštitut LIBERA, Darja Kropivšek s.p., Ojstriška vas 41, 3304 Tabor.
Vrednost nagrad je 20,86 €, 12,52 € in 8,35 €.
Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah v uredništvu Utripa, Aškerčeva 9 a, Žalec, do 10. februarja 2011.
Lovski blagor za Fredija Cizeja
Zelena bratovščina skupaj že desetič
»Lovski blagor,« je ob tem dejal Janez Šumak, Fredi Cizej pa se mu je zahvalil: »Lovska hvala!«
Na območju Lovske družine Braslovče, ki v okviru koncesijske pogodbe z Republiko Slovenijo gospodari z divjadjo na okrog 5040 hektarjev lovne površine, je kar nekaj divjih prašičev, ki povzročajo veliko škodo na poljščinah. V Lo-vskogospodarskem načrtu, ki ga vsako leto predpiše Zavod za gozdove Slovenije oziroma izpostava za posamezno lovsko upravljavsko območje, je presežek divjih prašičev predviden za odstrel.
Za lansko leto je bil v lovsko-gospodarskem načrtu za IX. sa-vinjsko-kozjansko lovsko upra-
vljavsko območje, v katerega sodi tudi LD Braslovče, minimalni odstrel 270 divjih prašičev in med njimi tudi 13 merjascev. Enega od teh je uplenil Fredi Cizej iz LD Braslovče.
»Lovskogospodarski načrt je potrebno spoštovati in realizirati z minimalnim odstopanjem. V vidu gospodarjenja oziroma gojitvenih del v lovišču imamo tudi preprečevanje škod na kmetijskih površinah, zaradi katerih se dogovarjamo z lastniki zemljišč. V okviru ukrepa za preprečevanje škode je LD Braslovče pomagala postaviti in sofinancirati elektronske pašne aparate ter

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
Izpostava Žalec
IZOBRAŽEVANJA KMETIJSKE SVETOVALNE SLUŽBE
KGZS, KGZ Celje, Izpostava Žalec, februarja In marca organizira naslednja izobraževanja:
31.1. 2011 sejna soba Občine Tabor ob 10.00
Znanje in občutek sta temelj za uporabo učinkovitih mikroorganizmov v živinoreji in rastlinski pridelavi (Iztok Šajtegl, Maja Klemen Cokan).
2. 2. 2011 sejna soba KZ Šempeter ob 10.00
Kaj moramo vedeti s področja davčne zakonodaje in pisanja računov za dopolnilno dejavnost na kmetiji (Anka Luskar, Andreja Žolnir).
4. 2. 2011 kmetije Gorišek Brodar, Goršek-Vengust in Dolinar-Vedenik ob 13.00
praktični prikaz potrebnih tehnoloških znanj za pečkarje - zimska rez jablan v intenzivnih nasadih; KOP IPS (Zlatka Gutman Kobal, Andrej Soršak).
9. 2. 2011, sejna soba Občine Tabor ob 10.00
Insekti v hlevih, odpadne vode na podeželju, posodobitve na kmetijskih gospodarstvih s pomočjo javnih razpisov; KOP REJ (Peter Pšaker,Helena Prepadnik, Darija T. Švikart).
18. 2. 2011 sejna soba KZ Braslovče bo 10.00
Pridelovanje žit v poljedelskem kolobarju - osnove tehnologije pridelave krušnih žit, varstvo in ekonomika pridelave; KOP IPL (Iris Škerbot, Igor Škerbot in Darija T. Švikart).
16. 2. 2011 sejna soba KZ Polzela ob 10.00
Preusmeritev kmetije iz konvencionalne ali integrirane v ekološko in preusmeritveni načrt, reja živali na ekoloških kmetijah;
Kmetovanje v skladu s pogoji za varstvene pasove na vodovarstvenih območjih; KOP EK VVO (Mitja Zupančič).
4. 3. 2011 dvorana KZ Petrovče ob 10.00
Kompostiranje organskih odpadkov z vključitvijo ravnanja s hmeljevino in hmeljsko vrvico; KOP IPL (Irena Friškovec, Peter Pšaker).
9.	3. 2011 kmetija Vilija Čremožnika, Dobrič 16, Polzela, ob 9.00
Oskrba travniških sadovnjakov - predavanje in prikaz;
Različne možnosti predelave sadja iz travniških sadovnjakov;
Dopolnilne dejavnosti - trženje sadja in izdelkov iz travniških sadovnjakov; KOP TSA
(Zlatka Gutman Kobal, Andrej Soršak, Blaž Germšek, Andreja Žolnir).
10.	3. 2011 dvorana KZ Gotovlje ob 10.00 Pridelava sončnic v kolobarju; KOP IPL (Igor Škerbot).
Vabimo vas tudi na predavanja za izvedbo uveljavljanja ukrepov kmetijske politike za leto 2011, ki bodo veljala tudi za KOP-izobraževanje. Predavanja bodo potekala podobno kot v preteklih letih, in sicer po naslednjem razporedu:
21.	2. 2011 ob 10.00 v sejni sobi KZ Braslovče
22.	2. 2011 ob 10.00 v Gasilskem domu Trnava
23.	2. 2011 ob 10.00 v sejni sobi KZ Šempeter
24.	2. 2011 ob 10.00 v dvorani KZ Petrovče 28. 2. 2011 ob 10.00 v sejni sobi Občine Tabor
1.	3. 2011 ob 10.00 v sejni sobi KZ Polzela
2.	3. 2011 ob 10.00 v dvorani KZ Gotovlje
3.	3. 2011 ob 10.00 dvorana KZ Savinjska dolina v Preboldu
3.	3. 2011 ob 19.30 v Gasilskem domu Latkova vas
4.	3. 2011 ob 10.00 v Kulturnem domu Vransko
preko 40 kilometrov električnega pastirja za ograditev njiv -predvsem na območju Letuša in Braslovč ter v smeri Braslovče-Žovnek proti Šmatevžu,« nam je povedal Janez Šumak - lovski čuvaj in izkušen vodnik psa kr-vosledca za iskanje zastreljene divjadi, ki je uspešno opravil svojo nalogo tudi ob ustrelitvi 150 kg težkega merjasca, ki je lani povzročal škodo na njivah okrog Žovneškega jezera. Nadaljevanje njegovega početja mu je preprečil Fredi Cizej, ki je žival že dalj časa zasledoval, jo ustrelil in se s tem vpisal med lovske tovariše tudi kot uplenitelj zrelega merjasca, kar je želja vsakega lovca.	D. Naraglav
Peka klobas za pravo lovsko malico
3. JAVNI RAZPIS ZA UKREP POSODABLJANJE KMETIJSKIH GOSPODARSTEV ZA LETO 2010 ZA NALOŽBE NA PODROČJU RASTLINSKE PRIDELAVE
31. 12. 2010 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano objavilo 3. javni razpis za ukrep Posodabljanje kmetijskih gospodarstev za leto 2010 za naložbe na področju rastlinske pridelave - na področju sadjarstva, vinogradništva, hmeljarstva, vrtnarstva, poljedelstva in semenskega materiala kmetijskih rastlin.
Javni razpis je odprt od 1. januarja 2011 do vključno dne 15. marca 2011.
Stopnja pomoči znaša od 30 do 60 odstotkov upravičenih stroškov, odvisno od vrste stroškov in lege kmetije. Pri nakupu kmetijske mehanizacije znaša delež podpore od 30 do vključno 40 odstotkov priznane vrednosti naložbe. Predmet podpore:
-	so naložbe v druge objekte in pripadajočo opremo za pridelavo kmet. proizvodov, kamor spadata tudi ureditev nasadov trajnih rastlin pri vrtninah (beluši, artičoke ipd.) ter ureditev drevesnic, trsnic, oziroma matičnih nasadov pri pridelavi okrasnih rastlin in grmovnic ter semenskega materiala kmetijskih rastlin. Gre lahko za novogradnjo, rekonstrukcijo ali investicijsko vzdrževalna dela. Pri objektih za obiranje, skladiščenje in sušenje hmelja je upravičen strošek le nakup ofeiralnega stroja za hmelj;
-	so naložbe v objekte in pripadajočo opremo za shranjevanje kmetijske mehanizacije, namenjene za lastno primarno pridelavo na kmetijah in izvajanju storitev s kmetijsko mehanizacijo;
-	so naložbe v nakup in postavitev rastlinjakov, novogradnja steklenjakov, plastenjakov, tunelov; _
-	je nakup kmetijske mehanizacije in strojne opreme, namenjene lastni primarni kmetijski pridelavi, vendar kmetijska mehanizacija in strojna oprema ne smeta biti prevladujoča naložba, kar pomeni, da v skupni vrednosti vseh načrtovanih naložb predstavljata manj kot 50 % celotne investicijske vrednosti v okviru iste vloge (v okviru tega razpisa je vlagatelj upravičen do nakupa samo enega traktorja, pri tem mora biti izpolnjen pogoj, da kmetija ni pridobila podpore za nakup kmetijskega traktorja od 1. 5. 2004);
-	ie nakup zemljišč, ki ne presega 10 % vrednosti celotne naložbe:
-	ie tudi prva postavitev oz. prestrukturiranje sadovnjakov in oljčnikov (naprava nasada, nakup mrež proti točil:
-	ie prva postavitev oz. prestrukturiranje hmeljišč:
-	ie nakup in postavitev mrež proti toči v sadovnjakih, vinogradih, v nasadih trajnih rastlin, pri pridelavi vrtnin, okrasnih rastlin, zelišč:
-	ie naložba v izvedbo agromelioracijskih del na kmetijah:
-	ie naložba v namakalno infrastrukturo na kmetijah, vključno z namakalno opremo in gradnjo pripadajočih vodnih virov:
-	so naložbe v novogradnjo ali rekonstrukcijo objektov oz. prostorov in nakup pripadajoče opreme za pridobivanje energije iz obnovljivih virov za potrebe kmetijskega gospodarstva:
-	so naložbe v novogradnjo ali rekonstrukcijo cestne in vodne infrastrukture na kmetijskih gospodarstvih.
Do podpore so upravičeni stroški naložb, ki so nastali od datuma zaprtja razpisa do dokončanja naložbe oz. najpozneje do 30. 6. 2015, to velja za vse vrste naložb razen za nakup kmetijske mehanizacije in strojne opreme. Za nakup kmetijske mehanizacije in strojne opreme pa velja, da lahko strošek nastane od datuma izdaje odločbe o dodelitvi sredstev.
Ob oddaji vloge morajo biti izpolnjeni splošni vstopni pogoji kot podrobnejši pogoji glede na posamezno vrsto upravičenih naložb oziroma sektor primarne kmetijske pridelave.
Vloge, ki so popolne, vsebinsko ustrezne in izpolnjujejo vse pogoje, bodo ocenjene na podlagi meril za pridobitev spodnje vstopne meje točk, ki za ta javni razpis znaša 32 točk, od tega vsaj 20 točk iz naslova ekonomskih meril. Med vlogami, ki presežejo vstopno mejo točk, se izberejo tiste, ki dosežejo _ višje število točk.
Prav tako mora vsak vlagatelj, ki prejme sredstva, izpolnjevati splošne obveznosti in druge obveznosti pet let po zadnjem izplačilu sredstev. Obveznosti so tudi vodenje evidenc, zagotavljanje enakega obsega kmetijskih zemljišč, vodenje knjigovodstva po FADN-metodologiji.
Vse pogoje in obveznosti si lahko preberete na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ali pa se oglasite na izpostavah vaše kmetijske svetovalne službe, kjer boste skupaj s svetovalcem pregledali razpisno dokumentacijo.
Naj še enkrat opozorim, da je zadnji rok oddaje vlog 15. 3. 2011 in da se vsi, ki razmišljajte o investiciji, čim prej oglasite na žalski izpostavi kmetijsko svetovalne službe.
Darja Jeriček, svetovalka za razvoj podeželja KGZ CELJE
Pri Dvorcu Novo Celje se je v soboto, 8. januarja, na tradicionalnem ponovo-letnem lovu zbralo okrog osemdeset lovcev in nekaj gostov. Poleg lovcev lovskih družin Griže in Žalec tudi lovski tovariši iz nekaterih drugih slovenskih lovskih družin. Tokratno druženje je bilo že deseto po vrsti.
Na znak roga vodje novoletnega lova Janka Steberria-ka, predsednika LD Žalec, so se lovci in gostje postavili v zbor, nato pa so prisluhnili navodilom, katero divjad bodo lovili in kako bo potekal lov. Udeležence lova sta v nadaljevanju pozdravila predsednik LD Gozdnik Griže Iztok Malis in župan Občine Žalec Janko Kos. Organizacijo lova, ki se ga je po besedah Janka Stebernaka udeležilo rekordno število udeležencev, je pohvalil tudi novi predsednik Savinjsko--kozjanske zveze lovskih družin Celje in član LD Olj-
ka Šmartno ob Paki Avgust Reberšak.
Izpred dvorca so se lovci podali na območje Savinje, v bližino podjetja Nivo, od koder so krenili proti čistilni napravi v Kasazah. Področje je poraščeno z drevjem, grmovjem in drugim podra-stjem in zagotavlja dobre življenjske pogoje najrazličnejši nizki in predvsem pernati divjadi. Tudi tokrat so nekaj dni pred lovom na to območje spustili fazane, pripeljane iz gojišča, z namenom, da osnovno število ne bi bilo ogroženo.
Tudi tokrat so lahko lovili le fazane, lisice in race. Boginja lova Diana jim je naklonila 36 fazanov in štiri race, lisice pa tokrat nobene ni bilo na spregled. Ob vrnitvi so nadaljevali s prijetnim druženjem ob velikem tabornem ognju. Za glasbo pa je poskrbel harmonikar in novopečeni lovec Branko Knez.	D. Naraglav
Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije vabi na
tradicionalni 48. seminar o hmeljarstvu z mednarodno udeležbo, ki bo potekal 3. in 4. februarja 2011 v Portorožu, v Grand Hotelu Metropol
Na letošnjem seminarju se bomo posvetili aktualnim temam o hmeljarstvu in posredovanim pobudam hmeljarjev. Osrednje teme seminarja bodo žlahtnjenje hmelja, ekonomika pridelave in varstvo hmelja. Kot novost bodo letos predstavljene izkušnje in praksa hmeljarjev na področju strojništva. V želji po zavarovanju in prepoznavnosti našega hmelja v svetu bomo predstavili tudi, kako pristopiti k EU zaščiti geografskega porekla. Seminarju se bodo pridružili predstavniki ministrstev in nevladnih organizacij in tudi ugledni strokovnjaki iz ostalih evropskih hmeljarskih dežel. V sklopu seminarja bomo ob uradno vodeni pokušnji piva ocenjevali pivo, zvarjeno iz novih slovenskih križancev hmelja.
V dveh dneh se boste seznanili z zanimivimi in s koristnimi temami, vključili v konstruktivne razprave, poskrbljeno pa bo tudi za prijetno druženje.
Kot novost lahko v okviru seminarja opravljate tečaj iz varstva pri delu in tečaj požarne varnosti, za kar se morate prijaviti pred seminarjem.
Želimo si, da si boste tudi tokrat vzeli čas in se udeležili seminarja. Od vseh nas je odvisno, kako bomo s skupnimi idejami in podanimi rešitvami oblikovali prihodnost slovenskega hmeljarstva.
Vse informacije so vam na voljo tudi na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu ali na tel. št. 03/712 16 00 oziroma na spletni strani www.ihps.si.
Vljudno vabljeni!
Žalostni smo, da smo te izgubili, bogu smo hvaležni, da smo te tako dolgo imeli.
ZAHVALA
Zapustila nas je naša draga mama in oma
ŠTEFANIJA DREV - DREVOVA OMA
iz Drešinje vasi 46 b (9. 12.1922-5.1.2011)
V najtežjih trenutkih nismo bili sami, zato smo iz srca hvaležni vsem, ki ste kakor koli pripomogli, da je bilo njeno zadnje slovo lepo in spoštljivo in da jo boste skupaj z nami ohranili v najlepšem spominu.
Žalujoči: vsi njeni, ki jo bomo močno pogrešali
Odhoda najdražjih ni moč preboleti, v sebi resnici ne da se verjeti.
Celo, ko resnica ti v dlani leži, jo ves čas zanikaš, ker bridko boli.
ZAHVALA
ob boleči in nenadomestljivi izgubi mame, sestre, babice, prababice, tašče in tete
LEOPOLDINE - POLDKE MIKLAVC
iz Zabukovice 80 (5. 11. 1929-5. 1. 2011)
V najtežjih trenutkih nismo bili sami, zato se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so nam kakor koli stali ob strani, nam pomagali, darovali, nas tolažili, sodelovali in pripomogli, da je bilo njeno zadnje slovo spoštljivo in nepozabno. Vsem, ki so jo skupaj z nami pospremili na njeni zadnji poti, iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni, ki jo zelo pogrešamo
Življenje je kot knjiga, za listom list, za dnevom dan, nihče ne ve, kdaj bo končana zadnja stran.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, brata, svaka in strica
SREČKA KRAJNCA
iz Vrbja
(6. 11. 1925-16. 12. 2010)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in bivšim sodelavcem za izrečena sožalja, tople besede tolažbe, za darovano cvetje in sveče ter gospodu župniku za opravljen obred. Posebno se zahvaljujemo govornikoma gospodu Banku in gospodu Jožetu Kraglu za tople besede slovesa in pevcem za lepe in sočutno odpete pesmi. Hvala pogrebni službi Ropotar za opravljeno storitev.
Žalujoči: vsi njegovi
Zahvale za februarsko številko Utripa sprejemamo do 14. februarja 2011 oziroma do zapolnitve strani v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec (Dom II. slovenskega tabora Žalec). Tel.: 03/712 12 80.
Utrip Savinjske doline izdaja Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec (v Domu 11. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, faks: 03/712 12 76, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net.
Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Tone Tavčar; tajnica uredništva: Karmen Vodovnik; lektorica: Nina Markovič Korent; oblikovanje in prelom: Multiprojekt, d. o. o., Maribor; tisk: SET, d. o. o., Ljubljana-Polje. Naklada: 13.400 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.
Poslovni čas uredništva je od ponedeljka do četrtka od 8. do 11. ure in od 13. do 15. ure, ob petkih pa od 8. do 11. ure. Informacije in rezervacije tudi na tel. št.: 712 12 80, faks: 712 12 76, zkst.utrip@siol.net, www.zkst-zalec.si/utrip.
POGREBNA SLUŽBA BRITOVŠEK Matjaž Britovšek, s.p.
'	'	' ii	■ i——....i
-	pogrebne storitve
-	čiščenje in dezinfekcija prostorov
Pongrac 60, 3302 Griže	GSM: 070/826-323
PE GRIŽE, Griže 50a, 3302 Griže	040/721-827
Vsa toplina njenega srca in vsa njena ljubezen ostajata za vedno z nami...
V SPOMIN
17. januarja je minilo šest let, odkar nas je za vedno zapustila naša ljubljena mama in stara mama
TEREZIJA VENGUST
iz Hramš
Kogar imaš rad, nikoli ne pozabiš, spomini so tisti, s katerimi se tolažijo naša srca. Hvala vsem, ki ste jo skupaj z nami ohranili v najlepšem spominu, obiskujete njen grobek in prižigate svečke.
Sin Zoran z ženo Jožico, vnuka Marjan in Martin z družino
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene in mame
LJUDMILE
MUZLOVIČ - MILICE
se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani.
Zahvaljujemo se patronažni službi ZD Žalec, zdravnikom in osebju kardiološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje, JKP Žalec, pogrebni službi Morana, cvetličarni Zvonček in vsem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče.
Mož Boris in hčere Ljudmila, Diana in Stella
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi moža, atija, starega atija in dedija
MIŠA HORVATA
iz Migojnic
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih zadnjega slovesa stali ob strani, nam izrekli sožalja, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Iskreno zahvalo izrekamo pogrebni službi Ropotar za opravljene storitve in govor, gotoveljskemu župniku gospodu Zemljaku za opravljen cerkveni obred in Godbi Liboje za odigrane žalostinke.
Še enkrat vsem prisrčna hvala.
Žalujoči: žena Silva, sin Miran z družino, hčerka Vlasta z družino, bratje in sestre iz Hrvaškega Zagorja
NAGROBNI SPOMENIKI
Kamnoseštvo Marjan Amon iz Šmartna v Rožni dolini vam nudi 15 % popust na plačilo z gotovino.
MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE.
Naročila na GSM: 041 611 087
Kamnoseštvo Marjan Amon s.p., Slatina v Rožni dolini 9 A, Šmartno v Rožni dolini
ZAHVALA
Prerano si odšel od nas, radi smo te imeli, naš dragi mož, oče, tast in dedi
FRANC ČRNJAVIČ
iz Pongraca
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga skupaj z nami pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala Godbi Zabukovica za odigrane žalostinke, pogrebni službi Britovšek, govorniku za lepe besede slovesa, gospodu župniku za opravljen obred in velenjskim rudarjem za sprevod na zadnji poti.
Iskrena hvala vsem.
Žalujoči: vsi njegovi
Ljubezen, delo in trpljenje bilo je tvoje življenje.
Ostali so sledovi pridnih rok.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, ata, brata in strica
IVANA STROŽIČA st.
iz Črnega Vrha (22. 12. 1930-2. 1.2011)
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče, darove za cerkev in svete maše. Zahvala pogrebni službi Ropotar za obred, gospe Ivanki za izrečene besede ob slovesu in Savinjskemu oktetu za odpete pesmi. Hvala osebni zdravnici dr. Centrih Cetina in osebju Bolnišnice Topolšica ter župnikoma za opravljen cerkveni obred.
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
Ostajaš v naših srcih!
V SPOMIN
25. januarja je minilo 5 let, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, očka, sin in brat
ROBERT PERKO
iz Arje vasi
Hvaležni smo vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečke in se spomnite nanj.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mame, babice, prababice
TEODORE HERODEŽ
iz Trnave 2
(11.11. 1920-18.12. 2010)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše.
Žalujoči: vsi njeni
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice in tašče
ZOFIJE MOGEL
iz Podgorja pri Letušu 15 (19. 5. 1913-4. 12. 2010)
se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče in za svete maše.
Hvala pogrebni službi Morana, gospodu župniku za opravljen obred,
pevcem, govorniku in zastavonošema.
Žalujoči: vsi njeni
V SPOMIN
21. januarja je minilo deset let, od kar je po hudi bolezni tiho odšla od nas naša draga žena, mamica in orna
CVETKA FARČNIK
iz Petrovč 65, Petrovče
Hvala vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem grobu, ji prižigate svečke in darujete cvetje.
Vsi njeni najdražji
ZAHVALA
Ob mnogo prerani izgubi našega ljubega
JOŽETA SANDE
iz Kasaz
se zahvaljujemo osebju ZD Žalec in Splošne bolnišnice Celje, župniku gospodu Planincu za opravljen obred in vsem, ki ste se na dan pogreba poslovili od njega.
Dragi naš Dedi, zdaj mirno tam nekje počivaš brez skrbi in bolečin, med nami pa ostal bo vedno nate prelep in živ spomin.
Tvoji: žena Silva in hčerki z družinama
V SPOMIN
17. januarja je minilo leto dni, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in dedi
VIKTOR SKORNŠEK
iz Šešč 83
(1.11. 1936-17. 1.2010)
Nismo te znali ceniti, moral si umreti, da smo to občutili.
Ostalo je le boleče trpljenje in lepi spomini.
Hvala ti za 44 let lepega življenja.
Zakaj si odšel, tako prazen in pust je dom brez tebe?
Žena Milka in vsi tvoji, ki te zelo pogrešamo
POGREBNA SLUŽBA in CUETLIČARNA
MORANA
Aleksander Steblovnik s. p.
Parižlje 11 /c, Braslovče	Šlandrov trg 42, Žalec
Tel : 03/700 06 40 Tel.: 03/571 73 00 Mbt.: 041/672 115 in 041/536 408
www.pogreb-morana.si
V SPOMIN
7. januarja 2011 je minilo leto, odkar ni več med nami naše drage sestre, tete, botre in svakinje
JOŽICE PEČOVNIK
iz Zg. Gorč 5, Braslovče
Hvala vsem, ki ji prižigate svečke in postojite ob njenem grobu ali se z lepo mislijo spominjate nanjo.
Vsi njeni
ij se spočij, izmučeno srce, j se spočijte, zdelane roke, rte so utrujene oči, toja drobna lučka še brli.
ZAHVALA
Ja sveti večer se je tiho poslovila in odšla v večnost naša draga žena, sestra, teta in botra
KRISTINA - TINKA STERGAR
z Reške ceste 42, Prebold (24. 11. 1924-24. 12. 2010)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku.
Zahvaljujemo se osebju Doma ostarelih Zimzelen Topolšica in Domu upokojencev Polzela ter vsem, ki ste ji poklonili svoj dragoceni čas in jo tudi obiskovali.
Hvala župniku gospodu Ratajcu za lepo opravljen obred in lep govor ob slovesu.
Hvala vsem za cvetje, sveče in za svete maše ter darove za obnovo cerkve.
Hvala za molitve ob slovesu.
Hvala cerkvenim pevcem, pevcem Svoboda Prebold, gospodu Šalamonu za lep govor in pogrebnima službama Britovšek in Ropotar.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Zelo jo bomo pogrešali.
Mož Miha, sestri Mimica in Cilka, nečakinje in nečaki ter ostalo sorodstvo
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas, zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih še živiš.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, sina, očeta, starega očeta in tasta
VINKA JELENA
iz Tabora
(21. 3. 1953-15. 11. 2010)
se zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku in ga boste ohranili v lepem spominu.
Žalujoči: vsi, ki smo ga imeli radi
V SPOMIN
Mineva leto dni, odkar smo se žalostni in z bolečino poslovili od vaju, draga mami in ati
o		
		
' /-jk j		
		\ nMr
		
FANIKA	in	LUDVIK
DIVJAK
iz Šempetra
(02. 11. 1930-18. 01. 2010)	(06. 08. 1925-16. 02. 2010)
Mami in ati, tako zelo vaju pogrešamo.
Spomin na vaju bo večen.
Vajini najdražji: Marjanca, Ludvik in Vojko z družinami
Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči, a čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš.
ZAHVALA
V 65. letu nas je zapustil dragi mož, oče, tast, stari ata
IVAN VASLE
s Ponikve pri Žalcu 33 (13. 9. 1946-20. 12. 2010)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče.
Hvala osebju Splošne bolnišnice Celje, dežurni službi ZD Žalec in patronažni sestri Poloni Polavder.
Hvala pogrebni službi Usar, častni straži in rudarski godbi Premogovnika Velenje.
Zahvaljujemo se sodelavcem HTZ in sodelavcem kolektiva GORENJE, hvala tudi govornikoma gospodu Dragu Kolarju in gospe Roziki Jelen, pevcem, praporščakom, gospodu župniku za opravljen cerkveni obred in pogrebni službi JKP Žalec.
Žalujoči: žena Magda, sin Janko, hčerki Jožica z možem Vilijem in Andreja z možem Jankom, vnuki Tadej, Nejc in Gašper
Tako težko je dojeti, da te več ne moremo objeti.
Pustil si lepe nam spomine, večno zdaj so živi v nas.
V SPOMIN
DRAGO LANIŠNIK
iz Braslovč
(27. 11. 1952-24. 1.2009)
Minili sta dolgi dve leti, odkar te je kruta bolezen premagala in te nam vzela.
Ko zaželimo tvoje si bližine, gremo tja, na tisti kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da od tam vrnitve ni.
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem preranem grobu.
Njegovi najdražji
Zahvale za februarsko številko Utripa sprejemamo do 14. februarja 2011 oziroma do zapolnitve strani v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec (Dom II. slovenskega tabora Žalec). Tel.: 03/712 12 80.
Je čas, ki da.
In je čas, ki vzame.
Pravijo, daje čas, ki celi rane.
Inje čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine...
ZAHVALA .
Ob boleči izgubi dragega očeta, ata, brata in strica
ANTONA UPLAZNIKA
iz Kasaz
(6. 12. 1935-29. 12. 2010)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče.
Posebna hvala dežurni službi ZD Žalec, gospe dr. Pavli Zalokar Rode in gospodu zdravstvenemu tehniku Primožu Slakanu za hitro in čuteče nudeno pomoč.
Iskrena hvala gospodu župniku Jožetu Planincu za opravljen obred, gospe Ivanki Ropotar za izrečene besede slovesa, Godbi Liboje, Savinjskim rogistom in trobentaču za zaigrane žalostinke ter pevcem Idila za zapete pesmi. Hvala pogrebni službi Ropotar in gospodu Steblovniku za opravljene storitve.
Vsem in vsakemu posebej hvala, da ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Vsi, ki radijih imamo, nikoli ne umrejo, le v nas se preselijo in skupaj z nami naprej živijo.
v SPOMIN
11. februarja bo minilo dve leti, odkar nas je zapustila draga mama, stara mama, prababica in tašča
ANGELA ŠIBILA roj. GERMADNIK
iz Matk 74
Hvala vsem, ki pomislite nanjo in jo ohranjate v lepem spominu.
Vsi njeni
"Kako bi dihal rad, poslušal, gledal, sedel med vami, k'tern vmes povedal."
(O. Župančič)
ZAHVALA
30. decembra smo se na pokopališču v Podkraju poslovili od dragega moža, očeta, dedka in pradedka
STANETA TOPORIŠA
iz Migojnic 82 (30. 4. 1934-27.12. 2010)
Iskrena hvala sosedom, prijateljem, sorodnikom in znancem za izražena sožalja, darovane sveče in tolažbo v težkih trenutkih ter spremstvo na 'njegovi zadnji poti. Hvala sosedu Martinu za ganljive besede slovesa in šempetrskim pevcem upokojencem za pevsko slovo. Posebna zahvala prijateljema Tonetu in Mirku.
Žena Ivanka in vsi njegovi
® 03/712 12 80
El
zkst.utrip@siol.net
POGREBNE STORITVE
ROPOTAR Ivan, s. p.
Starovaška 12, 3311 Šempeter Tel: 03/700 14 85, GSM: 041 613 269, 041 748 904 Na voljo in PE CVETLIČARNA FLORA smo vam ob IN DARILNI BUTIK katerikoli uri Rimska c. 77, Šempeter, tel.: 03 700 16 93
IZDELAVA ŽALNIH IN SVEČANIH ARANŽMAJEV PRODAJA REZANEGA CVETJA IN LONČNIC DARILNI PROGRAM ZA VSE PRILOŽNOSTI VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ in OSKRBA GROBOV
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite.
Pomislite, kako trpela sem in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame in tašče
MARIJE - OLGE ROTER
(2. 3. 1935-11.12. 2010)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena pisna in ustna sožalja, darovane sveče, svete maše in za darovana sredstva.
Iskrena hvala gospodu župniku Milanu Gosaku za lepo opravljen obred,
Dobroveljskim fantom za odpete žalostinke, gospodu Debelaku za govor in pogrebni službi Ropotar za opravljeno storitev.
Zahvaljujemo se vsem in vsakemu posebej, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
Človek je kakor kaplja rose, veter pihne, ni te več.
Ljudje, kot si ti, nikoli ne umrejo, le v velikem gozdu zaidejo s poti.
Pa kjerkoli si, naj angel čuva te, kjerkoli si, vedno bomo mislili nate.
V SPOMIN
23. januarja je minilo dve leti, odkar nas je zavedno zapustila
TEREZIJA ŽAGAČ
iz Kasaz
Hvala vsem, ki se je spominjate in postojite ob njenem grobu.
Vsi njeni
V SPOMIN
Dne 6. 7. 2010 nas je zapustil ljubi brat in stric
STANE STAKNE
iz Letuša
(10. 4. 1937-6. 7. 2010)
Žalujoči: sestra Ljudmila in brat Franc z družinama, ter nečaka Darko in Roman
Nihče ne more dobiti moje duše.
Imela jo je moja mati in zdaj je ne more imeti nihče več.
Nihče več ne more priti v mojo notranjost in me vdihniti, kot da bi bil ozračje.
(D. H. Lawrence)
Ja, Mami, mislili smo, da boš večno, in v tihi žalosti ter z ljubeznijo čuvamo zaklade spominov, ko si 1. februarja 2010 za vedno odšla od nas.
MARIJA ŠTORMAN
iz Rimske ceste 12,
Šempeter v Savinjski dolini
Zlata Mami, neizmerno te pogrešamo in vse je drugače ... O, kolikokrat bi ti imeli kaj povedati, kajti ti si znala vse razumeti.
Bili smo čisto tvoji in ti samo naša.
Ja, Mami, tudi rože pred hišo in na vrtu cvetijo drugače, izgubile so svoj dišeči vonj.
V tvojem domu pa je še vedno tako kot tisti dan, ... vse na svojem mestu.
Kako razumeti, da te ne bo nikoli več?
Sijaj svečk v nebo na grobu pa nam vedno kaže pot med zvezde večnosti.
Sveta maša ob prvi obletnici bo dne,
1. 2. 2011 ob 18. uri v domači šempetrski cerkvi.
Za vedno tvoji: sin Zvone z Milico, Elizabeto in Anamarijo, sin Janez z Manico, Iztokom in Gregorjem.
ZAHVALA
STANISLAV FELDIN
iz Liboj
(21. 8.1944-28.12. 2010)
Hvala vsem, ki ste ga obiskovali v domu in hvala osebju v Domu upokojencev Polzela.
Hvala vsem, ki ste darovali cvetje in sveče. Zahvaljujemo se gospodu župniku za opravljen obred in gospodu Pungartniku za govor ob slovesu. Hvala tudi pevcem s Polzele in trobentaču ter pogrebni službi Morana. Prav posebej pa se zahvaljujemo sosedi Sonji in tudi bratu Ivanu za pomoč.
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Kristina, sin Brani, Blanka z družino, Berti z družino in ostalo sorodstvo
Smrt se često zdi kot val, ki obalo odplakuje, a življenje kot vihar, ki z valovi se bojuje. Življenje je kot ladja, ki vse bolj se oddaljuje -ko nije več, onstran obzorja kdo jo pričakuje.
ZAHVALA
MAJDA KOZMELJ
iz Andraža (6. 5.1947-3.1.2011)
Iskreno se zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej, ki ste nam bili v teh težkih trenutkih v oporo. Hvala vsem, ki ste jo pospremili do njenega zadnjega počitka.
Neizmerno jo bomo pogrešali.
Vsi njeni
Jaka prvi Savinjčan
Odlična astronomska razstava v Žalcu
Družina Pristalič
Prvi se je na novega leta dnišnici mamici Brigiti in dan ob 3.09 v celjski poro- očetu Boštjanu Pristalicu z
Gomilskega rodil Jaka Pristalič. Pri Pristaličevih, po domače Baševih, imajo že triinpolletno Ano, tako da so se Jake še posebej razveselili.
Lani so imeli v celjski porodnišnici 2.166 porodov ali 56 več kot leta 2009. V 71 odstotkih so bili pri porodu prisotni partnerji. Dečki so s 1.114 proti 1.086 premagali deklice, ob tem je na svet prijokalo 34 dvojčkov. Zadnji porod v preteklem letu se je v celjski bolnišnici zgodil ob 9.20 in 9.22, saj je šlo za dvojčici. T. T.
Utrinek z razstave
Ustvarjalno v novo glasbeno leto
perniku (1473-1543) na Slovenskem. Prikazuje njegovo delo in dosežke, ki so spremenili pogled ljudi na vesolje. Njegovo teorijo so spremljali tudi takratni slovenski astronomi. Na Slovenskem hranimo dve njegovi knjigi iz 15. stoletja. Drugi sklop pa prikazuje delo Pavla Kunaverja, enega najpomembnejših zvezdogledov na Slovenskem v prejšnjem stoletju. Pavel Ku-
naver je bil naravoslovec, ki je s svojim natančnim opazovanjem in skiciranjem pojavov na nočnem nebu pustil pečat v slovenski astronomiji. T. T.
Žive jaslice oživljajo starodavno zgodbo
V tem idiličnem kraju pod Goro Oljko so ob božiču postavili žive jaslice. Pri tem so sodelovali domači župljani kot člani svete družine in pastirjev, ki so prvi obiskali novorojenega Jezusa. Tudi živali, ki imajo svojo vlogo v božični zgodbi, so bile iz domačih logov.
Kot je povedal domači župnik Janez Furman, se je tako rekoč vsa župnija pripravljala na ta dogodek. Ne samo da so sami doživljali lepoto svetega večera, ampak so to veselje in sporočilo betlehemskega dogodka prenesli preko TV-ekra-nov vsem prebivalcem naše domovine. Andražani so želeli,
da bi ta večer vsi preživeli v posebnem vzdušju, ki bi jih nagovorilo, da niso sami, da je Bog solidaren z vsemi in k solidarnosti vabi vse ljudi dobre volje. Zagotovo pa ta sveti večer ni samo s svojim sporočilom, ampak tudi s prikazom vaške idile marsikoga nagovoril in mu polepšal božični dan. T. Tavčar
Nataša Krajnc se je z življenjskim sopotnikom, klarinetistom in dirigentom doc. prof. Andrejem Zupanom, ob začetku leta udeležila tudi znamenitega tradicionalnega koncerta dunajskih filharmonikov v dvorani Musikverein na Dunaju.
Žive jaslice v Andražu tudi na TV
V avli I. OŠ Žalec so odprli zanimivo astronomsko razstavo o Nikolaju Koperniku in Pavlu Kunaverju. Odprla sta jo direktor Tehniškega muzeja Bistra in naš rojak iz Petrovč dr. Orest Jarh in prof. Boris Kham, dogodek pa so s kulturnim programom popestrili učenci I. OŠ Žalec.
Razstava je sestavljena iz dveh tematskih sklopov. Prvi sklop govori o Nikolaju Ko-
Astronomska razstava bo na ogled do 11. februarja vsak delovni dan med 15. in 17. uro. Po dogovoru z Damjano Šlander ali Brigito Kruleč iz I. OŠ Žalec si lahko skupine razstavo ogledajo tudi vodeno.
Spela, Grega in juš s svojim sneženim velikanom
Snežak
velikan
V letošnji zimi smo doživeli že vse vremenske skrajnosti. Od skoraj sibirskega mraza, idilične, s snegom bogate zime, do pomladne odjuge. Snega je bilo dosti le izven božično--novoletnih dni, ko bi najbolj prijal. Kakor koli, snežki so nastajali druge dni. Snega je bilo med vmesnimi odjugami dovolj tudi za snežene velikane.
Tudi Špela, Grega in Juš iz Šentruperta so pred domačo hišo postavili okrog 5 metrov visokega belega moža. Pri tem so »material za izdelavo« dobili kar na domačem dvorišču, potrebovali so le dovolj visoko lestev. T. T.
El zkst.utrip@siol.net
Žalska sopranistka Nataša Krajnc je tudi leto 2011 začela zelo dejavno, saj je januarja v Cankarjevem domu v Ljubljani nastopila v naslovnih vlogah dveh oper v predstavah za otroke in mladino, v Mozarto-
vi Pastir in pastirica ter Hum-perdinckovi Janko in Metka.
Konec meseca bo ob izidu strokovne in umetniške monografije Rojstvo, avtorjev Toneta Pavčka, Jelke Simončič, Zvonke Zupanič Slavec in Adolfa Lu-
kanoviča, dogodek obeležila s koncertom v Narodni galeriji v Ljubljani, kjer bo nastopila s priznano slovensko umetnico, harfistko Mojco Zlobko Vajgl in italijansko pianistko Beatrice Zonta.	L. K.
OBČINA ŽALEC
Vabljeni na
OSREDNJO OBČINSKO PROSLAVO OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU
s podelitvijo Savinovih odličij za ustvarjalnost na kulturnem področju, ki bo
v petek, 4. februarja 2011, ob 19. uri
v Domu II. slovenskega tabora Žalec.