FIZKULTURNI TEDNIK
IZDAJA
FIZKULTURNA
ZVEZA
SLOVENIJE
Dogodki
prihodnjega tedna
Plavalna liga v Ljubljani
škova pa 37.56. Italijanka Turci je vrgla 37-31, Camnaaio pa 36,90, Borba je bila zelo zanimiva in izenačena, V nobenem metu ni bila razlika večja od pol metra. V predzadnjem metu je dosegla Radosavljevičeva največjo daljavo in si teko zagotovila prvo mesto. Tako Radosavljevičeva kot Kotlu-skova sta metali z znižano roko.
Tudi na 800 m sta bili obe naši reprezentantki uspešni. Ssferjeva je dosegla čas 2:20.4, Tucejeva pa 2:20.8. Italijanka Bombardieri je tekla 2:26,2. Alba.no pa 2:28.4. Naši tekmovalki sta zasluženo zmagali. Sa-ferjeva je ob tej priliki letos že tretjič zrušila hrvatski rekord v tej disciplini. Ce proga ne bi bila tako razmočena, bi bili rezultati brez dvoma mnogo boljši in verjetno svetovne vrednosti.
V štafeti 4 x 106 m je zmagala ekipa Italije Torresi, Greppi, Bora, Mar-telli s časom 49.00, jugoslovanska ekipa v sestavi Butja, Šumak, Bogič in M. Bngovič pa je dosegla čas 50.00. Borba je bila zelo napeta. Videti je bilo, da je bila Bogičeva še utrujena od teka na 200 m, tako da je bila zadnja predaja naše štafete slaba in simo zato izgubili v tej disciplini lepo priložnost za zmago in tudi boljši rezultat.
Tekmovanje je bilo na novem stadionu v Maksimira, žal pa je deževalo vso noč in skoro ves dan, tako da je bil ves teren razmočen, kar je brez dvoma vplivalo na same rezultate. To je tudi glavni vzrok, da niso bili zrušeni državni rekordi. Kljub temu pa so doesženi rezultati zelo dobri. Za. radi slabega vremena je tekmovanju prisostvovalo le okrog 200 gledalcev, ki pa so odhajali s stadiona zadovoljni z lepimi borbami, ki so se najlepše
I. zvezna nooometna lipa
odrazile v lepi in lahko rečemo naj-lepši zmagi naše atletske repreznta-tivne ekipe. Organizacija tekmovanja je bila kakor vedno v Zagrebu zelo dobra. Vse točke sporeda so se odvijale točno po določenem redu in brez zavlačevanja.
Zmaga Robinsona v Torinu
Torino, 1. Julija. Danes zvečer je svetovni boksarski prvak srednje kategorije Američan Ray Robinson pred 20.000 gledalci premagal belgijskega prvaka Cy-rila Delanois, ki se je predal v III. kolu.
Prvi nastop ameriških atletov na gostovanju po Evropi
Milano, 1. julija. Sinoči so se ameriški atleti v svojem prvem nastopu na gostovanju po Evropi srečali z najboljšimi Italijanskimi tekmovalci in dosegli naslednje rezultate — 100 m: Holliday 10.6, 400 m: Rhoden 46.7, 800 m: Brown 1:52.0, Lanzi (I) 1:53.2, 110 m ovire: Attlesey 14.3, viš'na: Webb 1.95 m. Bernes 1.90 m, palica: Jensen 4.20 m, 400 m ovire: Filiput (I) 54.4, krogla: Bryan 16.68 m, disk: Tossi (I) 51.79 m.
Pravilne rešite« 33. kola ..ŠPORTNE STAVE"
Jugoslavija : Italija, ati. ž. 1
MetaJac : Radnički	2
Vardar : Rabotnički	X
Rapid : Lazio
VVacker : Dinamo
Juventus : Nice
Marjan : Radnički rokom. 2
Milicicner : Radnički, boks 2
Milicioiner : Vojvodina, rok. 1
Enotnost : Radnički, rokom. 2
Marjan : Bosna, rokom. 1
Danes naši i\aai hoUuškovi krogla ni letela tako daivč kakor ouivavno (»samo« 12.24 m). Zato pa se je izkazala v metu kopja, kjer je zasedla
2. mesto
Peepviči$iva zmaga nemških atletov e? Notem Sadu
Novi Sad, 1. julija. Tu je bil včp raj mednarodni atletski miting, n; katerem so poleg najboljših tek novalcev Zahodne Nemčije sodelo vali tudi tekmovalci Partizana, Cr vene zvezde, Spartaka in Vojvodine. Med 10 disciplinami so nemšk tekmovalci zmagali prepričljivo \ devetih. Edinole je član Crvene zve zde Krivokapič premagal Nemci Novaka v metu diska. Rezultati si lile:
100 m: Wipeckind 10.9, Gabell 11.2 Vogt 11.3; 400 m: Gollbert (vsi N)
49.8, Stankovič (P) 50,8, Grujič (V) 31.2; 800 m: Viben 1:56.8. Liek (oba N) 1:56.2. Kereševič (Partizan) 1:57.4; 1500 m: Varneminde 4:08.2, Herner (oba N) 4:08.2, Futo (S) 4:10.0. 3000 metrov: Kunst (N) 8:55.2, Bašič (P) 6:59.2, Krivokuča (CZ) 9:06.1; višina: Hochenrat in Bur (oba N) 180 cm; daljina: Gabell 7.11 m, Popov (CZ) 5.80 m; palica: Kirchner (N) 3.70 m, Dakov (V)	3:62 m; kladivo:	Wolf
(N) 54.96 m. Lazarevič 52.11 m, Beroč (oba P) 49.60 m; disk:	Krivokapič
(CZ) 44.81 m. Novak (N) 43.67 m, Kr-iijajič (V) 43.28 m.
Milica Sumakova Je
zasedla 3. mesto v skoku v zmagala • časom 12.8.
daljino, na 100 m pa je
fesi 12.8, 3. Butja (J) 12.8, 4. Martelli G) 12.9. To je bila zelo lepa in razburljiva tekma, v kateri so tekle vse štiri tekmovalke od prvega do zadnjega metra v isti črti. Močnejši finiš je prinesel zmago Sumakovi.
V	metu krogle je zmagala Jugo-
slovanka Radosavljevičeva. Vrgla jo je !2,74 m. Druga je Piccinini (i) 12.49, 3- Kotlušek (J)	12.24, 4. Turci (I)
M.69. Radosavljevičeva je imela v Piccininijevi ostro konkurentko, Tri-kzant sta se menjali v vodstvu, in šele v četrtem metu je dosegla Radosav-bevičeva največjo daljavo in si s tem Osvojila prvo mesto.
V	skoku v višino je zmagala naša Znana atletinja Knezova, ki je skočila P50 cm. Enako višino je dosegla Italijanka Palmesino. Tretje mesto je za-Eedla Jugoslovanka Sima, ki je skočila *45em, med tem ko je četrto plasi-raba Italijanka Bettinelli skočila 5 cm ^tanj. Borba v skokih v višino je bila Zelo izenačena. Knezova in Pallesino-''s sta morali skakati izločilne skoke,
se je določila zmagovalka. Z boljšo kondicijo je dosegla Knezova že v drugem izločilnem skoku boljši re-zU)tat in si tako zagotovila prvo mesto.
V	metu diska je bila najboljša Havanka Cordiale, ki je vrgla 42.33 m. °ruga je Matejeva (J) 40.48, 3. Bobovec (J) 39.11, 4. Netzbandt (I) 38.32.
bila Bogičeva celo boljša od druge Italijanke Borave, toda sodniki so slednji prisodili drugo mesto. Vsekakor pa tudi taka sprememba vrstnega reda ne bi vplivala na končno stanje točk. Rezultat v tej disciplini je bil naslednji: 1. Butja (J) 26.6, 2. Bora (I) 25.7, 3. Bogič (J) 26.7, 4. Torresi (I) 26.9.
V skoku v daljavo je zmagala Italijanka Piarocci, ki je skočila 5.45 m, 2. Knez (J) 5.32, 3. Šumak (J) 5.29 m, 4. Greppi (I) 4.98 m,
Met kopja: Obe Jugoslovanki sta se plasirali n,a prvo in drugo mesto. Radosavljevičeva je vrgla 38.08, Kotlu-
Borac : Napredak 8:1 (3:0)
Zadnja nogometna tekma pomladanskega dela I. zvezne lige je bila v sredo v Zagrebu med domačim Borcem in Napredkom iz Kraševca. Domačini so dosegli največjo številčno zmago med vsemi člani I. lige, ker so premagali goste 8:1 (3:0). Gole so dali: Jurišič 4, Zebec, Blažetič, Kovač in Medved po enega za Borac, Petrovič iz enajstmetrovke pa za Napredak. — Sodil je Markovič iz Beograda.
Tekma Napredak : Mačva, ki se je svoječasno končala 2:0, je bila na pritožbo Mačve verificirana v njeno korist 3 :0, ker je v moštvu Napredka igral Peter Kneževič, ki še ni imel pravico nastopa. Pritožbe vseh ostalih klubov tako I., kakor tudi II. zvezne lige so bile zavrnjene.
Končna pomladanska lestvica
Prvenstvo Slovenije v nogometu
Korotan - spomladanski prvak
I.	zvezne		lige			
Dinamo	n	9	2	0	26:5	20
Hajduk	n	8	1	2	26:13	17
Partizan	li	7	2	2	22:9	16
Crv. zvezda	n	7	0	4	28:14	14
Vojvodina	li	5	1	5	12:15	11
Borac	li	4	2	5	15:15	10
Sarajevo	li	3	4	4	11:17	10
Lokomotiva	li	3	3	5	14:16	9
BSK	li	3	2	,6	7:12	8
Spartak	li	4	0	'7	8:24	8
Mačva	li	3	1	7	11:16	7
Napredak	n	0	2	9	7:31	2
Se dve koli sta do konca pomladanskega dela prvenstvenega tekmovanja. V današnjem 9. kolu so bile na sporedu vse določene tekme. Z zmago nad Krimom je Korotan še nadalje obdržal vodilni položaj v lestvici. Podoba je, da bo to mesto zasedel tudi ob koncu 1. dela tekmovanja. Drugoplasi rani Kladivar utegne osvojiti sicer prihodnjo nedeljo ob točki na Jesenicah, vendar je malo verjetno, da bi izbojeval tako visoko zmago, ki bi mu v tem primeru zaradi boljše razlike v golih prinesla prvo mesto ob enakem številu točk.
Zamujena priložnost za lepšo zmago
v 29. minuti po Kompošu, ki je z neubranljivim strelom v levi gornji kot dosegel najlepši gol dneva.
Po odmoru so imeli domačini pobudo še vedno v svojih rokah, vendar je Gregorčič nekajkrat skušal s prodori presenetiti nasprotnika, ki pa je imel v ozadju zanesljive branilce, Janežičeva četa se boljšemu nasprotniku ni mogla uspešneje zoperstavljati. Za Železničarja sta bila uspešna še Eber, ki je dal tri gole in Čebulj 2. Z manjšimi napakami je sodi' Jančič iz Maribora.
V predtekmi je kombinirano moštvo Odreda premagala mladince Železničarja 2:1 (1:0). Tekmo je dobro sodil Božo Pilej iz Ljubljane.
Železničar (Lj) : Gregorčič 6:0 (1:0)
Za prvih 20 minut igre lahko rečemo, da je Železničar pokazal izredno lepo kombinacijsko igro, kakršne že dlje časa nismo videli v Ljubljani. Skoraj vse njegove vrste so delovale brezhibno, pri Čemer je treba poudariti izvrstnega Zum-barja, ki je skupaj s Koničetn in z obema branilcema venomer poganjal svoje napadalce v nasprotnikov kazenski prostor. Svojo tehnično in terensko premoč na igrišču pa Železničar ni izkoristil, saj je po krivdi nekaterih napadalcev, zla-,ti vodje napada Čebularja, zapravil tri popolnoma zrele priložnosti za dosego I gola. Železničarji so prišli v vodstvo šele
CVENKELJ BOLJŠI
od Lukanca in Muleja
Gozd Martuljk, 1, julija. Kdo bi si mislil, da mora biti v najhujši vročini tako hladno in neprijetno za človeka, ki se je povzpel na idealna smučišča'v kraljestvu Špika? Izgleda, da smučarji v letošnjem letu nikakor nimajo sreče z vremenom. Vrsto prireditev od Planinškega tedna dalje, pa
LAVRENČIČEV A (200 m prsno) postavila na Dunaju NOV DRŽAVNI REKORD
> Dunaj, 1. julija. V okviru »Tedna ePortat je bilo v dunajskem plaval: bazenu mednarodno tekmovn-„J®- na kateram sta poleg drugih .^delovala tudi svetovna rekorderja f^rbert Klein iz Nemčije in Rang-Hvegerjeva iz Danske. Nasto-P.Ul so tudi jugoslovanski tekmoval-Lovrenčičeva je postavila na 200 ».etrov prsno nov državni rekord.
ezultati so naslednji:
,,®ioški — 460 m crawl: 1. Lehmann 'Avstrija) 4:58.3. 2. Stefanovič (Ju-eoslavija) 5:01.8. 3. Larsson (Sved-iK.a) 5:01.9, 4. Steimvender (Avstn-5:04.2; 106 m hrbtno: 1. Škanata Jugoslavija) 1:09.3, 2. Zins (Franci-«14:09.8, 3. Koppelstiitter (Avstrija) 5' ‘■•h; 200 m prsno: Klein (Nemčija) ■43.2, o. Trojanovič (Jugoslavija) j), , 3. 3. Hertel (Avstrija) 2:53.0; 100 etrov crawl: 1. Larsson 58.4. Ška ta 1:02.3; 100 m prsno: Klein 1:09.4
frojanovič 1:13.6; 1500 m:	1. Leh
marin 20:03.4, 2. Stefanovič 20:40.0 3. Defilipis (Jugoslavija) 21:21.6; — Mešana štafeta 3x100 m: t. Nemčija 3:22.4. 2. Jugoslavija 3:26.5, 3. Avstrija 3:34.9.
ŽENSKE — 200 m prsno: 1. Ver
gauven (Belgija) 3:01.8, 2. Lavrenčič (Jugoslavija) 3:64.8 (novi državni rekord; 100 m crawl: 1. Hveger (Danska 1:09.9, 2. Berg (Švedska) 1:12.1 3. Loparič (Jugoslavija) 1:13.4; 40f metrov crawl: 1. Hveger 5:37.4. 2 Loparič 5:40.3, 3. Grkinič (Jugosla vi ja) 5:53.3.
Waterpolo ekipa Genda (Belgija) je prvi dan premagala Primorje z Reke 4:3 (2:1), Union (Avstrija) pa Lausanne (Švica) 8:2 (3:0), vendar je po končanem trodnevnem turnirju Primorje osvojilo prvo mesto s 6 točkami pred zastopniki Avstrije. Belgije, Švice in švedske.
vse do današnjega tradicionalnega tekmovanja za AK, spremlja deževno vreme, ki na tekmovalca sila neugodno vpliva ter ga moti pri njegovi vožnji od starta do cilja.
Današnji slalom za AK je organiziral Smučarski klub Gregorčič, ki je povabil številne inozemske tekmovalce in skušal prireditev še bolj popularizirati ter jo postaviti na trdno mednarodno raven. Zal so se tega tekmovanja udeležili le našo najboljši smučarji, nekaj Korošcev med ženskami pa naša znanka Paget Mary (USA), dalje odlične Nemke in pa seveda najboljše Jugoslovanke.
Moški so imeli 800 m dolgo progo z 200 m višinske razlike, nameščenih pa je bilo 45 vratič. Celotna slalom proga je bila izrazito hitrostna, tako da so morali tekmovalci vseskozi budno paziti, če so hoteli brez padcev voziti skozi vratca. Na startu je bilo 25 moških in okrog 15 žensk. Zenske so imele nekoliko krajšo progo, prav tako hitrostno, snežne razmere pa so omogočile i moškim 1 ženskam, da so lahko pokazali vse svoje sposobnosti Današnje tekmovanje je bilo pomembno tudi za starejša jugoslovanska smučarska reprezentanta Stoparja in Pračka, saj je prav današnji dan minilo 15 let- ko sta na istem smučišču prvič pokazala svoje znanje v alpskem smučanju,
TEHNIČNI REZULTATI;
Moški: 1, Cvenkelj Franc (Prešern) 1:07.7, 2. Lukane Matevž (Ljubelj) 1:07.8, 3. Mulej Tine (Prešern) 1:08,5,
4, Amam Alfred (Avstrija) 1:10, 5. Herzog Rudi (Avstrija) 1:10.9, 6. Kun čič Jože (Gregoričič) 1:11, 7. Lukane Slavko (Ljubelj) 1:11.5, 8. Butar Zvone (Gregorčič) 1:15,4. 9. Krmelj Janko (Ljubelj) 1:17.9, 10. Stefe Janez (Ljubelj) 1:18.6 Itd.
Vsi tekmovalci so prevozili progo samo enkrat. Silen naliv je preprečil, da bi lahko nastopili še drugič, kar bi verjetno ustvarilo povsem drugačno podobo, kakor izgleda sedaj po prvem teku. Nedvomno je uspeh Cvenklja zelo velik Znova nam je dokazal s svo jo drzno, lepo tehnično dovršeno vožnjo, da ga upravičeno smatramo za tretjega, jugoslovanskega alpskeg? smučarja.
Zenske: 1. Gartner Hilde (Nemčija) 1:04.2, 2. Lukane Darinka (Ljubelj) 1:10.1. 3. Praček Lojzka (Gregorčič)
1.11, 4. Zupančič Slavica (Udarnik' 1:11*1, 5 Paget Mary (USA) 1:15.8. 6. Quast Hilde (Nemčija) 1:20.6. 7. Adamič Bara (Enotnost) 1:22.8,	8.
Oblak Meta (Udarnik) 1:44,7, 9, Magušar (E) 2:01.5 itd.
Med ženskami je Gartnerjeva bila skoro za razred boljša od ostalih. Med Jugoslovankami so bile prav dobre Lu-kančeva, Bračkova in Zupančičeva vendar so vse tri znatno zaostajale za Gartnerjevo, čeprav so vzdolž vse proge bile izredno borbene in pokazale umirjeno vožnjo. Izgleda. da so naše tekmovalke v letošnji zimi veliko pridobile, kar pa nam bo pokazala dokončno šele prihodnja sezona.
Kladivar : Nafta 2:1 (1:1)
CELJE, 1. julija. Danes je pripravil Kladivar pred 2.500 gledalci veliko presenečenje, ko je z 10 igralci premagal moštvo Nafte. Kladivar je že v prvi minuti' prišel po 1 irmu v vodstvo, nakar so gostje v 15. minute po Tereku izenačili. Igra je bila v prvem polčasu enakovredna, ko pa je v 32. minuti Igralec Kladivarja Božič moral zaradi poškodbe zapustiti igrišče, je lahno prevladovala Nafta. V drugem polčasu so bili gostje v premoči. Ko pa je v 36. minuti uspelo Marinšku doseči vodstvo za domače, je Kladivar pritisnil, toda rezultat je ostal nespremenjen. Sodil" je Makovec iz Ljubljane. — V predtekmi je B moštvo Kladivarja zasluženo prema galo člana II. republiške lige Rudarja iz Velenja z 1:0.	Videmšek
Ali je to športna igra?
Surova igra, medsebojna obračunava-vanja, prerekanja s sodnikom itd., je kaj žalostna bilanca današnje prvenstvene tekme med Korotanom in Krimom v Kranju. Za »viteški« boksarski dogodek gre zasluga predvsem Krimovim igralcem, ki so bili »preborbeni«. Sodnik Presinger iz Celja, ni bil ’ sposoben, da bi energično posegel v dogodke na igrišču. Takih tekem si kranjsko športno občinstvo ne želi več.
Branik : Železničar (Mrb)
2:0 (1:0)
MARIBOR, 1. julija. Pred 3.000 gledalci se je razvila danes ostra borba za primat v mariborskem nogometu med Branikom in Železničarjem. Ta mariborska derby tekma se je končala z zmago Branika z rezultatom 2:0 (1:0). 25 minut prvega polčasa je bilo moštvo Železničarja v premoči, ni pa imelo strelcev, ki bi znali to premoč uveljaviti v golih. Nato je Branik uredil svoje vrste ter s pametno igro dolgih pasov hitro osvojil teren in potisnil Železničarje v obrambo. Zmaga Branika je popolnoma zaslužena, saj je bil danes brez dvoma boljše moštvo. V 33. minuti prvega polčasa je Matuš pametno izkoristil nesporazum obrambe Železničarja in mimo vratarja porinil žogo v mrežo. V 30. minuti drugega polčasa je prisodil sodnik Gvardjančič iz Ljubljane zaradi prekrška 11 metrovko proti Železničarju, ki jo je Janžekovič z neubranljivo žogo spremenil v gol. 5 minut pozneje je Petek ušel po krilu in presenetljivo streljal, toda žoga se je odbila od prečke. Železničar je sicer tik pred koncem napel vse sile In je nekajkrat prav nevarno oblegal vrata Branika, toda obramba Branika je preprečila vsak uspeh. Novost za Maribor je bil totalizator. Okrog 40 srečnih dobitnikov je dobilo po 210 din nagrade, V predtekmi je moštvo Polet B : Železničar B v tekmi za okrožno prvenstvo zmagalo z rezultatom 2:0 (1:0).
Korotan Kladivar Branik Mura
Železničar (hi)
, Nafta
i Železničar (Lj.)	8
Krim
Železničar (G)
Gregorčič Triglav
Korotan : Krim 3:1 (2:1)
V prvem polčasu je bila igra enakovredna in so Kranjčani prevzeli vodstvo po krivdi vratarja Slevca, ki je ubranjeno žogo izpustil na tla, Božič pa jo je poslal v prazna vrata. Po odmoru so domačini prevzeli pobudo in nevarno oblegali vrata Ljubljančanov. Te svoje prednosti pa zaradi slabih strelcev niso izrazili tudi v rezultatu. Za Korotan sta bila uspešna Še Mihelčič in Ijačič, častni gol za goste pa je dal Gabrovšek.
Štempihar
Železničar (G) : Triglav 4:0
10	6	3	1	32: 8	15
9	5	3	1	22:14	13
9	5	1	3	22:12	11
9	4	2	3	22:17	10
8	3	3	2	12:14	9
8	3	2	3	21:15	8
8	4	0	4	17:13	8
7	3	0	4	..11:19	6
8	1	3	4	11:26	5
8	1	2	5	11:18	4
8	1	1	6	7:32	3
Prvi rezultati za pokal Ria
I.	skupina:
Austria : Nacional 4:0 (2:0)
A aseo da Gama (Rio) : Sporting (Lisbona) 5:1 (2:0)
II.	skupina:
Juventus : Crvena zvezda
3:2 (2:1)
Palmeiras : Nice 3:0
DiminmiDiiffliflinni)iuimiiim»ntmiuuMiiiHaiHiimmiiKliwiiniiiiniinimtiimiiiiimHimiitiiiiiuiini
Vse naše naročnike, dopisnike in sodelavce ponovno opozarjamo in jim sporočamo, naj na pisemski kuverti brezpogojno vpišejo številko našega poštnega predala. Zato naj odslej pošiljajo vso pošto na naša naslova:
Uredništvo (uprava) »Poleta«
poštni predal 377
Posamezna številka || din
LJUBLJANA, 1. Julija 1951.
Zagreb, 1. julija. Pred današnjim tekmovanjem atletinj Italije in Jugoslavije je vladalo splošno prepričanje, da bodo zmagale Italijanke, ki so dosegle v mednarodnih srečanjih dobre uspehe in se prištevajo danes med prvih šest ženskih reprezentanc v Evropi, odnosno med prvih 9 na svetu. Toda ta pričakovanja se niso izpolnila. Borbene atletinje Jugosla vije so dosegle danes svoj največji uspeh in svojo najlepšo zmago. Premagale so odlične Italijanke z E	rezultatom 59:47.
To je dokaj visoka zmaga nad atletinjami Italije, ki uživajo velik sloves vsvetu. Četudi so Italijanke nastopile brez Cesarininijeve, je vendar zmaga jugoslovanske ekipe tako prepričljiva, da je ni mogoče podcenjevati. Zmaga jugoslovanskih atletinj bi se lahko izrazila v še večji razliki.
V	teku na 80 m z ovirami sta se plasirali obe italijanski reprezentantki tla prvo mesto. Greppi je dosegla čas
12.0,	Rossi pa 12.4. Juooslovanka Seb je tekla 12.8, Madjar pa 13.0. Zadot-Voljiti sta se morali s tretjim in četrtim mestom.
V	teku na 100 m je zmagala Jugoslovanka Šumak s časom 12.8, 2. Tor-
ti tej disciplini se je v naprej računalo z zmago Italije. V začetku se je vodila dokaj izenačena borba, vendar pa je pozneje Cordialova potrdila svoj sloves in zmagala.
Najbolj razburljiva borba dneva je bil tek na 200 m. S starta so odšle vse štiri tekmovalke v dobrem stilu. Butja (J) je dosegla po prvih 100 m nekaj prednosti, medtem ko je druga Jugoslovanka Bogičeva zaostala. 40 m pred ciljem je Butj.a napela vse sile, da bi obdržala naskok in si zagotovila prvo mesto. Bogičevi je uspelo, da je v Izrednem finišu prehitela Italijanko "Torresi ter si je tako zagotovila tretje mesto. Zdi pa se, da je
Poštnina plačana r gotovini
Ostre borbe v vseh disciplinah
Veliko presenečenje
v Zagrebu
Jugoslovanske atletinie premagale odlične Italijanke z rezultatom 59:47
PRI TEČAJNICAH V GOZDNI
FIZKULTURNI ŠOLI V MOZIRJU
Tečaj za vodnice telovadnih društev v Lokah pri Mozirju je v polnem razmahu. 22 mladih deklet se pod vodstvom Inštruktorjev in drugih strokovnjakov TZS seznanja z gradivom, ki ga mora v telovadni organizaciji obvladati vsak pred n jak.
Poglejmo si kakšno Je njihovo življenje pod šotori med delom, učenjem in zabavo
Nedelja, 17, junija. Danes dopoldne So prispele prve tečajnice, med njimi stare znanke iz različnih tekmovanj, tečajev in telovadnih društev. Zaradi narasle reke nas je stalo precej muk. preden smo prepeljali zgovorna in živahna dekleta čez Savinjo, Deroča re_ ka je prevrnila čoln, zato so se morali Bojan, Pavla in Ivanka žrtvovati ter oblečeni poskakati v hladno reko, da so rešili čoln in s tem tudi omogočili nadaljnji prevoz tečajnic v tabo. rišče.
Po prihodu so sl tečajnice skrbno uredile svoje novo bivališče, šotore, dež pa jim je od časa do časa ponagajal celo zvečer, ko so vse nestrpno pričakovale tabornega ognja.
Ponedeljek, 18. junija. Ob 6. uri je zopet po letu dni zadonela budnica po gozdovih in livadah Lok, ki je prebudila tečajnice in naznanila začetek le. tošnjega tečaja. Ob 7. uri je spregovorila pozdravne besede tov, Vazzaz Jelica, načelnica TŽS, nakar so tečajnice opravile sprejemni izpit iz prak. tičnih predmetov. Čeprav so letos v tečaju večinoma mladinke, so vse izpit zadovoljivo opravile.
Takoj za tem so tečajnice sledile pouku anatomije, metodike, prikazana jim je bila vzorna vadbena ura, pa tudi osnovne prvine iz atletike. Popoldne so morale pokazati svoje znanje, ali bolje rečeno, neznanje v narasli Savinji. Odlikovale so se predvsem Anka iz Ljubljane in Sonja iz Tržiča, Zve. čer pa nam je ob tabornem ognju tovarišica Jelica pripovedovala o svojih vtisih iz Firenc.
V NEKAJ VRSTAH
Brežice. Pred dnevi je bil v Brežicah boksarski dvoboj med letalci ŠD Kluz in ŠD' Malnarič iz Zagreba. Zmagali so domačini z 10:2. V Zagrebu je bila v Istih dneh kegljaška tekma med Razlagom iz Brežic in Gradjevinarjem, ki se je končala z zmago gostov 251:228.
Murska Sobota. Telovadno društvo Murska Sobota je organiziralo pred kratkim večji letni telovadni nastop, kjer je sodelovalo nad 700 telovadcev. Nastopili so orodni telovadci iz Ljutomera, sodelovali pa so tudi atleti. Prireditev je bila dobro organizirana, vendar je treba grajati načelnico društva in strokovno učiteljico Marinkovo, ki n hotela sodelovati in pomagati pri nastopu. Vse priznanje pa zaslužijo tov. Flegar, prof Ažman in sestri Celecevi.
Vipava. Pred dnevi sta nastopili v prvenstveni nogometni tekmi za prvenstvo Slovenskega Primorja Mladost iz Ajdovščine in Rudar iz Idrije. Zmagala je Mladost s 7:2 (4:1. V predtekmi so nastopili mladinci obeh moštev. Tudi tu je bila uspešnejša . Mladost, ki je premagala svoje nasprotnike z 10:1	(3:0).
Markovci pri Ptuju. V proslavo petletnice obstoja je priredilo telovadno društvo Markovci 17. junija velik telovadni nastop in tekme v vajah na orodju. Tej prireditvi se je pridružila še kolesarska derka okrog Haloz in Ptujskega polja. V vajah na orodju je dosegel 1. mesto Cuš Anton, v kolesarski dirki je privozil prvi na cilj Zavec Alojzij. Tudi telovadni nastop je bil dobro pripravljen in je obsegal 19 točk. Največ zaslug za uspeli nastop ima društveni načelnik Strafela.
Po alpinističnem svetu
V letu 1950 je bila izvršena 4. in 5. ponovitev vzpona preko severne stene Eigerja. Vzpone so izvršili poleg štirih Švicarjev Jeana Fuchsa. Marcela Ha-mela. Baymonda Monne'ya in Roberta Seilerja — še dva Avstrijca — drvar Leo Forsteniecher in študent medicine Erich Waschach. Tako je bila proslula 1800 m visoka severna stena Eigerja že petič ponovljena.
Stena Grandes Jorrasses, pod katero so bili tudi člani naše odpravle v letu 1950. je doživela v letu 1949 svojo sedmo ponovitev v VValkerškem stebru od
Četrtek, 21. junija. Zadnja dva dni j “zad^novosU ‘“z ^"imala^katere je bila velika vročina Prijetna sapica zasledimo v svetovni literaturi so pose nam je danes prav prilegla. Z Bo- ; kazale da so pri merjenju višine Mount risom sva predelovala preskoke. Fran. [“a" SVignl? [% cka iz Medvod, Anka iz Ljubljane in j potresom ki je bil leta 1950 je bil za čudo velika in »težka« Slava iz Mount Everest visok 8.882 m. sedaj pa Maribora, so bile na tem orodju naj-	ML=°fcn^ijč^b‘te™
boljše. Pri kolebnici in na visoki gredi, ki jo je vodila Kos Ivanka, pa sta se odlikovali Sonja in naša »Baletka« Tea iz Tržiča. Tudi z nazivoslovjem se dekleta pridno seznanjajo. Pohvaliti moramo predvsem Maro iz Ljubljane. Za kopanje danes ni bilo najprimernejše. Ob tabornem ognju pa so zvečer vsa dekleta prepevala poskočne in vesele pesmi, vse do trenutka, ko je naš Heri zatrobil »spavanje«. Kmalu so samo enakomerni koraki tabornega stražarja od časa do časa motili tišino noči.
Sobota, 23. junija. Veliko je bilo danes smeha na telovadišču za šotori. Tovariš profesor Lavrenčič je s prikazovanjem svojih iger za pionirje vzbu. dil precej veselja in hrupa med tečajnicami, ki so postale kar razposajene volje. Teden dni smo že v taborišču. Na obrazih vseh lahko opaziš zadovoljstvo In zavest, da so vsa dekleta že precej pridobila. Zlasti Vida in Zlata iz Ljubljane sta zadovoljni s seboj, ker sta s pravilno vadbo skoka v vi. šino preskočili kar 20 centimetrov več kot običajno. Tudi z odbojko Imajo vedno več veselja, tako da smo danes odigrali »tradicionalno« tekmo: ženska ekipa proti paru Boris-Bojan. Seveda so tečajnice tekmo izgubile, toda Sonja, Anka in Slavica so se 'kar dobro izkazale v svojem moštvu.
Zvečer so nas obiskali fantje iz bližnjih vasi in so s harmoniko močno poživili razpoloženje ob tabornem ognju. Vrstile so se tudi zanimive ša. Ijive točke, ki so trajale vse do zvokov Herijeve trobente.
in vprašanja za dosego te najvišje strehe na setu. Potres pa ni povzročil samo dviga Mount Everesta, izbruhnile so tudi razne kužne bolezni, ker so usahnile vode, bila so uničena vsa polja in cele naselbine.
V	Italiji so bile pred kratkim izdelane dereze dvanajsferke iz Vanadijeve-ga jekla, ki tehtajo približno pol kg, Vendar te dereze čeprav po kakovosti gotovo odgovarjajo vsem potrebam, ne bodo presegle zadnje nove izpopolnitve derez, ki jih je skonstruiral dr. inženir Avčin.
Letošnjo sezono se pripravlja našim gorniškim krogom velika zanimivst s predavanjem Heckamayerja in Luciena Deviesa. ki bo predaval o vzponu na Anapurno katerega vrh je dosegla francoska odprava v letu 1950. Na ta način bo mogoče prikazati slovenskemu planinskemu in alpinističnemu kadru vse težkoče, napore in lepote Himalaje, katere so doživeli in prestali člani francoske odprave
Plezalna šola, ki so jo priredila ljubljanska planinska društva, napreduje z dobrim uspehom. S to šolo bomo pridobili nov kader dobrih in izvežbanih plezalcev, ki so spoznali vso trdo preizkušnjo v kopni skali v dolini. Ta šola si je postavila za cilj izvežbati in spoznati mladino z vsemi problemi moderne tehnike plezanja. Po istem vzorcu kot pri nas imajo tudi plezalne šole v Franciji, Švici. Avstriji. Italiji. Belgiji, Angliji in na Češkoslovaškem.
V	mesecu juliju bo drugi ženski alpinistični tečaj na Korošici za začetnice.
Telovadna akademija v Kamniku
Kamnik. Minule dni je priredilo telovadni društvo Kamnik svoj letni telovadni nastop Nastopili so vsi oddelki od pionirjev do članov. Največ zaslug za uspešno delo v društvu, kakor tudi pri organizaciji telovadnega nastopa, imata Peter Klavčič, predsednik društva, in pa ves vaditeljski zbor.
Nekaj besed o državni, slovenski in
ljubljanski košarkarski reprezentanci
Vsako sestavljanje katerekoli reprezentance, pa naj bo to republiškega ali zveznega pomena, vzbudi pri posameznikih, ki se navdušujejo za dotično športno panogo, mnogo bučnega razpravljanja. Zato sem sklenil, da napišem tudi jaz nekaj o košarkarskih reprezentancah. Vem, da ne bodo vsi zadovoljni — precej bo nasprotnih mnenj in obsodb češ, da sem sestavil to klubaško in po osebnih simpatijah. Vsem tistim pa bi rad povedal, da sem kandidate določil po osebnem prepričanju, ki se od mnenj pravih strokovnjakov (poudarjam neklu. bašev), ne bi mnogo razlikovalo.
Državna reprezentanca
Državno reprezentanco, ki je prvič nastopila leta 1946 na Balkanskem šamipionatu, so sestavljali igralci, ki danes v glavnem ne nastopajo ali pa igrajo samo še v svojih društvih. Zanimivo je, da je bil v tedanji državni vrsti tudi sedanji zvezni sodnik Milan Kobali iz Zagreba. Reprezentanca je imela od tedaj dalje vsako leto mg. stope, razen letos, ko zaradi prepovedi naši najboljši niso mogli nikjer nastopiti, Hrbtenico reprezentančne vrste so vedno sestavljali igralci Crvene Zvezdo, katere igralci Demšar, Gec, Sokoiovič, Kalember in Popovič so odigrali največ tekem za državno mo. štvo. Stari počasi izpadajo iz najboljše vrste, ki se je zlasti lani zelo pomladila. Mladi igralci Engler, Radojčič, Amon in Blaškovič so bili igralci, ki so poleg Kalemberja in Demšarja zastopali mlado jugoslovansko košarko na svetovnem prvenstvu v Buenos Airesu. Mirko Amon je bil torej prvi Slovenec, ki se je vrinil med najboljše košarkarje v državi.
Letos bo sestavljanje reprezentance težje predvsem zaradi velikega števila izenačenih igralcev iz zelo izenačenih ekip (poglej prvenstveno lestvico!). Zveznemu kapetanu Aci Nikoliču predlagam tele kandidate:
Gec, Sokoiovič, Demšar, Kalember in Jovanovič (vsi Crvena zvezda), Loči, Marjanovič, Stankovič in Engler (vsi Partizan), Blaškovič in Batolo (oba Mladost), Kristančič, Skrjanc in Šerbec II (vsi ASK) ter Dvoržak (Ze-
Pred telovadnim dvobojem Nizozemska: Jugoslavija
tanke teMkinje pridejo o Ljubljano
V torek 10. julija se bo nudila slovenskemu občinstvu zopet izredna prilika da vidi v Ljubljani kvalitetno tekmo v vajah na orodju med ženskima reprezentancama Nizozemske in Jugoslavije. Dobri odnošaji. ki smo jih že pred leti navezali z nizozemskimi telovadkami, posebno pa z načelnico nizozemske Telovadne zveze, go. Van der Mostov«, so letos doprinesli k temu, da bomo lahko imeli v gosteh te. lovadlke, ki tud v mednarodnem svetu pomenijo zelo veliko. Nizozemska ženska vrsta je na olimpijskih igrah v Londonu 1. 1948 dosegla v ostri kon-
njami. Naše tekmovalke so takrat zasedle 7. mesto. V zadnjih dveh letih sta se obe vrsti kvalitetno zelo popravili. Največji uspeh so dosegle Jugoslovanke letos v Firencah, kjer so osvojile prvo mesto. Nizozemske tekmovalke se odlikujejo posebno v prostih vajah in na visoki gredi, pa tudi v preskokih čez konja, medtem ko na dvovišinskt bradlji še niso na isti viši. ni, ker so na tem orodju začele telovaditi šele zadnja leta. Gospa Van der Mostova je poznana strokovnjakinja svetovnega slovesa, saj je v preteklih letih vodila več tečajev v inozemstvu.
kurenti 5. mesto, takoj za Čehinjami, . prvenstvo za ritmiko. V letu 1949 Madžarkami, Amerikankami in Švedi. I je Van der Mostova sodelovala na te-
Vinko Perne je dober
kolesar in marljiv študent
Redkokdaj naletiš, tudi med športniki, na tako živahnega in iskrenega mladega fanta, kakor je Vinko Perne. Zanj je zanimivo, da se je že kot mladinec odlično uveljavil med člani. Njegovi nastopi so bili vedno predmet splošne pozornosti. Medtem ko morajo kolesarji običajno nastopati vrsto let, da si pridobijo nujno znanje v taktiki vožnje, je Vinko kaj kmalu spoznal vse skrivnosti taktike. Do danes je dosegel lepe uspehe in uspešno zastopal ne samo slovenski, ampak ves jugoslovanski kolesarski šport.
Vinko Perne pred startom na lanski dirki »Po Hrv-itski in Sloveniji«
»Kdaj si začel kolesarili?*
»Za kolesarski šport me je navdušil Jule Kačič, ko mi je Ušlo 18 let. Z veliko vnemo sem se oprijel tega športa, pred tem pa me je najbolj veselila košarka. Takoj prvo leto svojega udejstvovanja sem postal slovenski mladinski kolesarski prvak.*
»Koliko časa si bil med mladinci?«
»Takoj po osvojitvi mladinskega prvenstva so me člani sprejeli v svoje vrste. Vedno se bom spominjal, kako je bila zame prva preizkušnja v članski1? dirkah zelo težka, vendar sem vseeno vzdržal, ker sem vedel, če bom uspešen v začetni kolesarski aktivnosti, bom prav kmalu sodeloval tudi na večjih mednarodnih prireditvah. Največja želja mi je bila — sodelovati na dirki *Po Hrvatski in Sloveniji*. Zelja se mi je uresničila, zasedel sem 24. mesto.*
»Kdo Ti je največ pomagal pri Tvojem napredku?«
*Največ dolgujem svojemu društvu Železničarju in funkcionarjem, ki so se trudili, da bi se čimbolj izpopolnil. Kolesarska zveza Jugoslavije me je lani določila za trening v Opatiji, da si pridobim čim več tehničnega in taktičnega znanja. Od takrat sem član državne reprezentance. Moje največje doživetje je bilo, poleg dirke »Po Hrvatski in Sloveniji, lanskoletno svetovno prvenstvo v Belgiji. Vidim, da bo treba še veliko truda za dosego mednarodnih rezultatov.
Zdi se mi pa, da imajo danes voditelji kolesarskega športa vse premalo razumevanja za tekmovalce. Večkrat slišiš samo grajanje, pri tem pa merodajni funk-conarji pozabljajo, da se tekmovalci borimo z različnimi problemi, ki nastajajo v našem zasebnem in športnem življenju. Želim, da bi kolesarske sekcije in tudi člani naše zveze upoštevali težave posameznega tekmovalca in, kar je1 najvažnejše, pomagali pri nabavi prepotrebnih nadomestnih delov.*
»Kako pa je bilo na državnem prvenstvu prejšnjo nedeljo?«
»Velika vročina nas je spremljala od začetka do konca. O sebi lahko rečem, da sem pričakoval lepši uspeh, vendar mi to letos ni bilo mogoče, ker me je na vzponih vedno prijemal krč. Tako se pač pripeti kolesarju, ki se je sicer za tekmovanje vestno pripravil, toda nikoli ne moreš predvidevati, kaj te lahko doleti med vožnjo. Zares, Lulik je dosegel med nami največji uspeh. Če bi vodstvo državnega prvenstva upoštevalo vse predpise, ki jih je pred tekmo prebralo tekmovalcem, bi bil Lulik prav gotovo prvi in si osvojil prvenstvo posameznikov. Med vožnjo so namreč nekateri tekmovalci, med njimi tudi prva dva, Varga in Petrovič, sprejemali vodo, kar pa je bilo po propozicijah prepovedano. Morala bi biti diskvalificirana, vendar vodstvo dirke, z izgovorom češ,, da so to delali tudi ostali, ni upoštevalo pritožbe Lulika, ki se je med vožnjo vzdržal vseh nedovoljenih pripomočkov. Za Vidalija pa bi še posebej rad poudaril, da mora v bodoče biti pozornejši, -saj vendar vsak tekmovalec pred dirko navndno dobro pregleda svoje kolo, kar pa Vidali redno pozablja. Temu so primerni tudi njegovi uspehi!*
»Kakšen poklic pa si se izbral?«
»Vpisan sem na tehniški visoki šoli v gradbenem oddelku. Prav v tem času temeljito »buljim* v knjige, kajti izpiti so pred durmi.*
Prijatelji Vinka Perneta so nam potrdili, da Vinko ni samo deber športnik, ampak da je tudi marljiv študent.	ti. M.
čaju telovadk na Bledu in kmalu s svojim kvalitetnim delom in skromnostjo osvojila naše simpatije, ona sama pa je spoznala nas in' postala navdušen prijatelj jugoslovanskega naroda. Povsod, tako v svoji domovini, kot tudi v inozemstvu ne štedi s sim. patijamii do naših narodov.
Tekma Nizozemska : Jugoslavija bo obsegala poljubne sestave na visoki gredi, dvovišinski bradlji, parterju in preskoku čez konja. Trenutno nam še ni znana postava nizozemske in Jugoslovanske vrste, prepričani pa smo, da bo tekmovanje visoko kvalitetno In borb« ostra, čeprav prijateljska. Na nastopu v Ljubljani, ki bo na letnem telovadišču TD Ljubljana I v Tivoliju, bo poleg tekmovalnih panog tudi nastop v akademijskih sestavah. Ga, Van der Mostova, ki vodi stalno ritmično šolo, bo s svojo skupino izvajala več akademijskih sestav, ki bodo prav gotovo izredno zanimive. Njene sestave se odlikujejo po visoko oblikovanem čutu za estetiko, kompozicijo in glasbeno odlikovanje. Poleg nastopov gostinj bodo izvajane tudi najboljše slovenske kompozicije prostih vaj. Z nizozemskimi tekmovalkami prispe tudi podpreti, sednik mednarodne telovadne organizacije (FIG) gospod Som,mer in predsednik nizozemske Telovadne zveze.
Veliko zanimanje, ki že sedaj vlada v Sloveniji In tudi v Jugoslaviji, nam je porok, da bo ta prireditev ponovno dokazala velik interes našega občinstva za kvalitetne telovadne prireditve in pokazala tudi velik napredek ženske orodne telovadbe pri nas in v svetu. Opozarjamo že sedaj vsa društva in po. sameznike, da si pravočasno rezervirajo vstopnice pri Telovadnem društvu Ljubljana I, Narodni dom, ki or. ganizira ta nastop. Vsa nadaljna navodila zasledujte v dnevnikih.
Vazzaz Jelica
• Tekme telovadcev v Šiški
Ljubljana. Tudi telovadci iz Zgornje Šiške so v svoji dejavnosti zelo marljivi. Pred dnevi so organizirali društveno tekmovanje v orodni telovadbi, deloma na novo zgrajenem telovadišču, deloma pa v telovadnici. Med članicami je zasedla prvo mesto Deu Nevenka s 44.70 točkami, pri mladincih Valda Marijan s 55.70. med mladinkami Urbančič Meta s 45.30, med pionirkami pa Rojina Mojca z 32.70 točkami.
Vesti s proge Doboj—Banjaluka
Banja Luka V dneh, ko naša mladina gradi novo železniško progo Doboj—Banja Luka, ne pozabljajo naši mladinci in mladinke tudi na telesno vzgojo. Poleg rednega dela si utrjujejo svoje zdravje z vsakodnevno telesno vadbo. Uredili so si igrišča za odbojko, košarko in druge športne igre. Slovenska brigada je izvedla že več tekmovanj in organizirala različna športna predavanja. Naj večje veselje pa ima mladina za boks, saj lahko povsod opaziš ringe, kjer si mladinci pridobivajo znanje v boksarskem športu.
Mednarodna $enn\a tehtna v rokometu
V soboto, 7, t. m„ bo na stadionu pb Tyrševi "cesti ob 18. uri mednarodna rokometna tetama med prvakom Sta. jerske, GAK iz Graza. ter domačo Enotnstjo, Ekipa GAK je v prvenstvu Avstrije zasedla 4, mesto in sodi med najboljša avstrijska moštva.
Opozorilo naročnikom
Današnjti številki smo priložili položnice, zato prosimo vse naročnike, da nam takoj nakažejo naročnino za tretje tromesečje, ki znaša 100 din (razlika od 15. maja do 30, Junija znaša 20 dinarjev). Obenem opozarjamo vse naročnike, ki so dobili opomine, da takoj poravnajo zaostalo naročnino.
lezničar, Ljubljana). To je moj predlog. Slovenijo bi morali po formi zastopati najmanj štirje igralci, ki po kvaliteti nič ne zaostajajo za predlaganimi kolegi iz ostalih klubov.
Slovenska reprezentanca
Gotovo bo vsakogar zanimalo, kdo bi igrali v reprezentanti Slovenije. Naša republika še ni imela nobenega medrepubliškega srečanja, zaradi tega še ni nihče sestavil reprezentanco. Naj mi ne zameri kdo od košarkarjev, če sem ga slučajno izpustil. Ce bo treba in če bo šlo zares, ga bo že Košarkarska zveza poklicala v boj. Reprezentante bom razdelil, kar po igralnih vlogah, da bodo predlagani kandidati bolj točno porazdeljeni:
branilci: Šerbec II. in Fugina (ASK), Dvoržak in Feguš (Zelezničar); krila: Kristančič in Skrjanc (ASK), Remic-Supančič, Brumen (Zelezničar. Lj.) ter Vračko I. (Zelezničar, M.); srednji napadalci: Pavlovič in Šerbec I. (ASK), Vozelj (Zelezničar, Lj.) ter Kandus (Polet).
Mislim, da je to idealno sestavljena reprezentanca, ki bi s kakšno majhno zamenjavo (mogoče bi kdo od kril odpadel na račun rutiniranejšega igralca), lahko z uspehom zastopala našo republiko v košarki.
Ljubljanska reprezentanca
Sedaj pa prečitajte še moj predlog za,mestno reprezentanco, ki bo v kratkem igrala tudi nekaj mednarodnih tekem. Fante bo treba na ta reprezentančna srečanja boljše pripraviti, kakor letos pomladi, ko smo v srečanju z reprezentanco Zagreba doživeli v Ljubljani polom. Kandidati.repre-zentanti Ljubljane na posameznih mestih bi bili ti.le igralci: branilci: Šerbec II. in Fugina (ASK), Dvoržak in Feguš (Železničar); krila: Kristančič, Skrjanc in Juvan (ASK). Remic, Supančič in Brumen (Železničar); srednji napadalci: Pavlovič in Šerbec I. (ASK) ter Vozelj (Železničar).
Amon še vedno bolan
Gotovo boste ugibali, kje je Amon. Amon je še vedno bolan in najbrže tudi v jesenskem delu lige še ne bo nastopal. Ce pa bi do tekmovanja ozdravel, bi tudi rep-rezentiral republiško in mestno košarko, mogoče pa bi se celo ponovno plasiral v zvezno košarkarsko reprezentančno vrsto.
V»je Šerbec
	
Prizor z ligaške tekme med Partizanom in ljubljanskim železničarjem
Koliko so stari in kaj delalo
Sedanji odmor med obema deloma lig, naj ekipe Izrabijo za delen odmor igralcev, vendar ne smejo pozabiti na trening, ki je najvažnejši faktor forme posameznih ekip in pa tudi njenih posameznikov. Večkrat slišimo med gledalci na zveznih tekmah vprašanja, kaj so posamezni igralci, kaj delajo, itd. Na ta vprašanja jim bomo danes na kratko odgovorili.
ASK:
Fugina Stane, kapetan ekipe. Igra branilca in je star 23 let. Absolvent elektro-oddelka na tehniški visoki šoli;
Mravlje Dušan, branilec. Absolvent geodezije. Star 23 let;
Pavlovič Mika, srednji napadalec. Ima 20 let, študira na gradbeni fakulteti;
Šerbec Voje, srednji napadalec. Študent pravne fakultete, star je 22 let;
Ogrin Roman, branilec, študent prava. Star 21 let;
Šerbec Smiljan, branilec. Študent prava. Star 20 let;
Kristančič Boris, krilo, študent gradbene fakultete. Star 19 let;
Skrjanc Janez, krilo. Najboljši strelec pomladanskega dela košarkarske lige. Star 18 let;
Steiner Stanko, branilec. Absolvent gradbenega tehnikuma, Star 23 let;
Filipan Ljubo, krilo. Študent prava. Star 19 let;
Juvan Stanko, krilo. Maturant. Star 19 let;
Kovačič Slavko, branilec. Študent gradbene fakultete in je star 19 let.
Trener ekipe je Ciglar Pavle, bivši član Svobode. Enotnosti in Partizana. — Vodstvo sekcije sestavljajo Ivan Pezdir, Vladimir Pušenjak, Milan Mravlje in Rudi Avčin.
Železničar:
Vozelj Tugomir, kapetan moštva in srednji napadalec. Star je 23 let in študira arhitekturo;
Dvoržak peter, branilec. Star 22 let in študira strojno;
Feguš Zlatko, branilec. Ima 21 let in študira strojno;
Miler Bogdan, branilec, študent geodezije, star 21 let;
Breznik Peter, krilo, študent metalurgije, star je 23 let;
Supančič Martin, krilo, študent strojne, ima 21 let.
Brdnik Franc, krilo, študent tehnike, in ima 22 let;
Remic Dušan, krilo, študent filozofije in ima 22 let;
Deu Jure, srednji napadalec. Študent tehnike, star 22 let;
Tošič Milan, branilec, študent tehnike, ima 21 let;
Brumen K runo, krilo. Bivši član mariborskega Poleta. Star je 19 let in študira tehniko;
Vračko Franci, srednji napadalec. Bivši član mariborskega Železničarja, Študira tehniko in ima 20 let.
Trener ekipe je Vozelj Tugomer. Vodstvo kluba sestavljajo ing. Podboj, Karel Daneu, Kranjc in Jeglič.
Voje Šerbec
Prvi del republiške
košarkarske lige je končan
Tekmovanje moške košarkarske republiške lige je končano. Zaradi večje množičnosti in večjega števila košarkarskih klubov je bila letos slovenska liga razdeljena v dve skupini: v vzhodno in zahodno. Po kvaliteti lahko razdelimo moštva zahodne lige v tri skupine.
Najboljši kolektiv predstavljajo Poljane, ki so s hitro igro ter lepimi kombinacijami in točnim metanjem na koš priborili zasluženo L mesto na lestvici. Najboljš istrelec je mladi Boh-i'S, ki je dosegel v ligi 127 košev. Poleg njega pa so se v ekipi uspešno uveljavili tudi (Jrek, Štepec, Plečko in Kveder. Slabost moštva ie v tem, da so igralci fizično zelo šibki.
Srednji del lestvice tvorijo Zelezničar II. (Ljubljana), Zelezničar (Gorica) m Rudar. To so ekipe, ki so precej izenačene, vendar ie še trenutno najboljš aekipa ljubljanskega Železničarja, ki ima, kakor izgleda, še največ rutine, Zelezničar iz Nove Gorice je moštvo brez naraščaja, ki tudi na trening ne polaga dovolj pozrnosti. Mnogo obeta ekipa Rudarja iz Trbovelj, ki je igrala v tem delu lige zelo požrtvovalno. Pri Železničarju II, so bili najboljši Rant, Kavčič in Kržič, pri Gorici Černe. Mozetič in Pahor, pri Rudarju pa Hodej, Murn, Pust in Ska-lin.
Vzhodni del lige sestavljajo samo tri moštva vendar lahko rečemo, da je ta liga kvalitetno na višji stonnji, posebno zaradi obeh mariborskih klubov-Najboljši je Polet, ki je v odločilni tekmi za 1. mesto premagal domačega rivala Železničarja z 41:40 Najboljša igralca pri Poletu sta Kandus in Vončina. pri Železničarju pa Vračko in Frelih.
ZAHODNA SKUPINA Poljane	5	5	0	0	303:136	10
Železničar	(LJ)	5	4	0	1	152:133	8
Železničar	(G)	5	3	0	2	148:141	6
Rudar	5	2	0	3	136:201	4
Sloga	4	0	0	4	71:133	0
Domžale	4	0	0	4	55:181	0
Strelci: Bohte II. (Poljane) 127 košev, Urek (Poljane) 84. Murn (Rudar) 51, Plečko (Poljane) 48, Rant (Zelezničar Lj) 47. Černe (Gorica) 46, Hodej (Rudar) 40, Kavčič (Z. Lj) 39 itd.
VZHODNA SKUPINA Polet	2	2	0	0	172: 93	4
Železničar	(M)	2	1	0	1	97: 70	2
železničar	(C)	2	0	0	2	82:188	0
Strelci: Čretnik (Celje) 51 košev. Kuster (Polet) 42, Kanaus (Polet) 38, Vračko (Zelezničar M) 30, Vončina (Polet) 33.
Zelo dober pa je tudi odstotek realiziranih metov osebnih napak, s katerim bi bilo lahko zadovoljno marsikatero moštvo zvezne košarkarske lige.
Poljane 52 2*/o, Zelezničar II 43°/», Zelezničar (G) 41.8"/«, Zelezničar (M) 37.4% itd.	Voje Šerbec
Na Poljanah novo središče košarke v Ljubljani
Najmlajši košarkarski klub v Sloveniji je vsekakor KK »Poljane«, ki je bil ustanovljen šele letos na poljanski gimnaziji v Ljubljani. Ta gimnazija ima toliko aktivnih košarkarjev, da so meseca februarja najaktivnejši košarkarji s profesorji na čelu, ustanovili samostojni klub Poljane. Omenimo lahko tudi da ima klub 24 mladink-košarka-ric, ki so že prebrodile začetne težave ter z uspehom nastopajo Igralci in člani kluba pa imajo posebno v finančnih ozirih Velike težave. Imajo malo žog pa tudi ostalih rekvizitov jim primanjkuje. Velik uspeh so dosegli v
I.	delu slovenske lige, Ro so postali orvak zahodne skupine
Na Bledu bo XII. Kongres mednarodne planiške unije
V dneh od 13. do 18. t. m. bo na Bledu XII. kongres mednarodne planinske unije, ki se ga bodo udeležili delegati skoraj vseh evropskih držav. To bo prvi mednarodni kongres, ki bo po osvoboditvi zasedal v Jugoslaviji. O delu kongresa bomo v prihodnji številki priobčili izčrpen članek izpod peresa načelnika inozemskega odseka PZS, tov. Iva Lukanca.
V četrtek, 5. julija, ob 17.30 url na stadionu železničarja v Šiški Prijateljska nogometna tekma
ŽELEZNIČAR (Zrenjanin) : ŽELEZNIČAR fLjubljana)
Predtekma tb 16. uri
Spet so razočarali
V prejšnji številki našega lista smo na kratko obravnavali Igro Odredovih nogometašev in ugotov|ili, da so Ljubljančani sposobni igralci, ki se lahko merijo z vsakim prvorazrednim moštvom. S prijetnim vtisom po tekmi z Dinamom so zadovoljni ljubitelji nogometa minulo sredo prihiteli na stadion Odreda še v večjem števjilu, kajti omenjeno dejstvo in renomirani nasprotnik FC Miinchen 1860 sta obetala zanimiv mednarodni dvoboj, ki ga ne bi kazalo zamuditi. Toda žal, številno občinstvo tokrat ni prišlo na svloj račun, vsaj glede Odredove enajsterice, ki po svoji igri ni bila podobna oni v borbi z Zagrebčani.
0:1 (0:0) je prav za prav uspeh za domače moštvo in hkrati skromna zmaga boljšega nasprotnika. V polju so bili gostje tehnično nenadkriljivi. Točno in hitro so podajali žogo soigralcem, s čimer so diktirali silovit tempo ter so bili vedno na pravem mestu. Torej, Pokazali so vse odlike dovršenih nogometašev, v čemer so opravičili svoj sloves, ki ga uživajo po svetu. Toda Ime velikih nogometašev je veljalo le do kazenskega prostora Odreda, od tu naprej pa sta njihova ofenzivna moč in sposobnost Izgubili na ugledu. Občudovanje vredna lepota igre po sredini igrišča se je namreč prav v kazenskem prostoru Ljubljančanov spremenila, ali bolje rečeno razblinila. Vsakdo je pričakoval, da bodo Nemci svoje hitre in točne kombinacijske poteze zaključevali tudi s streljanjem na gol. Ne smemo reči, da niso zaposlili Bencika, toda streljane žoge niso bile nevarne, saj se je Bencik lahko skoraj Vedno pravočasno pripravil, bodisi na Posredovanje v kritičnih trenutkih, ali Pa za strel na gol.
Igro Nemcev v polju bi lahko primerjali z igro Ljubija,nčainov prejšnjo sredo. Ce jo bi le-ti ponovili tudi v tekmi z Miinchenom, potem bi se bil? ta mednarodna prireditev prav gotovo neizbrisno vtisnila v spomin užitka-željnih gledalcev. Mar ne bi bilo to mogoče? Kdo ve, kaj jim je bilo im kje je vzrok?? Ne bi rekli, da so bili Odredov! igralci nerazpoloženi. Bili so borbeni im požrtvovalni, vendar to še ni zadostovalo za uspeh. Vse te odlike ne morejo povsem nadomestiti usodne nepovezanosti med posameznimi vrstami. K tej igri so se pridružile še ostale
napake, ki so bile večkrat vzrok neučinkovitosti v zaključnih akcijah. Razen ožje obrambe, ki je svoj posel dobro opravila, so ostali igralci odpovedali. Značilno za njih je bilo netočno podajanje in zavlačevanje žoge ter nekoristno preigravanje. Keržan je na primer dajal v prvem hipu videz prodornega napadalca. Vse drugače bi bilo, če bi on žogo takoj oddal, ne pa se poigraval in čakal, nazadnje pa jo je izgubil. Seveda, vsa krivda ne pade samo nanj, saj ga je k temu početju navajala tudi raztrgana igra, oziroma slabo nameščanje somapadalcev, ki v ofenzivnih akcijah niso bili na svojih mestih. Slab je bil Hacler na levem krilu, ki se nikakor ni znašel v odločilnih trenutkih. Redkokdaj je bil na svojem mestu, v dvobojih z nasprotnim igralcem pa ni bil dovolj odločen, oziroma se ni zavedal, da je njegova naloga gibati se na najprimernejšem mestu, nato pa pohiteti z žogo po najkrajši poti proti golu, če pa to ni možno, pa z lepimi predložki ustvarjati najpovolj-nejše priložnosti za gol. Tudi vodji napada, Hočevarju ni šlo nič kaj «i,zpod rok«. Poleg tega je imel v srednjem krilcu MUnchena »zvestega čuvaja«, ki ga je dobro držal. Izmed ostalih je zadovoljil edino le Zivotid na desnem krilu.
Nujno je torej, da se Odredove moštvo v tem kratkem poletnem odmoru skrbneje pripravlja na jesenski del prvenstvenega tekmovanja, kajti zavedati se je treba, da se zaželeno mesto v končnem vrstnem redu udeležencev lahko doseže edinole s standardno formo vseh igralcev!	(p)
Fajon ovira Sennerja, da bi Bencik lahko neovirano ujel žogo
Kje je ovira za večji napredek stotov v vodo?
V letošnji plavalni sezoni so nas ska-1 lahko že v letošnji sezoni pričakujemo kalci v vodo presenetili razmeroma prekoračenje za nas koraj »nedosesg-zgodaj. Se pred otvoritvijo kopalne se- i ]jive» meje 150 točk, zbranih s popol-zone v centralnem ljudskem kopališču nim olimpijskim programom s trimetr-so pridno »delali« v zimskem bazenu ske deske, pod vodstvom avstrijskega trenerja |
Marchulla. Z nastopom prvih toplejših ....... f;EiŠtx	......./|
dni so se pa preselili na prosto in nadaljevali s treningom za »zaprtimi vrati« v centralnem ljudskem kopališču, ■ dokler nam niso na izbirnem tekmova- j nju 7. in 8. junija javno prikazali prve sadove njihovih naporov. Kljub neugodnemu vremenu, ki je to tekmova- i g-;' nje močno motilo, so bili doseženi lepi uspehi. Razveseljivo je, da «o prednja- ;
čile mlajše moči, pri čemer sta tekmovalca Keber i,n Porenta s skupnimi ocenami okoli 130 točk pokazala, da
Plavalci Mornarja v Tj jubljani
Plavalni klub Ilirija bo imel 7, in 8. julija v gosteh PK Mornar iz Splita. S to tekmo se začne letošnja zvezna plavalna liga, v kateri sodeluje osem najboljših klubov v državi, Z ozirom na rezultate, ki so jih dosegli plavalci Ilirije v Grazu in z ozirom na odlične uspehe plavalcev Mornarja, bo prav gotovo ta dvoboj zelo zanimiv. Dvoboj bo na kopališču Kotezlje vsak dan ob 20.30. Predprodaja vstopnic bo na cen. tratnem ljudskem kopališču od srede, 4. julija dalje.
Porenta Marko je v Grazu dosegel največje število točk med jugoslovanskimi skakalci sploh, razen Ziherla
Za ta pričakovanja nismo bili opeharjeni. Kebrovih 143.8 točk na nedavnem tekmovanju v Zagrebu, kjer je so-
deloval tudi evropski prvak Aderhold (Zahodna Nemčija), še bolj pa presenetljiv uspeh Porente v Gradcu, kjer je pred tujimi sodniki nabral celo 163,34 točke pred renomiranim avstrijskim intemacionalcem dr. Wiistom, sta naše skakalce uvrstila nesporno v mednarodni razred in to pičlih 14 dni po končanem tečaju v Ljubljani! Ze ta dva rezultata govorita v prilog uspešnosti dela, ki ga je opravil med nami trener Marchulla — istočasno pa opozarjata na niz problemov, ki so doslej ostali nerešeni ter nujno terjajo temeljite rešitve.
Komisija za skoke pri Plavalni zvezi Jugoslavije s sedežem v Ljubljani, je v razmeroma kratki dobi obstoja pričela z reševanjem niza problemov. Iz-obrazba inštruktorjev in trenerjev za skoke v vodo, izdaja šolskega priročnika in številni drugi ukrepi, ki so v teku, so nedvomno važen doprinos k dvigu skakalnega športa. Vsi ti napor/ pa ne bodo dosegli ciljev, v kolikor mladim skakalcem ne bodo dani osnovni materialni pogoji — deske, skakalne naprave in predvsem — skakalni prostor!
Ljubljana se s ponosom naziva »zibelka jugoslovanskega skakalnega špor ta«, saj so njeni zastopniki vselej tvorili jedro državne reprezentance. Tudi trenersko - inštruktorske kadre ljub ljanskih skakalcev je smatrati kot najmočnejše v državi tako po kvalitet.
Nekaj o naših mladih plavalcih
V eni izmed membnejših
venskega klub- ______„_____________,___
vam bomo na kratko predstavili tri najboljše zastopnike tega kluba. crawlista Hafnerja, prsača Žvoklja in hrbtaša Pelana.
mi nam je zaupal tudi to. da je bil najbolj vesel lani v Milstattu v Avstriji, ko je premagal Cerarja na 100 m prsno in postavil svoj življenjski rekord 1:12.7. Ta rezultat je na državnem mladinskem prvenstvu na Reki popravil še za 3 desetinke sekunde, skupno s Korpesom iz Zagreba. Na koncu lanske sezone je bil Žvokelj v svoji polni formi. Čutil je, da mu proga 200 m prsno leži in. kakor pravimo, »odprlo se mu je«. Prav gotovo bo Žvokelj pod skrbnim strokovnim vodstvom še znatno napredoval in se uvrstil med najboljše plavalce prsnega sloga v državi.
Žvokelj Marko
Težko so se odločili, kdo bo prvi spregovoril. Začel je Žvokelj Marko. o. katerem vemo, da je dosegel že v prejšnji sezoni lepe uspehe pa tudi letos zlasti na zadnjem mednarodnem dvoboju v Grazu. je uspešno zastopal slovenski plavalni šport.
»Kakor so v glavnem vsi mlajši plavalci študentje, tako sem tudi jaz. Vendar za enkrat še »gulim« gimnazijske klopi. Veselijo me prav vsi športi. Pozimi redno smučam, včasih pa sem se zanimal tudi za boks in sabljanje. Za plavalni šport sem že od nekdaj Imel precejšnje veselje, vendar pa se zaradi mladih let nisem upal pridružiti starejšim plavalcem.
»Ali bi nam morda povedal kaj več o svoji disciplini?«
»V začetku sem bil crawlist. kmalu pa me je navdušil prsni slog. Za svoj uspešen razvoj se moram zahvaliti trenerju Brozoviču, ki je odličen psiholog. On vedno ob pravem trenutku razume plavalca. Razumljivo je. da mi je tudi starejši kluibpki tovariš Cerer Tone vedno dobrohotno pomagal s svojimi nasveti, vendar nikdar tako. da bi rušil trenerjevo avtoriteto.«
Hafner Boštjan
Za Žvokljem je spregovoril Hafner. Danes ima 20 let ter je študent filozofske fakultete ljubljanske univerze. Hafner se je začel baviti s plavanjem, ko mu je bilo 15 let. V ligino moštvo se je uvrstil pred tremi leti torej še kot mladinec, 1. 1949 pa je bil č.lan državne mladinske reprezentance, ki je nastopi-lav dvoboju z Italijo v Neaplju, Njegova proga je 1500 m. vendar pa nastopa tudi na progah 100 m, 200 m
prosto.
»Menja sem.
in 400 m
da bi .morali trenerji
Žvokelj Mirko je po naravi precej I prisostvovati kvalitetnim prireditvam, zgovoren. V svoji pripovedovalni vne- I kar bi jim omogočilo izpopolnjevati
Po gostovanju ljubljanskih plavalcev v Grazu
Preteklo soboto In nedeljo Je bil v 25 m dolgem graškem bazenu »Bad zur Sonne« mednarodni dvoboj med moškima ekipama Postverein Graz in Ljubljane v plavanju,skokih ter vaterpolu. V končnem plas-manu je zmagalo moštvo Ljubljane z visoko razliko točk 71:45.
Ljubljanska ekipa je prispela v Graz V soboto opoldne z brzcem, ki pelje ob zjutraj iz Ljubljane proti Dunaju. Po prisrčnem sprejemu na kolodvoru So se naši plavalci takoj odpeljali z avtobusom na kosilo, kajti prihod Ljubljančanov se je zaradi enourne zamude Vlaka precej zakasnil. Med potoma so se samo za nekaj minut ustavili pred bazenom, kjer je bilo za večer napovedano srečanje. V središču mesta stoji Visoka, trinadstropna stavba, ki jo po zunanjem videzu niti najmanj ne ločiš °d ostalih stanovanjskih zgradb. Sele tabla nad vhodom »Bad zur Sonne« te °Pozori, da je v tem poslopju kopališče. Naši fantje so se urno povzpeli po stopnicah v prvo nadstropje in v notranjost stavbe. Tu se nam je odprl Sogled na 25 m dolg in 10 m širok ba-z«n, ki ima na nasprotni strani od glavnega vhoda še majhen bazenček za otroke in neplavalce. Dva metra od roba bazena se dvigajo navpični zidovi Poslopja, ki imajo v prvem in dru-Soni nadstropju lesene hodnike. Tu se ^ poletnih mesecih vsak dan sončijo Civilni kopalci, ob športnih tekmah pa sPrejmejo galerije do 1500 gledalcev.
sobotnem in nedeljskem srečanju •e bilo v kopališču okoli 600 občinstva, kar pa je za graške razmere kar lepo ®tevilo, kajti kakor v Gradzu, tako je tudi v vseh ostalih krajih Avstrije naj-zanimanja predvsem za nogomet in £°ks, dočim atletika, plavanje, košar-ka, odbojka in druge športne panoge ne Uživajo takšne popularnosti.
Po kratkem ogledu bazena je avtobus °dpeljel ljubljansko moštvo v hotel “Palia« na kosilo, nato pa v okolico 'Pesta v nek dom’, kjer običajno prekujejo gostujoče’ ekipe Postsportve-reiJia. Čeprav so si naši plavalci pred ','ečerno tekmo lahko, privoščili nekaj potrebnega počitka, so bili od se-eiriurne vožnje precej utrujeni, kar se j® Poznalo zvečer tudi na rezultatih, kl bi bili lahko znatno boljši, če bi a'ša pkipa prispela v Graz vsaj v pe-ek Popoldne,
2 majhno zakasnitvijo se je pričel soboto zvečer prvi del srečanja. Po ^icielnih pozdravih in izmenjavi daril ‘a bili na programu najprej dve vmes-1 točki z domačimi plavalci, nato pa 1° . stopili na start Hafner, Lunder, ainer in Schmiedl.
Dramatična borba na *oo m
. Na znak staterja se je vsa četvorica E°časno Pognala s starta. Po 50 metrih i? z majhno prednostjo obrnil prvi Hafner, vendar ga je Rainer kmalu uiel. Do 150 m sta oba plavala glavo °b glavi. Do vsakega obrata si je Haf-£er Priboril kakšen meter prednosti. Pa ga je na dbratih spet izgubil. Pri 00 metrih se je začela dramatična borba. Ob burnenj navijanju gledalcev sta ni„..^|ca prešla v finalni aprint
ter se glavo ob glavi zagrizeno borila dobesedno za vsak centimeter. Sele v zadnjih metrih si je Hafner s skrajnimi napori za udarec roke priboril zmago z dvema destinkama sekunde pred Rainerjem, Lunder je bil siguren tretji in je dosegel svoj običajni rezultat.
Druga točka dvoboja je bila štafeta 4x200 m prsno. Žvokelj je kot prvi prinesel naši ekipi okoli 20 m prednosti, ki sta jo Sovre in Turk še za malenkost povečala. Zadnji je startal Cerer. Z močnimi potegi rok je naglo rezal vodo ter na koncu celo prehitel svojega nasprotnika za 2 dolžini bazena, t. j. za 50 metrov. Cerer je dosegel od vseh najboljši čas (2:49.8), verjetno pa bi bil še boljši, če ne bi bil še utrujen od dolge dopoldanske vožnje. Vsi domačini so plavali v klasičnem slogu, naši fantje pa vsi v metuljčkovem.
LEP USPEH PORENTE
Po štafeti so bili na programu obvezni skoki s trimetrske deske. Porenta ni imel lahke naloge, kati njegov nasprotnik dr. Wiist spada med trojico najboljših avstrijskih skakalcev, ki so med najboljšimi v Evropi. Vendar je Porenta prekosil vsa pričakovanja. Skakal je zelo lepo in zelo sigurno ter dobil za vse svoje skoke polno priznanje s strani gledalcev. Dr. Wilstu, ki je tudi znan graški atlet (metalec kopja), se je zadnji skok nekoliko ponesrečil, kar mu je odvzelo precej dragocenih točk. Kljub temu pa je bil Porenta povprečno pri vseh skokih za nekaj desetink točke boljši in je po prvem dnevu vodil pred svojim renomiranim nasprotnikom z 72.29 proti 67.98 točke.
V zadnji točki prvega dela dvoboja je poskrbel za novo presenečenje mladi Lunder Na 100 m hrbtno ni nihče dvomil v zmago nadarjenega Pelana, pač pa smo kot sigurnega drugega smatrali Rainerja. Toda Lunder se je odlično držal svojega nasprotnika in ga v končnem finisu prehitel za celo sekundo.
CERER PONOVNO V FORMI
Drugi dan dvoboja je obsegal dve plavalni disciplini, dve štafeti, poljubne skoke z deske ter waterpolo. V vseh disciplinah so naši fantje dosegli zmage, če bi osvojili še na 100 m prosto drugo mesto, bi dosegli sploh največje možno število točk.
Na 100m prosto se je razvila takoj po startu ogorčena borba med Hafnerjem In Rainerjem ter sl je zmago zagotovil naš predstavnik šele v zaključnem finiišu. Na 200 m prsno je Cerer dosegel najboljši rezultat srečanja in obenem prepričevalno zmago. Čeprav je plaval pravzaprav brez prave konkurence, je postavil izvrsten čas 2:47.6, kar dokazuje, da se naš Tone spet vrača v nekdanjo formo in bodo morali tudi letos naši najboljši plavalci
prsnega sloga spet resno računati s tem simpatičnim in skromnim športnikom. Obe štafeti, tako 4X 200 m prosto, kakor tudi mešana štafeta 3X100 m sta zmagali brez napora in ju domačini niso mogli niti enkrat resneje ogrožati. Najlepši uspeh pa je poleg Cererja spet dosegel mladi Marko Porenta, ki je svoj naskok iz prejšnjega večera še bolj povečal. Čeprav dr. Wiist ni skakal slabo, ga je Porenta toliko nad-kriljeval, da si je v končnem plasma, nu priboril prepričevalno zmago z 163.54 točkami, medtem ko je dr. VVilst dobil 142.93 točke. Porenta je tudi svoj poljubni program skakal sigurno in v sijajni formi. Njegova zmaga je eden najlepših uspehov ljubljanske ekipe, obenem pa razveseljivo dejstvo, da se ta športna panoga zadnja leta lepo razvija, saj se je poleg dveh mladih in odličnih zastopnikov, Dobrina in Kebra, sedaj uvrstil med najboljše še naš mladi Marko. Delo in prizadevanje znanega trenerja Marchulie torej ni bilo brezplodno, če bodo naši mladi skakalci še naprej tako marljivo trenirali in če bodo imeli dovolj podpore in možnosti razvoja s strani vodilnih forumov, bomo lahko tudi v tej panogi v nekaj letih dosegli raven najboljših evropskih skakalcev v vodo.
Zadnja točka dvoboja je bila »vaterpolo tekma. Ze tekma iz prejšnjega večera med PSV Graz in ekipo Uniona naim je pokazala, da graška moštva igrajo precej enostaven »vaterpolo, brez posebnih tehničnih fines in premišljene taktike, pa tudi sodnik ni bil na mestu ter je izpregledal takšne prekrške ki bi jih vsekakor moral kazno. vati. Tudi nedeljsko srečanje je pokazalo, da Gradčani našim »vaterpolistom niso’ nevaren ali enakovreden nasprotnik ter tii bila lahko zmaga našega moštva tudi večja.
Organizacija tekmovanja je bila dokaj dobra, le zanimanje občinstva za prireditev ni bilo tolikšno, kakor smo ga vajeni pri nas. Naši plavalci so bili povsod, kamor so prišli, zelo gostoljubno sprejeti, za kar sta v največji meri zaslužna tudi vodja plavalne sekcije in trener PSV Graz, inž. Rainer in pa sam predsednik Postsportverein Graz. Tovarištvo med našimi in graškimi plavalci je bilo najlepše, pa tudi naši fantje, čeprav so bili iz dveh klubov (Ilirija in Železničar) so se med seboj odlično razumeli in bili pravzaprav vsi ena sama družina, kar spet dokazuje, da so vsa trenja med obema ljubljanskima kluboma le umetno zasejana s strani nekaterih funkcionarjev obeh klubov. Tako so naši plavalci s svojim discipliniranim zadržanjem, borbenim nastopom na tekmah in lepimi zmagami dosegli lep športni uspeh, obenem pa doprinesli spet nov delež k poglobitvi sodelovanja med dvema sosednjima narodoma, ki sta zaradi svojega zgodovinskega in teritorialnega razvoja v obojestransko korist dolžna najtesneje sodelovati, Prešeren Igor.
TEHNIČNI REZULTATI DVOBOJA: 400 m prosto: 1. Hafner (Lj) 5:27.1,
2.	Rainer (G) 5:27.2, 3 Lunder (Lj) 5:45.0. — 4x200 m prsno: 1. Ljubljana (Žvokelj, Sovre, Turk, Cerer) 11:55.0, 2 Graz 12:45.5. Razen mladega Turka so vsi Ljubljančani plavali pod 3 minute — 100 m hrbtno: 1. Pelan (Ljub) 1:16.3, 2 Lunder (Lj) 1:23.7, 3. Rainer (G) 1:24.7. — 100 m prosto: 1. Hafner (Lj) 1:05.2, 2. Rainer (G) 1:05-6, 3. Pelan (Lj) 1:07.2; — 200 m prsno: I-Cerer (Lj) 2:47.6, 2. Sovre (Lj) 3:03-2,
3.	Haubenhofer (G) 3:11-6; — Skoki s trimetrske deske: 1. Porenta (Lj) 163 54, 2. dr. Wust. (G) 142,93 — 4x200 m prosto: 1. Ljubljana (Žvokelj, Rotter, Pelan, Cerer) 10:19.3, 2. Graz 10:540. Cerer je dosegel prav lep rezultat 2:27.0 — 3x 100 m mešano: 1 Ljubljana (Pelan, Žvokelj, Hafner) 3:43-7, 2. Graz 3:52,4.
WaterpoIo: Ljubljana :	Graz 8:3
(2:3). Gole za Ljubljano so dali: Frič 7, Hafner 1. Sodil je dobro dr. Flasch-ka iz Graza.
svoje znanje in ga prenašati na plavalce. Vsak trener ima svoj način dela, vendar je nujno, da trener spozna različne sisteme treninga in si ustvari svoj sistem,« je ob koncu razgovora s posebnim poudarkom podčrtal mladi Hafner.
Pelan Staš
Pravo nasprotje od obeh pa je črnolasi Pelan. ki je že po videzu sodeč, zelo skromen fant. Star :e 19 let ter je vesten študent in slušatelj Tehniške vi šoke šole — strojni oddelek. Zanj b optimist. Ob samem nastopu pa večkrat rekli, da je morda včasih le prevelik prav zaradi treme ne doseže onega rezultata ki bi ustrezal njegovi moči.
nem nivoju in izkušnjah, kakor po številu. Toda vsemu navedenemu v posmeh stoji v Koleziji krasen plavalni stadion brez vsake skakalne naprave! Našim vrhunskim skakalcem, kakor tudi vsej ostali mladini, je na razpolago, od časa in vremena močno prizadeta skakalna naprava bivše »Ilirije« v centralnem ljudskem kopališču s po eno skakalno desko višine 1 m in 3 m! (Resnici na ljubo povedano, je ogrodje stolpa letos nekoliko obnovljeno, pač pa sameva ogrodje 1-metrske deske že 14 dni — brez deske!)
Brez vsakega pretiravanja je poudariti, da takšno materialno stanje ne more nikakor služiti napredku skakalnega športa — niti v domačem merilu, še manj pa v mednarodnem. Ce predpostavljamo, da mora sleherni skakalec zveznega in mednarodnega razreda dnevnem treningu absoivirati vsaj 120 do 150 skokov, začetnik pa najmanj 60 do 80 skokov, vidimo, da se na razpoložljivih napravah celo za »zaprtimi vrati« ne bi mogla zvrstiti peščica skakalcev. Za »zaprtimi vrati« zato, ker služijo kopališke naprave na centralnem ljudskem kopališču predvsem javnosti.
Upoštevajoč važnost duševne koncentracije skakalca, vremenskih predpogojev itd., lahko torej ugotovimo, da je sleherni uspešni trening skakalcev ob sočasnem kopanju tisočev kopalcev tolikšen prenapor, da ob največjem samozatajevanju in požrtvovalnosti skakalcev ni mogoče računati na večje sadove kratkotrajnega treninga »za zaprtimi vrati«, kakršen je bil letošnji, pod vodstvom trenerja Marchulla. Izhod je le eden — zgraditev skakalnih naprav v plavalnem stadionu »Kolezija«.
Četudi se zavedamo težav, ki so zvezane z gradnjo takšnih naprav, smatramo, da je uresničitev osnovnih pogojev za razvoj skakalnega športa v Ljubljani ne le dolžnost odgovornih funkcionarjev v FZS, temveč vseh merodajnih fizkuiturnih in političnih forumov v Ljubljani.	Škofič
Pelan Staš, najboljši slovenski hrbtaš
Do danes je mladi Pelan pokazal velike sposobnosti vendar pa ie moral prejšnjo sezono zaradi bolezni prekiniti z aktivnim udejstvovanjem. Letošnjo zimo in ves ta čas je pridno treniral, tako da upamo da bo v tei sezoni pripravil še marsikatero prijetno presenečenje. V razgovoru se je razvnel, ko je govoril o discipliniranosti in ne. resnosti nekaterih plavalcev.
»Zdi se mi, da nekateri tovariši ni. majo pravilnega odnosa do svojega kluba. Kakor hitro opazijo, da ne bodo mogli nastopati v I. moštvu, postanejo njihovi odnosi do funkcionirjev in do nas. ki zastopamo društvo v večjih srečanjih netovariški. včasih celo sovražni. Tako se večkrat zgodi, di užaljeno zapustijo matično društvo in se vključijo v novo. Takšni odnosi rušijo društveno disciplino: »odpadniki« na si na ta način ne bodo pridobili niti športnega slovesa, še mani pa bodo dosegli zaželen napredek.«	L. M.
Povprečni uspehi atietsne republiške lipe
V I. kolu republiške atletske lige zaradi zasedenosti terminov in pomanjkanja primernih igrišč v Ljubljani ni bilo pravočasno izvedeno tekmovanje ljubljanskih in bližnjih podeželskih društev, medtem ko so Celjani že dosti preje opravili svojo dolžnost. To zapoznelo kolo je bilo včeraj popoldne na letnem telovadišču v Ljubljani in so doseženi uspehi le povprečni, kar gre delno na račun že slabega tekali-šča in pa mladih, še neizkušenih tekmovalcev.
TEHNIČNI REZULTATI:
MOŠKI: 100 m (12 tekm.): 1. Kralj (Litija) 12.0, 2. Orehek (Domžale) 12.2, 3. Zule (D) 12.3; Izven Olivieri' (Odred) 11.8; 400 m (12 tekm.): 1. Orehek (D) 53.2, 2. Kralj (L) 54.8, 3. Djordjevič (Triglav)
55.0,	izven Olivieri (O) 53.2; 800 m (10 tekmovalcev); 1. Grošelj (Zel. LJ.) 2:10.4, 2. Seliškar (O) 2:11.2, 3. Babnik (2) 2:11.4; 5000 m (11 tekm.): 1. Jošt (Z) 16:55.2, 2. Vozlič (O)	17:24.2,	3. Pergovnik (Tr.)
17:42.6, izven Kovačič (O) 16:35.0; met krogle (11 tekm.): 1. Furman (O) 11.48, 2. Vovk (Z) 11.30, 3. Špan (O) 11.10, izven Miler Bogdan (O) 13.30; met diska (ll tekm.): 1. Furman (O) 35.54, 2. Guštin (Tr.) 31.97, 3. Vovk (Z) 30.19, izven Miler Bogdan 40.40; met kopja (11 tekm.): 1. Špan (O) 45.40, 2. Šušteršič (Z) 41.52, 3. Marinček (Z) 39.80, izven Miler Janko (O) 50.70; skok v višino (12 tekm.): 1. Kolbe (L) 165, 2. Košir (D) 155, 3. Lebinger (L) 155, izven Zgalin (O) 180; skok v daljino (10 tekm.): 1. Zule (D) 5.64, 2. Ognjanovič (O) 5.56, 3. Gotwald (D) 5.48; švedska štafeta (400x300x200x100); 1. Zel. Lj.
II.	2:05.8, 2 Zel. Lj. I. 2:12.6; štafeta 4x100 metrov (5 štafet): 1. Odred 48.4, 2. Litija 48.4, 3. Triglav 49.2.
Točke: 1 Odred 10.178, 2. Litija 9554, 3. Železničar 8887, 4. Triglav 8871, 5. Domžale 6417.
ZENSKE: 100 m (5 tekm.): 1. Lenasst (2) 14.0, 2. Bajda (Tr.) 14.4, 3. Strah (Tr.) 14.8; 800 m (2 tekm.): 1. Merhar (2) 2:43.0,
2. Porenta (Z) 2:44.4; disk (4 tekm.): 1. Pečarič (Z) 27.30, 2. Seme (Tr.) 23.65, 3. Lobojevič (2) 23.08; krogla (4 tekm.): 1. Dovgan (Z) 6.93, 2. Reber (2) 6.92, 3. Ber-v glnc (Tr.) 6.37; kopje (4 tekm.): 1. Seme' (Tr.) 22.11, 2. Lobojevič (Ze) 21.64, 3. Pečarič (Z) 20.35; višina (4 tekm.): 1. Bajda (Tr.) 130. 2. Hrastnik (2) 125, 3. Colja (Tr.) 125; daljina (5 tekm.): 1. Strah (Tr.) 3.95, 2. Porenta (Z) 3.90, 3. Lenassl (2) 3.82: štafeta 4x100 m: 1. Zel. Lj. 58.4.
Točke: 1. Železničar Lj. 6532, 2. Triglav 3859.
Kuho hotno stavili
ZA 34. KOLO »ŠPORTNE STAVE«
1.	Crvena zvezda : Nice. Zaradi spremembe sporeda tekmovanja za nogometni pokal Ria, se bo Crvena zvezda v svoji drugi tekmi srečala s francoskim prvakom Nice. Po rezultatu prve tekme z Juventusom, bomo lažje presodili v kakšni formi se nahaja Crvena zvezda v Rio de Janeiru. Vendar smo mnenja, da bo srečanje s francoskim prvakom lažje za naše nogometaše, kakor tekme v prvi skupini, kjer bi morala Crvena zvezda igrati po prvotnem sporedu. Po naših računih bi morala Crvena zvezda premagati Nice in zaradi tega vam predlagamo, da stavite na številko 1.
2.	Austria : Sporting. Istega dne se bosta srečali tretje plasirano moštvo v letošnjem avstrijskem prvenstvu, dunajska Austria in prvak Portugalske Sporting iz Lizbone. Z ozirom na visoko kakovost avstrijskega nogometa, ima Austria skoraj gotovo izglede za zmago in zaradi tega bomo vpisali številko 1.
3.	Vasco da Gama : National. To srečanje je bilo predvideno tudi po prvotnem sporedu in smo o njem pisali že zadnjič ter ostajamo pri naši prognozi, to je 1.
4.	Palmelras : Juventus. Srečanje v Sao Paolu med Palmeirasom in Pernam-buca in tretjeplasiranim moštvom italijanskega prvenstva, bo borba dveh približno izenačenih nasprotnikov tako z ozirom na kakovost obeh klubov, kakor tudi z ozirom na občinstvo. V Sao Paolu je namreč zelo močna italijanska izseljeniška kolonija, ki bo bodrila svoje gostujoče rojake, zat ose lahko zgodi, da Italijani dosežejo vsaj neodločen rezultat, če že ne zmago, zaradi česar bomo vpisali X.
5.	Holsingborg : Partizan. Na svojem gostovanju po Švedski se bo moštvo CD JA Partizan srečalo s četrtoplasiranim v letošnjem prvenstvu Švedske, ki je gostovalo svvjčas pri nas. Partizan je mo-mentalno v zelo dobri formi, poleg tega pa na gostovanjih po navadi predvaja najboljše igre, čemur se nadejamo tudi tokrat. Po našem mnenju bo moštvo CD JA v tej tekmi doseglo vsaj minimalno
zmago in zaradi tega bomo vpisali številko 2.
6. Srbija ! Hrvatska — rokomet. Tekma med obema reprezentancama bo v Nišu v čast proslave 7. julija. Zaradi gostovanja študentske reprezentance zagrebške univerze, ki istega dne nastopa v Zahodni Nemčiji, bo reprezentanca Hrvatske oslabljena, ker so njeni najboljši igralci prav zagrebški študenti. Z ozirom na to, dajemo prednost repftzen-tanci Srbije, ki jo bodo sestavljali v glavnem igralci pančevskega Dinama poleg nekaterih igralcev niškega in beograjskega Železničarja. Vpisali bomo torej številko 1.
7 Srbija : Slovenija — odbojka. Tudi to s-ečanje ]p v čast proslave 7. julija. V moški reprezentanci Srbije bo nastopilo 6 državnih reprezentantov, zaradi česar pričakujemo zmago prireditelja in bomo stavili na številko 1.
8.	Srbija ; Slovenija — odbojka, ženske. Tudi ta tekma bo v Beogradu, vendar pričakujemo v tem srečanju zmago reprezentance naše republike, ker so slovenske odbojkašice že pet let zaporedoma državne prvakinje. Prognoza 2.
9.	Zagreb : GAK — rokomet, ženske. Rokometna ekipa GAK iz Graza Je letos osvojila četrto mesto v avstrijskem ženskem prvenstvu, dočim so rokometašice Zagreba že drugič državne prvakinje in so lani .doma dosegle zmago proti odlični avstrijski ekipi Admlri. Vendar smo imeli pred kratkim v Ljubljani priložnost videti odlično igro avstrijskih rokometašic v reprezentančnem srečanju z Jugoslavijo, za ra bi česar Je naše mnenje, da bodo Avstrijke, ki so tudi prvak Štajerske, dosegle zmago na svojem gostovanju ln vam predlagam, da vpišete številko 2.
10.	Jug : Primorje, vaterpolo. Prvo srečanje na waterpolo turnirju, ki bo 7. in 8 tega meseca v Dubrovniku ,se bo verjetno končalo z zmago lanskega državnega prvaka in zato bomo stavili na številko 1
11.	Jadran : Mladost — vvaterpolo. Na istem turnirju bodo imeli Splitčani tež-
jo borbo kakor domačini, vendar smo mnenja da bo Jadran premagal zagrebško Mladost, ki je bila lani šele peta, dočim je Jadran zasedel tretje mesto v državni lestvici. Prognoza 1.
12.	Krim : Lokomotiva — rokomet, ženske. V kvalifikacijskem srečanju ženskih rokometnih ekip za vstop v zvezno ligo imajo prvakinje Slovenije, kot domače moštvo, majhno prednost in zato upamo, da bodo premagale prvakinje Hrvatske, Lokomotivo iz Virovitice. Naša prognoza je torej 1.
13.	Jug r Primorje — waterpolo. Povratno srečanje na zgoraj omenjenem turnirju se bo končalo tudi z zmago državnega prvaka. Vpisali bomo 1.
14.	Jadran : Mladost — waterpolo: Tudi povratno srečanje na istem turnirju ter bomo stavili kakor prvič, t. j. 1.
15.	Prvak BiH : Crvena zvezda — rokomet, ženske. Kvalifikacijska tekma ženskih ekip za vstop v zvezno rokometno ligo. Prvoplasirana ekipa Bosne in Hercegovine, ki jo bo določil turnir v Sarajevu, se bo srečala z drugoplasiranim moštvom Srbije, Crveno zvezdo. Beograjčanke so v vsakem primeru favoritinje in zato bomo stavili na številko 2.
Nagrade »Športne stave«
Celjan dobi 400.000 din
V 32. kolo športne stave pridejo v poštev za I. nagrado štirje dobitniki, ki prejmejo za 12 pravilnih rešitev vsak po 399.980 din Med njimi je srečni dobitnik tudi neki Celjan, ki ima številko listka 177.463.	,
II. nagrada se razdeli med 483 dobitnikov, ki prejmejo z ozirom na 11 pravilnih rešitev po 5.479 din. Številke lz Slovenije so naslednje: 192303, 190669, 192272, 179719, 192268, 251573, 253539, 253947, 253654, 253708, 231080. 231009, 254850, 229238, 231491.
Opozarjamo na pravočasne reklamacije. Po roku za reklamacije bodo v petek med 12 in 13. uro izplačali nagrad- 31. kola (I. nagrada 450.000 din, II. pa 10.353 dinarjev)
Jugoslovanski šahisii
premagali Italijo 15'5:4 5
Minuli petek in včeraj sta se \ Benetkah pomerili šahovski repre zentanci Jugoslavije in Italije. V dvokrožnem dvoboju so bili obakrat uspešni Jugoslovani, ki so svojega nasprotnika premagali v prvem kolu 8 in pol : t in pol točke, v drugem kolu pa z rezultatom 7:3. V našem moštvu sta bila odsotna dr. Vidmar ml., ki sodeluje na znanem mednarodnem Schlechterjevem turnirju na Dunaju, in Bora Ivkov, ki ni prispel pravočasno iz Londona v Benetke. Namesto slednjega je igral mladi mojster Fuderer, ki je dosegel obe zmagi.
REZULTATI POSAMEZNIH IGER SO NASLEDNJI:
Gligorič : Paoli 1:0, remi, Castal-di : Matanovič 0:1, remi, Pirc : Na-politano 1:0, remi, Szabados : Trifunovič remi, remi, Puc : Giustolisl 1:0, 0:1, Stalda : Rabar 0:1, 0:1, Milič : Primavera 1:0, 1:0, Castiglioni : Nedeljkovič 0:1, 0:1, Udovčič : Flet-scher 0:1, 1:0, Staldi : Fuderer 0:1, 0:1.
Schleehterjev turnir na Dunaju
Na Dunaju se je sinoči začel velik mednarodni spominski turnir Karla Schlechterja. Na turnirju sodelujejo znani šah isti kakor Steiner. Eduard Lasker (oba ZDA). Miguel Czerniak (Izrael), Foltvs (ČSR) Lun-din (Švedska), Vidmar ml. (Jugosla-
vija), Nestler (Italija) ter Avstrijci Griinfeld, Beni, Miiller itd. Rezultati prvega kola so tile:
Michael (Argentina) : Czerniak re mi, Griinfeld : Beni remi, Miiller \ idmar ml. remi, Steiner : Kinze (Avstrija) 1:0.
ZVEZNA LIGA BORAC : LOKOMOTIVA 3:1 (0:0 MILICIONAR S. : ZAGREB 14:12 (9:5)
Dubrovniški Žeijezničar bo igral rokometne kvalifikacijske tekme za vstop v žensko zvezno ligo
SARAJEVO, 1. julija. Danes je tu ženska rokometna ekipa »Železničarja« iz Dubrovnika premagala domačo ekipo Železničarja 3:1 (1:0). S to zmago si je ekipa Dubrovnika pridobila pravico do udeležbe na zveznih kvalifikacijskih tekmah za vstop v zvezno žensko rokometno ligo. Tekma med Zagrebom in domačim Železničarjem pa se je končala 12:6.
ZVEZNA LIGA VZHODNE B.skupine MILICIONER : VOJVODINA 14:2
Izbirne plavalne tekme v Mariboru
Maribor, 1. julija. Na Mariborskem otoku je bilo danes plavalno tekmovanje med Proleterjem iz Zrenjani-na in domačim Poletom za vstop t zvezno ligo. Končalo se je z zmago Proleterja z rezultatom 35:25. Mihaj-lov, član Proleterja je postavil s časom 1:01.0 nov srbski rekord na 10C metrov prosto. Rezultati so naslednji:
1000 m prosto moški: 1. Zoltan Horvat (Pr) 15:26.1, 2. Brandner (Po let) 15:58.4, 3. Popovič (Pr) 16:20.0-100 m prosto ženske: 1. Vauhnik (Po-
V kino »Moskva« fihn o ekspediciji na Himalajo
Od 2, do 8. julija bo na sporedu v kino »Moskva« film o švicarski ekspediciji na Himalajo I. 1939 ter barvni film o švicarski ekspediciji leta 1947-Filme je nabavil inozemski odsek PZS ter bodo predvajani predvidoma tudi v Celju in Kranju. Predsive v kino »Moskva« so vsak dan od 16. do 18. ure, enotna vstopnina znaša 20 din. Predprodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni kina »Moskva«.
let) 1:25.0, 2. Štefkovič (Pr) 1:27.7 3. Sajko (Polet) 1:28.4: 100 m prosit moški: 1. Mihajlov (Pr) 1:01.0, (nov srbski rekord), 2. Jagodič (Pr) 1:10.0
3.	Doležal (Polet) 1:12.9; 200 m prs no ženske: 1. Madjar (Pr) 3:24.2. 2 Centrih (Polet) 3:32.8. 3. Ivnik (Polet) 3:37.0; 4 x 100 m ženske — pro sto: 1. Proleter 6:04.4, 2. Polet 6:58.3.
Teden košarke v Maribora
MARIBOR, 1. julija. Mariborski košarkarji so bili ta teden zelo agilni. Imeli so v gosteh Beograjčane, Ljubljančane in Zagrebčane. V sredo je Radnički iz Beograda v lepi igri premagal mariborskega Železničarja z rezultatom 39:30 (20:8). V četrtek je moral Radnički napeti vse sile, da je tokrat izvrstnim igralcem Poleta izsilil neodločen rezultat 37:37 (19:22). V predtekmi je moštvo Poljan iz Ljubljane premagalo mladino Poleta v zelo živahni igri z rezultatom 25:18 (8:12). V soboto je bila na novem stadionu Železničarja tekma med vodilnim moštvom državne lige Mladostjo iz Zagreba in mariborskim Železničarjem. Gostje so pokazali izvrstno taktiko in izredno hitro igro. Železničar se je sicer odločno upiral, toda proti izkušenim gostom je bil brez moči. Podlegel ,je z rezultatom 39:18 (15:11). V predtekmi so članice Poleta in Železničarja odigrale prijateljsko tekmo, v kateri so zmagale taktično boljše Železničarke z rezultatom !6:10 (10:2).	Bergant
Drevi Radnički : Poljane
V	ponedeljek ob 18. uri bo na igrišču KK Poljane prijateljska tekma med Rad-ničkim in košarkarji Poljan. Moštvo Poljan bo nastopilo v naslednji postavi: Urek, Bohre II, Kveder, Štepec, Plečko, Starman, Stefančič, Senčar, Justin.
Gostovanje košarkarjev Radničkega v Ljubljani
Dve tekmi, ki so jih odigrali igralci Radničkega iz Beograda v Ljubljani sta pokazali, da je košarka v LR Srbiji na visoki kvalitetni ravni. Tako so si simpatični beograjski košarkarji priborili v soboto zvečer pomembno zmago nad oetopiasirano ekipo zvezne košarkarske lige Železničarskem iz Ljubljane z rezultatom 42:33 (20:19). Železničar je igral slabo ter je zasluženo podlegel.
V	nedeljo zvečer pa so se igralci Radničkega srečali z ekipo ASK, ki pa jih je premagal z rezultatom 44:31 (19:20). Tekma je bila lepa in zanimiva, posebno napeta pa v drugem delti igre.
ZVEZNA
ŽENSKA KOŠARKARSKA LIGA
C, zvezda : Proleter Z. 45:34
m

Zmaga naših rokoborcev nad Švicarji
Novi Sad, 1. julija. Na tukajšnjem sinočnjem mednarodnem tekmovanju v rokoborbi so poleg jugoslovanskih športnikov sodelovali le tekmovalci iz Švice, čeprav je odbor za organizacijo prireditve povabil tudi zastopnike Italije, Avstrije, Zahodne Nemčije, Grčije in Turčije, ki pa niso prišli, vendar je prireditev popolnoma uspela. V ekipi gostov so bili trije švicarski prvaki: Tussel (peresnolahka), Hungerbiller (lahka) in Singelberger (weiter kategorija) ter mladinski prvak Telser (bantam).
V treh srečanjih so naši tekmovalci zmagali s tušem: Berenji je premagal Telserja v bantam, Cuzdi Singelber-
grja v welter, Moguijak pa Tussela v peresnoiahki kategoriji, dočim je De Lucca v welter kategoriji premagal Hungerbiilerja po točkah.
Od vseh 18 borb so bile najlepše zmage Horvata nad Kožuhom v lahki, Vukova nad Svibenom v mušji, De Luc-ce nad Horvatom v welter in Torme nad De Lucco v lahki kategoriji.
Zmagovalci na sinočnjem tekmovanju so bili po vrsti kategorij: Vukov, Moguijak, Torma, Cuzdi, Arsič, Bu-garčič, Bayer. Presenečenje tekmovanja sta poraza Berenija in Mrkusa, ki sta morala prepustiti prvi mesti Se-staku in Arsiču,
Se ena zmaga naših atletov v Beogradu
BEOGRAD, 1. julija. Nocoj je bilo na stadionu Partizana lahkoatletsko tekmovanje med atleti Zapadne Nemčije in Beograda. Ker je ves dan deževalo, je bilo zvečer precej hladno. Reflektorji, ki naj bi osvetljevali progo, so bili slabo razmeščeni, tako da so gledalci, ki jih je bilo okrog 2.000, težko sledili tekmovanju. Nemci so zmagali v treh, Beograjčani pa v 8 disciplinah. Hladno vreme je vplivalo na tekmovalce, tako da ni bil porušen noben državni rekord. —
Tehnični rezultati:
110 m ovire: 1. Rebula (P) 16.2, 2. Račič 16.8, 3. Čerina (DIF) 17.2 — palica: 1. Milakov (C. Z.) 3.80 m, 2. Duš-šanovič (P) 3.70 m, 3. Kiirschner (Z. N.) 3.50, — 400 m: 1. Sabolovič (P) 48.9, 2. Schiban 49.2, 3. Vogt (oba Z. N.)
2.	Milovanovič (Zel.) 13.68 m, 3. Nitel-ski (P.) 13.53 m, — 100 m: 1. Witte-kind (Z. N.) 10.8, 2. Pecelj (C. Z.) 10.8,
3.	Brnad (P) 10.9, — 1500 m: 1. Otten-
Zmagi Ceraja in Šegedina na Finskem
V Helsinkih je bilo v četrtek in petek mednarodno atletsko tekmovanje, na katerem sta Jugoslovana Ceraj in Šegedin dosegla dve zmagi, Ceraj je zmagal prvi dan na 1500 m s 3:56.4, Šegedin pa drugi dan na 3000 m z zaprekami z 9:07.2
heimer (P) 3:51.2, 2. Warnemiide 3:56.2, 3. Heffner (oba Z. N.) 3:57.8, — višina:
1.	Dimitrijevič. (P) 185 cm, 2. Bahr (Z. N.) 185 cm, 3. Boškovič (P) 180 cm, — daljina: 1. Gode! (Z. N.) 6.82 m, 2. Bulič (C. Z.) 6.68 m, 3. Rebula (P) 6.60 m, — 5.000 m: 1. Kružicki (Z. N.) 14:37,
2.	Djuraškovič (P) 14:39, 3. Mihelič (P) 14:41.2, — 4 krat 400 m: 1. Partizan (Stankovič, Hočevar, Račič, Sobolovič) 3:20,0, 2. Zapadna Nemčija (Warne-miinde, Schiban, Heffner, Vogt) 3:24.0.
Radnički : Milicionar 10:8 v boksu
Beograd, 1. juliju. Prijateljski boksarsko srečanje med Raclničkim in Milicionarjem, ki je bilo sinoči na stadionu Crvene zvezde, se jv končalo z zmago Radničkega 10:8
Kvalifikacijski rokometni turnir moških ekip v Zagrebu
Zagreb 1, julija. Na tridnevnem rokometnem turnirju je zmagal Radnički. Rezultati so bili naslednji: Marjan (S) : Enotnost 9:8 (3:4) (tekma pa je bila razveljavljena in se bo jutri ponovila, vendar pa izid ne bo vplival na končni plasma). Radnički (B)	:
Bosna 4:3 (2:2), Radnički : Enotnost 9:4 (5:2), Marjan : Bosna 14:4 (3:2). Radnički : Marjan 2:1 (l:0)i Bosna : Enotnost p, f. 6:0.
13. zvezna liga
Radnički : Metalac 1 : 0 (1:0)
ZAGREB, 1. julija. Danes je beograjski Radnički v ponovni tekmi premagal domačega Metalca 1:0 (1:0). Prva tekma, ki se je končala z enakim rezultatom za Metalca, je bila namreč razveljavljena zaradi nastopa igralca Pilka v moštvu Metalca, čeprav ni imel pravice nastopa. Radnički je danes zasluženo zmagal, četudi z minimalnim rezultatom. Zmagoviti gol je dosegel Djordjevič v 24. min. Sodil je Jovanovič iz Sarajeva pred 3000 gledalci.
Vardar : Rabotnički 1:1 (1:1)
Budučnost	15	n	2	2	33:12	24
Vardar	15	9	4	2	31: 9	22
Radnički	15	8	4	3	38:21	20
Velež	15	9	2	4	33:21	20
Rabotnički	15	7	5	3	29:14	19
Kvarner	15	8	2	5	40:24	18
Željezničar	15	5	5	5	21-20	15
Dinamo	15	&	3	6	31:31	15
Metalac	15	5	4	6	21:16	14
Odred	15	6	2	7	28:23	14
Proleter O.	15	6	2	7	28:30	14
Proleter Z.	15	4	4	7	21:31	12
Rudar	15	5	1	9	21:40	11
Zagreb	15	4	3	8	14:27	11
Tekstilac	15	2	3	10	19:38	7
Bokelj	15 ■Mrr.-N	0 P***«	4	11	11:61	4
Atletsko prvenstvo ZDA
V mestu Berkely v CaJiforniji je o prejšnji teden 63. atletsko prven-.vo AAU. po katerem so sestavili 3 ekipe atletov za gostovanje v Evropi in na Japonskem Na prvenstvu niso nastopili nekateri najboljši ameriški atleti kot so Slanfield, Mathias in drugi, doseženi pa so bili v glavnem precej neizenačeni rezultati. Najboljši rezultat je brez dvoma čas Georga Rhodena 46.0 na 400 m, ki je bil prvi na cilju tri metre pred Mc Kenleyem in Dick Maiocco. V metu kladiva je osvojih prvenstvo že tretjič zaporedoma Sam Fe 1 ton s 56.15 m, drugi je bil Drever 55.66 m, tretji Bane 52.07 m, četrti pa Dillon 50.29 m. Na prvi pogled predstavlja veliko presenečenje zmaga Južnokalifornica Garry 0’Briena v metu krogle s 17,00 m, pred svetovnim rekorderjem Fuchsom, ki je dosegel »samo« 16.82 m, tretji pa je bil Hooper s 16 18 m. Fuchs je nastopil handicapiran zaradi poškodbe hrbtne mišice in je tako doživel prvi poraz po 89 zaporednih zmagah. V metu diska je osvojil prvenstvo Dick Doyle s 53.51 m, ker Mathias ni nastopil. Drugi je bil Frank 52.24 m, .tretji pa Lewis 49.99 m. V metu kopja je Frank Held dosegel izreden rezultat 73.47 m pred Millerjem 71.28 m in dr. Seymourjem 69.70 m. V ostalih disciplinah so bili doseženi naslednji rezultati: 100 m: Holliday 10.3, Work 10.4, Fortuna 10.5. 200 m: Jim Ford 20.8, Mc Kibben
21.0,	Thomas 21.1, 800 m: Whitfield 1:52.9, 1500 m: Leonard Trus 3:52.0 pred Druetz-lerjem, Newcombom in Angležem Wil-sonom (med vsemi štirimi tekači je bila na cilju razlika samo en meter), 5000 m: Wilt 14:47.7, 3000 m zapreke: Ashenfelter 9:24 5, 110 m ovire: Att!esay 13.8, 200 m ovire: Attlesav 13.8, 200 m ovire: 1. Davis 23.2, 400 m ovire: Charles Moore 51.4, višina: Lewis Hall 2.03 m, Wyatts 2.01 m, 1.93 m pa so preskočili še Holding, Neff, Gordon, Hanger, Vernecock, Roberts, Shelton, Alard, Ward, Pratley in Dyer, daljina:	George Brown 7.53 m, Gray
Bryan 7.37 m, Thomas 7.31 m, palica: Ri-chards 4.37 m, don Laz Jensen in Bob Smith 4 27 m, troskok: Gay Bryari 14.33 metrov, Mazzocco 14.03 m.
Takoj po prvenstvu ZDA je odpotovala z letalom na gostovanje v Evropo ena skupina ameriških atletov, v kateri so: Holliaday (100 in 200 r~x "
Brown (800 m), Wilt Attlesey (110 m ovire), Taylor (400 ovire), 0'Brien (krogla) in Doyle (disk). Po včerajšnjem nastopu v Milanu in današnjem tekmovanju v Bologni imajo
atletov, v kateri so: m), Rhoden (400 m), lt (1500 in 5000 m),
ameriški atleti še naslednji spored v Juliju: 3. v Bernu. 5. v Baslu, 8. in 11. v Parizu, 13. in 14. v Cavcassonni, 18. v Oberhausenu pri Dtisseldorfu, 21. v Lud-vigshafenu, 22. v Stuttgartu, 24. v Berlinu, 28. v Zurichu in 31. na Dunaju. Po načrtu bi se ta skupina atletov morala vrniti v New Vovk 3. avgusta z letalom.
Na tekmovanju v Oslu je Anglež Ban-nistei zmagal na 1500 m s 3:59.0, na 50000 metrov pa je bil prvi Norvežan Saksvit S 14.46.2.
Na raznih tekmovanjih v Ameriki so
bili doseženi naslednji boljši rezultati — 100 y: Word 10.1, 220 y: Brown 22.0, 440 y: Mc Sween 48.5, 880 y: siders 1:54.2, 120 in 220 y ovire: Davis 14.4 in 23.4, višina: Videnfeldt (S) 1.98 m, daljina: Brovvn 7.29 metrov, palica: Don Laz 4.49 m, ki ogla. 0'Brien 16.25 m. Najboljši rezultat je brez dvoma dosegel Mathias v metu diska z 52.83 m.	_
V	Karlskroni na Švedskem je Šved Otto Bengtsson vrgel kopje 71.22 m, Arne Atjman pa je skočil v višino 1.99 m.
V	Torinu je bil finalni del moštvenega
prvenstva Itajije v atletiki, na katerem so bili doseženi naslednji boljši rezultati — 100 m:	Frizzoni 11.0,	200 m:	Moretti
22.4, 400 m: Rocca 49.5, Grossi 49.6, Siddi
49.0.	Porto 49.7, . 800 m:	Fracassi 1:55.1,
1500 m: Bettini 4:05.6. 5000 m:	Maggioni
15:31 6. 10000 m: Šestini 32:42.2, 1000 m ovire:	Albanese 15.0, Marani 15.2,	400 m
ovire: Filiput 53.8, Missoni 54.3. daljina: Bruetto 6.82 m, višina: Piu 1.80 m, palica: Chiesa 4.10 m, troskok: Comtri 13.99 metrov, krogla:	Profeti 14.66 m, disk:
Toši 49.90 m, Consolini 49.39 m, kladivo: Taddia 54 m, kopje: Rosi 60.60 m, Mat-teucci 60.46 m. Naslov prvaka je ponovno osvojila ekipa Gallaratese s 15.489 točk. drugi Je AGR (Firenca) 15.007.	3.
Gancia 14.901, 4. Lancia 14.793, 5. ATA (Trento) 14.774 točk.
Na tekmovanju v Linkopingu na Švedskem je 22 letni Hans Geister dosegel najboljši letošnji čas v Evropi 47.5 na 400 m.
Na tekmovanju v Dinslakenu (Nemčija) je Maria Sander-D'omagalla izenačila nemški ženski rekord na 80 m ovire z 11 4, dočim je drugoplasirana Hellwig dosegla 11.8. Na 200 m je zmagala Nizozemka Brovver s 25.3 pred Sander-Doma-gallo 25 5. v metu kopja je Miillerjeva dosegla 45.97 m. Nizozemec de Kron pa je zmagal na 800 m z 1:51.9 pred Nemcem Viebahnom 1:53.0. Na raznih drugih tekmovanjih v Nemčiji so bili doseženi še naslednji boljši rezultati: 800 m: Ulz-heimer 1:52.8. kladivo:	Storch 54.27 m,
100 in 400 m: Haas 10.9 in 50.4. v Oiden-burgu pa je Strohmieder skočil v troskoku 14.20 m.
Bivši nemški prvak Fischer je dosegel na tekmovanju v Hamu odličen čas 10.6 na 100 m, na 4X100 m pa Je zmagala štafeta Preussena iz Krefelda z 42.2.
Velika presenečenja v Wimbledonu
London, 1. julija. V ponedeljek se je na igriščih Ali England Ciuba v Wimble-donu začelo mednarodno teniško prvenstvo Anglije. Ves teden so se v vseh disciplinah vodile velike izenačene in ogorčene borbe. Bilo je tudi mnogo presenečenj, katera letos niso prizanesla posebno najboljšim igralcem.
Na turnirju so nastopili tudi štirje Jugoslovani: Palada, Branovič, Petrovič in Milojkovič. Med njimi je dosegel največji uspeh Petrovič ki se je z ozirom na slabše nasprotnike plasiral tudi v III. kolo, kjer je izgubil proti ameriškemu mladinskemu prvaku Richardsonu.
Mladi Richardson je že v II. koiu, ki Je bilo v sredo, priredi! prvo veliko presenečenje turnirja z zmago nad lanskim prvakom Wimbledona Američanom Bud-ge Pattiyjem. V naslednjem kolu, ki je bilo v četrtek, je izpadel iz nadaljnega tekmovanja eden največjih favoritov turnirja egiptski Ceh Drobny. Poleg tega je v istem kolu za nadaljnje presenečenje poskrbel 20-letni Italijan Fausto Gardini, ki je dokaj lahko premagal nosilca skupine številka 9 in tretjeplasiranega na lanski ameriški jakostni lestvici Gard-narja Mulloya.
V včerajšnji osmini finala je edino presenečenje priredil Brazilec Vieira, ki je prekinil zaporedne uspehe Richavdsona in ga po zmagi v štirih nizih izločil iz nadaljnega tekmovanja.
Poleg presenečenj v igrah posameznikov sta Šveda Bergelan in Davidsson že v I. kolu tekmovanja moških parov izločila ameriški par Flam-Larsen. Med našima paroma sta se v II. kolo plasirala le Branovič in Palada, ki sta premagala angleški par Della Porta-Watkins 6:3, 6:4. 6:3, dočim sta Milojkovič in Pe-trovič izgubila že v I. .kolu proti Avstralcema Mc Gregorju in Sedgmanu 1:6, 1:6, 3:6. Predvčerajšnjim sta Branovič in Palada nastopila proti belgijskemu paru Washer-Brichant in izgubila 5:7, 2:6, 7:9.
Med tednom je bilo tudi tekmovanje posameznic, toda v teh igrah ni bilo nobenih presenečenj vse do šestnajstine finala, kar velja tudi za prva kola ženskih in mešanih parov.
Glavni dosedanji rezultati tekmovanja posameznikov od I. kola do vključno včerajšnje osmine finala so bili naslednji:
I. kolo: Dvobny (Egipt) : von Cramm (Nemčija) 9:7, 6:4, 6:4, Patty (ZDA) : Lury (J Afrika) 6:1, 6:1, 6:4, Elam (ZDA) :	Kumar (Indija) 6:1, 6:2, 6:2, Savitt
(ZDA) : Cockburn (J. Afrika) 6:2, 6:2, 6:2, Mottram (Anglija) : Souhol (Norveška) 6:2, 6:2, 6:4, Cucelli (Italija) : Kito-witz (Anglija) 6:2, 6:2, 6:3, Larsen (ZDA) : Rose (Avstralija) 6:1, 6:2, 0:6. 6:1, Sedg-man (Avstralija) : Deyro (Filipini) 6:4, 6:3, 6:4, Davidsson (Švedska) : Bergstein (Anglija) 6:2. 6:0, 3:6, 6:3, Sturgess (J.
Afrika) : Carter (Anglija) 6:1, 6:0, 6:3, Bergelin (Švedska) : Start (Anglija) 6:2, 6:1, 6:0, Johansson (Švedska) : Balestra (Švica) 6:0, 6:0, 6:1, Palada (Jugoslavija) :	Haff (Anglija) 6:1, 6:2,	6:2, Remy
(Francija) . Branovič (Jugoslavija) 6:3, 7:5, 6:2, Huber (Avstrija) :	Milojkovič
(Jugoslavija) 6:2, 6:1, 3:6, 2:6, 6:3, Petrovič (Jugoslavija) : 0’Connor (J. Afrika) 7:5, 2:6, 6:1, 5:7, 6:2, Mullov (ZDA) : Wa-sher (Belgija) 13:15, 4:6, 6:3, 6:4, 6:1, As-both (Madžarska) : Buchbolz (Nemčija) 4:6, 10:8, 6:3, 6:2, Mc Gregor (Avstralija) : Nath (Indija) 8:6, 6:1, 3:6, 6:2, Gardini (Italija) : Baxter (Anglija) 4:6, 6:2, 6:1, 6:2, Garret (ZDA) ; M. Del Bello (Italija) 6:4, 6:0, 7:5.
II.	kolo: Sedgman : Davidsson 6:4, 7:9,
6:4, 6:2, Mulloy : Horn (Anglija) 6:4, 6:0, 6:4, Gardini : Weiss (Argentina) 6:3, 3:6, 8:6, 6:4, Fiam : Spychaia (Poljska) 6:0, 6:1, 6:2, van Swol (Nizozemska) : Shafei (Egipt) 7:5, 6:3, 6:1, Larsen : Paish (Anglija) 6:3, 6:1, 12:10, Garret : Palada 6:3, 6:3, 6:2. Savitt : David (Anglija) 6:1, 6:1, 6:1, Asboth : Cernik (Egipt) 6:1, 9:11, 1:6, 11:9, 6:3, Sturgess : Candy (Avstralija) 6:3, 4:6, 8:6, 6:2, Petrovič :	Anderson
(Anglija) 2:6, 8:6, 6:4, 0:6, 6:1, Richardson : Patty 4:6, 6:3, 4:6, 10:8, 6:4, Mc Gregor : Main (Kanada) 6:3, 7:5, 7:5, Cucelli : Tillis (Nova Zelandija) 6:3, 6:1, 6:4, Bergelin : Ampon (Filipini) 2:6, 2:6, 6:2, 9:7, 6:3, Mottram : Rochon (Kanada) 6:0, 6:3, 7:5, Drobny : Ulrich (Danska) 11:9, 1:6, 6:3, 6.4,
III.	kolo, šestnajstina finala: Sedgman : Clark (ZDA) 8:6, 11:9, 6:3, Gardini : Mulioy 7:5, 3:6, 6:4, 6:4, Flam : Billington (Anglija) 6:3, 6:4, 6:4, van Swol : Chatri-er (Francija) 6:4, 6:3, 6:4, Larsen : Gar-rett 6:3, 6:3, 3:6, 6:3, Johansson : Matouš 6:3, 9:7, 6:4, Savitt : Nieisen (Danska) 6:4 1:6, 6:3, 8:10, 6:4, Asboth : Skonecki 7:5 3:6, 10:8, 4:6, 6:2, Destremau (Francija) Oakley (Anglija) 6:4, 6:1, 6:4, Sturgess AxeJsson (Švedska) 4:6, 6:0, 6:4, 6:2, Vieira (Brazilija) : Stockenberg (Švedska) 8:6, 6:3, 8:6, Richardson : Petrovič 2:6, 6:0, 6:2, 7:5, Remy ; Norgarb (J. Afrika) 3:6, 6:4, 6:3, 3:6, 6:2, Mc Gregor : Samaai (J. Afrika) 6:1, 6:4, 6:1, Bergelin : Cucelli 5:7, 6:2. 6:4, 6:3, Mottram : Drobny 5:7, 6:4, 2:6, 7:5, 8:6;
IV.	kolo, osmina finala:	Sedgman :
Gardini 6:0, 6:2, 6:1, Flam : van Swol 6:2, 6:2, 6:3, Larsen : Johansson 6:3, 7:5, 6:4. Savitt : Asboth 6:4, 6:2, 6:3, Sturgess : Destremau 6:2, 6:3, 6:2, Vieira : Richardson 6:3, 1:6, 6:3, 6:0, Mc Gregor : Remy 6:4, 3:6, 6:3, 6:4, Bergelin : Mottram 6:1, 6:0, 6:2.
V četrtfinalnih igrah, ki bodo Jutri, se bodo torej srečali: Sedgman : Flam, Larsen : Savit, Sturgess ; Vieira in Mc Gregor ; Bergelin.
Na tekmovanju v Munstru je Nemka Werner vrgla kroglo 13.52 m, 18 letni Pe~ ter Kraus iz Miinchena je tekel 21.6 na 200 m, Vvolf pa je vrgel kladivo 54.55 m. Na 400 m so dosegli Wudtke 49.2, Vogt 49.4, C leve 49.5. Dohrow pa je zmagal na 800 in 1500 m z 1:53.4 in 3:55.8. Med ženskami so dosegle še Engelspergerjeva 26.1 na 200 m. Seonbuchlerjeva 5.55 m V skoku v daljino in Schubertova 1.54 m v skoku v višino.
Na tekmovanju v Grčiji so bili dosežem naslednji boljši rezultati —■ 190 m: Tsolakis 10.9, 400 m: Mavroidis 50.0 palica:	Efstathiades 3.93 m, troskok: Mi-
hail 14.36 m, krogla: Yataganas 14.89 m, disk:	Syllas 46.51, kopje:	Kaliimanis
64.82 m.
Na mednarodnem tekmovanju v Ziirl-chu, ki je bilo ob sodelovanju nemških atletov, so bili doseženi naslednji boljši rezultati — 100 in 200 m: Wehrli (S) 10.« in 21.9, 400 m: Steger (Š) 49.0, Ulzheimer (N) 49.1, 800 m: Ulzheimer 1:53.0, Biihler (Š) 1:54,5, palica: Scheurer in Hofstetter (oba Š) 4.00 m.
Nov češkoslovaški mladinski rekord V skoku v višino 1.94 m je postavil v Bratislavi 17 letni Jurko Lansky.
Na tekmovanju v Brnu so bili doseženi naslednji boljši rezultati — 100 mi Hovčič 10.8, 800 m Koubek 1:55.9, 110 na ovire. Krul 15.1, daljina: Fikejz 7.03 m, krogla: Skobla 15.30 m, skok v višino; ženske: Modrachova 1.60 m (nov češkoslovaški rekord).
Na tekmovanju v Moskvi je Popov postavil nov slovenski rekord 8:19.2 na 3000 metrov, v Ta rtu pa je 17 letna Marija Pisarjeva ob prilik} srečanja Estonija— Leningrad postavila nov mladinski ženski vsezvezni rekord 1.58 m v skoku V višino.
V	Oslu je bil v četrtek in petek troboj med reprezentancami Islanda, Norveške in Danske, Island je premagal Noreveško 110.5 : 101,5 in Dansko 113.5 : 98.5, Norveška pa Dansko 118.5 : 93.5 točke. Med važnejšimi rezultati je treba omeniti nov islandski rekord v skoku ob palici 4.30 m ki ga je postavil Brimgeirson z zmago nad Norvežanom Kaasom 4.10 m.
Na tekmovanju v finskem me^tu Ve-derlaksu je Nemec Herbert Schade V borbi s finskim rekorderjem Koskelo postavil najboljši letošnji rezultat v Evropi in obenem nov nemški rekord na 3000 m z 8:15.8. Prejšnji rekord je imel Schaumburg z 8:17.2.
Na tekmovanju v finskem mestu Abo so bili doseženi naslednji boljši rezultati — 400 m: Malnivirta 49.9. 800 m: Rai-ha 1:56.2. 1500 m Taipale 3:55.4, Salonen 3:56.2, Julin 3:58.2,	10.000 m:	Puolakka
31:06.6, Karvonen 31:12.0, krogla: Koivisto 15.47 m, kopje: Hyytiainen 69.12 m.
Robinson bo v Londonu branil naslov svetovnega prvaka
Svetovni boksarski prvak srednje kategorije Ray Robinson bo po nastopih, ki jih je imel na svojem drugem gostovanju po Evropi v Parizu, Ženevi, Anwersu, Berlinu in Torinu, 10. t. m. službeno branil svoj nasltiv v Londonu proti angleškemu in evropskemu prvaku Ran-dolphu Turpinu.
V	Milanu je v četrtek zvečer prvak Evrope v peresni kategoriji Francoz Ray Famechon pred 15.000 gledalci obranil svoj naslov z zmago nad italijanskim prvakom Alvarom Cerasanijem v 9. kolu s tehničnim k. o.
S. Coppi se je smrtno ponesrečil . na »Giro del Piemonte«
S startom in ciljem v Torinu je bila v petek kolesarska dirka »Giro del Pio-monte«. Ko so med vožnjo skozi Torino vozači prihajali! na cilj, je prišlo po nesrečnem naključju do padca, katerega žrtev je bil Serse Coppi, mlajši brat Fausta Coppija. Čeprav so mu takoj nudili vso možno pomoč, je Serse Coppi umrl še isto noč v turinskL kliniki, ket mu je počila lobanja. Kot eden najboljših italijanskih kolesarjev je bil Serse Coppi določen v 12-člansko italijansko ekipo, ki bo sodelovala na Tour de France. V 272 km dolgi dirki okoli Piemonta je nepričakovano zmagal stari Gino Bartali pred vsemi najboljšimi italijanskimi kolesarji, in sicer tik pred ciljem v sprintu pred Formaro, • Vicenzom Rossellom in Astruo, ki so vsi imeli isti čas 7;16:11. Dve minuti in 11 sekund za njimi so prispeli na cilj Magni-, Leoni, Conte, Solcani in Frosini, minuto in 10 sekund za temi pa nadaljna skupina, v kateri tudi Bevilacqua in Fausto Coppi.
Na dirkališču Monthlery pri Parizu Je bilo cestno kolesarsko prvenstvo Francije. Naslov prvaka je osvojil Louison Bobet, ki je 275 km dolgo progo (23 krogov) prevozil v 7:05:31. Drugi je bil Bar-botin, ki je zaostal 100 metrov, 3. Bou-chonnet. 4. aBlbassari, 5. Desbat.
Po kolesarski dirki okoli Švice in pred »Tour de France« je vrstni red posameznikov v tekmovanju za mednarodno nagrado najboljšega kolesarja »Desgrange Colombo« naslednji: 1. Ktibler (S) 96. 2. Bobet (F) 77, 3. Magni (I) 69, 4. Van Ste-enbergen (B) 68. 5. Gauthier (F) 51. 6. Impanis (B) 40, 7. Bartali (I) 38, 8. Kob-let (S) 37, 9. Baldassari in Gueguen (oba F) 31, 11. Declerck (B) 29, 12. Petrucci (I) 28, 13. Robič (F) 26, 14. Astrua (I) 24, 15. Brun (Š) 23 točk.
Island : Švedska 4:3 (2:0)
V	Reykjaviku je nogometna reprezentanca Islanda predvčerajšnjim pred 20 tisoč gledalci premagala Švedsko 4:3 (2:0).
V	Padovi je bilo nogometno srečanje gluhonemih reprezentanc Jugoslavije ih Italije. Zmagala je Jugoslavija 1:0 (1:0), gol pa je dosegla desna zveza Milisav-ljevič v 29. minuti.

Sodelovanje naših vodilnih klubov na nogometnem delu letošnjega britanskega festivala nas je približalo deželi, v kateri je nastala najbolj razširjena športna panoga na svetu — nogomet. Mnogo je stvari, ki pa so rezultat mnogih desetletij organiziranega dela in so se iz Anglije razširile po vsem svetu.
Mnogo ljudi je še vedno pod napačnim vtisom, da je napisal nedavno tajnik Foo-tball Association (Angleška nogometna zveza) sir Stanley Raus, da se Foot-ball Association peča samo s klubi, ki Imajo profesionalne igralce. V resnici je zveza enako odgovorna tako za amaterski, kakor tudi za profesionalni nogomet. Med vsemi 31.200 klubi, ki imajo nad 80 tisoč nogometnih sekcij in ki jih upravlja F. A (Football Association), je samo 4180 klubov, ki imajo po nekaj profesionalnih igralcev, le 200 klubov pa ima večinoma profesionalne igralce. Dejstvo le, da je od nekaj sto tisoč igralcev število registriranih profesionalnih igralcev v Angliji manjše kakor 6.100.
Med 200 klubi z večino profesionalnih igralcev jih sodeluje samo 92 v tekmovanju za prvenstvo v ožjem sm^l¥1l1 ligo, razdeljeni pa so takole: po 22 k.u-bov I. in II. divizije ter po 24 klubov v severni in južni III. diviziji. Ce jamo teh 92 ligaških klubov s enotnim številom 31.200 klubov v Angliji, vidimo, da je razmerje 1:320. Bilo bi nepravično, če bi vodstvo FA posvečalo vs0 s*raD’ delo in zanimanje 0.3n/o klubov, le tem velja največje zanimanje občinstva in so najbolj znani po vsem svetu. Zato je angleška nogometna zveza re-51,la ene naloge: osnovali so n0«0”1®™ ligo (Football League — F. L.), ki se peča s posebno nalogo — upravlja s tekmovanjem svojih divizij.
F A je nastala zaradi reševanja prve in "glavne naloge: uzakoniti pravila no-gometme igre. tako da vsak. kU'b, k S-priključi zvezi, igra po istih pravilih. Danes sestavljajo zvezo amaterski in profesionalni klubi, ki so tako organizirani da igrajo nogomet po pravilih, ob enem pa izpolnjujejo tudi ostale predpise vodstva F- A. Zveza propagira na-
Strai 4
llrvoje Macanovič:
Zvezna nogometna liga koš samostojno telo
v okvivu Nogometne zveze Jugoslavije?
daljnje širjenje igre, jo varuje pred vsako zlorabo, določa kazni za prekrške, registrira in določa pravilnike, tako za amaterske kakor tudi za profesionalne igralce, prireja in podpira razna tekmovanja in tekme, rešuje vse spore, ki lahko nastanejo med zvezami, klubi ali igralci. Čeprav je za vse to odgovorna zveza, je vendar večji del vsakdanjega dela, administracije in odgovornosti pre-nešen ha krajevne podzveze (County As-sociations) m klube. Zveza je moralni čuvar športnega duha med nogometaši ter je odgovorna za pravila in disciplino. Vendar ima zveza tudi neposredne opravke: skrbi za mednarodne tekme v okviru britanskega otočja (s Škotsko, Wale-som in Severno Irsko), za meddržavne tekme z ostalimi zvezami, tekmovanje za angleški Challenge cup pa je glavna prireditev F. A.
S spremembo pravil offsidea leta 1925 je zveza temeljito spremenila taktiko igre in s tem omogočila zvišanje števila golov, zaradi česar je privabila nove množice gledalcev na igrišča. Ko se Je zaradi zvušenja tribun v Boltonu leta 1946 pojavilo vprašanje sigurnosti gledalcev, je zveza razčistila z vsemi klubi tudi to vprašanje. Z vlado je zveza razčistila vprašanje tekem med tednom, ker je v dnevih zanimivih srečanj izostajalo od dela delavstvo in nameščenstvo. Stalno se torej pojavljalo nova vora^anja in se s tem širi področje dela zveze.
O angleški nogometni zvezi
Football Association je osnovana kot delniška družba z delniško glavnico 100 f un tš ter lin gov v 2000 delnicah, vsaka po 1 šiling (približno 15 deviznih dinarjev), vendar je to le formalnost. Delniška glavnica namreč ni bila nikoli vplačana in doslej ni nihče dobil kakršnihkoli di-
vidend oziroma dobička v imenu tega kapitala.
Zvezo upravlja svet 70—80 članov, m sicer: predsednik F. A., 6 izvoljenih podpredsednikov, tajnik, blagajnik, dosmrtni člani (vsi živeči bivši predsedniki), klubi ,ki so član izveze, pošiljajo 10, podzveze (County Associations) 40, F. L. pa 8 predstavnikov. Člane upravnega odbora volijo vsako leto, vse funkcije pa so čostne, t. j. brez plače. V upravnem svetu zveze so tudi zastopniki dominionskih in ostalih britanskih nogometnih zvez, vseučiliščnih nogometnih organizacij, vseh rodov vojske ter nogometnih zvez srednjih in ostalih šol. Vsi ti tudi pravo močno odločajo.
Da bi videli obseg neposrednega športnega delovanja F., A., bomo navedli nekaj podatkov:
V nogometni sezoni 1949-50 se je prijavilo za Challenge cup 617 klubov, istočasno pa je bilo tekmovanje za Amater cup, za katero se je prijavilo 439 klubov. Za mladinsko prvenstvo F. A. pošilja vsaka od 43 podzvez (Counti Associations) po eno moštvo. V eni sami sezoni (1499-50) je F. A. priredila 34 mednarodnih in meddržavnih tekem. Zveza ima torej mnogo dela tudi brez tekmovanja lige.
Kako izgleda nogometna liga
Footbal League deluje pod splošnim nadzorstvom zveze. Skoraj vsi igralci vseh 92 klubov lige so profesionalci. Vsak teden od začetka avgusta do začetka maja obiskuje tekme teh klubov povprečno
1.000.000 gledalcev. Čeprav liga posluje po pravilih zveze, vendar samostojno odloča v vprašanjih svoje organizacije in izvaja boljšo kontrolo nad klubi, ki so člani divizij lige. Ligo sestavlja 44 polnopravnih članov (klubi I. in II. divizije) ter
48 priključenih članov (iz obeh III. divizij). Na letnih skupščinah lige imajo vsi člani I. in II divizije po en glas, dočim ima po 24 članov vsake III. divizije samo po dva glasova. Upravni odbor lige sestavljajo predsednik, dva podpredsednika in po 6 zastopnikov vsake divizije, ki jih yolijo člani teh divizij. Upravni odbor se voli za dvfe leti. Vodstvo F. L. ima razne funkcije, med katerimi je ena najvažnejših skrb za točen potek približno 2000 ligaških tekem v sezoni. Te tekme so večinoma ob sobotah in praznikih (razen nedelj). Liga upravlja s hranilnico za igralce. S posebnim fondom za dobrodelne namene ter ima tudi svoje dopolnilno zavarovanje za profesionalne igralce, ki so sicer po zakonu zavarovani, kakor vsi delavci in nameščenci. Liga nadalje ureja vprašanja plač igralcev, nagrad prestopov Iz kluba v klub, odstotkov od dohodkov, ki jih mora dobiti gostujoči klub, nadalje vprašanja pogojev, pod katerimi bo kaka tekma itd. Delokrog zveze je zelo širok, njena pooblastila segajo od postopka za prestop igralcev iz ene zveze v drugo (n. pr. iz škotske v angleško), od disciplinskih postopkov proti klubom in igralcem, pa celo do barv zastavic mejnih sodnikov. Liga je v okviru širše in splošne avtoritete F. A. razvila svoje običaje in napravila za svoje specialno tekmovanje.
Od leta 1888, ko Je 12 klubov osnovalo ligo, do danes, ko je njihovo število naraslo na 92, so narasle tudi funkcije in pomen lige.
Razmejitev dela med zvezo in ligo
Navedena razmejitev dela med zvezo in ligo ni v Angliji omejena samo na
kvalitetne ali profesionalne klube. Poleg Footbal League deluje stalno pod splošnim vodstvom Footbal League še 70 podobnih lig in vsakoletnih tekmovanj. Med večjimi ligami jih je nekaj(Isthmi-an, Athenian. Spartan, Corinthian) samo za (popolnoma amaterske klube«, vendar večino močnejših in bolj razvitih lig —■ okoli 20 v Angliji — sestavljajo klubi z enim ali več profesionalnimi igralci. Mnogo takšnih lig (Footbal Combinati-on, Eastem Counties, Central League, Lancashire Combination) sestavljajo številna rezervna moštva članov glavne Football League, ki nastopajo ali pod imenom matičnega kluba (Arsenal B, oziroma Arsenal A) ali pod posebnim imenom. V nekaterih takih ligah so celo nepopol-. na rezervna moštva kombinirana z osta-' lirni igralci manjših mest, tovarn, podjetij in rudnikov. Dočim so v tekmovanjih posameznih lig omejena števila klubov, pa tekmovanja za razne pokale nimajo teh omejitev ter se srečajo moštva raznih »zgornjih« in »spodnjih« lig ter nastajajo ob priložnosti razburljiva presenečenja.
Kako se vzdržujeta zveza in liga
Glavni dohodki zveze so odstotJd od vstopnine za Challenge cup F. A. in od vstopnine na mednarodnih tekmah, ki so v enem letu znašali 25.000 funtšterlingov od meddržavnih in mednarodnih tek,em, 300 od amaterskih mednarodnih tekem, 1400 od mladinskih amaterskih mednarodnih tekem, 11.000 funtšterlingov pa od Challenge cupa (dočim je bilo 100.000 funtšterlingov oziroma približno 15 milijonov deviznih dinarjev razdeljeno med sodelujoče klube).
V enem letu je dobila zveza okoli 4° tisoč funtšterlingov. Od tega je bila četrtina, približno okoli lo tisoč funtšterlingov (1.5 milijona deviznih dinarjev) uporabljena za tečaje in instruiranje mladinskih in šolskih nogometnih klubov. Cisti dobiček zveze je bil v enem letu torej 5 tisoč funtšterlingov, ki 50 jih dodali akumulaciji. Celokupno imetje zveze je znašalo v marcu 280.000 funtšterlingov (27.000 aktive kot obresti na posojila klubom).
Dohodki F. L. se nabirajo kot vstopnin na ligaških tekmah. Prireditelj plača 4 odstotke od vstopnine, v tekmovanju za Challenge cup pa plačata oba kluba po 4 odstotke od svojega dela. V enem letu je to prineslo ligi nad tisoč funtštei lingov, s čimer ji je omogočeno, da uspešno opravlja vse različne funkcije
Ta razmejitev vodstva na splošna (skupna), mednarodna instruktorska in zakonodajna vprašanja z ene strani (F. A-/ ter upravljanje z določenim (velikim) tekmovanjem m samo s klubi v okviru tega tekmovanja z druge strani (F L-/ se je izkazala v teku pol stoletja zelo koristna razbremenitev in pomoc zvezi Zato so mnoge druge države (P* pr. Avstralija. Francija. Švica), ki imajo močno razvit nogometni šport, z manjšimi ali večjimi spremembami prevzel® to razmejitev nogometnega vodstva.
Mislim, da je tudi pri nas v Jugoslaviji nastopil čas, ko hi se lahko uosli zv e zn e lige (pa tudi republiških lig) ločili °.d ostalih nalog zveze in hi ta ločitev P1?' pomogla k še večjemu razvoju nogometa pri nas.
Opombe: Anglija Je glavni del zedinj®* nega kraljestva — evropskega matičnega dela britanske skupnosti narodov.
Anglija ima približno 39 milijonov bivalcev (288 na kvadratni kilameteTh Škotska približno 5 milijonov (64 na dratni kilometer). Wales 2.2 milijona (! na kvadratni kilometer), Severna IrSL, pa 1.3 milijona (94 na kvadratni kil®111 ter).


ttifc tiskarn« »Slovenskega poročevalca« f Ljubljani — 01 govorni aren rt t* igoi Kreiern — Urertnlitve m oprava Ljubljana, Ukora rjev» ulica — rete ton 33-83,
06 eedeljati popoldne 15-23 dho 26, Čekovni račun uprave tl 602-00331-0 a Celoletna naročnica 380 din, polletna 190 din, četrtletna 95 din.