DR. P. STRMŠEK:
Zakaj je morala umreti Pavelckova stara mama?
I avno za božič jc umrla našemu Pavelčku stara mamica. Tako majhen je še, da Še ne ve ničesar o smrti... Pozna le angelčke v nebesih in povedali smo mu, da je odš!a zdaj stara marnica k njim ...
Kako rada sta se imela stara mamica in PavelČek! Še na smrtni postelji se je stara mamica v mislih igrala s svojim vnučkom. VroČina jo je mučila in hropela je, pa pomisli na vnučka: »Kako lahko bi sc sedaj igrala ž njim Iokomotivo, ko tako faropem; sedaj bi bil gotovo zado= voljcn 7. menoj. Naj ga varuje dobri Bog!...« Tako je govorila in zaspala za vselej ...
Hlapec Miha, ki si je nabral vso staro modrost in pozna vse zgodbe devet vasi naokrog, pa je vedel, da bo PavelČku umrla njegova stara mamica še preden sc lcto zaokrene. Žc davno prej je zaupal to svojo tajnost zvc= davim sosedam, ki so zmajevale z glavami in ga še dražile, ko je že zapadel sneg in je stara mama še vcdno korajžna in vesela gospodinjila in vsem pomagala pri delu. Pa je stari Miha vcndarle imel prav.
Ljudje kar niso mogli vcrjcti, da bo res kaj ugani!. Pa jim je razložil svoje račune, ki so se tako Čudovito ujemali, da se jc ofJlasila smrt še tik pred koncem leta... Pravil jc Miha: »Spomladi smo bili na njivi tam v Rebr= nici; midva s pastirčkom sva orala, gospodinja pa ju sejala. Ko ji je zmanj:= kaJo semena, je pogledala ostro po njivi in Šla vnovič sama ponj, da je mogla sejati naprej. Ko pa je njiva ozelenela, se je izkazalo, da je gospo= dinja izpustila pri sejanju dolgo rižo, ker si ni dobro zapomnila, kje je pre= nehala ... Riža je ostala vse leto in še žanjice so jo nasle, ko so žele... Taka izpuščena riža pa je gotovo znamenje, da bo sejalec umrl še tisto leto. Ne* rodovitna zemlja ga potcgne vase, ker ji ni zaupal semena...« Tako je mo= droval stari Miha, ljudje so mu pritrjevali, Pavelčck pa je samo premišljal v svoji drobni glavici, kako bi priklical nazaj svojo zlato staro mamico, da bi se zopct igrala lokomotivo ...