162
Boljčkova botra                                               DrIVAN  LAH
(Velikonočna zgodba.)
{SjKSjSji vsi mislite, da Boljček, oni kuštravi deček. ki se je vedno ES(|l|§i potepal po vasi in posedal pred tujimi hišami, ni dobil takih ptžalffijfli velikonočnih darov, kakor drugi otroci, ki so vedno doma in imajo dobre starše. -Kajti Veliki noc pozdr.ivi s f oinim veseljem, s piruhi in pomarančami samo one, ki so se nanjo pripravili. Boljček pa se ni nič pripravljal. Kaj bi se! Njemu ni imel kdo kupiti nove obleke, kakor so se je veselili drugi otroci, njemu ni bilo treba za cvetno nedeljo pripravljati bršljinove butare. ker niso imeli živine pri hiši, in njcgova mati ni pekla dišečih potic in kolačev, ker je prebivala pri tujih Ijudeh. Zato je Boljček vsako leto praznoval Veliko noč na vasi mcd otroci, ki so imeli polne roke in žepe raznih dobrot in tudi Boljčku ponudili kos potice in kolača, ker so bili sami presiti. Res je, da je Boljček dobil belega kruha in potice tudi pri materi. a to niso bili oni rdeči piruhi in zlate pomaranče, ki so se otroci z njimi igrali na vasi. In vsi so se bahali: »To mi je dal stric« — »To sem dobila pri teti.« — »Meni pa je dala botra tri pomaranče...«
»Vsak ima strica ali teto ali botro>« si je mislil Boljček, »samo jaz nimam nikogar«.
Pa se je spomnil, da iraa tudi on botro. Kako bi je ne imel! Vsak človek ima botro, zakaj bi je on ne imel. Nekoč mu je mati pravfla o njej. Daleč nekje v hribih prebiva. A to ni botra, kakor so druge botre. Nič se ne zmeni za Boljčka. Niti ne pozna je, še nikoli je ni videl. Mati mu je pripovedovala, da je pusta in skopa. Niti ne spomni se več, da je Boljčka držala pri krstu. Ko pride v nedeljo v cerkev, bi se lahko ustavila in poprašala po Boljčku. A nikoli se ne ustavi, nikoli ne popraša. Kakor da ni dolžnost boter, da skrbe  za  svoje j botrančke. Morda gre celo po vasi in vidi Boljčka med otroci, pa gan neče niti poznati.                                                                                  I
»Razjezila se je na nas,« je pripovedovala mati, »za prazen nič sel je sprla in ne pozna nas več. Boji se raorda, da bi je ne nadlegovalil s prolnjami.«                                                                                         J
Tako je Boljček vedel, da ima botro, in je pomislil. »Če ona nel pride k nam, zakaj bi ne šel jaz k nji. Ako je botra, je botra. To sei ne da izpremeniti«                                                                               I
Zato se je Boljček tisto Veliko noč napotil v hribe. Nikomuri ni povedal. kam je namenjen. Nekaj čiisa se je vrtil med otroci sredi I vasi in občudoval njihove bogate darove. potem je izginil. Vedel je,B kod vodi pot v hribe, saj so od tam prihajali otroci vsak dun v šolo. I Hodil je po poti visoko nad vasjo in gledal v dolino, kjer se je vilal cesta in praznične vasi ob nji. Polje je dehtelo v pomladnem sijaju, 1 njive in travniki so trcpetali pod prosojnimi žarki. Od nekod so se I
ogla^ali  velikonočni  zvonovi.  Boljček je  zavil v  gozd  in  pozdravil ntičke. ki so ga obletavale in evrljikale, kakor da bi ga vpraševale,
Bkam je namenjen.
W     »K botri! Kam? K botri! Voščit ji grem vesele praznike.«
f       Pa so se ptički razleteli po vejah, kakor da vedo, kakšna je nje» F gova botra.
I         »Ne bo nič, ne bo nič,« mu je zapel ščinkovec na veji. —
[         »Kaj se ve! Kaj se ve!« mu je ugovarjala penica. —               
»Le poskusi le, le poskusi le,« mu je pritrjevala taščica, in senica se je posmejala: »Tisto pa, da, tisto pa, da...«   .
Tako so ga spremljali ptički skozi ves gozd in ko je prišel do
konca, je  zagledal  sredi drevja  in  polja  hribovsko  vas  z  velikimi
I slamnatimi strehami. Vse je bilo mirno, kafcor da vsi vaščani sede
po hišah in uživajo dobrote velikonočnega blagoslova, ki so ga pri«
pravile skrbne gospodinje.
Boljček je zavil naravnost proti vasi. Srečal je deklico z velikim ¦ kosom potice v rokah in jo vprašal: '         »Kje je hiša raoje botre Košatke?«
»Tista*le hiša je,« je odgovorila deklica in kazala s kosom potice proti veliki kmečki hiši, katere široka vežna vrata so bila na stežaj odprta.
>         »Ali bo botra doma?« je vprašal Boljček.
I         »Gotovo bo doma, saj ona nikamor ne gre,« je odgovorila deklica [ in nadaljevala svojo pot.
Boljčku je postalo tesno pri srcu. Kaj, če ga bo botra zapodila! Morebrti bo zaprla vrata pred njim? A kaj zato! Ni on kriv, da je
164
tako. On prihaja voščit vesele praznike. Nikjer na svetu tega ne zamerijo. Spodobi se, da se sorodniki in prijatelji ob praznikih obU ščejo.
»Če pa nismo prijatelji?« je pomislil. »Pa zakaj nismo prijatelji. če smo bili nekoč? Bog ve, kaj misli botra o meni? Če bi me videla in slišala, bi morda mislila drugače.«
Krenil je proti veliki hiši. Na dvorišču se je pasla množica kokoši in piščet, ki jim je načeioval velik petelin. Med kurjatjo je nastal nemir. Petelin je zakokodakal. Boljček se je ustavil. V tistem hipu je stopila na prag dolga suha ženska v preprosti nedeljski obleki in se je že hotela skriti, ko je zapazila Boljčka. Boljčku se je zdela znana, ker so hodile vsako nedeljo ženske iz hribov v dolinsko cerkev. Res ni bila prijazna. Star, suh obraz, nekoliko kljukast nos, ostre oči, dolge roke — vse, kakor si je mislil Boljček, kadar je mati govorila o nji. Boljček je pospešil korak.
»Ali je tukaj hiša moje botre Katre Košatke?« je vprašal. »Je, kaj bi pa rad?« je vprašala botra. »Vesele praznike sem prišel voščit.«
»Komu?«                                                                                         I
»Botri!«                                                                                          ¦
»Kdo pa si? Saj te ne poznam.«                                                   M
»Jaz sem Boljček.«                                                                        ¦
»Boljček? Jaz te nič ne poznam.«                                                1
»Kaj bi me ne poznali, saj ste me pri krstu držali.«                       1
»Je že mogoče, pa od takrat je že dolgo.« »Seveda dolgo... Zdaj bom kmalu že devet let star.« »Ze devet let...« Glas stare botre se je nekoliko omilil. »No, si že priden,« je rekla, »pa tako daleč si prišel.  Le pojdi domov, pa pazi, da se ne- izgubiš, da boš pred nočjo doma.« Boljček pa se ni dal odpraviti.
»O, sem si dobro 'zapomnil pot,«' je rekel, »sonce jc še visoko Rad bi malo pogledal, kako je pri vas.« »Saj vidiš, kako je.« »Pa hišo bi tudi rad videl.«
»No, pa vstopi,« je rekla botra, ki se mu ni mogla ustavljati. Boljček je vstopil v veliko hišo, kjer je dišalo po krhljih in suhih hruškah. V kotu je stala miza in na nji hlebec čmega kruha. Vse je bilo nekako pusto in neprijazno.
»O, saj imate lepo,« je rekel Boljček, »pa krhlje imate in suhe hruške.«
»Kako pa to veš,« je vprašala botra.                                             J
»Saj vse diši po njih.«                                                                    4
Botra je bila v zadregi. Stopila je k mizi in odrezala kruha.      M »Na kruha, če si lačen.«                                                               ¦
»Malo sem že lačen,« je rekel Boljtek in sedel za mizo.             1
Kruh je bil trd in ne posebno dober. A Boljček ga je jedel z vidnim užitkom in je rekel:
»Dober kruh imate, kako dobre morajo biti šele vaše potice.«
»Vidiš ga, kako je zvit,« si je mislila botra in sama ni vedela, kaj bi odgovorila.
»Pri nas nič ne pečemo potic in kolačev,« je rekla, »sama sem in zase se mi ne ljubi pripravljati. Gostov pa tudi nimam.«
»Pa pravijo, da ne sme biti krščanske hiše brez potic in kolača, brez pleča in piruhov,« je rekel Boljček.
»Glej ga, kako je pameten,« je pomislila botra in srce se ji je tajalo.
»Samo malo sem spekla, toliko da je za spomin. V dolini imate boljše.«
»Kakor je, bojjše in slabše,« je- rekel Boljček, »saj je glavna stvar, da prihaja iz dobrih rok.«
Botra je posegla po košarici, ki je stala za mizo in vzela ven belo potico.
»Na le pokusi, da ne boš rekel. da imaš takšno botro.«
Odrezala mu je velik kos potice.
Boljček je pokusil in pohvalil:
»Prav dobra je, saj sem vedel, da moja botra dobro peče.«
»Dobro peče, dobro peče...« je ponavljala botra vsa ztnedena, »samo drugi jo zmiraj opravljajo.«
»Tega pa ne,« je rekel Boljček. »moje botre bi jaz ne pustil opravljati.«
»Prav imaš,« je rekla starka in solze so ji silile v oči, »na, le še vzemi. na, piruhov kolikor hočeš, saj itak nikogar nimara.«
»Nikogar nimate?« se je začutil Boljček. »Potem vam je pa dolg* čas.«
»Seveda je, posebno ob praznikih čutim, da sem sama.«
»Potem je pa ravno prav, da sem prišel...«
»Seveda je prav... Samo nič nisem pripravila... Ljudje so taki... Vsi pravijo: taka je in taka. skopa...« Starka si je otirala solze. »Saj tudi mene nihče ne pozna, nihče ne pozdravi... Ti si edini gost... Le jej, na šunke vzemi, pa klobase ... Ko bi bila vedela, bi bila kupila pomarančo.«
»O, pomarančo lahko kupim požneje — in porečem, da mi jo je dala botra.«
»Res. prav imaš,« je rekla botra in iskala drobiž po žepu. »Vsi pravijo. da nimam srca. Kdo pa ima srce zame!« In si je brisala solze.
»Jaz pa sem si že davno mislil, kako bom naredil,« je pravil Boljček. »Botra je sama — so pravili. Nikogar nima, da bi ji kaj pomagal.
166
»Nikogar.« je ihtela botra, »za vse sctn sama. In iz tebe — sem mislila — tudi ne bo nič. Potepaš se, kakor so te naučili, in za nobeno delo ne boš, kakor drugi.«
»Jaz imam že svoj načrt.« je rekel Boljček in se gostil s ^unko in klobaso,
»Res,« se je začudila botra in si mislila: »Kako pameten dcček je to!«
»Veste, kaj bom.«
»No!«
»Kovač.«
»Kovač!?«
»Da, kovae. Tako — sem si mislil — bo najbolje. Kovača rabijo vsi.«
»Pa kako! Vse je narobe, če ni kovača.«
»In sem mislil: pa pojdem k botri in ji boin vse popravil, kur bo treba.«
»Neverjetao, na kaj ti misliš,« se je čudila botra, »na, jej. jej, vzemi še!«
Boljček je jedel. kolikor je mogel.
»In če bom kovač, bom dober kovač. Jaz pa se mislim potem še učiti za druge stvari. da bom znal voditi vse stroje — saj vsi na stroje delajo.«
»Res je, res,« je pritrjevala botra, »ti si res pameten otrok, Boljček! Koliko prestane ženska, če ni pri hiši nikogar, ki bi znal kaj popraviti!« In kako je hitro vse storjeno, če se dela s strojil«
»Saj zatosem mislil: botro imam, naučil se bom kovaštva in potem mi bo ona pomagala, da se bom izučil za stroje in jaz ji bom potem pomagal pri delu.«
»Ti si zlat otrok!« je vzkliknila botra in si brisala solze od radosti. »Vidiš in tudi tebe so opravljali, da si potepuh, da ne bo nikoli nič iz tebe. Taki so ljudje.«
»O, vem,« je pritrdil Boljček. »Ko tako posedam, slišim marsikaj   I in si mislim svoje. Zato nisem doma nikogar vprašal in seni šel k  | vam. Sem mislil: K botri grem, da ji želim vesele praznike in da se z njo malo pogovorim.«
»Prav si storil, Boljček, prav, na, pa še pridi,« je rekla botra in v njeni suhi roki se je zasvetil pravi svetli dinar...                              j
»Le v rutico si naveži vsega* da bodo vsi videli, da tvoja botra ni taka, na!...« In navezala sta veliko culo, ki jo je posodila botra, da 30 bo vrnil o priliki.                                                                          j
»Na, pri meni je vsega dovolj — prav vesele praznike si mi na» I pravil — drugače sem vedno sama — na, pa vsem pokaži — reci: to l je moja botra. Ti si pameten dečko...«
»A zdaj moram res iti, da me ne prehiti noč...«
                                           167
»Da, pa še pndt^^neaeljo^Krtiljev in suhih hrušk imam še mnogo...«
Težko obložen z velikonočnimi dobrotami je odhajal Boljček iz vasi. Botra ga je spremljala do gozda. Sosedje so gledali za njima...
In ko je prišel v dolino, so ga obsuli otroci. Boljček je bil kralj med njimi.
Ko je razgrnil culo pred materjo, je kar ostrmela.
Vse to od botre, od one stare, skope...
»Da,« je rekel Boljček, »in lepo sva se pogovorila...«
\n je razlagal pred materjo vse svoje načrte o kovaštvu in strojih in o tem, kako bo gospodoval na botrinem posestvu.
Tako se je končala Boljčkova Velika noč povsem drugače, kakor ste mislili vi in vsi drugi...