ODVISNOST OD ALKOHOLA IN KZA:
PRILOŽNOST ZA NOV ZAČETEK
PREDGOVOR
Za odvisnost od alkohola so odgovorni biološki,
psihološki in socialni dejavniki, zato mora biti tudi
obravnava človeka, odvisnega od alkohola, celost-
na. Za ta proces je potrebna tako ustrezna moti-
vacija za spremembo kot podpora za vzdrževanje
spremembe.
Pri odvisnih ljudeh je v njihovem osebnostnem
razvoju primanjkovalo čustvenih, kognitivnih in
vedenjskih izkušenj obvladovanja življenjskih
zahtev brez droge, torej se morajo v procesu ure-
janja oziroma »zdravljenja« privaditi na druge,
zanje bolj samozaščitne mehanizme, da jih bodo
razmeroma avtomatično uporabljali. Te spremem-
be pa najlažje dosežejo v skupini zdravljenih alko-
holikov s pomočjo ustreznih psiho- in sociotera-
pevtskih ukrepov. Zdravljeni alkoholiki, vključeni
v klub zdravljenih alkoholikov (v nadaljevanju
KZA), lahko v skupini dograjujejo osebnostno,
telesno, družinsko, delovno in splošno socialno
rehabilitacijo. KZA naj bi bil prostor, ki bi jim
pomagal poiskati pogum, da sprejmejo odgovor-
nost zase in se tako čim bolj uspešno vključijo v
normalne zahteve življenja. Učenje socialnih
spretnosti obvladovanja v KZA naj bi pomagalo
obvarovati človeka pred številnimi neprijetnostmi
recidiva (obnove pitja in alkoholnega vedenja).
Recidiv pri večini prizadetih izniči njihove uspehe,
izniči njihov trud in trud družine, da bi se stvari
spremenile na bolje. Vrnitev v prejšnje »pivsko«
vedenje pomeni tudi obnovo nezaupanja do
samega sebe in okolice.
lično dolgo, kar pomeni, da pride do prvega po-
pitega kozarca alkoholne pijače v različnem sta-
rostnem obdobju. A raziskave kažejo, da je to v
povprečju pri trinajstem letu.
Problem zlorabe alkoholnih pijač je zelo kom-
pleksen. V praksi to pomeni, da oseba, ki je odvi-
sna, brez nečesa ali nekoga ne more živeti, ali pa
si stvar, od katere je odvisna, tako močno želi, da
je brez nje bolna. Odvisnost si lahko razlagamo
kot sistemski proces. Posameznikovo popivanje
se lahko razvije kot navada, ko poskuša poračunati
z mučno vsakdanjostjo, in lahko vedno znova uide
v realnost pivske druščine in doživljanje sveta
skozi očala pijanosti.
Pijančevanje ali zmerno pitje je torej življenjski
slog, medtem ko je odvisnost bolezen. Alkoho-
lizem se lahko razvije pod pogojem, da je pitje
alkohola del človekovega življenjskega sloga, ali
drugače rečeno, brez pitja ni alkoholizma. Vsak
alkoholik je bil najprej zmerni pivec. Ni pa pošte-
no misliti, da so si odvisniki »sami povzročili«
svojo motnjo. Tudi oni so začeli z uživanjem snovi
misleč, da bodo lahko prenehali, ko se bodo
odločili.
Temeljna značilnost odvisnosti je, da prizadeti
povsem ali delno izgubi sposobnost nadzora nad
rabo alkohola. Toda ne smemo pozabiti tega: če
bi bil problem samo alkohol, ne pa človek in nje-
gov življenjski slog, bi bila vsa problematika odvi-
snosti od dneva abstinence naprej urejena. Abs-
tinenca zasvojenih pa je šele pogoj za začetek
nekajletnega socialnega učenja zdravega življenja.
ŽIVLJENJSKI SLOG IN VZROKI
ZA NASTANEK ODVISNOSTI
Kot vse vrste odvisnosti ima tudi odvisnost od
alkohola korenine v zgodnjem otroštvu oziroma
v primarni družini. Razlika je le ta, da je obdobje
popolne abstinence pri vsakem posamezniku raz-
TIPICNA ALKOHOLNA DRUŽINA
IN POSLEDICE ODVISNOSTI
Otroci, ki izhajajo iz družine, kjer je eden ali več
članov odvisen od alkohola, imajo dva- do šestkrat
več možnosti, da bodo imeli težave z alkoholom,
kot tisti, ki izhajajo iz družine brez odvisnega čla-
na. V takem tipu družine, kjer gre za primanjkljaj
327
REFLEKSIÍE IZ PRAKSE
osnovnih duhovnih vrednot, kot so ljubezen, po-
zornost in topHna, se pojavi bivanjska praznota.
Družino, kjer je eden ali več članov odvisnih od
alkohola, imenujemo alkoholna družina. Izraz »al-
koholna družina« ni mišljen kot slabšalni, ampak
pomeni le, da pitje enega člana ni samo njegov
problem, ker vpliva na vse člane in prizadeva vsa-
kega posebej. V družini je malo odkritosti; člani
pogosto gojijo prepričanje, da resnica oziroma
spopad z njo škoduje. Življenje alkoholne družine
delimo na »suho fazo«, ko je odvisni član trezen,
in »mokro fazo«, ko uživa alkohol. V suhi fazi se
družina praviloma oddahne in goji prepričanje,
da je vse grenko in slabo že za njimi ter da bo
tokrat vse drugače. V mokri fazi pa se družina
navadno poskuša reševati pred čustveno bolečino
z vedno enakim vedenjskim vzorcem, ki je pra-
viloma neučinkovit.
Zaradi nihanja razpoloženj v taki družini se
povečuje nevarnost, da bodo tudi otroci nekoč
postali odvisniki. Zakaj? V taki družini nimajo
vzornika, ob katerem bi si v ozračju naklonjenosti
in spoštovanja pridobili samozavest in samospoš-
tovanje, ki sta v življenju nujno potrebna. Otrok
iz alkoholne družine je plašen, negotov, nesamo-
zavesten, muhast, eksploziven, neprilagodljiv, na-
silniški, prestopniški in nagnjen k alkoholu.
Alkoholna odvisnost je dolgotrajna duševna
motnja, ki se običajno razvija več let ali celo de-
setletij. Razvija se od abstinence prek zmernega
in pretiranega pitja do prave odvisnosti, ko nima
več nadzora nad pitjem. Odvisnost je sprva samo
duševna. Ko pa organizem brez potrebne količine
alkohola pade v odtegnitveno krizo in se to kaže
s potenjem in drgetanjem telesa, govorimo o te-
lesni odvisnosti. Telesna odvisnost je skupek ve-
denjskih, duševnih in telesnih pojavov. Odvisen
človek tone v osebnostnem, družinskem, poklic-
nem in socialnem pogledu.
ABSTINENCA IN REHABILITACIJA
V KZA
Na tem mestu se pojavi vprašanje, kdaj nehati.
Ali sploh nehati? Največkrat se alkoholik začne
zavedati svojih težav šele, ko se zaradi izčrpanosti
organizma pojavijo zdravstvene težave. Žal pa v
tej situaciji odvisnik ve, da je prepozno, da bi sam
kaj naredil oziroma da bi se izvil iz svojih težav.
Edini način, kako lahko pritegne pozornost oko-
lice in družine, je ta, da pitje še poveča. Zakaj?
Družina se je v obdobju, ko se je njegova odvisnost
razvijala in strmo stopnjevala, prilagodila njego-
vemu življenjskemu slogu in podredila svoje funk-
cije njegovemu pijančevanju in razvoju odvisnosti,
to pa je nagrada, ki ga spodbuja k pitju. Notranji
boj družine ima od tod samo dva izhoda: ali se
razide ali pa se preoblikuje in odloči za strokovno
pomoč.
V Sloveniji se odvisni zdravijo v psihiatričnih
bolnišnicah, kjer so posebni oddelki. Hospitaliza-
cija traja štiri ali pet mesecev. Po zaključku bolniš-
ničnega in ambulantnega zdravljenja se rehabili-
tacija nadaljuje v KZA. Zdravljenje je lahko us-
pešno le, ko vključuje skupen napor celotne alko-
holikove družine v krogu dobre terapevtske sku-
pine. Pot je dolgotrajna in zahtevna, vendar je v
primerjavi z obdobjem, ki ga je zaznamoval
alkohol, prav kratka in lahka. KZA je podaljšana
rehabilitacija odvisnih od alkohola, ki so že nekaj
časa trezni in imajo izkušnje z abstinenco. Skupi-
na KZA daje posamezniku varno okolje in zrcalno
podobo. Tesna medsebojna povezanost članov
skupine ima zelo pomembno vlogo pri dolgoročni
rehabilitaciji odvisnih od alkohola in jim pomaga
tudi v najbolj ključnih trenutkih, da rehabilitacijo
nadaljujejo. Člani lahko navežejo nove prijateljske
vezi, razvijejo nove oblike druženja in se znebijo
občutka, da so marginalci, ki jim ga zbudi stara
družba, ko se vrnejo v življenje brez alkohola.
Skupina članu KZA omogoči spoznati in po-
praviti svoje pomanjkljivosti. Člani skupine KZA
so drug drugemu kot zrcalo. Po reakciji drugih
lahko vsak oceni in popravi svoje vedenje, saj se
sami nikoli ne bi mogli tako jasno videti. Čustvene
in socialne zrelosti si ni mogoče pridobiti z učen-
jem teorije, ampak z osebnimi izkušnjami v živ-
ljenjskih situacijah. Skupina naj bi bila taka situa-
cija. Skupina pomaga posamezniku videti, da v
svojih težavah ni sam; na ta način se zmanjša nje-
gov odpor, zato je pripravljen več tvegati. Da pa
si upamo tvegati, potrebujemo varnost.
Okrevanje v skupini ni vedno prijetno, vendar
lahko človek razvije skoz kohezivnost skupine ved-
no več uvida v svoje vedenjske vzorce. Svoja čust-
va si zna razložiti, kar mu omogoči povezanost
skupine. Člani skupine pomagajo pridobiti posa-
mezniku zaupanje vase, v njegovo intuicijo, njegov
pogum. Skupinsko delo je še zlasti uporabno za
premagovanje sramu in skrivnosti. Zdravilni uči-
nek katarze (čustvenega očiščenja) spodbudi sku-
pina, ko besede drugih sprostijo zakopane občut-
ke in je pogovarjanje z drugimi koristno tudi za
328
ODVISNOST OD ALKOHOLA IN KZA: PRILOŽNOST ZA NOV ZAČETEK
reševanje lastnih problemov in za obračun z last-
nimi bolečimi izkušnjami iz preteklosti.
Ko se oseba, odvisna od alkohola, vključi v
skupino, se počuti z nekom povezana. Izginejo
občutki osamljenosti, izoliranosti, nezaupanja, saj
ljudi, ki so vključeni v skupino, pestijo težave, ki
izvirajo iz enakih vzrokov. Človek začne komuni-
cirati, se spoprijatelji z ostalimi člani skupine, kar
vse prinese olajšanje.
GRADIMO DRUŽBENO IDENTITETO
Ko človek v skupini sliši zgodbe drugih, se sam
začne spominjati svojih in začne obračunavati s
svojim življenjem. Pomembno je, da mora to
nekomu povedati, kar najlažje stori v socialni
izkušnji, ki jo daje skupina. S preigravanjem vlog
lahko podoživi izkušnje iz primarne družine in
jih rekapitulira. Identitetni problemi niso le privi-
legij drobnih, asocialnih, čustveno labilnih in fru-
striranih posameznikov in družbenih skupin, tem-
več se dotikajo vsakogar. V puberteti so problemi
identitete najbolj izpostavljeni, ko naj bi oseba
sprejela samega sebe, svojo psihofizično osebnost-
no celoto, kar je ključno za oblikovanje njene sa-
mopodobe. Za proces okrevanja v skupini pa je
še kako pomembno, da avtentično doživlja same-
ga sebe, kar prispeva k ugodnejši oceni svojih zmo-
žnosti in sposobnosti obvladovanja življenjskih
izzivov. Pomembno je, da dobi v skupini priznanje
za svoja prizadevanja. Zaradi družbenih pritiskov
se hitro znajde na križpotju, kar ima lahko za po-
sledico recidiv ali hujšo eksistenčno stisko. Sooča
se z vprašanji rekapitulacije in redefinicije svojega
življenja in početja, od katerih sta v dobršni meri
odvisni ohranitev samospoštovanja in občutja
lastne vrednosti.
Stari rek ljudstva Xhosa pravi: »Ljudje so ljudje
skoz druge ljudi!«
Dekleva v nekem rokopisu govori o socialnih
mrežah kot o celoti povezav med ljudmi, ki se
pojavljajo in razvijajo v konkretnem življenjskem
okolju posameznika, vendar pa so odvisne od
njegovih izbir in odločitev v okviru tega okolja. V
mreže je posameznik po eni strani vpleten, po
drugi strani pa se vanje vpleta; po eni strani dru-
žbeno okolje prek konkretnih mrež vpliva na posa-
meznika in ga oblikuje, na drugi strani pa posa-
meznik izvaja vpliv prek mrež, jih uporablja za
doseganje svojih ciljev. Samoinciativnost in aktiv-
nost sta potrebni, če naj oseba vzpostavlja, razvija
in ohranja vezi z drugimi ljudmi. Družbena mreža
pomaga vzdrževati in graditi osebno družbeno
identiteto. Med svojimi zvezami si posameznik
izbira tiste, v katerih lahko razvije sebi lastni reper-
toar vlog in predstav o sebi. Obenem pa ga član-
stvo v mreži postavlja pred nalogo, da izpolnjuje
vloge in pričakovanja ostalih članov.
Spoznanja, ki jih navaja Dekleva, nam do neke
mere pojasnijo dogajanje v skupinah, podsku-
pinah in skupnostih, ki poskušajo urejati svoje
zasvojenosti. Intenzivno strokovno vodene tera-
pevtske skupine in skupine za samopomoč so
enodimenzionalne socialne mreže, ki so lahko v
začetnem obdobju reševanja problematike zasvo-
jenosti zelo dobre, celo nujno potrebne. Pozneje
pa nekdanji zasvojenci potrebujejo tako skupino
za ohranjanje in napredovanje remisije.
RECIDIV IN PREVENTIVNA POMOČ
KZA
Vloga terapevta v KZA je zaščititi člana skupine
pred recidivom. Kaj to pomeni? Recidiv na splo-
šno pomeni ponovitev prejšnjega stanja bolezni.
Pri odvisnosti od alkohola je znanih več definicij
recidiva. Najbolj splošno uporabljena je Marla-
ttova, ki pravi, da je recidiv neuspeh v prizadeva-
njih posameznika, ki se trudi, da bi spremenil
svoje življenje. Recidiv je v KZA ena glavnih tem
na področju urejanja in rehabilitacije. V času
sodelovanja v KZA si člani zadajo zahtevne naloge
- doseči trajno abstinenco, spremeniti vedenje in
svoje odnose do sebe, družine, službe in okolja.
Odvisnost od alkohola je ponavljajoča se motnja,
zato morajo veliko vaditi, da razvijejo avtomatične
samozaščitne in zdrave oblike vedenja, ki lahko
preprečijo recidiv. Recidivu v KZA ne sledi nujno
izključitev iz skupine, vsekakor pa mu sledi po-
novno spopadanje z odvisnostjo, z odvisniškim
vedenjem, kar prinaša zastoj oziroma nazado-
vanje pri rehabilitaciji. Znane so trditve, da na
recidiv vpliva interakcija med močno rizičnimi si-
tuacijami v okolju, stopnjo dosežene samokontro-
le (samoučinkovitosti) in predvidevanih učinkov
alkohola. Zato je za preprečevanje recidiva v KZA
pomembno učiti se »privaditi« samozaščitne
mehanizme, da jih bi človek lahko razmeroma
avtomatično tudi uporabljal.
Bistven poudarek pri preprečevanju recidiva
je na samoobvladovanju in na strategijah, ki so
usmerjene v vzdrževanje že dosežene spremembe
329
REFLEKSIJE IZ PRAKSE
vedenja. Vsakdanje življenjske stiske, frustracije,
tesnoba, jeza, konflikti v medsebojnih odnosih,
družbeni pritisk in primanjkljaj čustvenih, kogni-
tivnih in vedenjskih izkušenj obvladovanja življenj-
skih zahtev brez droge so močno rizični dejavniki
za recidiv. Samoopazovanje, samoobvladovanje,
razreševanje problemov v skupini KZA pomagajo
pri obvladovanju situacij z velikim tveganjem in s
tem pomagajo pri preprečevanju recidivov.
SKLEP
Skupine KZA so pokazatelji, kako pomembna je
vključitev v KZA, ne glede na to, ali sledi drugim
stopnjam zdravljenja ali pa je neposredna, če
oseba lahko abstinira. Še pomembnejše kakor
zdravljenje pa je preprečevanje. Slovenija je po
porabi alkohola na prebivalca in po večini kazal-
cev negativnih posledic rabe alkohola uvrščena
na vrh evropskih držav. To je resno opozorilo, da
postaja alkohol vse bolj pomemben sestavni del
življenja mladih. Tudi v Sloveniji bi morali poleg
dobro zastavljenega programa zdravljenja na
nacionalni ravni pripraviti in dosledno izvajati
politiko preventive, ki bi optimalno povezala vse
družbene sektorje in postala sestavni del družbe-
nega načrtovanja. Cilj preventivnega dela in po-
litike naj ne bi bil v prohibiciji alkoholnih pijač,
temveč v opuščanju in zmanjševanju tistih načinov
pitja, ki vodijo k škodljivim posledicam na indi-
vidualni, družinski in družbeni ravni.
Gorazd Rajnar
330