NA RAZŠIRJENI SEJIIZVRŠNEGA SVETA O PREDLOGU SMERNIC
Vrsta pripomb in dopolnil
Ker je obravnava predlogov smernic za pripravo dologoročnega plana občin in mesta Ljubljana od leta 1986 do 1995 in z nekaterimi elementi do leta 2000 pontembna /adeva, je izvršni svet naše občine sodil, da kaže pred javno razprav o spregovoriti o tem na razširjeni seji. Tako so se sestanka, ki jc bil 11. novembra v kulturnem domu Španski borci, poleg članov izvršnega sveta udeležili tudi člani komiteja za družbene dejavnosti, komiteja za družbeno planiranjc in družbenoe-konomski razvoj, družbenega sveta za vprašanja s področja urbani-stičnih, gradbenih in komunalnih zadev ter stanovanjskega gospodar-stva in varstva okolja, koordinacijskega odbora razvojnogospodarske skupnosti, predstavniki delovnih organizadj, ki so v naši občini no-šilke dolgoročnega planiranja, pa tudi predstavniki urbanističnega inštituta SR Slovenije, Ijubljanskega urbanističnega zavoda in zavoda za družbeno planiranje.
Člani izvršnega sveta in pred-stavniki občinskih upravnih or-ganov ter delovnih organizacij so k predlaganim smemicam našteli vrsto pripomb in dopolnil. Pred-stavnik zavoda za družbeno pla-niranje je razpravo v naši občini ocenil kot eno izmed najbolj or-ganiziranih razprav o predlogu smernic v Ljubljani. Razprav-ljavci so menili, da je glavna po-manjkijivost smernic v njihovi neusklajenosti z že obstoječimi dokutnenti. V njih tudi niso do-volj vidne dolgoročne smeri na-šega razvoja, premalo so upošte-vane sedanje gospodarske osno-ve, še vedno je preveč poudarka na industriji, ki naj bi jo zgradili, premalo naših misli pa velja že obstoječi industriji. Gradbeniš-tvo in stanovanjska gradnja sta obdelana v skupnem poglavju, čeprav ne sodita skupaj in bi za-htevala vsak zase podrobnejšo razčlenitev. Pa tudi en odstavek z nekaj vrsticami, toliko je v smer-nicah namenjeno prostora grad-beništvu, je za tako pomembno področje odločno premalo.
Razpravljavci so imeli tudi pripombe na zamisel, naj bi indi-vidualne hiše gradili le v odda-Ijenosti deset kilometrov od mestnega središča, kar pomeni, da v naši občini ne bi smeli zidati v Zalogu, Hrušici, Dobrunjah in še kje. V poglavju, ki je name-njeno turizmu in gostinstvu, naša občina sploh ni omenjena, če-prav smo v občinske plane zapi-sali, kaj si obetamo od Janč. Ne moremo se tudi strinjati s težnjo, da bi se urbanizacija razširila v Zadobrovo. Določiti bi morali zemljišča, ki bi bila trajno name-njena kmetijstvu. Glede celod-nevne osnovne šole, to obliko naj bi namreč v tem obdobju uvedle vse osnovne šole v Ljubljani, pa je biio rečeno, da ob nadaljeva-nju stanovanjske gradnje v nasi občini tega seveda ne bo mogoče uresničiti. Zato bi to kazalo v smernicah tudi upoštevati.
Obrt in malo gospodarstvo v smernicah sploh nista omenjena. Zelo na kratko je odpravljena zemljiška renta, pozabljena je
tudi živilska industrija, kar je zelo čudno, še zlasti zato, ker pa je omenjena proizvodnja pro-metnih sredstev. Sestavljavci smernic so si dovolili tudi še nekaj drugih površnosti, tako vsebinskih kot v izražanju. Stavki so bili večkrat nejasni in so dopuščali več razlag.
Ker so smernice zamišljene kot dokument, ki naj ne bi naka-zoval konkretnih rešitev in na ši-roko in v podrobnosti razlagal zadev', ampak bi morale biti iz njega razvidne bistvene usmeri-tve našega razvoja v prihodnje, vseh pripomb ne bo mogoče upošteVati. Tudi zato ne, ker je obseg smernic omejen. Bodo pa smernice dopolnjene še z osnov-nimL usmeritvami za vsako ob-čino posebej.
DARJA JUVAN