SMERNICE POMENIJO AKCIJO VSEH LJUBLJANČANOV
Produktivnost z veliko žlico
Smernlca družbanaga razvoja Ljubljane za latos so delegati mestne skupščlne sprejell v zadnjlh dnah starega leta. Ta smernice predstavljajo usmeritve za tfste naloge, kl jlh bomo letos v LJublJanl akupno reševall. To pa že jasno pomeni, da maatne smernlce dopolnjujejo občlnske in obratno. Žalpa v Ljubljaniza Bežlgradom in Šiški svojlh občinskih smarnic še niso sprajeli (predvldoma naj bi Jlh konec januarja), v smernlcah Centra pa bo potrebno uskladiti indekse skupne in splošne porabe z republlško resolucijo.
Nekoliko pozno sprejema-nje občinskih smernic pa ima za posledico dejstvo, da akcij-skega programa o uresničeva-nju smernic v Ljubljani še ve-dno nimamo. Prav to pa je ti-sta pomanjkljivost, ki na prvi pogled kaže, da so tudi letoš-nje smernice še vedno preveč splošne. Konkretizacija (z no-silci in roki) dogovorjene poli-tike za prihodnje leto naj bi bila narejena do konca ja-nuarja, delegati mestne skup-ščine pa bodo ob tromesečjih pregledovali uresničevanje smernic.
Enotno sprejete ljubljanske smernice, sodeč po razpravi na zboru združenega dela SML, morajo postati poziv na akcijo. Akcija pa letos pomeni boj za stabilizacijo na vseh po-dročjih. V Ljubljani se na-mreč ne smemo več zadovo-
ljevati s pavšalnimi ocenami, da nam na nekaterih področ-jih pač ne gre, ker na ta način samo slikamo takšno ali dru-gačno stanje. Brez skupno do-govorjenih akcij pa ne more-mo premakniti družbenoeko-nomskih tokov. Prav zaradi tega bo sedaj predsedstvo MK SZDL Ljubljana ocenilo, pri katerih akcijah, ki izhajajo iz sprejetih smernic, bo potreb-na politična akcija. Prav tako bodo v okviru MK SZDL Ljubljana ustanovili posebno koordinacijsko telo, ki bo praktično dnevno bedelo nad izvajanjem s smernicami sprejete politike razvoja. Ena-ka koordinacijska telesa bodo ustanovljena tudi po občinah, pa tudi v združenem delu bo-do ponovno zaživele stabiliza-cijske komisije, ki bodo imele isto nalogo. V Ljubljani bomo morali za
posamezna področja iz smer-nic sprejeti celo vrsto samo-upravnih sporazumov. Znano je, da mestne smernice zave-zujejo vse delovne organizaci-je Ljubljane, da smejo letos v celoti povečati zaposlenost za 1,6 odstotka (lani smo prese-gli 3,5 odstotkov!). Ta odsto-tek pomeni, da bomo na novo lahko zaposlili le 2800 delav-cev, torej le toliko kot znaša letni naravni prirastek v Ljub-ljani. Samoupravni sporazum okoli zaposlovanja bo potre-ben zaradi tega, ker moramo v Ljubljani končno povedati, katero gpspodarsko panogo bomo razvijali (visoko aku-mulativne panoge, ki naj ne bi onesnaževale okolja) in kje naj bi se pretežni del teh 2800 delavcev zaposlil. V istem sa-moupravnem sporazumu je treba tudi jasno povedati, da je potrebno administrativni kader zmanjševati, če ne dru-gače z združevanjem posa-meznih služb (to bi bilo še naj-lažje izvesti v industrijskih conah, ki pa bi morale biti tu-di načrtovalsko tako rešene, da bi prostor omogočal zdru-ževanje skupnih služb). Stabi-lizacija namreč pomeni priza-devanja za večji dohodek, te-ga pa v pisarnah ni mogoče doseči. Z  zaposlovanjem  na  pro-
duktivnih delovnih mestih bomo morali v Ljubljani letos dvigniti produktivnost za 2,4 odstotka. 60 odstotkov tega dviga moramo doseči z bolj-šim, produktivnejšim delom, ostalo pa bomo dosegli z 1,6 odstotno rastjo zaposlenosti. To sploh ne bo lahka naloga, če imamo pred očmi, da smo lani dvignili teoretično pro-duktivnost za 2 odstotka praktično samo z odpiranji novih delovnih mest. Realni družbeni proizvod naj bi letos dvignili le za 4 odstotke. Le pravimo zaradi tega, ker bi ga morali povečati letos vsaj za 5,2 odstotka, če bi želeli izpol-niti sedanji srednjeročni plan. Ob vsem tem pa je treba vede-ti še to, da letos praktično ne bomo končali nobene po-membnejše večje investicije v ljubljansko industrijo.
Širjenje ekonomskih od-nosov s tujino je pogoj za na-daljnji razvoj Ljubljane kot celote. Samoupravne intere-sne skupnosti za ekonomske odnose s tujino bodo morale v mednarodni menjavi dosle-dno uvesti politiko selektiv-nosti. Letos naj bi ljubljansko gospodarstvo uvažalo pred-vsem surovine, repromaterial in energijo - torej tri stvari, od katerih je ljubljansko go-spodarstvo krepko odvisno, 1 čeprav je že čutiti prizadeva-nja pri preusmeritvah na do-mače surovine. Pri široki po-trošnji bodo plišasti medved-ki, razni svinčniki, radirke in druga praktično nepomemb-na šara, ki jo istočasno izdelu-jemo tudi v Jugoslaviji odsto-pili  prostor zgolj  nujno po-
trebnim artiklom, ki jih doma ne izdelujemo. Žal ni nikjer zapisano kateri naj bi ti izdel-ki bili, saj domača industrija izdeluje resnično že vse. Pri-zadevanja za čim večji doho-dek pri izvozu mora letos izvoz ljubljanskega gospodar-stva povečati za 6 odstotkov ob samo 1 odstotnem dvigu uvoza.
Glede na omejena sredstva v bankah bo potrebno naredi-ti krepko selekcijo pri investi-cijah. Z bančnimi sredstvi naj bi pokrivali le lani začete in-vesticije in tiste, ki so jim zbo-ri upravljalcev bank že lani odobrili kreditna sredstva. To je sorazmerno lahko narediti pri gospodarskih investicijah, kjer bi se upravljalci bank morali bolj zavedati, da zdru-ževanja sredstev poznajo viš-jo kategorijo - združevanja dela in sredstev, ki pa jih v Ljubljani zadnjih nekaj let ni kaj posebno čutiti. Veliko tež-je bo na področju skupne po-rabe in predvsem pri vseh družbenih dejavnostih. SIS so namreč pripravili osnutke programov za letos, ki pa so bili vsi narejeni tako, da bi se sredstva za skupno porabo povečala za 20,1 odstotka v primerjavi z lanskimi sred-stvi. V smernicah smo določi-li, da se smejo sredstva skup-ne porabe povečati za 16 od-stotkov, splošne porabe za 15 odstotkov. Pri tem }e treba povedati, da smo »zarezali« tudi v skupno porabo v TOZD: ta mora rasti za 32 od-stotkov počasneje od ustvar-jenega dohodka.
Silvo Matelič