IVO TROŠT:                                          ¦                         '               '        •
Dornači umetnik.
\   f*          ^v^sj   7 na^° vas Je Pr'šel on* ^an čuden Človek.   Otroci  so    ¦
1      4čk   žZ^Jffl  /   naJPreJ uganili, da je mož lajnar z muziko, pa ni bil.
\     l\ i   #L7   /    ^ r°k' 'e res 'me' tr'n0&° stojalo,  toda tisti panj z
\    v=3j5/    »-3f   /     očesom  spredaj  ni   bila  muzika.   Dostojanstveno  je
\ \            wvf /      stopal po vasi, za njim pa v primemi daljavi kopica
VV.          Mf   /      otrok, ki je zvedela še tisti dan, kake čudeže de)a
\\k           i   fc\     čudni  mož.   Nameril je svoj enooki  panj na cerkev,
* ^N^>-^-X<^     šolo, župnišče in celo na gasilni dom. Šlednjič se je
^^i^j        napotil k županu.   Ogledal  je  najprej   oprezno  hišo
odzunaj. Ker mu je bila menda všeč, stopi še vanjo in povabi gospoda žu-
pana, naj se da naslikati v njegovo muziko,  če rnu drago,  tudi z vso dru-
žino. Župan prikima. Županov Francek in Metka sta se morala lepo pražnje
obleči, umiti, počesati in obuti, pa najrajša bi bila šla že zdaj pogledat, če
bo tista škatla dovolj velika za vso županovo družino.
Pred hišo so postavili mizo, okolo nje stole in posedli nanje kakor ob nedeljah opoldne. Metka se je boječe stiskala k mami ter držala šopek cvetic v roki. Francek je pa junaško gledal v tisto črno oko, ki je tako debelo zrlo njega, ko je mož umetnik postavil čudodelno škatlo na trinožnik. Tedaj je Francek opazil, da se tisto črno oko lahko tudi iztegne iz škatle ali pa skrči na prejšnje mesto, kakor če on zavpije polžu slinarju: BPolž, pokaži roge, če ne, ti hišo razbijem!" Pa jih pokaže. Ko mu Francek za-vpije: ,,Polž, skrij roge!" pa jih skrije.
ioi:
—.    220   .—                                  fl
Mož umetnik je prav ta hip zakril svojo škatlo in svojo glavo s črnim      j
ogrinjalom, nameril listo oko na družino županovo za mizo ter — zaprl oko      I
z medenim pokrovom. Ko je bilo vse pripravljeno, je rekel: BKadar začnem      I
šteti: ena, dve, tri — vsi mirno. Tako! Prav. Zdaj-le!-------— Tri!" S to      1
besedo je odprl temno oko in ga zopet zaprl. BDobro," je dejal, pa je bila      J
vsa županova družina — v škatli.   Še nekaj je rekel županu,  pa  sta š!a s      j
tisto pripravo — menda v klet.                                                                           I
Županova mama je morala  radovednima  otrokoma takoj pojasniti, da      J
je v tistem temnem očesu steklena leča. Skozi lečo nastane za njo pomanj-     I
šana podoba tiste stvari, ki jo gleda. Tistega ogledanega predmeta podobo pa vjame mož umetnik na posebno stekleno ploščo, ki pozneje z nje snemlje na papir enake podobe.
Francek je takoj umel vso umetnost. — Mož umetnik — fotograf je ostal dlje časa v hiši, se pogovarjal z županom toinono, a Francek je menil, da mora takoj poizkušati, kako umeva on fotografov posel. Ko sta bila na dvorišču poleg kuhinje,  reče sestrici:   »Metka,  tudi jaz znam fotografirati."
»Kje imaš pa tisto — tisto škatlo?"
,Boš že videla."
Francek ji veli, naj nabere naglo nekaj cvetic in naj sede na tnalo ob zidu.   Sam prinese odnekod visok trinogi stol — zapuščino 'pokojnega
—   221    —
deda — nanj pa položi svoj lanski panj, ki je lovii vanj čtnrlje. Na vrh panja položi dve rjavi škatlici od cikorje, ki jima je bil prej odstranil dno in pokrov. Skozi luknjo v stolovem naslonjaču pa gleda, če bo podoba v aOČesu" dovolj lepa. Modro si položi preko glave kos slamnice in šteje: BEna, dve." — »Tri" že ni mogel več došteti, zakaj fotograf z nasprotnega okna ga je gledal s svojim temnim očesom. Prej nego je Francek rekel ntri", je mož dovršil tudi tukaj svoje delo: vjel je namreč v tisto oko do-mačega umetnika Francka, kako je hotel on fotografirati sestro Metko. Zraven fotografa sta bila pa tudi oče in mati, ki se nista mogla vzdržati smeha, da je fotograf vnovič vjel njiju otroka v svojo škatlo — aparat — kakor ga nazivlje on sam, in sicer ju je vjel zastonj.
Kakšno veselje je bilo šele štirinajst dni pozneje, ko je fotograf po-slal izgotovljene slike! Županova družina je bila ovekovečana pri obedu. Vsak je bil zadovoljen sam s seboj, zadovoljen, da ga je Bzadel" fotograf. Ali Francek in Metka sta dobila še drugo sliko, in sicer zastonj — pa je nista bila nič posebno vesela, zakaj vedela sta, da je bilo res vse tisto, kar je videl mož skozi temno oko, in vendar bi bila tako rada, da bi ju ne bil videl. Izročila sta sliko materi, naj jo skrije. In res jo je skrila.
Toda sedaj sta Francek in Metka že odrasla. Svoje poštene mladostne zabave se ne sramujeta, saj sta se z zabavo privadila delu, ki ju živi in jima je porok, da jima ne bo slabo na svetu, dokler si bosta s poštenim delom služila vsakdanji kruh. V dokaz tega sta meni izročila sliko, naj jo pokažem ^Zvončkovim" čitateljčkom, pa sem jima prav rad ustregel. Evo vam nDomačega umetnika"!