Izgradnja državne uprave - pereč družbeni problem Na vseh konferencjth, kl so v cadnjem času v zvezi z organi-zacijo novih občin in okrajev, al: v zvezi a spremcmbami v ekonomski politiki, se postavlja kot nujna zahteva usposobitev državp.e uprave. Praksa je nam-ree pokazala, da v pogcjih široko decentraliziranega sistema druž-benega upravljanja z veiikimi samcupravnimi pravicami te-meljnib družbenih enot (podje-tij. ustanov, komun. občin itd.) ni mogoče zagotoviti izvajanje zakonov, ki izražajo sp!ošni družhcni inlercs, brez krepke in medsehojno povezane drf.avne nprave. Tako se na primer danes poscbno poudarjajo tisti proble-mi, ki prcprečujejo izvajanje ekonomske politike Izražene v družbenem plauu in odločbah zveznega izvršnega gveta. Med take problcme spada zlasti pobi-ranje davkov od kmetov, prepre-čitcv gradnje objektov brez uradno potrjenih investicijskih elaboratov, preprečevanje Izko-rišranja sredstev podjetja za na-mene, kj niso z zaknnotn dolo-čeni (na primer uporaba obrat-nih srcdstev za investioije), pla-čevanje delavcev in uslužbeneev višje, kakor je z zaknnom in tarifnim pravilnikom dovolje-no itd. Za vse to so predpisi, so kazni, določeni so tudi organi. Pa vendar se javno in očitno dela proti predpisom ali pa se ti ne Izpolnjujejo. Tretji vzrok leži v neizdela-nosti našega državnega meha-nizma. To se zlasti kaže v tem, da imajo izvršni politični organi v odnosu do uprave še preveč upravnih pooblastil, nižji in vi.šji organi državne aprave pa niso medsebojno povezani in ni-majo vzajemnib odgovornosli. Pri prchodu na novi ustavni sistem leta 1953 je bilo po od-pravi vlade in izvršnih odborov potrcbno še nekaj fasa zadržati upravna pooblast:la političnih izvršnih organov. Za afirmacijo novega sjstema je bilo prav tako nujno razbiti hicrarhijsko ope-rativno povczanost državne nprave. Nevarno pa bi bilo ostatl Le uadalje Pri sedanjih odnosih, ker bi to onemogočilo vsakršno izvajanje enotne politike najviš-jib predstavniških organov. Ko oslajamo še nadalje na pazicijah našega ustavnega reda, to je enotnosti oblasti in odgovorno-sti tlržavne uprave pred njeni-mi predstavnišhimi organl, pa se nam javlja kot noobhodno, da obdelamo sistem naše držav-ne uprave, da damo njenim organom vse upravne posle in jih osamosvojimo v izvrševanja ter z zakanotn omogočimo pove-zovanje posaraeznih služb v sistem državne uprave. Vzroki neučinkovitosti državne uprave Kje jc temu vzrok? Vzrok je v slabi in neučinkoviti državni npravi. Zaradi tega zvezna Ijud-ska skupSt-ina in zvezni izvršni svet nimata orgnnizacijskih in-strnmentov, s katerimi bi lahko zagotovila izvajanje svoje poli-tlke. Tako se čestn tdi. kakor da bi bila kriva nekaterib pojavov politika. ne pa nclzvajanje te politike Zvezni izvršni svet se na primer že dolgo bori proti rairUrjanju fronte investiclj, In to s prepovedjo trošenja obrat-nih sredstev in amortizacijskega skisda »a inves'.i!-ije in podobno. Pa vendar se ta sredstva Se ved-no uporabljajo za investicije, za-radi česar se veča inflacijski prilisk. Zvezni fzvršni svet nima srcdstev. da bi uveHavlI svojo politiko. kcr je državua uprava. ki ie v našem ¦ilstcmu zatnišlje-na knt izvršitelj zakona, >elo slaba v odnosu do političnih in samoupravnih organov. Zvezna OBrava, kl je dolžna izvajatl ivczne zakone, ne more vptivati na odloobe prcdstavniških orga-nov, (kar je razumljivo) ne more pa tudi po niJMh upravnih orga-nih onemogoftiti izvajanje neza- konitih odlolb, (kar bl bilo upra-vičcno). Tak je v glavnem po-ložaj tudi republiške državne uprave v odnosti do lokalnih organov in nrganov družbenega upravljanja v podjeljih in usta-novah. Mchanizem naše državne aprave ne more v popolnosti iz-vajati zaknnov, niti preprečevati njihove krSitve, pa vendar je to njena temcljna, z ustavo določe-na funkoija V tem članku ne moremo na široko analizirati vseh vzroknv tega pojava, vendar jih nekaj lahko vsaj omenimo. Prvi vzrok leži v družbenem položaju držav-ne aprave in njcnega osebja. Zaradi napačno pojmovane bor-be protl birokratlimu imajo drzavno opravo za nujno zlo, za privesek političnih orsanov, brez kakršnihkoli samostojnih funk-cij Tn 3e je odrazilo tudi v ka-drovski politiki. Politično i^kus-nejši Ijndje, ki so imeli boljL.-družbene položaje, so odhajall iz upravnih služb. strokovno sposobnejši pa so iskali boljše posoie v Bospodarstvn, v druž-benih organizacij. inštilutih, sodiščih itd. Kaj la: ko storimo in kaj je treba storiti Kakor smo že poudarill, je danes bolj ali manj postalo jas-no, da brez izgradnje državue nprave nitnamo dovolj jarostva, da bi se v naši državt mogla iz-vajati enotna Dolitika in zaščita zakonitosti. Zato se trudimo na vseh straneh, da organiziramo in učvrstimo državno opravo. Pri tem pa je dokaj nervoze ln težnje, da se problerai državne upravc rešijo naenkrat- Vsaka politično-teritorialna enota hoče izgraditi svoje orsane Razvija se boj za osebje. Dvigajo se do-polnilne plače. dajejo se zvanja, da bi se s temi sredstvi priteg-nili kadri, uslužbenci se po ae-potrebnem fcopičijo, avajajo se centralizirane repnbliške inšpek-cije. Taki postopki pa ne gra-dijo, temvef ie bo!j razbi.ia.1o sistem državne uprave. Izgrad-nja državne upravc, njenih služb in organov je dolgotrajen pro-ces. Za izgradnjo državne npra-ve Je potrebna Jasna, stabilna, enotna personalna polilika, kl Je danes prl nas še nimarao. Po-treben je nadalje, stabllen in enoten sistem napredovanja, ki naj bi ga iivajali centraini stro-kovni organi. Vsako podeljeva-nje zvanja na slepo (da bi se dosegle vefje plače) in postav-ljanje na položaj nesposobnih Ijiidl, ruši državno upravo v nje-nlb temeljih. Nered v dopolnil-nih plafah (da bi se dosegel protiutež gospodarstvu) vodi sa-mo do tega, da uslužbenccm ni do napredovanja, da začno spre-minjati mesta In organe službo-vanja. To poveEuje fluktuacijo uslužbencev, kar pomeni ruše-nje kadrovske osnove državne uprave. Ce razumemo, da je iz-gradnja državne uprave proces, tedaj moramo čvrsta stati na do-Iočenih načelnih pozicijah in ne smemo podleči trenutnim te/avam. NaJelne pozlcije, na katerih je treba graditi državno upravo, pa še niso postale dovoli čvrste, niso dorolj jasno postavljene, nitj so z zakonom določcne. Zato se mora sistematična izgradnja državne uprave začeti z izdela-vo zakonov s področja državne uprave ln nslužbenskega siste-ma. Jasno pa je, da izdajanje zakonov ne l>o dovolj, če se ne bo spremenll tudi družbeni po-ložaj kadrov v državnl upravi, (kar bo odvisno tako od stališča političnih organov in njihove po-litične akcije, kakor tudi od vsakodnevnega političnega odno-sa proti tem kadrom), in če v proraiana ne boda našli svojega potrobnega mesta materialni iz-datki za potrebe upravnih služb (poslopja. pisalni stroji in po-dobno). Od materialnih pogojev dela organev državne nprave nl odvlsna samo ekspeditivnost In pravilnost reševanja nalog ter odnos do dr^avljanov in orga-nov samoupravljanja, temveč v znatni meri tudl avtoriteta upravnih in sodnih organov. Za-radi vscga tega državno npravo lahko gradimo samo, Le se tega posla lotinio pognmno, slstema-tično in vsestransko. LEON GERSKOVIC Ekonomski položaj uslužbencev Drugi vzrok leži » ekonom-skem položaju aslažbencev dr-žavne uprave nasproti drugim družbenim dejavnostim, r.lasti pa nasproti gospcdarstvo. LslužLen-ci uprave že po naravi svojih odnosov (odvisnost (d prorafu-na) ne morejo imeti elastifnega pla/'tiega sistema Višina plače nikdar ne more biti stimulacija za uslužbence drzavne uprave, kakor je to v gospodarstvu. Za stimulacijo uslužbencev javnih služb morajo obstnjati drugi in-gtrumenti kakor na primer drui-beni položaj, stabilnost službe, rajamčeno napredovanje, ugod-nosti glede-upokojitve in podob-no Toda. medtem ko so plače državnih uslužbenocv v našjb knnkretnih pogojih velikih dis-proporcov taradi svoie neeta-stifnosti stalno bistveno zaosta-jale. pa se drnge agodnosti ;a-radi splnšnega stalKča dn držav-ne aprstve in zaradi strahu, da n« bi usložbenci državne uprave imeM večjih pravic kakor delav-Gi. niso mogle uvajatl. Posledica take^a ekonomskega položaja nslužbencev je dejstvo, da je osehip državne uprave nestabil-no da ne vidi perspoktiv v državni upravl in da je prmlje-nn. da ne vidi perspektive v področjib ali se ispostarljati ne- varnostitn raznib maierialnih mamil. ki se nudijo. To sc do-gaja pri nas v raznih oblikah, čeprav ne ravno v obliki pod-kupovanja