NASLOV SREČANJE NARODNOSTI V Vestniku, ki je izšel 15. septembra, smo v prispevku PRI SLOVENCIH ZA MEJO med drugim zapisali, da bo letošnje srečanje narodnosti sosednjih dežel predvidoma 14. oktobra v Murski Soboti, v resnici pa je predvideno v drugi polovici novembra. 14. oktobra bo namreč skupna seja narodnostih komisij pri pomurskem medobčinskem svetu SZDL in županijskem svetu Železne županije. Na njej bodo obravnavali življenjske in delovne pogoje pripadnikov narodnosti. Lani je bila skupna seja obeh komisij v Murski Soboti, tokrat pa bo v Železni Leto XXXv. Št. 37 Murska Sobota 2.september 1983 CENA 13 DIN VESTNIK Ne razočarani, ampak zaskrbljeni! Na pobudo medobčinskega sta ZKS Pomurja je bil v s0'. . 0 dopoldne v Murski Soboti ožjega aktiva pomur-družbenopolitičnih delavcev .. 9°?podarstvenikov s čla-t m CK ZKJ, rojakom dr. An- Vratučo. Tema skoraj tn-e9a razgovora so bili vloga in ^6.zadedanjaUNCTADv 'Wadu in odnosi v federaciji. iia!1? “^'jih razmer v naši družbenopolitični >e dr. Vratuša med ?a?'asi'' da nam je bolj uptav^0'1 prei potrebno samo-nr». - SnA** delovna skupina. Predvidoma maja prihodnje leto naj bi dgbili prve rezultate analize o delovanju delegatskega sistema, v zveznih družbenih svetih za uresničevanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije pa že snujejo separate za področja pravnega in komunalnega siste- uresničevanja skupnih interesov v federaciji. Rojaku so gostitelji v sobotnem razgovoru postavili kar nekaj vprašanj, ob katerih je dr. Vratuša menil, naj se ne obnašamo kot razočaranci, saj za to ni razlogov, bodimo pa zaskrbljeni ker za to so razlogi, rešitev pa je le v razvijanju in krepitvi samoupravljanja. Dodal je še tole zanimivo misel: ,,Vse preveč je v zadnjem času vsakovrstnih izjav bolj ali manj odgovornih ljudi, ki javnost le še bolj vznemirjajo in begajo, še posebej pa v lokalnih srenjah, kjer je lahko nerazpoloženje ljudi še Na kadrih se (z)lomijo kopja — KDO VODI KADROVSKO POLITIKO? — Da je načrtovanje kadrov najšibkejši člen kadrovske politike, ni da bi se čudili. Je zgolj logična posledica in veren odsev siceršnjih razmer na področju načrtovanja. Tudi tu se namreč po občinah lovijo, posebej pri ustrezni zasedbi kadrovskih služb, da o vsebini večstranske problematike, ki jih malone duši, ne zgubljamo besed. Poročilo o uresničevanju družbenih dogovorov o kadrovski politiki v letih 1980-192 z akcijskimi usmeritvami, ki ga je že konec julija objavil v prilogi skupščinski Poročevalec SR Slovenije (priloga VIII), nas je (bi nas moralo!?) tudi v Pomurju postavilo na trdna tla. Takšno bi hkrati utegnilo biti najkrajše sporočilo z nedavnega regijskega posveta medobčinskega sindikalnega sveta v Murski Soboti, kjer je na račun kadrovske politike padlo ničkoliko gorkih, vrednih premisleka in še bolj nujnih ukrepanja. Ce naj se omejimo le na najbolj bistveno, ni mogoče mimo zapletov pri zaposlovanju in razporejanju pripravnikov, sklepanju pogodb o delu, zaščiti delavcev, ki uživajo po zakonu posebno varstvo (to so: mladina, nosečnice, delavke-matere in starejši delavci), kakor ni moč zaobiti poklicnega usmerjanja, poslovodnih organov in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, mednarodnega področja in stalnega strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja delavcev. Poglavje zase so področja štipendiranja, kjer se iz leta v leto zmanjšuje število razpisanih kadrovskih štipendij, hkrati pa veča število štipendistov iz združenih sredstev, uresničevanje sistema stalnih kadrovskih priprav na volitve (širjenje kroga nosilcev družbenih funkcij in ustvarjanje širše kadrovske baze) ter podeljevanje odlikovanj in družbenih priznanj. Po občinah se — če smo prav razumeli — pred leti sprejeti samoupravni sporazumi o minimalnih standardih za življenjske in delovne razmere delavcev v večini delovnih organizacij prašijo po predalih, čeprav imamo denimo v lendavski in ljutomerski občini znatno število zaposlenih delavcev iz sosednje Hrvaške, v soboški in radgonski pa iz sosednjih slovenskih občin in regij. Za kaj sploh gre? Poročilo pravi: ,.Najtežje je zagotavljati tisti del minimalnih standardov, ki se nanašajo na nastanitev in prehrano delavcev, kar je vezano na sorazmerno velike finančne izdatke in v veliko primerih na terensko delo, zlasti v industriji gradbenega materiala, gradbeni operativi, kmetijstvu in gozdarstvu. V teh panogah se nastanitev rešuje organizirano z bivanjem v samskih domovih, v delavskih naseljih in bivalnih kontejnerjih. Ob vsem tem dajejo organizacije združenega dela velik poudarek dodeljevanju družbenih stanovanj in stanovanjskih kreditov. Obstajajo primeri nasilnih vselitev v neustrezne in ustrezne bivalne prostore in izsiljevanje za dodelitev družbenih stanovanj, kar močno ovira načrtno reševanje stanovanjskih vprašanj v teh organizacijah”. Toda, vrnimo se h kadrom! Med organizacijami združenega dela, delovnimi skupnostmi in družbenopolitično skupnostjo (občino!) v najširšem smislu je pretok kadrov še vedno prej izjema kot pravilo, medtem ko je kroženje (beri: selitev s položaja na položaj in s stolčka na stolček po nekakšni hierarhični lestvici) globoko zakoreninjena tradicija še iz minulih let. Medobčinski in občinski sindikalni delavci so na posvetu sami priznali, da imajo družbenopolitične organizacije, vključno s sindikatom, na vse to ,,ničeln” vpliv ali še določneje: ko gre za reelekcije oz. rotacije se vedno znova gibljemo v krogu znanih ljudi. Kdo potlej kroji kadrovsko politiko v Pomurju, mar kadroviki po delovnih kolektivih, kadrovske službe pri občinskih skupščinah, sveti, koordinacijski odbori oz. komisije za kadrovska vprašanja pri občinskih družbenopolitičnih organizacijah ali pa imajo pri vsem tem kaj več besede (naposled!) tudi ljudje iz „baze”? Se pravi iz krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela prek delegatskega sistema in samoupravnih organov? Posplošenega odgovora ni mogoče dati — ne bi bil smiseln! — velja pa priporočilo sindikata, naj se kadrovske politike povsod lotevajo mnogo odgovorneje kot doslej. Saj, kakorkoli obrračamo: na kadrih se lomijo in zlomijo kopja, ki jih takorekoč vsakodnevno prinašajo oblačne gospodarske in siceršnje razmere. Dr. Anton Vratuša v Pomurju — Po razgovoru z ožjim aktivom pomurskih družbenopolitičnih delavcev in gospodarstvenikov si je član CK ZKJ, rojak dr. Anton Vratuša med obiskom ogledal tudi nasade sadik v Gerlincih in Kraščih in se z domačini zadržal v prisrčnem pogovoru. Foto: B. Hegeduš. pani dokončno usklajeni p prelet njegov e zastavilo tu- (Jo Pa 'S° ddi v??'."8™«« v Se je odra?!' Uresn‘&-tudi Pri NanVorili, A«’ Tako nakl lanskim, vse sile pa je potrebno zdaj usmeriti v to, da jih tudi izpolnijo. Tako naj bi tokrat družbeni sektor v Pomurju zasejal s pšenico 2.450 hektarjev in spomladi s sladkorno peso 1.486 hektarjev površin, kmetje v organizirani zadružni proizvodnji pa naj bi pšenico zasejali na 6.066 hektarjih in sladkorno peso na 1.440 hektarjih. Medtem ko bo družbeni sektor prihodnje leto oddal ves pridelek pšenice, pa naj bi kmetje oddali 15.663 ton krušnih žit. V vseh štirih pomurskih občinah Lendavo 1^ Se''e^Sta''nikfvečk' ^akovec imata marsikaj skupnega, zato se nanese tu r rat sestanei° in izmenjajo izkušnje, pogovor Ik'1^ Po8ov0ru * ? sode*ov4nje na različnih področjih. Na Dl ^''NafledrePubrrr ^endav> SO Čakovčani izjavili, da bodo v ^^•kinaiN'83 dogovarjanja podprli lendavsko Za prn' 'Z vrt*ne v Zebancu pri Čakovcu uporabljala ■ v Za ok?''0911!0 metanola- V Zebancu je po ocenah a^dŠčanjp0!.2 mil,jardi kubičnih metrov takega plina, v^itev^'^ga sta •' dru8‘m pripomoglo k saniranju | Va°st °dave suronja ^'Nafte, ki je tudi posledica čestih I vZiapOslenih M V'n’ prav tako Pa pomenilo večjo socialno ^300 ^»davski ob^dtem so Čakovčani močno zainteresirani, ^av v Ina-Nap' apOslenih okrog 700 Medjimurcev, od S. S. so zdaj vse aktivnosti namenjene v, priprave in pravočasno izvedbo jesenske setve, saj je od tega v največji meri odvisen rezultat odkupa v prihodnjem letu. Medtem ko sta svet za kmetijstvo pri OK SZDL in koordinacijski odbor za rastlinsko proizvodnjo sprejela aktivnosti že v začetku septembra, so konec prejšnjega tedna o tem spregovorili tudi s predsedniki krajevnih konferenc socialistične zveze soboške občine, danes pa še delegati občinske skupščine. Tam, kjer to še niso, morajo setveni plani postati sestavni del letnih planskih dokumentov krajevnih skupnosti, naloga vseh pa je, da plane tudi uresničijo. V Kmetijski zadrugi Panonka so že izdelali plane za posamezne temeljne zadružne organizacije, s podrobnimi plani pa bo treba priti v sleherno vas in do vsakega kmeta. Izvedba jesenske setve ne sme ostati le enkratna politična akcija pač pa trajna naloga, ki jo je potrebno povezati predvsem s strokovnim delom med kmeti. Ob sedanji starostni in posestni strukturi namreč ni moč pričakovati, da bi se površine pod to kulturo bistveno povečevale, veliko neizkoriščenih možnosti pa je še v večjih pridelkih. Te pa je moč doseči le z boljšim strokovnim delom in doslednim izpolnjevanjem agrotehničnih ukrepov. Tisti, ki obveze sprejmejo in koristijo ugodnosti, pa bodo morali te obveze v prihodnje tudi dosledneje Povpraševanje po kmečkih jabolkih Ce smo lani v tem času ugotavljali, da so kmečki sadovnjaki bogato obrodili in so morali kmetje iskati in čakati na kupce, je letos položaj povsem drugačen. V kmetijski zadrugi Panonka sicer pravijo, da so lani odkupili okrog 1.500 ton kmečkih jabolk in so tisti, ki so sadje pobrali in uskladiščili, tega lahko prodali tudi po novem letu, vendar je kljub temu veliko sadja segnilo pod drevesi. Vzrok za slednje je bil predvsem v nizki ceni, ki ni bila stimulativna niti za pobiranje, kaj šele za Slavili 20-letnico Pred dvajsetimi leti je bil v Lendavi ob pomoči INA — Nafte in delovne organizacije ELMA iz Ljubljane ustanovljen obrat, ki je zaposlil 14 delavcev. To je bilo v času velike preorientacije v INA—Nafti, ko je bilo potrebno poskrbeti za delo odvečni delovni sili. V 20 letih je iz obrata nastalo podjetje, ki danes šteje 500 zaposlenih. Prelomni leti lendavske ELME sta bili leto 1975, ko se je obrat samoupravno konstituiral, in leto 1980. ko je bilo v delovni organizaciji kar 620 zaposlenih. Od tedaj izvirajo tudi težave, ki sojih skušali reševati s pomočjo drugih delovnih organizacij, zlasti zaposlitev tehnološkega viška delovne sile. Na svečanem zboru delavcev, udeležili so se ga tudi predstavniki skupščine in družbenopolitičnih organizacij, so 71 delavcem podelili priznanja za 10-letno delo, petim delavcem pa plakete in priznanja za 20-letno de- 1 lo. Slovesnost so popestrili s prilož- I nostnim programom tudi lendavski ' mukotrpno čakanje na odkupnih mestih, kamor so morali nekateri isto sadje pripeljati tudi večkrat. Letos je v Pomurju izredno slaba sadna letina, saj je po ocenah sadjarjev zraslo v kmečkih sadovnjakih le od 500 do 700 ton jabolk. Zaradi nizkega pridelka pa je povpraševanje po tem sadju, ki je namenjeno izključno za industrijsko predelavo, izredno veliko. V kmetijski zadrugi Panonka so se dogovorili, da bodo izvozili okrog 300 ton industrijskih jabolk, zato si prizadevajo odkupiti čimveč kmečkega sadja. V SOZD ABC Pomurka so se dogovorili za enotno odkupno ceno 5,00 dinarjev za kilogram industrijskih jabolk, nekateri odkupovalci pa bodo za stroške prevoza nad - 15 kilometrov priznavali še od 30 do 50 par pri kilogramu. Z odkupom so že pričeli, odkupujejo pa vse vrste jabolk, ki so lahko stresena, ne smejo pa biti nagnita. Na večje količine tega sadja računajo predvsem na območju TZO Beltinci, kjer je letos nekoliko boljša sadna letina. Suša pa je letos močno prizadela tudi plantažne nasade jablan v KZ Panonka. Čeprav so to še mladi nasadi, so letos načrtovali 100 ton jabolk, vendar jih bo pc zadnjih ocenah le od 40 do 5Q ton. Kvalitetno prvorazredno sadje bodo tokrat v glavnem izvozili, drugorazredno pa bodo prek sindikalnih organizacij po primerni ceni prodali za ozimnico. L. Kovač Te dni v vmogramn oameva pesem trgačev in brentarjev (putarjev), otroci veselo skačejo med trtami in zobajo sladko grozdje. Tako zgodnje trgatve so pri nas sicer le malokdaj. In kako živahno bo šele v aktualno doma in po svetu Ni zanesljivih znakov za konec državljanske vojne v Libanonu. Spopadi so vse ostrejši in bolj pogosti, v njih pa sodelujejo tudi ameriške vojne ladje, ki so zasidrane tik pred Bejrutom. Njihov ogenj velja c Druzom in Sircem pa tudi pripadnikom levičarske milice. Na sliki: libanonski vojaki na poti v mesto Halde, ko so tega zapustili Izraelci. Srebrič o stabilizacijskem Jesen v New Yorku globus Ce hočemo odpraviti dinarsko nelikvidnost, moramo nujno sprejeti zakon o obratnih sredstvih, prenesti del posojil Narodne banke na organizacije združenega dela, odložiti za nekaj časa vsa domača investicijska posojila in prekoračiti devizne vloge organizacij združenega dela s kratkoročnimi posojili poslovnih bank, s katerimi so pokrite, je v intervjuju za Komunista poudaril podpredsednik zveznega izvršnega sveta Bo- Mednemška trgovina Mednemška trgovinska menjava se je v prvem letošnjem polletju kljub 16-odstotnemu povečanju še naprej neenakomerno razvijala. Do konca junija je znašala, vrednost menjave 7,9 milijarde obračunskih enot. Pri tem so se dobave ZR Nemčije v Vzhodno Nemčijo povečale za 33 odstotkov, presežek Zvezne republike Nemčije pa se je dvignil na 724 milijonov obračunskih enot. Zahodnonemški nakupi v NDR so se povečali le za 2 odstotka. V naslednjem obdobju si bo NDR v tej menjavi predvsem prizadevala, dase ne bi povečal njen dolg nasproti ZR Nemčiji, ki znaša 1,4 milijarde mark. Zato bo nujno skrčila dobave in računajo, da se mednemška trgovina do konca leta ne bo večala kaj dosti več kot za 15 odstotkov. *■■■■■ v žarišču dogodkov davku rislav Srebrič. Nujno bo treba uvesti tudi splošni stabilizacijski davek za obnavljanje obratnih sredstev tozdov in krepitev blagovnih in denarnih rezerv, učinkoviteje odpravljati izgube ter odločneje ukrepati za pospešitev blagovnodenar-nih odnosov in kroženje denarja. Končni cilj teh ukrepov mora biti, da se bo v organizacijah združenega dela nabralo vsaj 70 odstotkov lastnih obratnih sredstev in da se bodo okrepile rezerve, ki bi bile uporabljene za uspešnejše intervencije na trgu ter za kreditiranje izvoza opreme in ladij. S tem bi dosegli pomembne kvalitativne spremembe. Organizacije združenega dela bi bile sposobne redno plačevati obveznosti, hkrati pa bi nastale možnosti za uvedbo finančne discipline, brez katere v končni fazi tudi blagovne proizvodnje ni, je poudaril Srebrič. S tem ko bi organizacije združenega dela s kratkoročnimi bančnimi posojili prekoračile devizne vloge, bi se po Srebričevem mnenju zmanjšal sedanji obseg kratkoročnih posojil približno za 200 milijard dinarjev, delno pa bi se upočasnilo tudi kopičenje nev-kritih tečajnih razlik. Splošni stabilizacijski davek bi moral zajeti zaposlene v družbenem sektorju, vse tiste, ki opravljajo osebno delo in upokojence, medtem ko za one z nizkimi osebnimi prejemki seveda ne bi veljal. Normalno bi bilo, je dejal Srebrič, če bi davek, ki ga plačujejo delavci gospodarskih organizacij združenega dela, ostal v njihovih organizacijah. Predvčerajšnjim se je v New Yorku začelo 38. zasedanje generalne skupščine OZN. V poročilu, ki ga je za skupščino pripravil generalni sekretar OZN. de Cuellar je rečeno, da je bilo letošnje leto vznemirljivo za vse tiste, ki so prepričani, da je OZN najprimernejši mednarodni instrument za iskanje miru. Opogumlja pa dejstvo — je zapisal Cuellar — da je gibanje neuvrščenih ostalo protagonist zares mnogostranskega reševanja svetovnih problemov na temelju ciljev in načel listine OZN. Gibanje k učinkovitemu, miroljubnemu in pravičnejšemu mednarodnemu redu se je upočasnilo; vera v skupno prihodnost je v precejšnji meri omajana. Kratkoročni interesi, stare ambicije in strahovi kakor tudi ideološke razlike, vse to je pomračilo vizijo listine OZN. Pripravljenost za skupno odpravljanje razlik se je zmanjšalo. Nihče ne more verjeti, da se svet, v katerem prevladuje jedrsko ravnotežje, v katerem se vsako leto porabi 800 milijard dolarjev za oborožitev in katerega velik del prebivalstva živi v revščini, giblje v pravo smer. Pomen diplomacije je vprašljiv, mednarodne ustanove pa NEKAJ VEC KOT LANI Republike in pokrajini bi morale to jesen zasejati približno 2,074,634 hektarov, torej približno za 68 tisoč hektarov več kot lani. Povečanje naj $1 šlo predvsem na račun večjih posevkov pšenice. Pomočnik predsednika zveznega komiteja za kmetijstvo Sava Veseiinov je pred dnevi izjavil, da je za jesensko setev že zagotovljenih 300 tisou ton semenske pšenice. Potrebovali bi tudi 1,282.000 umetnih gnojil, vendar za njihovo proizvodnjo manjka 35 milijonov dolarjev, ki bi jih morali odšteti za uvoz surovin in reprodukcijskih materialov. Primanjkujejo tudi kemikalije za zaščito rastlin in kakšnih 40 tisoč gum za traktorje in prikolice. ne delujejo tako, kot je bilo zamišljeno. Kolesa mašinerije se sicer vrtijo, ta pa še ne premakne naprej. To so zaključki Pereza de Cuellarja ob sedanjem zasedanju generalne skupščine OZN, ki naj bi trajalo nekako do sredine decembra. Na vzdušje sedanjega zasedanja generalne skupščine OZN vpliva tudi prepoved guvernerjev ameriških zveznih držav New York in New Jersey, ki sta sovjetskemu zunanjemu ministru prepovedala, da z letalom sovjetskega Aero-flota pristane na kateremkoli od newyorških letališč. V ameriškem zunanjem ministrstvu trdijo, da so oblasti z omenjenih zveznih državah sklep o prepovedi za pristanek sovjetskega letalu sprejele na lastno pest. Tudi zelo zadržani in obzirni funkcionarji OZN so obsodili takšen sklep države gostiteljice. Dejstvo namreč je, da poseben dogovor iz leta 1947 krajevnim, državnim in zveznim oblastem ZDA prepoveduje kakorkoli ovirati prihod delegatom na zasedanje generalne skupščine oziroma na sedež svetovne organizacije, ne glede na to, kakšni so ameriški odnosi z državami članicami OZN. KAKO PRIHODNJE LETO? LONDON - Ne!4naiJ°?e donska z^ir0 |etalski juznokorejski !ača|a družbi P od- 26,824.000 škodnine za talo, ki so 9? "^gguelili skim ozemljem sovjetski lovci. KAIRO - Ob ^®d^ židovskem Novem osrednji Je p0 ka-urad objavil poda*® ja terih je moč 09^ 'rebi-ima Izrael 4,110.«»^ valcev, kar je z® jjtirni več kot pred dvan meseci. Od tepe J ’ lijona Židov m ostalih. BRASILIA - N®J skih cestah bo vozilo že mdLoinjpo-mobilov na alkoh< je 9™-komaj dobro P" bencina. MOSKVA." nanjetrgovinska. % ja „Aviaexport J® v leti prodala P?? krat soj inozemstvo. Od ta h in več kot 50 drugih držav pr°d kot 4600 letal. DUNAJ -ski kancler Kre<^gpe opozoril, “ ^-aovinsk0 zmanjšanje menjava 'I^odon’^ Evropo po'®*' vzročiti nadaljnji r-brezposelnosti- Sovj8^' NEW YORK ' ^orniko zunanji ministe za6eda se ne odeležuie ^kup^' nja generalne orfbila OZN, ker J® da naj.5® ameriški Pfed°9z voja*"” v ZDA pripeli6 letalom. PEKING -jo, dasooinr« S? šanje "^“^vseo1 in Kitajsko pr^akete vjetske azU8^6 sovjetskem MOSKVA bH južno®® tisk trdi, da JB y pOsebn rejski boemg 7^,3 zauP® letalo, ki mu J® posn^. - ’ oporišče s° ^fiatki ■ mornic na K Na pragu letošnje jeseni so oči vseh Jugoslovanov uprte v zvezni izvršni svet,katerega delovna vnema zasluži pravzaprav vse priznanje. Zdi se da je zvezna vlada vedno bolj med nakovalom in kladivom resolucije o ekonomski politiki za leto 1984. Ne samo resolucija, pred ZIS so postavljene še mnoge druge naloge: spremembe skem in davčnem sistemu. Cas hiti, roki za vse te spremembe pa so kratki. Predsedstvo CK ZKJ je pred štirinajstimi dnevi sklenilo, da mora ,,ekonomska politika za prihodnje leto v celoti izhajati iz dolgoročnega programa stabilizacije”, da bi tako gospodarstvo pravočasno izvedelo za vsa pravila igre v letu 1984. To pa tudi pomeni, da se v prihodnjem letu ne bi smeli posluževati kratkotrajnih rešitev in improvizacij. Znano je, da bo 30. septembra zasedanje zbora republik in pokrajin skupščine SFRJ na katerem bodo razpravljali o gospodarski politiki v prihodnjem letu. Po podatkih, ki jih je novinarjem posredoval zvez ni sekretar za zunanjo trgovino Milenko Boianič, je jugoslovansko gospodarstvo od januarja do konca avgusta povečalo svoj izvoz na konvertibilno tržišče za 15,1 odstotka. Tako je trenutno 73 odstotkov našega blagovnega uvoza pokritih z deviznim prilivom izvoza našega blaga. Ti rezultati in pa dejstvo, da ima naše gospodarstvo velike težave z likvidnostjo, oskrbo z repromateria-lom ter z odplačevanjem dolgov, kažejo na precejšnjo žilavost našega gospodarstva. Svetla točka našega gospodarskega trenutka je vsekakor kmetijstvo s 5,4 milijona ton pšenice in s pričakovanimi 11,5 milijona tonami koruze, letošnja sorazmerno uspešna turistična sezona in pa ugotovitev, da zmoremo odplačevanje tujih dolgov. Ceno za vse to pa na drugi strani nosimo s ponovnim desetodstotnim zmanjšanjem uvoza, z enakoodstotnim padcem realnih osebnih dohodkov zaposlenih, rahlim zmanjšanjem industrijske proizvodnje, povečanjem števila nezaposlenih, ter z galopirajočo inflacijo, ki preti, da bo dokonča leta prekoračila 50 odstotkov. Zaskrbljujoča je ugotovitev, da se je v letošnjih osmih mesecih za 330 milijonov dolarjev zmanjšal izvoz sicer tradicionalno izvozno usmerjene obutvene, oblačilne, lesarske in farmacevtske industrije. Tudi zanimanje za blagovna posojila je majhno. tvot je povedal Bo-janič, je na voljo 659 mili-bojanič, je na voljo 659 milijonov dolarjev blagovnih posojil za uvoz repromaterja-la, zahtevki po teh posojilih pa znašajo le 52 milijonov dolarjev. V gospodarstvu trdijo, da je temu kriva predvsem zapletena tehnika najemanja teh posojil, zato naj bi pristojni zvezni sekretariat pripravil nekatere spremembe pogojev za najemanje posojil. Iz treh ali štirih inačic predlogov o gospodarski politiki za prihodnje leto, ki jih je pripravila zvezna vlada, je mogoče razbrati le nekatere osnovne kriterije. Kako bo torej prihodnje leto? Cilj številka ena naj bi bilo povečanje izvoza vsaj za eno petino, kajti prihodnje leto bo potrebno odplačati nekaj več tujih posojil kot letos. To pa naj bi bilo mogoče doseči le ob dvaodstotnem povečanju industrijske proizvodnje. Uvoz naj bi se povečal za 14 odst., kar pomeni prvo povečanje uvoza v zadnjih dveh letih. Naslednja predpostavka gospodarjenja v prihodnjem letu naj bi bilo nadaljnje zmanjševanje proračunske potrošnje, manj naj bi vlagali tudi v nove investicije, da bi tako zagotovili več denarja za tekočo proizvodnjo. Med elementi predloga o gospodarjenju v letu 1984 je tudi nekoliko svobodnejši režim določanja cen in postopno zmanjševanje davkov in prispevkov na dohodek v gospodarstvu. Veliko naj bi pričakovali od kmetijstva. Po oceni Božina Jovanoviča, predsednika Gospodarske zbornice Jugoslavije bi lahko že prihodnje leto pridelali blizu 18 milijonov ton pšenice in koruze, leta 1985 pa kar 20 milijonov ton. Tako bi se proizvodnja mesa povečala za 250 tisoč ton. Preračunano v izvoz, pomeni to. milijardo in pol dolarjev. Ne bi smeli biti ob teh napovedih črnogledi, čeprav po drugi strani vemo, da se kmetijska proizvodnja ne kroji samo v pisarni. Prihodnje leto naj bi bilo menda tudi zadnje za vse tiste delovne organizacije, ki že leta ,,nabirajo” izgube, prav tako tudi za tiste, ki z zastarelo proizvodnjo ne morejo biti kQnkurenčne na tržišču, v zvezni guspoaarsKi zbornici se ukvarjajo s predlogom, da naj bi izvoznikom ostalo več deviz in da nikakor ne bi več gospodarstva posiljevali s solidarnostnim odplačevanjem dolgov. Če bo to sprejeto, bo gospodarstvo lahko nekoliko bolj normalno zadihalo. - uSpe5 »«■»«» ‘M splošne obra^ »te«1 teritorijalne ptu subjektov v^ m a ljudske ^“enotno* j(l. samoti Prve ocene ^sopa^1 Starešine in e P^ A soko stopnjo b^vaj(1h^ r^ in izurjeno^- ezanoS zala tudi tesna P . in ljudstva- ^ ji< republike- prip0^. rtiiiiP'p zgradili 1"^^^ krajev. j Kljub te^ šte^ sodelovalo &vene ji. sodoma prišlo do nika VESTNIK 22 STRAN 2 (Po)misliizza strojev KDO JE KDO V MESOIZDELKIH? NI PRILAGAJANJ BREZ menda v osem ur n» .uWns,nJ1 ne delamo več kot trt dan’.marveč le nekaj *entizma “t ‘n da j* vsc ve£ ’Mtoz delal “°’ naziv: , bela’’’ t Je 26 dobil svoj de: včasih stavka. (Mimogre- dejali, da temu Popularno ga”!) nJ , ° »usekal plave-Vsakodnevn<> Cm me ‘akorekoč "i11 (neizknri^^^ejo ° zna‘-notranjih Citaciji in”atb' ‘‘fak v or-kakovostneiela, ^o-tehnoi® de u’ boUši ,eh-W°bnem in ’te naJe , skriztSe kdo Poglobil Pa st * • no,ranje rezer-sleditj. P skoraJ ni mogoče za- industriji, potem pa se lotil podobne študije za elektroindustrijo. V Po d”51’ ta* bohšV fV6Zi nismo kai >>StN£em’ le ’° J« bojda 0 radi — a.saj razglašamo jo ta-pr'dni, delat-Sm° v P°Prečju(!) Minirani v še kar di' PWeninJ sapi pa tej * etla Blatnih l^odajamo, kako aba tehnik V proizvodnji tehiri? res’ kak0 je s to t ?10odvisnoti^ VOdnje in nje-L^tivnostin? S storilnostjo oz. ^etemn0? Kakršnihkoli I'6® ne trt Ptetnoremo ne v občinah, Zv “Znižat at° imela katera Pa zdr^enega dela, v ekonomi bo ta mesec o>ski Sobot’ lk° m urbanizem Pn^Ogos™ V sodeiovanju z štud«o o teh-P Podnje V i opremljenosti esno-predelovalni MED KLASIČNIM IN SODOBNIM PROGRAMOM Z nekaj tveganja sem se podal v 210-članski kolektiv soboške Platane z dvema tozdoma (Ledava in Lesna predelava) in delovno skupnostjo, da bi skupaj z direktorjem delovne organizacije Vladislavom Tušarjem in direktorjem tozda Ledava Karlom Toplakom dognal, kako že pred leti nabavljena oprema iz uvoza vpliva na storilnost oz. produktivnost zaposlenih. Tako jih je požar v temeljni organizaciji Ledava leta 1974 primoral, da so se preselili na novo, zdajšnjo lokacijo v sodobne proizvodne prostore s temu ustrezno strojno opremo. ,,Z izboljšavami na posameznih delovnih mestih smo se potrudili izboljševati in spreminjati proizvode in jih prilagajati novi, zahtevni tehnologiji, hkrati pa bolje izkoriščati obstoječe zmogljivosti. Korak napej pomeni temeljita analiza dela posameznih faz delovnega procesa in s tem povezana boljša motivacija delavcev za večji izkoristek delovnega časa,” se je razgovoril Toplak. ,,Ob tem smo po nekaj letih začeli ugotavljati določene pomanjkljivosti pri strojih, kar nas je primoralo, da smo kupili sušilni kanal za lakirno strojno linijo in s tem povečali zmogljivosti lakirnice za dobro tretjino.” Ko je leta 1979 prišlo do zastojev v prodaji pisarniškega pohištva, je v Platani padla odločitev, da bodo širili in posodabljali progra- me. Začeli so proizvajati tkim. ploskovno individualno (opremo za dijaške domove in hotele), vendar se jim tudi ta ni kdo vč kako obnesla. Lani so se vnovič lotili snovanja ustreznih programov, le da to pot za zahtevna tuja, konvertibilna tržišča. Z izdelavo različnih vzorcev skupaj s tujimi partnerji jim je uspelo izoblikovati program DESK—1, DESK—2, in DESK—3 (to so trije kompleti pisarniške opreme samo za izvoz), hkrati pa nadaljevali s proizvodnjo minor in flexiplan programov. S tem, da bodo letos previdoma kar 40 odstotkov svojih proizvodov prodali na zahodna tržišča, še niso zadovoljni, čeravno jih skrbi, ali bodo zmogli količinsko uresničiti zastavljene načrte. Spet je namreč tehnologija tista, ki naj bi dvignila produktivnost. ,,Uvoz opreme je ustavljen, na domačem trgu pa je ni mogoče dobiti. Zato so nam tuji partnerji pripravljeni iti na roko in vložiti znaten del sredstev v izboljšanje tehnologije, s tem pa v večjo — tako količinsko kot kakovostno — proizvodnjo, kar je navsezadnje v obojestranskem interesu. Upamo, da bomo v kratkem dobili stroj za luženje površin, saj opravljamo to delo še ročno in pomeni neke vrste ozko grlo v proizvodnji,” je pojasnjeval direktor Plataninega tozda Ledava Karel Toplak. na izpitu? ki? Pobpore°cjp,nd‘kal Prenosnik državne politike, tako dolgo ne bo doh-tpo"jtreje- s*- Hi.”*1«- domačo, top ---- ' c F P VESTNIK 22- STRAN 4 Kulturna obzorja gledališka IZŠEL JE aktualiteta koledaria razvidno iz kulturnega ^®ski Soh nretbteV’ bo noc°j v ljudsko 1 ? gostovalo Slovensko S J a‘iŠ& « Celja. Ori-Mikelnat K?V novitete Miloša tov. gub?? r' pol- kvalif-M Pogled K !ntako Je že na pr-slovenski • ^ratl’ da s* ie znani v»nio PriV0ŠeU zgo- Pfisotne nv « na -Premnogokrat ’feih potre2Jbesed’ saJ Je •it d^ifrirn- ° k V P°Plavi kra-tako? k°mpjutor. Prav Seje avtor, ki zase pravi, delovne organizacije. Spričo dejstva, da je podjetje pod direkto-rovanjem Gubca pridelalo večmilijardno zgubo, postane dokument nenadoma hudo vprašljiv. Mikeln Avtor ob tem osrednjem problemu sproži še vrsto aktualnih razmišljanj, ki zadevajo vprašanja, kakšen socializem hočemo in kakšen je izvedljiv v teh težkih gospodarskih razmerah, katere nekateri označujejo kar za krizne, kakšna je politična zavest članov Zveze komunistov, kako se v tej zavesti spreminja revolucionarna morala, kdo in kakšen je razredni sovražnik, ki v prav v kriznih situacijah prav pride in kakšna so razmerja moči v oblastniških strukturah. je kot Satirik at,?0^ dokumentarist Povedani’ dovolil načeti in v J’dvse nerpfredstav’ uprizoriti j'^ne ter o, , vpra5anJa naše ^Mn °S?ne eks>stence in y nanek način odgovoriti. vCern ti; v°mo priče udele-tdeia sestanka v u-^ iievneoa podietju, glavna h ^’tičita k feda pa ie moral-haja ^‘orja^h!^8 general’ Le-ta od- JC' f°rmalnoVZ?™0in po‘ mnenje svoje Predstavo, ki jo je celjsko gledališče pripravilo pred iztekom pretekle sezone in z njo naletelo na odličen odziv tako pri kritikih kot publiki, je režiral- Franci Križaj. Delo je nadvomno vredno ogleda, njegova privlačnost pa je predvsem v duhovitem in živem spopadu z aktualnimi problemi našega vsakdanjika, in kot tako neizprosno drži zrcalo času: nam zdaj in tukaj. Na soboškem odru bomo imeli tokrat priložnost videti domala ves celjski gledališki ansambel, pa še ljubljanska gosta — igralca Dareta Ulago in Braneta Miklavca obenem. Kulturni poročevalec Najnovejšo številko glasila Zveze kulturnih organizacij Slovenije uvaja anketa, ki vabi bralce, da se izrečejo o dvomesečniku, ki izhaja že lepo število let. Sicer pa je v središču pozornosti tokratne, avgustovske številke Kulturnega poročevalca (KP) šolanje za kulturne potrebe, ki se mu Jože Humer s krajšim zapisom roteče postavlja v bran: Ne sekaj veje, ki šele poganja. V rubriki Dogovori si velja prebrati poročilo o vrnitvi obiska Demokratični Zvezi Južnih Slovanov iz Budimpešte, v aktualni temi pa Sodelovanje okolja s šolami na področju kulture. Svojsko draž in pestrost dajejo glasilu tehtne in poglobljene razprave, ocene in odmevi, dokaj nov — posebej glede odmevov — prijem uredništva KP. To pot se kaže poglobiti v zapis z okrogle mize o sodelovanju kulturnih in izobraževalnih organizacij z ZKOS pri izvajanju ljubiteljske ustvarjalnosti. Nič manj zanimivi in koristni niso prispevki v rubrikah Predstavljamo (PIKUD na osnovni šoli 25. maj Kapela), Kaj delajo — kaj načrtujejo. Vzgoja in izobraževanje ter Literatura in druga pomagala (Publikacije ZKOS). Sle- Brigita Bavčar kulturni koledar Prvi filmski četrti c cetrtek : flltn i- $kesa ti 16 v pr0‘ udeležbo- NaJ povemo, da bi taki Večer Uba m,adih prvi četrtkovi filmski večeri, če bi Z Film Gorana Plaže v zim-iih. 'e kakih s filmu je bil e skromnejšo IVO BOŠNJAKOVlC: GRAFIKA (z razstave del skupine — Grupa 676 v galeriji Kulturnega centra v Murski Soboti). ČETRTEK, 22. SEPTEMBRA MURSKA SOBOTA — Ob 19.30 bo v dvorani kina Park uprizoritev gledališke predstave — novitete Miloša Mikelna: MORALNO POLITIČNE KVALITETE TOVARIŠA GUBCA, s katero gostuje slovensko ljudsko gledališče iz Celja. PETEK, 23. SEPTEMBRA MURSKA SOBOTA - Ob 19. uri bo v galerjji Kulturnega centra otvoritev likovne razstave skupine 676, z literarnim večerom PONEDELJEK, 26. SEPTEMBRA MURSKA SOBOTA — V grajski dvorani bo ob 19.30 premiera UČNE URE Eugena Ionesca, s katero pričenja jesensko-zimsko sezono gledališče MI. Režiser predstave je Milivoj Roš, nastopili pa bodo gledališki ljubitelji: Emil Erjavec, Nataša Matjašec in Lidija Horvat. POMURSKI TEDEN DOMAČEGA FILMA Letos prvič lahko napovemo skupno manifestacijo domačega filma v vseh štirih pomurskih središčih. Na osnovi dveletnih izkušenj programskega sveta za kinematografsko dejavnost pri Kulturnem centru v Murski Soboti in sodelovanja z ljutomerskim kinematografom ter organizacijskimi izkušnjami filmskih manifestacij v Gornji Radgoni, se je tokrat priključila še Lendava in tako je s skupnimi močmi uspelo priraviti Teden domačega filma v Pomurju. Le-ta bo potekal od 15. do 22. oktobra, na sporedu pa bo osem izbranih filmov iz letošnje domače filmske produkcije. Najboljše je bilo težko dobiti v pokrajino ob Muri, kajti, čeprav združeni, naši filmarji oziroma tisti, ki delajo v kinematografih, še vedno niso v enakovrednem položaju s predstavniki iz večjih središč. Distributerji dajejo prednost predvsem premieram in daljšemu predvajanju filmov v večjih krajih širšim zaledjem i ljubiteljev filma, o čemer priča tudi dejstvo, da na primer soboški kinematograf sploh niso vključili med tiste, ki so letos predvajali izbor filmov tako imenovanega malega Pulja po Pulju. O tem ali je to odraz trenutnega stanja in dolgoletnega vztrajanja na predvajanju komercialnih (in kvalitetno vprašljivih) filmov, s katerimi mora bojda kino Park kot samostojna gospodarska organizacija reševati svoj finančni položaj, čeprav sicer sodi pod okrilje soboškega Kulturnega centra, tokrat ne bi razglabljali, ker se zdi, da je govoriti in pisati o tem kot ,,bob ob steno”, zadovoljstvo pa, da uspevamo v sedanj'i situaciji le napovedati Teden domačega filma, ki je plod dolgotrajnega dogovarjanja o pomurskem sodelovanju na področju kinematografije. V osmih večerih se bodo tako v Murski Soboti kot Gornji Radgoni, Ljutomeru in Lendavi zvrstili predvidoma naslednji filmi: Balkan expres. Se tokrat, Halo taxi, Dih, Moj očka za določen čas, Mah na asfaltu, Cifra — mož in Nekaj vmesnega. Med naštetimi Balkan expres ni naključno na prvem mestu, saj je letošnji puljski nagrajenec (filma Živojina Pavloviča: Vonj po telesu v Pomurju tokrat ne bomo mogli videti, ker ga bodo vrteli v republiških središčih). Prav tako kaže opozoriti na edini mladinski film Mah na asfaltu ter pripisati, da bo večina izbranih filmov gledljivih, če sodimo po dobrih ocenah publike v Areni in v mestnem redu na listi popularnih filmov, ki so tekmovali za nagrado Jelen. Na tem spisku je bil slovenski film Eva režiserja Francija Slaka sicer na zadnjem mestu, kar pa ne pomeni, da film z naslovom junakinjo Mirando Caharia ni vreden ogleda in verjetno bo tudi pri nas, če izpade kak od zgoraj naštetih naslovov. O tem, kdaj in kje bo kateri od napovedanih filmov predvajan v Tednu domačega filma, bo razvidno iz kulturnega koledarja in napovedih'v posameznih kinematografih. razstave MURSKA SOBOTA V galeriji Kulturnega centra je na u-gled razstava pod naslovom Reformacijsko gibanje na slovenskem vzhodu. LENDAVA — V galeriji Lendava je odprta razstava 20 let delavskih srečanj bratstva in prijateljstva. Dokumentarna razstava je prikaz razvoja in utijevanja bratstva ter prijateljstva občin ob sotočju Drave. V lendavski čitalnici je na ogled knjižna razstava del pisatelja Miška Kranjca, posvečena 75-Ietnici njegovega rojstva. LJUTOMER — V galeriji Anteja Trstenjaka je na ogled knjižna razstava ob 170-letnici rojstva rojaka — znanega slavista dr. Frana Miklošiča, ki jo posreduje univerzitetna knjižnica iz Maribora. RADENCI V razstavnem salonu hotela Radin so razstavljeni akvareli Jureta Godca iz Celja. knjige Brigita Bavčar kulturo za mlade. -sp- organizatorjem uspelo odpraviti nekatere tehnične napake, v bodoče popestrili kulturno ponudbo, še posebej kar zadeva filmsko 'A USPEŠNICE TEGA TEDNA v prodajalni DOBRA KNJIGA v Murski Soboti so: Richard Bach JonatanLivingston galeb (Mladinska knjiga), Rugh Baebe Hill HANTA JO (Pomurska založba) in priročnik VSE O VLAGANJU IN SHRANJEVANJU ŽIVIL (Lipa Kopera). Prevedel: Vladimir Komidar '1lan^Svoier?iVe^^at P0'^3’ nama je odprl mož, ki je raz^'lskiminQK?varjip-S s'rahom Pred obrtniškimi pomočniki Po vmck' ''80 namreč skupno z razgrajači prešerno vlačuo ■ s9se<^ne hišč, iz katere so hoteli izvabiti ^ti^Pnali i/ °dvesti s seboj. Vojaki so sicer kričače ko. ’ endar so se sami zbrali pred vrati hiše z rdečo P^ozkpS ^atere ie vratarju kapljalo na prste, smo se tr^ania v stoPmcah in prispeli po dogovorjenem ^lon ^ z Zav^^0 osme.r?kotno sobo, ki so ji bila okna Po/eo iSamz’ sem °Paz^ samo baržunast zgoreč -ere^a sta sta^' na ni'iu večrogelna ^anT^dnih i'm' sYa^mi, spredaj pa je bilo razpostavljenih izra^' K® sv Seni^ at°lov, na katerih je sedelo in čakalo že °^raZo^ VstoP'!a, so se takoj obrnili k nama. Po nošnji • sem jim razbral, da imam pred seboj uče- ^r)S r ^dlrich ' »potnih , 'n Iaz sva se predstavifa in pri tem izvedela ^J&/^Qapr)d,č astvenikov. ^rij^N eder?':^ tre^a strogo preizkusiti zlasti prerokbe«, je bi qa med 3°sP°dov, ki so ga nazivali »velece-SaiPobir:,mot^naijn Prihod. »Tega ukrepa ne smemo toVa.^ma9rietizer kot vstopnino zlatnik na osebo. n ^pr°fesor Fulvius s predstavo ni povsem se Sem Primeru docela izostaja modrikasto KmeraSade dalo na rokah, domnevno od zlodeja Tu Se dc'le člock v Ebensweileru ... neoporečno Z os^b^e omeiuie na sporočila iz življenja in br^kau je tmk’x ^a so včasih zares presenetljiva." Zh^rin 'asulir? Se vlludno pripomniti«, je rekel suh možic airnaje ^r9ral°č svoje besede. »Vkolikor gre za ^rži? ^adnryrf^^0^' zenske prerokbe nikakršne le ^rL0imate kersedalne moremo preveriti!« bi ?Pdled qrohPraV’ nai^rz 'mate prav«, je zagodrnjal tudi n bega nbraza in visokega ovratnika. »Kljub J^pak predpostavljati prevaro, ki še ni do- kazl/iva. Dovolj nas /e, da zadevo razvozl/amo, sa/ ne gre za svetlobne pojave ali za nesmiselno potrkavanje« . Tedaj so se v steni odprla vratca in v sobo je stopilo nekoliko sključeno starejše dekle nelepega rumenkastega obraza. Na sebi je imelo dolgo haljo iz sive svile. Ko se je bilo priklonilo zbrani družbi, je sedlo v naslonjač in si uredilo obleko. Za njo je stopil v sobo temno oblečen moški nepri-kupnega izraza in prodornih oči, star 30 ah 40 let, torej toliko kakor dekle. Imel sem vtis, da se mu izraz neprestano spreminja, kakor da bi omahoval med smehom in jokom. Priklonil se je, zbral na srebrnem krožniku dogovorjeni prispevek, postavil nato krožnik poleg enega izmed svečnikov, se ponovno priklonil in nato trdo spregovoril kakor Rus, ki govori nemščino. »Predstavljam vam gospodično Mari/o I erezijo Kocke ring iz Rewala, staro. 38 let. Kakor hitro bo prešla v magnetično spanje, bo lahko kar najbolj natančno odgovorila cenjenim obiskovalcem na vsa vprašanja o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti.« Stopil je k mizi, ugasil nekaj gorečih sveč, se približal nepremičnemu dekletu, iztegnil roki in ji šel s prsti ob obrazu ter večkrat ob čelu, očeh in sencih. Potem se je obrnil. »Sedaj spi«, je jedrnato izjavil. Ogledali smo si jo m dobili vtis, da imamo pred seboj osebo, ki sede spi. »Če dovolite, visoko spoštovani gospodje," je nadaljeval s pritajenim glasom, »je za ta poizkus potreben brezpogojen mir. Ko boste na stavljena vprašanja prejeli zadovoljive odgovore, polglasno pritrdite, da so pravilni. Vkolikor temu ne bo tako, tedaj vas prosim, da me brez razburjanja opozorite, nakar bom ponovno vprašal. Marsikdaj se namreč pripeti, da pretresljive podobe zmedejo občutljivi gospodičnin um. Gre za podobe iz neznanih področij. Dovoljeno je vsako utemeljivo preiskovanje in preizkušanje. Strogo pa je zabranjeno povzročati hrup, kričati ali pa se dotikati gospodičninega telesa, ker ji lahko telesni strah ogrozi življenje. I/ takšnem stanju je namreč zrahljana zveza med dušo in telesom." Poslušalci so prezirljivo šepetali, poizkuševalec pa /e nadaljeval: »Najprej jo bom sam nekaj vprašal, da se učeno občinstvo prepriča, kako preprosto je dogajanje, in da se izključi možnost prevare. Gospodična Marija Terezija!" se je s povzdignjenim glasom obrnil k spečemu dekletu. Na obrazu smo ji opazili trzanje, medtem ko je nemirno premikala roki, grabila zdaj z njima po zraku, zdaj pa se zopet oklenila naslonjala. »Gospodična, ali me slišite?« »Slišim«, je rekla s čudno spremenjenim, globokim, a raskavim glasom. »Povejte mi imena prisotnih velecenjenih gospodov, začenši od desne proti levi!« Nato se je obrnil k nam, zaslonil usta z roko in povedal: »Vse vidi v nekakem zrcalu in tako tudi računa« Izraz obraza se jije spremenil, lahno se je nasmehnila, nato pa naštevala: »Dr Ahacij Moll, profesor Gisbertus van der Meulen, dr Johann Baptist Schlurich, baron Dronte Melhior, učitelj Benedikt Fleck, velecenjeni dr Emanuel Balaenarius in dr Veit Pfefferich« Slišati je bilo odobravajoče mrmranje. Učitelj Fleck pa je polglasno menil, da lahko tudi po običajni poti izvemo za imena tako slavnih mož. Poizkuševalec je jezno zmajal z glavo in vprašal spečo osebo: »Naj mi gospodična pove, katero pomembno delo piše gospod, ki je pravkar dvignil roko?« Dal nam je znak, nakar je velecenjeni doktor na našo tiho prošnjo dvignil roko. Kockeringova je zopet oživela, začela premikati ustnice in končno povedala: »O zdravilnem učinku čiste vode pri zaprtju in o škodljivosti preprostega dovajanja.« »Dobro!« je rekel dekan. »Čudovito!« »Tudi to je slednjič mogoče izvedeti«, je zasikal nezaupljivi rdečelasi učitelj. »Sedaj prosim spoštovane gospode, naj sprašujejo pomili volji!« »Magnetizer je ostro pogledal učitelja in ga s kretnjo roke pozval, naj začne. »Koliko denarja imam v žepu?« je vzdihnil očitno preše-nočen (DALJE PRIHODNJIČ) ^?Iembra 1983 STRAN 5 TALIŠ je prejel na nedavnem vinskem sejmu v Ljubljani ZLA TO MEDALJO za ribezov liker CASSIS, žganje VILJAMOVKA in za vinjak KAVAL STRAN 6 VESTNIK LESNINA TOZD MIZARSTVO LJUTOMER Z MATEJO i Varstvo okolja v Pomurju Inšpektorji dvigajo roke?! V aprilu je skupščina občine Ljutomer uvedla v Lesnini, TOZD izarstvo Ljutomer, ukrep družbenega varstva, saj so bili huje oško-ovani družbeni interesi. Z ukrepom so za dobo enega leta omejene sa-®®upravne pravice delavcev. Imenovan je začasni kolegijski poslovodni organ. »Pet mesecev je poteklo od takrat. Kljub razmeroma kratkemu roku pa že ugotavljajo, da se sta-| nje izboljšuje, o čemer pričajo tu-I di polletni poslovni rezultati. Res k je sicer, da je obračun tudi tokrat k pokazal rdeče številke, vendar je izguba v primerjavi z lanskim ne-I gativnim rezultatom veliko nižja. 1 Do konca leta bodo poslovanje še 1 izboljšali in ga verjetno sklenili s Pozitivnim rezultatom. Za prvo I Polletje velja še zapisati, da so v 1 Mizarstvu v tem času imeli pnho-| dek višji za 24 odstotkov, med-tem ko so dohodek povečali kar ■ ® 3g odstotkov. Žal pa je čisti k dohodek povsem skopnel, med g drugim tudi zaradi velikih obresti a kredite. Za obresti izdajo nam-več kot pa znaša masa za kosebne dohodke. Posojilodajalci — Ukrepali smo in Uredili prvi korak! dr[Ja^^ ®n°tah, ki vodijo vaše hranilne in nabira|^Une’ ste ver^etno OP32'1' posebne posio hiramo kritične ocene našega neprj VanJa> vaša zapažanja ob morebitnem bornem odnosu naših delavcev do vas, za izboljšanje storitev, pa tudi hitro • e’ ae ste bili ob obisku v naši banki ,r> vestno postreženi. od v si dovoliti, da bi bil kateri koli storitvCanov ne?adovoljen z našimi s°deioarni’- ^al° Prioakujemo vaše Pfjpr ^nje, računamo na vašo sproti Jenost da nam boste pomagali pri ^Shnern odpravljanju drobnih ali večjih > M0razumov. Srn 'n b0 $ zaradi vas in vaših interesov |er0 . ? vse večje pripombe, sugestije ania obravnavali izjemno skrbno . ° zavzetostjo. ljubljanska banka ^gTEMBRA 1983 torej Mizarstvu ne prizanašajo, pa bi morali, sicer bo pot iz kroga izgubarjev dolga. Boleče je, da kolektiv plačuje visoke obresti tako redni banki, kakor tudi interni banki. V ljutomerskem Mizarstvu si torej z boljšim delom prizadevajo za boljše rezultate. Na domačem tržišču zlasti dobro prodajajo pohištveni program Mateja. Vključili so se tudi v izvoz. V Francijo in na Švedsko bodo letos dobavili blago v vrednosti okrog 50 milijonov, skušali pa bodo prodreti tudi na ameriško tržišče. V prihodnjem letu naj bi tako ustvarili že 100 milijonov dinarjev deviznega prihodka. Kolektiv ljutomerskega Mizarstva so prejšnji teden obiskali člani predsedstva občinskega in medobčinskega sveta zveze sindikatov. Ugodno so ocenili dosežene uspehe po uvedbi ukrepa družbenega varstva, ob tem pa odločno poudarili, da tudi zdaj odločitve ne bi smele iti mimo delavcev, torej je treba v prizadevanja za saniranje stanja vključevati družbenopolitične organizacije in samoupravne organe, čeprav slednjim zdaj pravice ,.mirujejo”. Ne bi se namreč smelo zgoditi tako, kot se marsikje, da v času družbenega varstva naglo izboljšajo poslovanje, pozneje pa spet zaidejo v težave. V Ljutomeru se to najbrž ne bo zgodilo, saj se vse bolj krepi delavčeva osveščenost, ki se med drugim kaže tudi v boljšem delu. Torej zato tudi boljši uspehi. Med drugim se to pozna tudi pri osebnem dohodku, ki v zadnjem času znaša v poprečju okrog 13 tisoč dinarjev. Te dni so v Lesnini, TOZD Mizarstvo izplačali tudi nadomestilo za do- pust. Š. SOBOČAN Naposled nam je vendarle uspelo dobiti tudi z več številkami in primerjavami podprto informacijo o nekaterih vidikih onesnaževanja okolja s predlogi za ureditev določenih primerov v Pomurju.’ Kljub temu ostajajo na sanitarni inšpekciji pri medobčinski upravi inšpekcijskih služb v Murski Soboti precej črnogledi. Njen vodja, višji sanitarni tehnik Jože Fras, pravi: ..Inšpekcijski organi smo v težavnem položaju, kajti varstvo okolja obravnava cela vrsta predpisov (več kot 200 — op. pis) in nimamo zanj specialnega predpisa. Dodatno nam nadzor nad njimi otežuje dejstvo, da je zakonodaja v glavnem usmerjena v samoupravno dogovarjanje, in to z različnimi dejavniki: od krajevnih skupnosti do organizacij združenega dela in celo interesnih skupnosti, denimo s komunalno interesno skupnostjo. ..Dejavnost nadzora varovanja okolja je spričo prej povedanega razporejena na vse vrste inšpekcij, največ pa se z njo ukvarjata sanitarna in vodnogospodarska inšpekcija. Da pri medobčinski upravi inšpekcijskih služb v Murski Soboti še vedno nimajo organizirane tudi komupalne inšpekcije, pomeni dodatno vrzel in oteževalno okoliščino za nemoteno in predvsem učinkovito delovanje (kontrolo in nadzor)'teh organov. To še tem bolj, ker zavzema onesnaževanje okolja iz leta v leto vse bolj zaskrbljujoče.-razsežnosti. TRN V PETI ODPADKI NEVARNI Čeprav zakon o ravnanju z odpadki (Ur. list SRS, štev. 8/78) ne pozna ,,posebnih” odpadkov, se je ta izraz že dodobra udomačil, vanj pa sodijo: agresivni, infektivni, vnetljivi, eksplozivni in strupeni odpadki. Resda natančnega pregleda nad tem, koliko je teh odpadkov v Pomurju, m na voljo, lahko kljub temu mirno verjamemo študiji o nevarnih odpadkih, ki jo je decembra leta 1981 izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem iz Murske Sobote, po kateri se samo industrijskih ,,posebnih” odpadkov nabere letno za okrog 1500 kubičnih metrov. Tretjina jih odpade na radgonsko delovno organizacijo Gorenje-El-rad, na Avtoradgono 360, soboško Panonijo 200, lendavsko Ina-Naf-to 180 kubičnih metrov in tako naprej. Večletna zavlačevanja in prepričevanja na vseh mogočih forumih in ravneh niso ravno dosti zalegla, zato je razumljivo, da se po delovnih kolektivih odločajo ukrepati na lastno pest in odgovornost. Z drugimi besedami: ker imajo bazene ali kakšne podobne prostore ze nevarne odpadka zvrhano polne, iščejo nova odlagališča. To pa ni le ekonomsko nesmotrno, marveč še bolj ekološko nevarno, saj taka ,,razpršena” odlagališča otežujejo nadzor in kontrolo inšpekcijskih organov. O večletnem iskanju skupnega, regijskega odlagališča smo že nekajkrat pisali, vendar je očitno vse skupaj bob ob steno. Žal kaže, da tudi pri varstvu okolja ni tako lahko podirati občinskih plotov in prebijati ledu nezaupanja med regijami. Prav s tega vidika ne bo odveč obnoviti neslavne kronologije iskanja pomurskega odlagališča ,,posebnih” odpadkov. Začelo se je pred dobrima dvema letoma, ko je pomurska regija — prva v republiki — komisiji za varstvo okolja pri izvršilnem odboru gospodarske zbornice Slovenije predlagala, naj bi bilo skupno odlagališče za vso severovzhodno Slovenijo oz. vsaj njen skrajni del blizu opekarne Križevci oz. Boreči v občini Ljutomer. Medobčinska gospodarska zbornica v Murski Soboti je predlog utemeljevala z dejstvom, da je sestava tal tod glinasta in nepropustna, zato ne bi smelo biti bojazni za zastrupitev podtalnice ali bližnje okolice. Kasneje so strokovnjaki to posplošeno in približno utemeljitev zavrnili in Pomurcem svetovali naj poiščejo novo lokacijo. Soboški Zavod za ekonomiko in urbanizem je po nekajmesečnem iskanju izdelal novo inačico: regijsko odlagališče nevarnih odpadkov bi lahko bilo pri opekarni Puconci v občini Murska Sobota. Toda, pojavili so se še večji problemi. Med največje sodijo stroški, kadri in sam delovni proces, kajti na predvideni lokaciji po mnenju strokovnjakov ne bi smeli le odlagati strupenih sekundarnih surovin, marveč jih tudi razstrupljati, razvrščati, kontrolirati, predelovati in podobno. To pa bi zahtevalo posebno organizacijo združenega dela, ki bi se z vsem tem ukvarjala načrtno, predvsem ■ pa sistematično, česar si za zdaj v Pomurju ne moremo privoščiti. Sicer pa je ljubljanski- Smelt, organizacija za izgradnjo industrijskih objektov, ki ima v tej zvezi bogate izkušnje, že pred dvema letoma pristal, da je pripravljen sprejeti ponudbo iz Pomurja. Da bi jo lahko začeli uresničevati, bi bil potreben ‘najmanj poldrug milijon dinarjev, nosilec pripravljalnih del naj bi bil soboški Zavod za ekonomiko in urbanizem in vsak večji onesnaževalec bi moral prispevati ustrezen delež sredstev. Če bo pobuda dobila zeleno luč, naj bi za začetek postavili betonske bazene za posamezne vrste nevarnih odpadkov, ‘ kasneje pa se lotili potrebnih nadaljevalnih del. Ob vsem tem je še vedno negotova usoda predloga oz. že izdelanih študijskih elaboratov za skupno slovensko odlagališče za ■ nevarne odpadne surovine nekje pri Novem mestu, kar samo potrjuje, da še morajo regije in občine znajti, kakor pač nanese. VARLJIVA "NEDOLŽNOST” KOMUNALNIH ODPADKOV Soboška sanitarna inšpekcija ugotavlja, da ,,sq v izcednih vodah nekaterih odlagališč prisotni nikelj, baker, svinec, naftni derivati in podobno, kar še kako ogroža življenjski prostor”. Sicer pa v komunalne odpadke, ki so torej samo na videz ,,nedolžni”, sodijo odpadki iz gospodinjstev, javnih površin in objektov ter industrijski odpadki, izvzemši strupene. Po približnih ocenah naj bi jih bilo samo v Murski Soboti 10.700 kubičnih metrov letno, medtem ko za druga območja v Pomurju ni podatkov. Odlagališč zanje še ni nikjer, so le začasne, bolj ali manj tvegane improvizacije, pa naj gre za mestna središča ali vaška naselja. Pri slednjih pravzaprav niti ni tako pereče, saj organski odpadki večidel pristanejo na gnojiščih, le tisti v večjih kosih najdejo prostor kje v naravi. Občasne zbiralne akcije vsega tega ne morejo zajeti, organizacije (Dinos, Surovina), ki zbirajo odpadne, sekundarne surovine in tržijo z njimi pa v ta namen tudi niso dovolj organizirane. Sirjenje vodovodnega omrežja — marsikje so, naj se bere še tako malo verjetno, na ,,črno”, "divje” gradili vodovode in zajetja — prinaša s sabo probleme z odvajanjem odplak, kajti drugo ni sledilo prvemu, čeravno bi moralo. Predpisanih greznic na izpraznje-vanje ni in odplake gredo v obcestne jarke in na druge površine. ,,Z upravnimi ukrepi ali predlogi za kaznovanje te problematike v celoti ne bomo razrešili. Lahko se omejimo le na posamične primere, vendar s tem namen še zdaleč ni dosežen. Vzemimo za primer vas Martjanci, kjer skoraj vsi spuščajo odplake v obcestne jarke in če kaznujemo le enega, ne bo dosti pomagalo”, pravi vodja sanitarne inšpekcije v Murski Soboti Jože Fras. V Pomurju imamo kakih 130 krajevnih vodovodov, ki sodijo po zveznem pravilniku o higienski neoporečnosti vode (Ur. list SFRJ, ■ štev. 9/80) med objekte za javno preskrbovanje. Njihovo lastništvo ni urejeno, še manj, da bi bili strokovno upravljani in vzdrževani, kar vse otežuje (onemogoča) sistematičen nadzor nad kakovostjo pitne vode in upravno ukrepanje. Se najbolje so v sanitarnoteh-ničnem pogledu urejeni medobčinski in občinski (mestni) vodovodi, o čemer med drugim priča analiza izvidov bakterioloških preiskav vode. Tako so inšpekcijski organi v slednjih ugotovili le 10 odstotkov neprimernih vzrocev, v krajevnih (vaških) vodovodih skoraj 40 in pri hišnih ter posameznih vodnih virih kar 68 odstotkov neprimernih vzrocev vode. Številke povedo dovolj, podobno zgovorne pa so tu- ' di, ko gre za čistilne naprave. Premorejo jih le v mestu Murska Sobota, Radencih in Ljutomeru, vendar še te najraje delujejo s polovičnimi zmogljivostmi. (Kako je s čistilnimi napravami pri farmi v Podgradu, Konusovem tozdu v Ljutomeru, pri farmi v Nemščaku in v lendavski občini se tokrat ne kanimo spuščati!) V Murski Soboti se velik del odplak zliva v potok Ledava, v Ljutomeru v potok Ščavnica in marsikje je podtalnica ves čas v nevarnosti zaradi okužbe. Zdi sej da so nam tovrstne nevarnosti ,,španska vas”, kajti v zadnjem obdobju je bilo tudi v pomurskih vodotokih kar nekaj poginov ribjega zaroda. Resda so posredi manjše količine, pa vendar ni razlogov za podcenjevanje. Zakrivil jih' je človek in škoda je, da je doslej ponavadi ostajal anonimen. ' Zastran vsakovrstnih ■ obolenj ’ in možnosti ‘ epidemij pa vedri več povedati zdravniki. NAMESTO SKLEPA Pred kratkim, sta se na občinski konferenci SZDL v Murski Soboti na skupni seji sesla svet za varstvo okolja in koordinacijski odbor za stanovanjsko politiko in v zvezi z informacijo o nekaterih vidikih onesnaževanja' okolja v Pomurju sprejela dva bistvena sklepa. Prvi je, naj bi medobčinski svet SZDL prek občinskih skupščin vplival na čimprejšnje „usoglašenje” glede lokacije za regijsko odlagališče nevarnih odpadkov in njegove ureditve, drugi pa, naj se vsi štirje občinski. izvršni sveti resno in odgovorno ,.pozabavajo” s predlogi, ki jih vsebuje informacija, in se lotijo dela. (Mimogrede še tole: kot se nismo poglobili v probleme s čistilnimi napravami, tako smo se tudi ognili vprašanju "divjih” odlagališč, na primer v Peti-šovcih, ki je pravcati škandal za to območje, in zasmrajenemu ozračju, ki je poglavje zase. Računamo. da se bo vendarle kmalu kaj premaknilo na bolje! Ali pa še na slabše?!) Branko ŽUNEC STRAN 7 dopisniki so zabeležili Na tej rahlo ovinkasti cesti v Polani pri Murski Soboti marsikateri voznik neusmiljeno pritisne na plin. Domačini, posebno tisti s traktorji, so pri zavijanju z dvorišč na glavno cesto pogosto v negotovosti. Ob dejstvu, da so hiše tik ob cesti je sreča, da so vsaj oni previdni. Foto: Janko Stolnik Počitničarji iz Jugoslavije v Murski Soboti Počitniška zveza pri OK ZSMS M. Sobota je (17. in 18. septembra) organizirala zbor počitničarjev Jugoslavije. Na zbor so povabili čez 30 mest iz vse Jugoslavije ter delegacije republiških in pokrajinskih konferenc počitniške zveze. Po proslavi so organizirali pohod na Vanečo, kjer so udeleženci položili venec, na uri zgodovine pa je spregovoril Stane Červič-Bojan, preživeli borec bitke na Vane-či. Udeležence je za tem pot vodila v Filovce na ogled lončarske obrti, zvečer pa so pripravili v Vidoncih srečanje počitničarjev na tradicionalnem plavem večeru. V nedeljo so bile zabavne igre in ogled usmerjenih kmetij. F Mplin Komu so v napoto prometni znaki? V lendavski občini je čedalje več polomljenega in pomendranega, nekateri tudi cvetju ne prizanesejo. „Vitranc” TURNIŠČE Še več novih sodelavk V tovarni obutve Planika v Turnišču so po trimesečnem priučevanju sprejeli v redno delovno razmerje 27 novih sodelavk. Rabijo jih še več, zato so y začetku meseca sprejeli na usposabljanje še 28 žensk. Prizadevne so, zato se tudi njim obeta zaposlitev. Ce bo tako, bo še pred koncem leta v turniški Planiki 721 zaposlenih. S. Prša AH TA ŠOLA! Prvega septembra se je spet začela šola. Hodniki so se napolnili, klopi bodo počečkane in papirji razmetani po tleh. S šolo pa se je začela dirka za knjigami, za zvezki in drugimi potrebščinami. Poleg vsega pa usmerjeno izobraževanje vedno narekuje kaj novega in tudi letos ni moč dobiti vseh knjig za druge in tretje letnike. Vseh knjig še niso niti napisali. Danes tretji letniki so nasploh prvi, ki so prišli v usmerjeno izobraževanje in za njih je moč dobiti le matematiko, književnost, nemško vadnico, samoupravljanje. Za strokovne predmete pa predlagajo posamezni profesorji različna dela, ki že obstajajo več let. Le tako si lahko pomagamo v kolikor ne zabeležimo vse v zvezke in razlage profesorjev. Na SCTPU je bil v začetku šolskega leta organiziran sejem knjig. Na tem sejmu je sodelovala knjigama DOBRA KNJIGA iz Murske Sobote. Dijaki prvih letnikov so spet dobili paket knjig, katerega cena je znašala že tretjo leto 1500 dinarjev, čeprav so knjige že močno obrabljene. Vsota odškodnine se še ni spremenila, čeprav za celoten paket odšteješ in so nekateri odšteli skupno 3000 dinarjev, če so ga hoteli obdržati. Mnogi so mnenja, da bi letos morala biti odškodnina nižja, kajti nekatere knjige so res razcefrane. Danes se samo lahko vprašamo, kdaj bodo vse knjige v knjigarnah in jih bo moč kupiti. Mnogi so mnenja, da bo trajalo še precej časa, ko bo prva generacija ,,usmerjencev” že zasedla delovna Marsikaj se da narediti, posebno zdaj v energetski krizi, tudi z eno konjsko močjo. Tega Jože Varga iz Partizanske ulice 26 v Murski Soboti ni povedal, dokazuje pa s prevozi iz dneva v dan. Malo počasi, vendar zanesljivo. Upošteva prometne predpise, zaradi prehitre vožnje pa doslej še ni bil kaznovan . . . Foto: Janko Stolnik HERCEGOVŠCAK Namesto trte koruza mesta. Zato so mnogi dijaki srečni, če lahko kje dobijo knjige, ki so jih uporabljali prejšnji progra- mi, kajti veliko premalo je razlaga profesorjev in predvsem iz strokovnih predmetov moraš odnesti več znanja. Navsezadnje pa znanje primanjkuje dijaku in kdo je temu kriv? Najbrž prenaglo uvedeno usmerjeno izobraževanje! Vesna Smodiš Krajevna skupnost v Kobilju je med drugim poskrbela tudi za ureditev pokopališča. Največ pozornosti so posvetili stezam in odlagališču. K. S Včasih je na pobočjih hriba v Hercegovščaku v radgonski občini rastla vinska trta, vendar so jo morali pred leti zaradi pozebe izkrčiti. Kmetijski kombinat za ponovno zasajevanje ni imel denarja, zato so površine začasno namenili za poljščine. Grozdja in vina ne bo, zato pa bo na teh površinah letos zrastlo precej krmne koruze. L Kramberger apaCe Več prostora za varstvo otrok Ob občinskem prazniku bodo v Apačah slovesno odprli prizidek ob otroškem vrtcu. Naložba je vredna okrog deset milijonov dinarjev, v razširjenem vzgojno-varstvenem zavodu pa bo prostora za okrog 60 otrok iz apaške krajevne skupnosti. L. K. rjože Recek iz Polic pri Gornji Radgoni je zadovoljen z letošnjim pridelkom krompirja. Med izkopavanjem pa so naleteli na dva „velikana". Najdebelejši je tehtal 1,28 kilograma. Ludvik Kramberger ZAKAJ TAKO? Rad bi osvetlil nekatere nejasnosti in opozoril odgovorne pri Podjetju za komunalne, gradbene, obrtne in vrtnarske dejavnosti Sobota, tozd Komunala glede obračuna kurjave za obdobje 1. 11. 1982 do 3. 5. 1983 na Lendavski — Sever oz. na Lendavski 25/b ter istočasno prosil za pismeno obrazoložitev. V CEM JE STVAR? V stanovanjih stanovanjske-, ga bloka Lendavska 25/b (tudi v ostalih v kompleksu} so zmontirani kalorimetri — torej števci, ki merijo porabljene kalorije v posameznem stanovanju. Tako da bi stanovalci plačevali samo kurjavo, ki so jo dejansko porabili. To naj bi stanovalce pripravilo do tega, da bi optimalno izkoriščali toploto v stanovanjih z zapiranjem in odpiranjem radiatorjev. Sicer pa naj bi plačevali za kurjavo mesečno akontacijo, vendar pa bi ob koncu kurilne sezone obračunali dejansko porabo. Sedaj pa bi prešel na potek dogodkov okrog kurjave v enosobnem stanovanju, kjer stanujem, le pred prevzemom ključev sem moral za kurjavo plačati 5.041,75 din akontacije — to je bilo 16. 12. 1982. Primopredaja stanovanja je bila 5. 1. 1983. V zapisniku o primopredaji je vnešeno tudi stanje kalorimetra, in sicer 3673 MWh. Istočasno sem dobil ključe od stanovanja in se čez nekaj dni vselil. Inkasant je začel kasirati kurjavo z mesecem majem, v znesku 1.777,55 din (površ: 37,58, cena kurjave 47,30), kolikor plačujem še sedaj. Omeniti moram tudi, da so popisali stanje kalorimetra, ne vem točno kdaj — toda bilo je že po kurilni sezoni. Tako da je sedanje stanje kalorimetra 12.486 MWh. 29. 7. 1983 pa sem po pošti dobil Obračun kurjave in tople vode za obdobje 1. It. 1982 do 3. 5. 1983. V tem obračunu pa me motita dve stvari: način obračuna in obdobje obračuna. Za tiskovine je lepo razbrati, da so za obračun kurjave fiksni stroški v din na kv. meter, kakor tudi gibljivi stroški. To so staro stanje, novo stanje kalorimetra in razlika, ki bi morala pomnožena z din* MWh v seštevku z fiksnimi stroški dati dejansko vrednost obračunane kurjave. In ko bi to primerjali z plačano akontacijo bi se takoj pokazala pozitivna ali negativna razlika (kar je tudi razvidno v tiskovini). Vendar pa je na omenjeni tiskovini precej drugače. Besedilo ..fiksni stroški” je prečrtano in pripisano ,,povprečje”, pri gibljivih stroških pa ni niti nič vpisanega niti prečrtanega. Tako naj bi (po takem obračunu) 225,59 din na kv. meter krat 37,5 kv. meter = 8.459,65 bil dejanska vrednost kurjave, ki sem jo porabil. Ob tem se lahko samo vprašam, čemu so sploh monitirali tako drage kalorimetre, kaj mi sploh pomeni stanje kalorimetra? AH, kaj se ti ljudje (odgovorni) sploh gredo? Zakaj sem tolikokrat zapiral radiatorje, reguliral toploto v stanovanju, da bi imel manj stroškov za kurjavo? , , , Za koga sem plačal kurjavo za čas pred vselitvijo (saj je začetno stanje kalorimetra ob vselitvi bilo 3.673 MWh — kar dvomim da je bilo ob montiranju), Vprašanja bi lahko še našteval. Razen mene so tudi drugi stanovalci vznemirjeni in nezadovoljni. Razširjajo se razne govorice. Da precej kalorimetrov sploh ne deluje dobro. Da jih, čeprav garancijski rok še velja, ne bodo menjali ker ima tovarna, kijih izdeluje, uvozne težave. Da se kalorimetri sploh ne bodo upoštvali pri obračunu kurjave. Da bi se vse te govorice nehale, bi bilo najbolje, da bi se odgovorni zavedali svoje odgovornosti, in ljudi seznanili oz. obvestili, zakaj tak obračun kurjave in kako bo v naprej. Vsi dobro vemo (nekateri bi se tega morali bolj zavedati) v KaKšnih casm živimo. Zato ni prav, da ljudje ostajajo v nevednosti, v dvomih. Saj ob raznih govoricah lahko celo pomislijo, da jih nekdo izkori, šča, ali celo z njimi manipulira. Oto Kilzmič je 10. VINOGRADNIŠKE IGRE V GORNJI RADGONI: « po razpoloženju okrog 350 udeležencev 10., jubilejnih vinogra ^p vinogradnikov iz severovzhodne Slovenije, se nam tudi tokrat nOinost grozdna bera. V soboto so prišli na radgonski stadion Bratstv® p^ja --iz Ormoža, Ljutomera, Slovenske Bistrice, Lenarta, Marlb0 ,^ovanjid prisotni pa so bili seveda tudi domači vinogradniki, ki so v radgonskim smučarskim klubom uspešno organizirali igre in y^ieri® različnih športnih panogah. Posebna poslastica so bili trim >8 ’ so pokazali spretnost in poznavanje svojega vsakodnevnega o • »p cu so slavili Lenartčani, pred domačini in Ptujčani. Kako zavarovati avto To vprašanje poizkušajo rešiti mnogi strokovnjaki. alarmne naprave, takšne in drugačne, tudi elektronske. * flStej-iznajdljivost nima meja. Najboljše so tiste rešitve, * se. Uspeli smo fotografirati ,,prototip” najbolj varne ki) .j n» zaklepanje jeklenih konjičkov. Roj čebel, ki je na o^vglilje111 ključavnici, je porok, da v ta avtomobil ne bo prišel p# it gost. Vprašanje pa je, kako bo vanj prišel tudi lastnik. prijatelje se en nasvet: če želite zagosti svojemu znancu 0 kanček medu. TURNIŠČE: cene pujskott^, prevelika ponudba, zato so nekateri rejci tudi g-vv • cene. Tako so se le-te gibale od 5.500,00 dtnarj dinarjev za par pujskov. Zanim'vo za neučakane gobarje ostali optimisti. Poohh^' S° nad ,etoSnjo „bero” razočaram,v#* Prgišči lisičk, naprej Da m d^u zjasni- Nekaj jurčkov, slabo spoznajo in ootem , bomo oštevali. Zaradi tistih, b^^postd m zdravstveno osebie ?° deset dni obremenjujejo bdn,Sk nazorno razstavo Odn r' družina Murska Prostorih soboške defa«V° bodo v o^ljo, 25. septembra ob boste lahko primerte™?^ in Kidričevi 19. Če vas bo osemnajstih. Ne zamndf, ?e v P°nedeljek, torek in sredo te. Velja za starejši in mladi rod. Upokojenci v Planiki enodne^i^ .iz Pesn‘ee pri Mariboru Je 3- .^tk^ in obiskali del *1 P° Pon""7u- Ogledali s°s W delovne organizacije, med drugim tudi Med izietom upokojencev. 10 w srečali tudi s člani lendavskega Društvo organiziralo znamenitosti Turnišču. zgoli P^r^J 5 LE SESAJ, DOKLER IMAŠ KAJ - To jese™^i morda samo naključno zvezo z zdajšnjimi t ,-jjnii P, fjiib smo se ob pogledu na pujso s kar 15 s goSPa dob' gkle Kolarjevih, po domače Podlogovih v sa]s d»n’ . kajpak kar samo smejalo, kajti ne zgodi se foto-tako številen prašičji naraščaj. (”• __ prašičji naraščaj. STRAN 8 VESTNIK v SOBOTO - 24. SEPTEMBRA V MURSKI SOBOTI Telesnokulturna prireditev »MLADOST 83" s^Pš(inpeTi'Ovgan‘zacdsg' °dbor, ki vodi Jože Kovač, predsednik oj u .$ Murska Sobota, pripravlja za soboto, 24. septembra, priredite^1 na noSometnem igrišču Mure veliko telesnokulturno soboške ‘ h j gater' bo Predvidoma sodelovalo blizu 1.000 mladih iz ^vanin0^^' ■ VzP°redno s to prireditvijo pa bodo potekala tek-v al'etiki, namiznem tenisu in orientaciji, katerih nosilci so del je Sobota in občinska zveza tabornikov. Tekmovalni bile v sohr!^0 na.daljevanje iger učencev osnovnih šol Evrope, ki so iz sohnu ^‘občini Že leta 1974 in 1976 oziroma so se jih tekmovalci Ivanje v udeležili v Ženevi, Darmstadtu in Troaju. Tek-v Beltincih^'.se Pršelo ob 16. uri na stadionu OS 17. oktober srednješolsk nam‘znoten^ko tekmovanje bo ob 9.00 uri v dvorani °sreilHiemtg/a centra v Murski Soboti, nadaljevalo pa se bo na bo Welo oh ^na^adurnem nastopu, tekmovanje v orientaciji pa se K atlet‘L- Ur' na relaeiji Prosenjakovci — Domanjševci. z s°del°vali tekmovalci iz Szombathelya in Vas ^UrskeSoharSge‘ denersdorfa iz Avstrije, Ljutomera, Beltinec in ^fiznem °,e'Nastopali bodo pionirji in pionirke stari do 15 let. V ^“džarsh- b°d° tekmovali pionirji iz Szombathelya Lucija) p Darmstadta (ZR Nemčija), Gradca (Avstrija), Troaja črniki ‘n Murske Sobote. V orientaciji pa bodo sodelovali ^adžarsk\ ^Mfinga (Avstriia), Gorice (Italija), Zgornjega Senika ^fovaln0 ’ Lendave, Radgone in Murske Sobote. Celotne stroške ^ajih iet^ha dela prireditve nosijo nosilci tekmovanj, ki imajo v kovanja i^^^mih zagotovljena sredstva za mednarodna tek-"obenih sred da or8an‘zacijski odbor za tekmovalni del ni zagotovil '^nokuloV’ gar tud‘ pomeni stabilizacijsko obnašanje osnovnih \ rnia organizacij. F. Maučec^ ^ALstvq —------------------------------------------------------- Spet pomurski pokal tokrat°,^Veh letih bodo člani soboškega aerokluba znova pripravili, falsko tekmovanje za pokal Pomurja. Tekmovanja se Sna in a ‘ Padalci iz Slovenije, pobratenega kluba Naša krila iz Paraje So DriJ0^ U^a 'z Punitza na avstrijskem Gradiščanskem. Tekmovanje kWn „v soboto, 24. septembra, ob 9. uri s trenažmmi skoki, "’itinga J? b° v nedeljo ob 14. uri, ko se bo pričel program letalskega ^doyai: „ otvoritvi nove vzletno-pristajalne steze. Na mitingu bodo motorni in jadralni piloti ter modelarji iz domačega in ubov, ki bodo prikazali svojo spretnost in znanje v zraku. H Jože Poj bič ____________ POLETA IN REMI POLANE 5, v? P^magafn1 j'ovenske moške rokometne lige je Polet v Murski 'ektti 4, Kato >z Trbovelj z rezultatom 30:27 (Benko 10, Titan vzhod3 ^orvat 4, Gerič 1, Bransberger 1, Merčnik 1). V bbovelisp skuPlne slovenske ženske rokometne lige je Polana Viraen m Odarjem s 14:14 (Horvat 9, Kociper 2, Kavaš, *1^1 Cc 5, Ho° enegab Beltinka je izgubila v Izlakah s 14:28 (Zakojč vtatom 2’ Baša 2). Radgona pa je izgubila v Ptuju z Dravo ^sledniem l Vek 10, Mauko in Vrabel po 1). oiana ko‘u igrajo Prule—Polet, Šmartno—Beltinka, Radgo- ^trsko prvenstvo v^ENČIČ POMURSKI PRVAK ’'Melov Ngo»a'° 24 tek013 bPo Pomursko prvenstvo v tenisu, na katerem je ■ SattiiA' ^ajveč mova^cev iz Murske Sobote, Radenec in Gornje k°nkur?nUSP^ba so ’mel’ domačini, ki so zmagali tako v b ?baPomi k°t v dvojicah. Zlasti je bil uspešen Klemenčič, ki Mo^iati ^^ka naslova. % 2R)> 4. P^ameznoj 1. Klemenčič (GR), 2. Vereš (MS), 3. ''frilipiČ (gdi ^R)- Dvojice: 1. Klemenčič—Avsec (GR), 2. 4. Strah—Cizej (GR), 4. Lainščak—Vereš (MS). ^RATON treh SRC v BOVCU '^83.maraton „treh src” v Bovcu bo v nedeljo drie 25. sit ki ft dina- 'etos bo organiziran prevoz z avtobusom. Cena V' nska RadeV’ .Priiave zbirata ZTKO Murska Sobota (tel. 21-. 3 b° ob 5 fvi0' ( tel- 73-040). Odhod z avtobusne postaje Mur- ' uri, iz Radenec pa ob 5.15. °dlesek na svetovnem prvenstvu d V 1U o rv., ° 68 .lh ‘grah v <>5, usvojil ev> sai • Je 2a"j N?61« m"1 Ukužem vS,Opil > Nl^'0 pa j Vbo''bi ie paje ne°S S V u® člansk Uvrs«l v °d 24* „repre- V Odle.*!*■ za nove " »ainreč prvi slovenski rokoborec, ki se je udeležil sredozemskih iger ter mladinskega in članskega svetovnega prvenstva. Na osnovi rez.ultatov na svetovnem prvenstvu bo zvezni trener tudi določil kandidate za nastop na olimpia-di. E. Maučec -Z 1883 — ROKOBORBA--------------- Vrbančič tretji na balkaniadi Rokoborec Pomurja iz Murske Sobote Jože Vrbančič je sodeloval z državno reprezentanco mladih (do 20 let) v Bukarešti na balkaniadi. V kategoriji do 57 kg si deli tretje do četrto mesto. V boju za kolajno ga je premagal novi balkanski prvak Nanev iz Bolgarije. Uvrstitev Vrbančiča na balkaniadi je realna, saj je prvič nastopil v tako močni konkurenci. —KONJENIŠTVO------------- Državno prvenstvo triletnikov Konjeniški klub Ljutomer bo prihodnjo nedeljo organizator zadnje letošnje konjske dirke. V 7 točkah sporeda bo nastopilo 52 konj iz Slovenije ter Vojvodine. V središču zanimanja ljubiteljev kasaškega športa bo vsekakor dirka za državno prvenstvo triletnikov, v kateri bo nastopilo 9 konj. Med favorite sodijo Soni Hanover iz Vojvodine, ki je letos dosegel najhitrejši čas, in konji iz ljutomerske kasaške reje: Rebeka, Lero II. in Lambardija. KAJAŠTVO Činč in Titan zmagovalca v Avstriji Na reki Muri od Gradca do Wildona v Avstriji je na 32 km dolgem maratonu sodelovalo tudi nekaj Krožanov, ki so dosegli dobre tekmovalne dosežke. Med 62 kajakaši iz treh držav sta v kanuju dvosedu Činč in Titan osvojila prvo mesto, v kajaku enosedu med turisti je Vrdoljak osvojil drugo, pri mladincih v isti konkurenci pa je bil Vereš sedmi in Horvat enajsti. Kro-žani se ta čas pripravljajo za maraton na reki Savi, ki bo v Zagrebu 1. oktobra. tg HOKEJ NA TRAVI Prvi turnir Pomurju V Ljubljani je bil odigran prvi turnir za prvenstvo Slovenije v hokeju na travi, na katerem so sodelovale tri ekipe: Svoboda (Ljubljana), Partizan Gaberje (Celje) in Pomurje (Murska Sobota). Sobočani so premagali obe moštvi, in sicer Svobodo s 3:0 (Časar 2, Črnko) ter Partizan Gaberje z 2:1 (V. Zelko, Bukvič). Srečanje med Svobodo in Partizanom pa se je končalo z 0:0. Tekme sta sodila Glavač (MS) in Hochberger (Zg). Vodi Pomurje s 4 točkami. Naslednji turnir bo v Štorah pri Celju, ekipa Pomurja pa je prosta. ŠPORTNI RIBOLOV Prvo mesto Ženski plašči Na soboškem jezeru jebilo sindikalno tekmovanje tovarne Mura iz Murske Sobote v športnem ribolovu. V ekipni konkurenci je prvo mesto osvojila ekipa Ženski plašči pred Težko konfekcijo in Modo. Ker je bila to že tretja zaporedna zmaga ekipe Ženski plašči, je pokal osvojila v trajno last. Med posamezniki pa je zmagal Božič (Ženski plašči) pred Vigalijem (Težka konfekcija). SPEEDWAY — DRŽAVNO PRVENSTVO Kekec - Čaba druga V Ljubljani je bila zadnja dirka za državno prvenstvo v speedwayu dvojic. Zmagala sta Vrb-' njak—Pavlic (Prelog) s 25 točkami pred Žibert—Omerzel (Krško) s 25 in Z. in D. Tominac (Osijek) s 17 točkami. Po štirih dirkah sta naslov državnega prvaka osvojila Ži-bret—Omerzel s 101 točko pred Kekcem—Čabo (Gorenje—Var-stroj, Lendava) z 79, in Vrbnjakom—Pavlicem (Prelog) z 71 točkami. Kocuvan—Kocmut (Gornja Radgona) sta s 47 točkami zasedla šesto mesto. NAMIZNI TENIS Manj kot smo pričakovali Prvi selekcijski turnir mladincev in mladink severovzhodne regije je zbral 80 igralcev in igralk iz sedmih klubov. Nastopili niso najboljši, ki so igrali na L republiškem selekcijskem turnirju. Pomurci niso v celoti izpolnili pričakovanj, saj se je od nekaterih pričakovalo več, tako da si nobeden ni priboril mesta, ki bi ga uvrstilo na II. republiški selekcijski turnir. Pri mladincih je zmagal Kotnik iz Fužinarja, Sobočana Gazdag in Veselinovič sta si razdelila 3. do 4. mesto, med osmerico pa so se uvrstili še trije Sobočani Simon in Mirko Unger ter Žitek. Pri dekletih je bila najboljša Soštarečeva z Mute, lep uspeh pomeni tretje mesto Lahove, ostale pomurske predstavnice pa so bile slabše. M. U. — SNL-------------------- Zmaga Mure v Kopru V tekmovanju slovenske nogometne lige so igralci Mure iz Murske Sobote v Kopru premagali istoimensko moštvo z rezultatom 2:1. Oba gola za Muro je dosegel Rons. Lendavska Nafta pa je v tekmovanju druge slovenske nogometne lige—vzhod igrala v Brežicah neodločeno 3:3. V naslednjem kolu igra Mura doma z Izolo (2. 10.), Nafta pa z Elkrojem. PNL Rezultati — 4. kolo Bakovci—Carda 0:1 Petišovci—Hotiza 3:0 Dobrovnik—Ljutomer 2:2 Veržej—Mostje 3:1 Beltinka—Turnišče 6:3 Lipa—Črenšovci 2:2 Beltinka 4 3 i 0 14:5 7 Petišovci 4 3 i 0 7:1 7 Carda 4 2 i 1 7:6 5 Hotiza 4 2 i 1 4:4 5 Dobrovnik 4 2 i 1 8:9 5 Mostje 4 1 2 1 8:7 4 Veržej 4 1.2 1 6:5 4 Črenšovci 4 0 3 1 7:8 3 Bakovci 4 1 1 2 6:8 3 Lipa 4 1 1 2 4:8 3 Turnišče 4 0 1 3 6:11 1 Ljutomer 4 0 3 4:9 1 I.MNL Rezultati — 3. kolo Apače—Šalovci 4:1 Pušča—Radgona 1:3 Puconci—Bogojina 2:3 Dokležovje—Tišina prel. Tešanovci—Rakičan 2:0 Tešanovci 3 3 0 0 13:5 6 Apače 3 3 0 0 9:4 6 Bogojina 3 2 0 1 5:4 4 Radgona 3 1 1 1 6:5 3 Rakičan 3 1 I 1 6:7 3 Tišina 2 1 0 1 5:5 . 2 Pušča 3 1 0 2 4:6 2 Puconci 3 0 1 2 6:8 1 Šalovci 3 0 1 2 5:13 1 Dokležovje 2 0 0 2 5:7 0 1 1. MNL - vzhod Rezultati — 3. kolo Filovci—Ižakovci 1:4 Vrelec—Melinci 4:7 Gančani—Prosenjak. 3:0 Selo—Bratonci 2:4 Gančani 3 3 0 0 7:1 6 Melinci 3 2 1 0 13:8 5 Ižakovci 3 2 0 1 7:4 4 Prosenjak. 3 2 0 1 6:7 4 Bratonci 3 1 1 1 6:5 3 Filovci 3 0 1 2 7:11 1 Vrelec 3 0 1 2 6:10 1 Selo 3 0 0 3 2:8 0 1 L ONL Lendava Rezultati — 2. kolo Zvezda—Pince 5:2 Lakoš—Kapca 4:1 Žitkovci—Polana 3:3 Lakoš 2 2 0 0 8:3 4 Žitkovci 2 1 1 0 9:4 3 Kapca 2 1 0 1 5:5 2 Zvezda 2 1 0 1 6:8 2 Polana 2 0 1 1 5:7 1 Pince 2 0 0 2 3:9 0 . ONL Lendava Rezultati — 3. kolo Odranci—Renkovci 0:2 Mladost—Kobilje 2:0 Nedelica—Graničar 3:1 Panonija—Olimpija 1:3 Bistrica—Nafta 0:2 Nedelica 3 3 0 0 9:4 6 Mladost 3 2 0 1 8:4 4 Odranci 3 2 0 1 9:6 4 Olimpija 3 2 0 1 7:5 4 Renkovci 3 2 0 1 4:3 4 Nafta 3 1 1 1 4:4 3 Kobil ie 3 1 0 2 6:7 2 Panonija 3 0 2 1 2:4 2 Bistrica 3 0 1 2 1:5 1 Graničar 3 0 0 3 3:11 0 Komisija za delovna razmerja Osnovne šole 25. maj Kapelski vrh p. Radenci razpisuje dela in naioge pomivalke-čistilke za nedoločen čas. Pogoj: končana osnovna šola in opravljen zdravniški pregled za delavce v živilski stroki. Prednost bodo imele tovarišice, ki imajo stanovanje v bli zini šole. Nastop dela 3. oktobra 1983 ali po dogovoru. Prijave pošljite v roku 10 dni na Osnovno šolo 25. rnaj Kapelski vrh, 69252 Radenci. Na podlagi 14. člena pravilnika o delovnih razmerjih delavcev delovnih skupnosti upravnih organov občine Ljutomer in strokovne službe skupščine in izvršnega sveta skupščine občine Ljutomer ter sklepa zbora delovne skupnosti oddelka za notranje zadeve objavlja oddelek za notranje zadeve občine Ljutomer naslednja PROSTA DELA IN NALOGE 1. REFERENTA ZA POTNE LISTINE IN TUJCE v oddelku za notranje zadeve za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoji: končan program srednjega 4-letnega izobraževanja družboslovne ali ekonomske usmeritve, 7 mesecev delovnih izkušenj in 50-dnevna poskusna doba; Z opravljanjem del in nalog je možno pričeti 1. 12. 1983. 2. REFERENTA ZA PRIJAVNO-ODJAVNO SLUŽBO, OSEBNE IZKAZNICE IN REGISTER PREBIVALSTVA v oddelku za notranje zadeve, ža določen čas s polnim delovnim časom, nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta Pogoji: končan program srednjega 4-letnega izobraževanja družboslovne ali ekonomske usmeritve in 7 mesecev delovnih izkušenj. Z opravljanjem del in nalog je možno pričeti 24. 10. 1983. Kandidati naj pošljejo pismene prijave, življenjepis ter dokazila o strokovni izobrazbi najpozneje v 20 dneh po objavi prostih del in nalog na naslov: Oddelek za notranje zadeve občine Ljutomer, Vrazova ul. 1. Kandidati bodo o odločitvi razpisne komisije obveščeni v 30 dneh po preteku razpisnega roka. Pomurski zdravstveni center TOZD Splošna bolnišnica M. Sobota razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi predstojnika transfuzijskega oddelka za mandatno dobo 4 let • Kandidat za razpisana dela in naloge mora, poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje: — da ima visoko izobrazbo medicinske smeri z opravljenim specialističnim izpitom iz transfuziologije in — 3 leta delovnih izkušenj. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 20 dneh po objavi na naslov: Pomurski zdravstveni center TOZD Splošna bolnišnica M. Sobota. Prijavljene kandidate bomo o izidu‘izbire obvestili v 30 dneh po izteku roka za sprejemanje- prijav. DELAVSKE UNIVERZE MURSKA SOBOTA, LJUTOMER, LENDAVA V sezoni 1983/84 smo za vas pripravili naslednje oblike usposabljanja in izobraževanja: — osnovna šola za odrasle — voznik motornih vozil (poklicna šola) — sti ojnik centralnega ogrevanja — upravljalec težke gradbene mehanizacije in drugi poklici v gradbeništvu — voznik viličarja — skladiščnik — varnostnik (čuvaji, vratarji) Organiziramo izobraževanje delavcev za delo; tečaje in seminarje: varstvo pri delu, higienskega minimuma, inštruktorjev proizvodnega dela, mentorjev pripravnikov. — jezikovni tečaji za otroke (5—15 let) nemščina, angleščina, madžarščina — jezikovni tečaji za odrasle nemščina I. II., angleščina I. II., italijanščina, madžarščina, specializirani tečaji Organiziramo vzgojnoizobraževdno delo s starši in mladino, filmsko vzgojo, izposojamo prometne filme, prostore in učno tehnologijo. — strojepis I. II., za srednješolce — gospodinjsko delo — šivanje in krojenje, ročna dala V sodelovanju z DPO vam ponujamo pester program seminarjev in predavanj z družbenopolitično tematiko. Imamo center za študij ob delu: — VEKŠ za vse smeri I. stopnje — VT Š strojniki, letos tudi skupni program L letnika /ahts.ajte podrobnejše informacije osebne, pisne. ■. -. .o telefonu! Delavska a Lendava 75 026 ‘ ' Delavska ursivena Ljutomer 81 758 Delavska univerza Murska Sobota 21 !?7, 21 872 Pripravila: Bernarda Peček Avtor: dr. Ivo Belan naši kraji in ljudje TEK — svetovna epidemija JOGGING JE POSTAL NE SAMO NAVADA, TEMVEČ NEOBHODEN NAČIN ŽIVLJENJA MILIJONOV LJUDI PO VSEM SVETU. Doslej so že dokazali, da si človek s tekom znatno izboljša splošno zdravstveno stanje. Predvsem to velja za funkcije srca in ožilja. Med najpomembnejšimi spremembami pa je tudi podaljšanje mišičnega tkiva v srčnih stenah, zaradi česar se lahko srčni prekati bolj razširijo in prečrpajo več krvi, hkrati se razširijo tudi krvne žile, srce tako dobi več krvi in s tem več kisika. Ker srce črpa več krvi kot običajno, si lahko privošči počasnejši ritem bitja, kadar organizem počiva. Srce ima tudi več časa, da se odpočije in obnovi moči. KORISTNO NALAGAJO ZBRANI DINAR TEK NA PRVEM MESTU Ameriški svet za telesno kondicijo in šport je od sedmih vrhunskih strokovnjakov za rekreacijo zahteval, naj sestavijo lestvico priljubljenih športov glede na to, koliko pomagajo pri vzdržljivosti srca, dihal, mišic, pri telesni moči, prožnosti, duševnem ravnotežju in splošnem telesnem počutju (prebavi, teži, spancu). V njihovem poročilu je bil tek na prvem mestu, sledijo pa mu kolesarstvo, plavanje in rokomet. Sredi tabele sta še tenis in hoja, golf pa je na zadnjem mestu. Tek je prav tako na prvem mestu po številu porabljenih kalorij na uro. Kardiolog iz New Jerseya dr. Sheehan dokazuje, da tek povečuje zmogljivost srca in pljuč, zmanjšuje telesno težo in krvni pritisk, zmanjšuje količino holesterola in triglicerida, se pravi maščob v krvi, ki povzročajo koronarne bolezni. TEK IN FIZIČNO POČUTJE Nekatera poročila in primeri dokazujejo, da je napredo- zato se človek počuti dosti bolj sproščeno in pomirjeno, tako kot po počitnicah. Zmerni telesni napor ob zmanjšani duševni napetosti prispeva k uravnavanju spanca, ki ga sodobna civilizacija človeku pogosto krati. Od tod sledi, da so tisti, ki vsak dan tečejo, znatno odpornejši ob vsakdanjih duševnih stresih, manj so živčni in bolje razpoloženi, bolj so lahko pozorni in koncentrirani. Splošno počutje je boljše, dobra kondicija pa daje človeku tudi več užitka. Dr. Kostrubala, ki je bil sam srčni bolnik, a se je njegovo zdravje izboljšalo ravno s pomočjo teka, je začel vključevati tek tudi v skupinsko zdravljenje duševnih bolnikov. Pri rednem programu zdravljenja s tekom se seveda zmanjšuje zdravljenje z zdravili. Kostrubal je vključil v tovrstno zdravljenje bolnike, ki jih je tlačila depresija, shizofrenija, narkomanija itd. Tek v veliki meri zmanjšuje depresijo, ki sledi srčnemu infarktu. Zato tudi vedno več Bratonci, naselje z okrog 760 prebivalci od katerih je skoraj polovica zaposlenih, ležijo ob glavni cesti Beltinci—Murska Sobota, sodijo med zelo urejena naselja v soboški občini. Tako lahko vsakdo, ki se pelje skozi ta prijazen kraj, ugotovi, da Bratončani posvečajo posebno skrb urejenosti. Malo je hiš, ki so manj urejene, pa še te so deležne nenehnih opozoril krajevnih funkcionarjev. Urejeno pa imajo tudi odlagališče za smeti. ZGLEDNI VRTEC V preteklem obdobju so v krajevni skupnosti Bratonci veliko storili za napredek kraja. Med pomembnimi pridobitvami velja na prvem mestu omeniti zgledni vrtec, ki je bil pred dvema k"jma zgrajen v Lipovcih za naselji Lipovci—Bratonci. Obiskuje ga 16 otrok iz Bratonec. Gre za koristno sodelovanje dveh krajevnih skupnosti, ki bosta skupaj urejali tudi vprašanje telefonije. Lani so se Bratončani lotili adaptacije in razširitve vaškega doma, kjer je trgovina Potrošnika, gasilske garaže in orodjarna, dvorana in drugi prostori za dejavnost društev in organizacij. Sredstva za ureditev trgovine je prispevalo trgovsko podjetje Potrošnik, kar se bo obračunaavalo z najemnino, sredstva za razširitev vaškega doma pa krajevna skupnost. V lanskem letu so asfaltirali še preostali del makadamskih cest, tako da so sedaj vse ceste v naselju asfaltirane. AVTOBUSNO POSTAJALIŠČE IN TELEFON V teku je urejanje avtobusnega postajališča ob glavni cesti Bel- tinci—Murska Sobota. Krajevna skupnost Bratonci je že svoje obveznosti opravila, čakajo le na asfaltno prevleko, kar bi morala financirati skupščina občine Murska Sobota in pa na čakalno hišico, ki je že več kot leto dni plačana. Kljub težavam upajo, da Naselje Bretonci NOVO KRAJEVNO VODSTVO — Štefan Jerebic, predsednik skupščine in Janez Škafar, predsednik sveta KS Bratonci bodo postajališče kmalu dokončno uredili in da krajani ne bodo več čakali avtobus na planem. Krajevni dejavniki si tudi zelo prizadevajo; da bi čimprej rešili vprašanje telefonije. V Bratoncih imajo trenutno le štiri telefonske številke, medtem ko nanje čaka še I okacijska 36 krajanov. L dokumentacija je z čakajo le še na lokacijsK« nje. Izgradnjo^ v vgini financirali naročniki sa 60.000 dinarjev, ostale> p primaknila krajevna telefonij° Obljubljeno je, da bodo tete uredili še letos. V letošnjem letu Iter ravajo zgraditi še en v° »je je v sušnih mesecih P° tlldi-pitne vode, istočasno zamenjati glavnocev i vodovodno omrežje, j jalo. S tem bodo tudi reS. blem pitne vode. „ im 81*^ MRLIŠKA VEZA IN NICE . Ker bo krajevna tonci v letošnjem letu posojilo za i! načrtujejo, da bo v druge samoprispevka uP°ra. jabo^ namene. Tako računaj0-zgradili novo mrliško pokopališču in ’’tekmuj nogometašem, Ki etnl M drugi medobčinski n Pri tem bodo zbirali s stva, veliko pa bodo & teč prostovoljnim delo ■. $ e pa bo potrebno zg iinajo),k' transformator (dva z je v delu naselja s tok. Tako torej v^ Jo nalagaJ° nosti Bratonci ° hjtrejŠi r vsak zbrani dinar, ne ’ voj kraja. v°* zlasti pa ne krajevne skupnos Tgrebic11 skupščine Stefanu J Skafar-predsedniku sveta D ih i^‘ veliko podporo krajanov’ in društev, zlasti pa želijo napredka. FeriMal1 KOBILJCANI RADI PRIMEJO, Tek je po koristnosti na prvem mestu pred kolesarstvom in plavanjem. Vpliva na vzdržljivost srca, dihal, mišic, na telesno moč, prožnost in na splošno telesno počutje. vanje arterioskleroze možno preprečiti s kombiniranim programom telovadbe in diete. Tek ugodno deluje tudi na dihala. Prepona, trebušne in prsne mišice se krepijo, dihanje pa postaja vedno lažje. Krepijo se vse telesne mišice, zlasti na nogah. Pravijo, da se ženskam ni treba bati premočnih in preveč mišičastih nog. Tek namreč prispeva k oblikovanju podolgovatih vijugastih mišic kot pri plavalcih in ne kot pri dvigalcih uteži. Čeprav ni slišati logično, pa je vendarle res, da tek običajno ne krepi apetita, ampak ga zmanjšuje. Redni tekači, tudi tisti, ki precej pojedo, skoraj nikoli nimajo pretirane telesne teže. Tisti, ki redno tečejo, so bolj odporni proti poškodbam mišic in sklepov, ker so bolj prožni, hitrejši in krepkejši. Dejstvo je, da tekači navadno prenehajo kaditi in zaužijejo manj alkohola, izboljšajo pa se jim spolne funkcije. TEK PREMAGUJE DEPRESIJO Dr. Medved, redni profesor fakultete za telesno kulturo v Zagrebu, pravi: „Upravičeno lahko domnevamo, da sistematična telovadba pomembno vpliva tudi na preprečevanje stresov. Človek je med rekreativno telesno dejavnostjo praktično zaščiten pred delovanjem duševnih stresov urbanega okolja. Med tem ne misli na vsakdanje probleme, ki ga obremenjujejo, ampak zelo verjetno prihaja še do nekakšnega ,,odvajanja napetosti", in zdravnikov po svetu takim bolnikom priporoča tek. Vsi, ki redno tečejo, vam bodo priznali, da jim tek nudi obilo zadovoljstva. Čeprav je večina začela teči predvsem za boljšo kondicijo in iz strahu pred infarktom ali zaradi hujšanja, pa jim počasi pride tek v meso in kri, po določenem času ne tečejo več zaradi občutka dolžnosti, ampak zato, ker si to želijo. Pri tem je presenetljivo to, da jim je teči vedno lažje. Pravijo, da tekači, ki ne bi zmogli redno teči, občutijo močan pritisk in željo po teku. Če se ne odpravijo na tekaško stezo, se jih loteva intenzivna potrtost. Tekači sčasoma dosežejo stanje notranjega miru, ki se potem prenaša tudi na njihovo vsakdanje življenje. Okrepijo si mnenje o lastni veljavi in mnogo lažje poiščejo rešitve za številne probleme. Nek uspešen vodilni delavec pravi, da mu prihajajo najboljše zamisli o poslu ravno med tekom. Skoraj vsi tekači trdijo, da se jim delovna sposobnost poveča in da so ob koncu delovnega dne dosti manj utrujeni. Prek 400 podjetij je uvedlo tek za delavce med rednim delovnim časom, tekajo kar po hodnikih in uradih. Računi so jasni: uslužbenci tako dobro vzdržujejo svojo kondicijo, pri delu pa so veliko bolj koristni. Tudi v Pomurju ima tek vse več pristašev. V naslednjem poglavju bomo napisali več o krosih in maratonih pri nas v Jugoslaviji in po svetu. Šeststo duš, šteje danes krajevna skupnost Kobilje, od teh se jih velika večina ukvarja s kmetijstvom, nekaj pa jih je našlo zaposlitev v lendavski in soboški občini. Vas leži med mogočnimi gozdovi, kjer so nekoč tudi Primorci, ko so tod sekali hrastovje in ga odvažali v Benečijo. Tod je ostala pristna slovenska beseda, čeprav je vas na meji in je v svoji zgodovini doživljala prenekatero okupacijo. Pred nedavnim se jim je izpol- dolgo”, je pripovedoval predsed-nila velika želja. S skupnimi mo- nik sveta krajevne skupnosti Pa-čmi so asfaltirali del ceste, ki jih vel Nemeth. ,,Med prvimi vobči- povezuje z Dobrovnikom, ta del . republiške ceste je bil sicer kamen spotike že dolga leta. Tokrat so jim priskočile na pomoč nekatere delovne organizacije, pa občinski in republiški cestni sklad. ,.Asfalt poznamo v Kobilju že Jesen je na pragu — plodove je potrebno spraviti v kašče. Več kot 50 odstotkov zemlje je v družbenem sektorju, zato mladi doma ne najdejo dela in se izseljujejo. ni smo asfaltirali vaške ceste. Samoprispevek je tudi tu bil uveden že pred 20 leti in od takrat se s pomočjo njega napravi vsako leto nekaj za ljudi, kr v tej vasi živijo-” Imajo svoj vodovod, novo šo lo, v kateri deluje tudi vrtec, ponosni so, da njihova šola nosi ime revolucionarja Edvarda Kardelja. No, pa se najprej ustavimo pri šoli. Kobiljčani so že začeli z akcijo gradnje prizidka k šoli, v katerem bodo dobili delavnice za praktično delo. Šola je tudi pobudnik kulturnega dela v vasi. V pravem pomenu besede je to njihova šola. Mladi v vasi so uspešni ha kulturnem in športnem področju, še posebej pa pri gasilcih. Številna priznanja z občinskih tekmovanj bodo seveda krasila tudi novi gasilski dom, ki bo verjetno končan že letos. Pohvalijo se lahko tudi s vjje^ I staro gasilko bn^ je priza^ ra že sto let. L jn,e]i so -j . velika katastrofa, Uni^e I požar v katerem jeda ob^ I nekaj domač«’ tsOdosleJ “ bodo rešili tako kot jv Kobilje je med r^jatu^ | lendavski občim, eno J I lefonijo. Donb'priinico, sk^ eie- ’ telefonsko govor« gteV1loJ bodo povečati tud<.J fonskih naročmk0^ k I nekaj uspešnih P Sedaj Pa staro ’° najbolj tare -dstopili za ji W | slopje bi radi . rstva. ptf- I drobnega .«^0 | imeli manjšo strOjeV, vilo kmetijskih ^for^ to na bodo se dva doIn. I in dogradili ga^ bi seje I želijo napravi«- il0. Rob kate- I nie iz vasi zaus mej1- pVOl namreč e^p/p^biva1^^^ | ^t^kora^^^^ I ni znižalo sk Pfe^aj° I Nekoč je vas& je na njih^* °etij^ * 50 odstotkov k torJu. e. že v družbenem s 0 ve- in kljuna »Pa,je kuP>l od n žarnico gOstilno, mesni- Podi^^ stavbo’ n £ns; Sicer pa Je aječezl8° Po^T1^6 se bo kovnost. Pač fisija za ~ ----- JSO^novaru^S^ka in administrativna vprašanja, volitve nohi o^kupščine občine M. Sobota v skladu z tatuta občine M. Sobota (Ur. objave, št. 6 tisočakov, je bil izdatek za ,,luksusni avto” resnično velik. Leta 1939 je Ludvikov oče, ki je vodil gostilno, umrl, kmalu zatem pa je nehala poslovati tudi ,,csar-da”. Naš sogovornik posebnega, veselja do gostilne ni imel, saj ni mogel gledati bogatih trgovcev (dasiravno je tudi on imel precej pod palcem), ki so imeli požrtije in se predajali razbrzdanostim. Nekateri lendavski bogataši so se sem dali prepeljati s kočijami in ženske so hoteli imeti. Mlin, to je bilo nekaj, kar je veselilo Ludvika. Nacionalizacija 1948. leta Tokajevetnu mlinu hi prizanesla. Posvetil se je kmetijstvu, vendar se nekako ni znašel (žaloval je pač za mlinom, ne pa tudi za csardo). Potem ko je odšla od njega žena, pa se sploh ni uspel več urediti. Nekoč velika ,,hacienda” (kakor nekateri zdaj pravijo tej domačiji) je zdaj kamen spoti- G nal°9e x°9oji; aodetske uprave občine M. Sobota Za x 5 i2r Ssode^i^^'T^Muro, gradbeništvo in geodezijo — “ dnu ^Iko^11 '2kušenj ou ter-6” 8’ din' z dokazili 0 izobrazb’ in delov-k 8 °bjavf> .zlv,ieniePisom naj kandidati pošljejo v 15 S^^kad naS'°V: X. ^anja suVska.in administrativna vprašanja, volitve Psčine občine Murska Sobota 'K ——________ ^-SEptembra1983 ke. Zaradi izgleda in tudi zavoljo tega, ker mož ne plačuje davkov, izgovarjajoč se, da je ,,državi že dovolj dal” (nacionaliziran mlin). Ludvik Toka se preživlja s starostno kmečko pokojnino, tu in tam dobi kaj od žene iz tujine, omeni! pa mi je tudi prihranke. Ob tem je bil nekam skrivnosten, sem pa prepričan, da nima.denarja ne v švicarski banki in tudi zlata najbrž nima nikjer zakopanega. Samotno življenje in spomine na mlada leta mu pestrijo čebele in sosedovi otroci. Tako je pač življenje! Nikoli ne veš kam te zanese. Glavno pa je, da je človek zdrav! Ludvik čez morebitno bolezen ni potožil, čez osamljenost pa je rekel marsikatero. Tekst in foto: S. SOBOČAN onemogočil trgatev Veliko truda je bilo vloženega v priprave na tradicionalno gostinsko-turistično prireditev Lendavska trgatev 83, v katero se je vključilo tudi turistično društvo. Žal je močno deževje prireditev onemogočilo. Odpadli sta povorka po lendavskih ulicah in šaljivo tekmovanje v vinogradniških opravilih v Petišovcih. Prireditelj, TOZD Golfturist gostinstvo Lendava, pa, je od vsega uspel pripraviti le nastop folklornih skupin, ki so zaplesale v dokaj majhnem prosto- ru hotela Lipa. Jani D. ZGEP ,,POMURSKI TISK" n. sol. o. TOZD POMURSKA ZALOŽBA Murska Sobota, Lendavska 1 RAZPISUJE na podlagi sklepa založniškega sveta dela oz. naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za štiriletni mandat vodje komerciale Pogoji: poleg splošnih z zakonom določenih pogojev, mora kandidat izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — visokošolska izobrazba ekonomske ali komercialne smeri — 3 leta delovne prakse — nekaznovanost z neoporečno preteklostjo Prijave z dokazili o zahtevani izobrazbi je potrebno poslati na naslov: ZGEP ,,Pomurski tisk", Murska Sobota, Lendavska 1, kadrovska služba v 8 dneh od objave razpisa. Kandidate bomo’s sklepom o izbiri obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. Franc LOVENJAK, kmetovalec, Beznovci 2 in Gizela KALMAN, delavka, Motvarjevci 87; Alojz ČERNELA, mesar, Bogojina 157 in Milena OŠLAJ, učiteljica, Filovci 31; Leopold KOČAR, komercialist, Bogojina 136 in Majda VOGRIN, medicinska sestra, Bogojina 96; Jožef LEBAR, izolater, Gomilica 74 in Ivanka TOrOK, krojačica, Filovci 121; Viktor ZRIM, medicinski tehnik, Predanovci 45 in Slavica SAPAČ, študentka PA, Brezovci 24; Alojz VIRAG, delavec v prašičereji, Rakičan, Jezera 55 in Silva PETKOVIČ, delavka v prašičereji, Rakičan, Jezera 55; Andrej KOROŠAK, študent psihologije, M. Sobota, Kidričeva 16 in Helena POZDEREC, ekonomska tehnica, Beltinci, Ribiška pot 10. prispevki za kirurgijo ZA IZGRADNJO KIRURŠKEGA BLOKA SO DAROVALI: Obrtno združenje Ljutomer (namesto venca očeta Žunič Jožeta, Krapje 74) — din 1.000,00; MURA TOZD Ženska oblačila — sodelavci 311. brigade (namesto venca pok. mami sodelavke Kovač Elizabete) — din 1.7000,00; MURA TOZD Ženska oblačila — sodelavci 321. brigade (namesto venca pok. sineku sodelavke Buček Ane) — din 1.550,00; Cimerman Albina, Partizanska 11, Turnišče — din 1.000,00; Dervarič Barbara, N. J. Kerenčiča 5, M. Sobota (namesto venca za pok. Marijo Fabjanič, Kocljeva 6, M. S.) — din 1.000,00; Deglorie Jacques, Joanna van Konstantinopelstraat 16, Belgija — din 10.000,00; Društvo upokojencev — Pomurski tisk Murska Sobota (namesto venca za pok. Fabijanič Marijo) — din 1.000,00; OO sindikata L osnovne šole Murska Sobota (namesto venca pok. Tomažu Bošnaku) — din 1.500,00; OQZS Del. skup. PZC Murska Sobota (namesto venca na grob pok. brata sodelavke Marije Šadl in pok. mame sodelavke Kranjec Angele) — din 1.000,00; GOS Zavod za časopisno in radijsko Murska Sobota (namesto venca na grob. pok. sorodnika sodelavke Grete Kerčmar) — din 600,00; Stanovalci bloka Št. Kovača 19. Murska Sobota (namesto šopka za pok. Tušar Venclja) — din 1.000,00; Sosedi Pucko, Šiftar, Ficko in Rotar (namesto venca na grob pok. sestre dipl. ing. Franca Skledarja) — din 800,00; OOS Vzgojnovarstvenega zavoda Murska Sobota (namesto venca pok. očetu Horvat Marije in pok. bratu Gomboc Anice) — din 1.600,00; Čepregi Irena in Karlo, Fizine 10, 66320 Portorož (riamesto venca pokojnemu Kerčmar Ludviku iz Murske Sobote) — din 1.000,00; OO sindikata'Potrošnik TO Preskrba (namesto venca na grob pok. hčerkici od Sovjak Marije) — din 1.000,00; Gasilsko društvo Rogašovci (namesto cvetja na grob Flisar Karela) — din 1.000,00; Gasilsko društvo Hodoš (namesto cvetja na grob Flisar Karela iz Murske Sobote) — din 1.000,00; OOS ,,Kroj” Murska Sobota (namesto venca za pok. Flisar Karela) — din 2.000,000; Društvo upokojencev Murska Sobota (namesto venca za pok. Kuzmič Verono) — din 700,00; Gasilsko društvo Martjanci (namesto cvetja na grob Flisar Karela iz Murske Sobote) — din 3.000,00; INTES TOZD Mlinopek Murska Sobota — kolektiv Pekarne (namesto venca Lačnovemu očetu iz Murske Sobote) — din 2.000,00; INTES TOZD Mlinopek Murska Sobota — kolektiv Pekarne (namesto venca pok. Kuzmičevi mami iz Murske Sobote) — din 2-000,00; Gasilsko društvo Zenkovci (namesto cvetja na grob Flisar Karela iz Murske Sobote) — din 1.500,00; Zinka Puškaš, Bakovska ul. 13, M. Sobota (namesto venca za pok. Karla Flisar) — din 2.000,00; MURA OOS TOZD Ženska oblačila Murska Sobota (namesto venca pok. sineku Miholič Anice) — din 2.000,00; Družina Gomboc Franca, Murski Črnci 22 (namesto venca za pok. Flisar Karela) — din 1.500,00; Skupnost otroškega varstva Murska Sobota (namesto venca za pok. Anico Kovač iz Murske Sobote) — din 1.500,00; MURA TOZD Zenska oblačila — 301. brigada M. Sobota (namesto venca pok. očeta sodelavke Kous Štefke) — din 2.450,00; Društvo upokojencev Murska Sobota (namesto venca za pok. Flisar Karela) — din 70C,00; ABC Pomurka MI OO sindikata Delovne skupnosti Murska Sobota (namesto venca na grob očeta našega sodelavca Turner Štefana) — din 800,00. ,,RAŠICA" TOZD otroške pletenine ,,BELTINKA" Beltinci objavlja licitacijo osnovnih sredstev (pletilnih in konfekcijskih strojev) in drobnega inventarja, ki niso za Uporabo v temeljni organizaciji oziroma so neuporabna in nekompletna. Javna licitacija bo v soboto, 24. 9. 1983, ob 10.00 uri v Rašici TOZD Beltinka Beltinci, Štefana Kovača 3. Osnovna sredstva in drobni inventar si lahko interesenti ogledajo uro pred pričetkom licitacije. Pravico udeležbe na licitaciji imajo pravne in fizične osebe. Interesenti morajo pred licitacijo položiti 10 odstotkov varščine od izklicnih cen, ki bodo objavljene s seznamom osnovnih sredstev in drobnega inventarja uro pred pričetkom licitacije v TOZD Beltinka. STRAN 11 ne zgodi se vsak dan DOBRO JE, ČE VESTE S stradanjem proti zasvojenosti Strokovnjaki za stradanje 'so neke vrste alkemiki. Vendar ti ne bodo delali, zlata, temveč bodo svojim pacientom, katerih organizem je zadušen z odpadnimi snovmi in strupi, pomagali osvoboditi telo te zadušenosti, pomagali jim bodo najti pot do > resničnega zdravja, do njihovega zdravja. Razen tega, da je stradanje najučinkovitejši način zdravljenja najpogostejših bolezni našega časa, je tudi eno od najboljših metod v borbi proti kajenju, alkoholizmu in-narkomaniji. Na žalost se stradanje še premalo koristi v borbi proti tem zasvojenostim. Edini način odvajanja od zasvojenosti je popolno očiščenje telesa vseh strupov, naj bo to nikotin, kofe-tin, alkohol ali heroin. V času stradanja s šoki se bodo izločili vsi toksini, vsa tkiva se bodo očistila in osvobodila strupov. Kri se bo popolnoma očistila in želja po cigareto ali čem drugim bo izginila. Na primer alkoholik bo potreboval 10 do 14 dni prečiščevanja s stradanjem s šoki. Najprej je priporočljivo dvotedensko postopno odvajanje od alkohola, tako fizično kot psihično. Po začetku stradanja je potrebno jesti vegetarijansko hrano, z večjo količino posušenega pivskega kvasa, posebnih vitaminov in hranljivih dodatkov. Prav tako je priporočljivo, da se v času zdravljenja alkoholika daje le temu nekakšna zamenjava in se mu tako poteši želja za pijačo. Najboljše mu je dati kozarec svežega Zakonitosti terorizma in nasilja Na ameriški tovorni ladji, namenjeni na to stran Atlantika, so se pripeljale tri nenavadne limuzine znane znamke Cadillac. Razkošna vozila so namenjena skrivnostnim bogatim kupcem nekje na Srednjem vzhodu. Vozila so bila narejena posebej po naročilu in so običajnemu smrtniku po ceni nedosegljiva, saj stane vsak Cadillac te vrste okoli 7 milijonov dinarjev. Vendar se cena ne vzpenja v višave zaradi razkošja, temveč zaradi posebnih varnostnih naprav. Vozila imajo vgrajene naprave, ki za njim spuščajo oljne madeže, ali dimne zavese, vgrajene imajo metalce solznih bomb in granat ter napravo za daljinsko odkrivanje in detoniranje eksploziva. Karoserija avtomobilov je posebej ojačana z dodatnim jeklom in steklenimi vlakni, da je ne more preluknjati nobena krogla in celo manjša bomba ne. Nekdanja italijanska filmska zvezdica Elsa Riccione, ki je največ svojih vlog odigrala na plažah beneškega Lida, se je odločila, da bo spremenila poklic: vpisala se je namreč med fotorepor-teije. sadnega soka, ki ga_ lahko zasladimo z medom. Če ima rajši sadni sok brez meda, r iu je treba dati kakšno pecivo z medom. Tak alkoholik mora vedno imeti pri roki sokove, sladkarije, ali nekaj podobnega, kar mu lahko poteši željo med obroki. STRADANJE IN KAJENJE Obstaja veliko poročil, ki govore o uspešnosti odvajanja kajenja s stradanjem s sokovi. Po dveh oziroma treh tednih preneha fiziološka želja za kajenjem, kar pomeni, da se je telo očistilo strupa in se je zasvojenec rešil zasvojenosti. Določena psihološka želja, kot na primer držanje cigaret med prsti, bo trajala še nekaj mesecev, vendar bo tudi ta postopoma prenehala. Po stradanju je treba jesti samo naravno zelenjavno hrano. ŽENSKE KADILKE SE HITREJE STARAJO Ženske, ki kadijo, se dvakrat hitreje starajo. Hitreje dobijo na licih gube. Od strokovnjakov ženske ne bodo prikrile, da so kadilke, pa čeprav se naličijo z debelim slojem šiminke. Kajenje ni samo stvar, ki se niti ne spodobi za ženske, ampak ima tudi posledice, katerih je ženske najbolj strah — prehitro staranje, razen tega pa sploh ne bi spominjali na rak na želodcu, pljučih, pri resparatornih organih, ustnicah in ustih. Stradanje s sokovi je učinkovita in enostavna metoda zoper kajenje. Jasno je, da so tudi stekla neprebojna. Ti avtomobili, v katerih naj bi se vozila kakšna visoka glava, varna pred besom ljudstva ali brezobzirnostjo terorizma, so le eden od proizvodov, ki jih tržišču ponuja mlada, cvetoča veja protiteroristične industrije. Diplomati, politiki, poslovneži in druge slavne osebnosti so namreč vse bolj pogosto žrtve nasilja. ,,Hujši ko so naslovi vj časopisih, boljši je naš posel,” je jedrnato označil stanje neki uslužbenec enega od specializiranih podjetij za izr delavo varnostnih naprav, ki je med drugim tudi oskrbelo ameriškega predsednika Reagana z neprebojnim jopičem med njegovo lansko'turnejo po Franciji. Jopič je bil izdelan tako spretno, da se ni pod elegantno obleko skoraj nič opazilo, a je bil predsednik le va- Zgodba o premetenem volku Lobu Tompson je imel kaj videti. Tam, kjer pustil zastrupljene stave, je opazil volčje sledove —toda stave ni bilo več, tudi druge in tretje ne! Lovec se je napotil za volčjimi sledovi. Premeteni Lobo je zvlekel vse stave na kup, se po njih poscal in niti ene ni obrizgal. Zadnje Tompsonovo upanje so bile pasti. Največje in najboljše je kupil. Misleč, da volk noče mesa, ki ga ni sam ubil, je lovec privezal za neko drevo telico, okrog nje pa je nastavil pasti. Tompson in njegovi• pomočniki so spet delali v rokavicah in v škornjih, ki so jih najprej pomočili v svežo kri. Blanca se je ujela Toda zviti Lobo tudi tokrat ni nasedel. Odkril je vse pasti in pred vsako z zadnjimi nogami izbrskal jamo, da bi tako nanje opozoril ostale člane volčjega krdela. Ko je obvohal vse pasti in jih označil, je telico ubil, toda njenega mesa se ni dotaknil. Lovec Tompson je še nastavljal pasti in pri tem spreminjal ,,taktiko in strategijo”, toda brez uspeha. Lobo se je pri tem nekaj naučil: z zadnjimi nogami je na pasti metal kamenje in jih tako ,,zapiral”. Modre oči in—zadnjica Visok moški črnih las in modrih oči, širokega nasmeha in atletske postave, vedno v obleki in s kravato. Opisali smo moškega, o kakršnem sanjajo in kakršnega iščejo današnje Američanke. Nedavna obširna anketa, s katero je nekaj tisoč prebivalk ZDA risalo portret idealnega moškega kljub vse večji heodvisnosti in enakopravnosti ženske priča, da se seksualni okus žensk v zadnjih desetih letih ni kaj dosti spremenil. Rezultati raziskovanja govore, da so svetlolasci glede na črnolasce prikrajšani. Kratki in kodrasti lasje so bolj privlačni kot dolgi in ravni. Po ženskem mnenju plešci v tekmi za seksualni ideal nimajo kaj iskati. Najbolj privlačne so modre oči, takoj za njimi so se uvrstile rjave. Presenetil je podatek, da moški z zelenimi očmi pri zapeljevanju ameriških lepotic nimajo večjih možnosti. Na posebno vprašanje, v kateri del moškega se najprej zazrejo, je večina anketiranih odgovorila, da v obraz. To je klasičen odgovor, iznenadil pa je podatek, da pripisujejo Američanke velik lepotni pomen tudi moški zadnji plati. Pogodu jim je tudi nekoliko bolj razvit prsni koš, prava poslastica pa so kocinaste prsi. ren pred smrtonosnimi kroglami vsaj po telesu. Posel, ki cveti zaradi razmaha terorizma in nasilja, pa ni samo v prodaji različnih izdelkov, marveč tudi v prodaji storitev. Mogoče je, za dober de- . nar seveda, najeti vrhunske čuvarje, strokovnjake, ki znajo organizirati varnost, ki nadzorujejo zaposlovanje delavcev, ki so v tesnejših osebnih stikih z varovano osebo ipd. Dobro gredo v prodajo tudi najrazličnejši učbeniki, ki obravnavajo samoobrambo in varnostno zaščito domov, uradov in stanovanj. Pa tudi šole, v katerih se udeleženci uče streljanja, borilnih veščin in ravnanja v najrazličnejših razmerah, od ugrabitev do terorističnega napada, se lahko pohvalijo s cvetočim poslom. Oblikovala se je ceio poseb-na vrsta poklica: pogajalec s Toda vztrajnemu Tompsonu se je naposled nasmehnila sreča. Nekega jutra je v pasti našel Lobovo družico Blanco. Vest o tem dogodku se je kot blisk razširila po dolini. Prišli so pastirji in farmarji ter Blanco obsodili na smrt: okrog vratu so ji zategnili vrv jo potem odvlekli do neke farme roke čiste I prepričljivo s teroristi in ugrabitelji. Na Zahodu ponujajo svoje usluge spretni možje, ki zatrjujejo, da znajo .prepričati teroriste in ugrabitelje, da svoj plen izpuste iz rok za polovično ceno, kot jo v začetku postavijo. Seveda tudi delo prepričevanja in pogajanja precej stane — tarifa se vrti okoli 6 milijonov dinarjev — a kaj je to v primerjavi z milijardo, ki jo, denimo, teroristični ugrabitelji zahtevajo. Odrezavi jezik je opešal A kot povsod je tudi v tem cvetočem poslu veliko površnosti. Omanski sultan je dal svojega mercedesa predelati neki tvrdki v vozilo, ki naj bi bilo varno pred kroglami, phnskimi bombami in drugimi napadi. Predelava ga je stala 28 milijonov dinarjev. Toda ko je na lastno pest preskusil avtomobil in izstrelil vanj nekaj krogel iz avtomata, se je avto razletel. Enotedensko bivanje nekdanjega absolutnega boksu Muhameda Aliju v Londonu je prineslo precej raZ v številnim oboževalcem velikega športnika. Ob Prl . s0 po1” prestolnico je Ali deloval brezvoljno, številni oboževal0 0) je drogiran. vl)i Po obisku pri zdravniku (obisk so prikrivali) je s .^j . gjr prišel k sebi, vendar se vsi strinjajo, da to ni več tisti v ga imeli vsi radi ne samo zaradi udarnih pesti, ampak tu . vega jezika. _ pokr ^1, V Na koncu kratkega obiska stare celine pa je Ali le nekdanje ,,forme”. V starem stilu je meni nič tebi . nenehoma spremljajo agenti CIA in da prisluškuje)0 skim pogovorom. Ukaz za nenehno nadziranje je p° °0 ✓ •dal sam predsednik Reagan. Ko so iz hiš prihiteli ljudje z bakljami je volk renčal in jim kazal zobe. Grizel je železo in lotil se je tudi nog, da bi jih odgrizel. Ni mu uspelo. Vso noč je zavijal, kot da hoče priklicati ostale volkove iz krdela. Odziva ni bilo. Ljudje so prihajali tudi naslednji dan, da bi si Ogledali premetenega volka, ki jim je v nekaj letih povzročal toliko preglavic. Tompson je nastavil vodo in meso, se ni ničesar dotaknil. Naslednje jutro so ga našli1 pasti mrtvega. Zgodbo o premetenem w® je opisal kanadsko-amef® pisatelj Ernest Thomps” Seton. Priče dogajanja # zatrjevale, da se je zgodilo l* tako kot je pisatelj opisal. Belo volkuljo Blanco so farmarji navezali na vrv in J usmrtili Drugje smo prebrali Nekega Johna Playmana iz Hamiltona v ameriški so kaznovali, ker je kalil javni red in mir, In kaj je nakrivil? N čega poletnega dne je šel od hiše do hiše in od popolnoma n ljudi zahteval, da ga čohajo po hrbtu. x x x . ^jve| Rekorder glede očetovstva je menda perzijski šah -Fat jn 5^ prehodu iz 18. v 19. stol.), ki so mu številne žene rodile 154 si hčerk. /XXX . J • a čuva)a' Iz zapora v St. Petersburgu (ŽDA) so zmikavti ukradli Ps XXX . ,e leta Neki Walter Kastner iz ZR Nemčije (rojen 1902, u^r'^gkup 1974), zakrknjen samec, je v svoji oporoki določil denar za grobov. V srednjega so položili njega, grob na vsaki s ostati prazen. Vse samo zato, da tudi po smrti ne bi drug0 babšetom. Okoli Avstralije > I prvi s Štiridesetletni Ron Grant, avstralski pek, ke P° . ^lini, prvak v joggingu. V 135 dneh je tako pridno tekal po rodni nabralo 8300 kilometrov. S tem je zrušil leto dni star rekor Kauffa, ki je v 148 dneh pretekel ,,samo” 8260 kilometrov. gideh1 Novi svetovni prvak ne namerava počivati na lovori ® namreč, da bo obtekel Avstralijo po obali. Nekateri '^.^pel0 ** hitremu peku, ki pa se bolj malo ukvarja z žemljami, to tu sposoben preteči 20 do 90 kilometrov na dan, odvisno od P° da1” Za podvig se je Grant pripravljal leto dni. Bil je PrePr uspelo. Trdna volja je najboljši začetek. ' STRAN 12 VESTNIK 22. SEPT^ Ko prve pomoči bi Vsako 'gospodinjstvo slivi mesto v igralec arren sad natrij I eodora- ime medmet drama STRAN 13 SEPTEMBRA 1983 gora r Julijcih menični pozvanec moško ime musli- mank Nizozem- skih Antilov sestavil Marko Napast otok nad Vran- skim avtomo- bilska oznaka nov hrvaško gorovje del Like k raški velika posoda zakonski otroki naslov- ljenec, prejemnik pošiljke osebni zaimek. dvoživka ožina na Malaii slikar Jakopič ameriški filmski tekoča začimba časovni prislov nevidna zmes plinov priprava kusanic vida beograj- ptica ski no- gom klub za vsakogar nekaj ZA PLITEV ZEP SADNI SOKOVI । Borovnice zdravijo vid ' Sok rdečega ribeza vsebuje .. vse snovi, naštete pri črnem g ribezu, le v nekoliko manjših H količinah. Odlikuje se po — vitaminu C, kaliju in sadnih _ kislinah. Ugodno vpliva pri | boleznih z vročino, pospešuje ; delovanje prebavnih žlez in * izločanje vode iz organizma. „ Značilno za borovničev B sok je, da vsebuje poleg dru-gih tudi čreselno kisino in posebno barvilo. Del čreselne ■ kisline, ki je prost, ugodno | deluje na sluznico v ustih, | grlu in želodcu. Drugi del je vezan za barvilo; ta pa se m sprosti šele tedaj, ko pride v B črevo, kjer je alkalno okolje. ’ Pronica v najbolj skrite gubice bolnega črevesja in ga k zdravi. V borovničevem soku J je tudi nekaj benzojeve in g salicilne kisline. Obe uničujeta koli bakterije, ki se ■ zadržujejo v debelem črevesu I in povzročajo težave. Še bolj f učinkovit kot predelan je svež sok. V zadnjem času so | raziskovalci odkrili še eno -pomembno lastnost borovnic. Vsebujejo neke snovi, ki zdravilno vplivajo na vid. Uživati pa je treba plodove ali sok dalj časa in redno. NŽ Umivalna msa Sadni sokovi so v sodobni prehrani zelo cenjene pijače. So naravne z vsemi prednostmi svežega sadja. Vsebujejo vitamine A, B in C, rudninske soli, sadne kisline, hitro prebavljiv grozdni in sadni sladkor ter raznovrstne diša-vne snovi. Zaradi teh snovi delujejo sokovi osvežilno in krepilno. Zaradi hranilnih snovi v sadju so tudi hranlji-I vi> gosti bolj od bistrih. I Energijska vrednost je soraz-■ memo nizka, če jim posebej ne dodajamo sladkorja. _ IPrav posebno je priporočljivo uživanje sokov v ko nas preganjajo teža-ve spomladanske utrujenosti. Z njimi dobimo .naravne sno-v', ki jih telesu primanjkuje, najpogosteje zaradi enolične Antske prehrane. Več ko je v sokovih vitaminov, bolj so učinkoviti. Zato se odločamo z industrijsko pripravljenimi brez konservansov (navadno je to označeno na embalaži). Na splošno so naši industrijsko izdelani sadni sokovi visoko kakovostni, njih slaba stran je le zelo visoka cena. Dodan pa jim je sladkor, zaradi česar ima sok izrazitejšo splošno aromo in večjo energijsko vrednost, vendar pa manj odžeja. Zato sokove redčimo z vodo ali slatino. To velja tudi za sirupe, ki so na splošno manjše vrednosti od nezgoščenih sadnih sokov. za sokove, za katere vemo, Ja so iz sadja, ki vsebuje ve- 1 »ko vitamina C, pa tudi dru-1 kot na primer limona, grenivka, pomaranča, rdeči I 'n črni ribez in še drugi. j Vedno nam ni na voljo * sveže sadje, ki je primerno za stiskanje svežih sokov. Prav । učinkovito jih nadomestimo Številni sokovi se odlikujejo tudi po svojih zdravilnih učinkih. Poglejmo nekaj primerov! V soku črnega ribeza je veliko vitamina C, nekaj vitaminov iz skupine B in precej vitamina A. Od rudninskih snovi so zastopani kalcij, fosfor, železno in precej kalija; vsebuje tudi lecitin. Pripisujejo mu zdravilno moč pri revmi, gihtu, nalezljivih boleznih, posebno gripi. Pospešuje delovanje telesnih celic, ugodno vpliva na prebavo pri boleznih ožilja (arterioskleroza) ter na povi-। šan krvni pritisk. Umivalnik v najemniški sobi je velika prednost, sai prav ta navidezna malenkost omogoči popolno osamosvojitev od ostalih prostorov. Kljub njegovi pomembni vlogi pa nas večkrat bode v oči. Prav zaradi tega smo prostor opremili tako, da je umivalnik izpopolnjen v umival-no nišo. Pripadajoči del stene smo obložili z lesenim opažem. V enaki širini so tudi tla zaščitena z neobčutljivim kokosovim tekačem. Garderobna omara sicer delno omejuje umivalni kot, za boljšo predelitev od ostalega dogajanja pa poskrbi paravanska Stena. Zanjo smo uporabili dve krili starih polknic in jih s šarnirji gibljivo spojili z omaro in med seboj. Spodnja kolesca omogočajo lažje premikanje polknic in j zapiranje niše. Tudi za odlaganje j in obešanje rekvizitov pa name-’ stitev ogledala nismo segli globoko v žep. Dva navadna stara , predala smo prebarvali, ju do-£ polnili z ogledalom in polico ter | obesili'na steno. Z malo denarja ■ in nekaj ročnimi spretnostmi smo torej uredili umivalno nišo, Iki kot taka poslej ni noben tujek v naši mali sobi. ^OMOBILIZEM VARČNI j 2' Predstavljati, da se ki e težek ^kiW°8ramov- s hitrostjo tacata ]e d na uro> vendar ga > Čutju a bata> »jub temu te k'j "roči, t ne bi imel 1 Se Peljal; ako se počutili, v alfeti tovarne Za 0,dula^imitorro VgrajUjej° Up’ r^feta n°vost Pravzaprav ^an 5ti . elektronsko 5 kubiŽ lndrični motor dvad° doseže n mmilimetrov. Ko nr' • c®ndra Po?ni^ko hitrost, se nlit^kljuei^ Ce Pa Chitro t ?0 sk'°Pko, torej če na Primer, vkbučnaeh'reV?tl’ se bo’ Štir; bata a cdlndra in pote Lundri‘2 ] bodo delali vsi tvklh^'ja av?^romabati- Vse to račun£evanje ™?tski. Odločitve 'o llna'r>ik. v cd|ndrov) prinaša Pik?otOvili a?^arn* Alfa Romeo k0v „ni0'5 Drivo -e S tako elektro- 1^°riva L«rČevati 24 odstot- l^- Pr'sptna elek- v«ern'Senzorb bde nad M , °brate "lc za zrak, nadzo-*85 takte, pa ^Otn^V Na ? vode ‘n tisesa-mikeme^u dobljenih ^žtir^Procesor daje goriva Fotoamaterje se hladilna tekočina v alfetinem motorju segreje do 70 stopinj celzija, se dva cilindra izključita iz pogona. Če pa je potrebna polna moč motorja, pritisnemo na sklopko za dodajanje plina in vključeni so vsi štirje cilindri oziroma bati. Sicer pa so v Alfa Romeu izdelali tudi šestcilindrični motor, ki ima dve skupini po tri cilindre. Osebni avto bodo premikali trije bati, ostali trije pa se bodo vključevali po potrebi. VSAKO GOSPODINJSTVO BI JO MORALO IMETI Omarica pozdrav starih Rimlja- podoben —...... ... ■ drevesni | Romuniji in odmerja potrebne količine, potem upravlja z elektronsko naravnanim vžigom itd. Morda še tole: sprva, ko začne motor delovati, so v ,,pogonu” vsi. štirje cilindri oziroma bati. Cim se temperatura hladilnega sredstva dvigne na 70 stopinj, se dva cilindra izključita in njuna bata delujeta v praznem hodu. Vse je tako naravnano, da delujejo 1 in 4 ali 2 in 3. Po vsakih 200 obratih prevzame težo (torej poganja ps motorja) drug par cilindrov oziroma batov. Vsi štirje pa se vključijo (kot že zapisano), če pritisnemo na sklopko za plin (prehitevanje, vožnja navkreber) ali pa če se število obratov zniža na 680 v minuti. VOUlvv o_ , moralo imeti omarico' prve pomoči. Najboljša je lesena omarica, ki se da zakleniti. V njej naj bodo stalno najnujnejša zdravila, obvezila (zavoji) in drugo, kar naj bo varno shranjeno pred majhnimi Govoreča kamera govn'IS1'3 v Osaki na Japonskem kamera ul »ha Poi ® kamero! Novi model AF ajen0 (A. £ain'h elektronskih nap-kaJ naPravo, ki ustvarja sin-’ kot: Vi ^a. pove f°tografu nekaj t1* spr ”0 kadar amater vneto Kadar sv i C’ V aParatu Pa nima vetlobne celice zmerijo pre- malo svetlobe, kamera ukaže: Pretemno, uporabi fleš! Ce pa snemalec slabo nastavi ostrino, glas iz kamere veli: Preveri razdaljo! Če je čvekava kamera fotografu odveč, ji lahko odvzame glas in jo uporablja kot navadno elektronsko kamero. Nov Minoltin aparat zaenkrat govori v angleščini, nemščini, francoščini in japonščini. otroki. Za poškodbe imamo v omarici: —- ovoj vHe, — sterilno gazo, — nekaj zavojev različnih širin, —■ levkoplast, — stekleničko s 100 grami čistega alkohola, — škarje, — trikotno ruto, — nekaj varnostnih sponk, — termometer. Za nego zvina je treba imeti nekaj borovih tablet za obkladke, proti visoki temperaturi pa tablete (acisal, aminopirin itd), dalje: stekleničko sirupa za izkašljavanje, stekleničko kapljic proti nahodu, mazilo proti ugrizom žuželk in za lažje opekline. Tudi škatlica kamilic ni odveč, ker se lahko uporabljajo kot čaj za notranjo uporabo, pa tudi za zunanjo uporabo (za izpiranje oči, ustne in nosne votline itd). Če v omarici česa manjka, je treba to takoj nadomestiti. Omarica prve pomoči ne sme biti shramba za preostanke zdravil po katerikoli bolezni. oblačilo REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: Gaspari, oktober, svarilo, pano, AN, or, kiti, delirij, ala, Ava, R, trn, species, ter. sto, vrnitev, Omar, Ra. IZ DŽOUZUOVOGA DNEVNIKA MOJE SONČNE POČITNICE „Srečne počitnice.” Dobro se imej čez poletje!” ,,Hvala! Srečno! „Tebi tudi!” Taki in podobni klici so se slišali v razredu, preden smo zapustili šolsko poslopje in krenili napoti razburljivim počitniškim pustolovščinam. šola, velika bela stavba, je žalostna zrla za nami in kot da bi govorila, se je iz daljave slišal njen prijeten glas: ..Srečno, otroci!” Tudi jaz sem se zelo veselila počitnic. Kar žarela sem od sreče, ko sem se spomnila, koliko lepih doživetij me še čaka. Poletje sem večinoma preživela doma, čeprav sem bila nekaj dni v Tuheljskih toplicah, dan v Zagrebu in poldrugi teden pri starih starših v Dolgi vasi. Z otroki našega okoliša sem preživela ničkoliko prijetnih ur. Žoge, loparje, kolesa in kotalke smo nenehno uporabljali. Ko smo se utrudili od poskakovanja, smo ob hladni pijači posedali pod bujno krošnjo sosedove smreke, ki nam je nudila prijetno zavetje pred pekočim soncem. Toda nagajivi žarki so nas vselej našli tudi tam. Ko sem bila doma, sem pomagala staršem pri raznih opravilih, pa tudi brala sem veliko. Prebirala sem zanimive povesti in romane pa tudi kakšen zabavnik ali revija se mi je znašla v rokah. Počitnice so švigale mimo kot blisk iz vedrega neba in neza-vedajoč se je prišel stric September in v svoji malhi prinesel s sabo začetek pouka in nove skrbi za šolarje. Ko se vprašam. Kako sem preživela letošnje počitnice, lahko odgovorim, da so bile lepe, tople, razburljive, vesele, razigrane . . . toda malce prekratke. Jutka Kiraly, 7. e OS Drago Lugarič Lendzva KO SEM BIL ŠE MAJHEN.. . in mi je bilo štiri ali et let, se mi je pripetil nenavaden dogodek. Z mamo sem bil na polju. Poslala me je domov po kramp. Pripeljal sem se do prve hiše. Sredi poti pa je stala krava. Tako sem seje ustrašil, da bi mi skoraj ušlo v hlače. Naglo sem se obrnil in odhitel nazaj na polje. Toda krava me je opazila in se pognala za mano. Pot je bila najprej ravna, nenadoma pa se je pojavil ovinek pred menoj."Sedaj nisem vedel, kaj naj storim, a sem ovinek le nekako zvozil. Krava me zdaj nhveč videla in se je ustavila. Jaz pa sem še vedno dirjal. Pripeljal sem se do mame, ki me je čudno pogledala in me vprašala: ,,Kaj pa se je zgodilo, da si tako bled?” Molčal sem. Ona pa je vpraševala naprej: ,,Kje pa imaš kramp?” Tudi na to vprašanje ni dobila odgovora. Sele zvečer sem povedal, kaj se mi je zgodilo. Vsi so se pričeli smejati, meni pa je bilo žal, da sem jim izdal skrivnost. IGOR BAKAN 6 raz OS BELTINCI MOJE POČITNICE Počitnice so hitro minile. Igrala sem se, malo učila in pomagala staršem pri delu. Nekega dne sta prišli k nam sestrični. Povabili sta me k njim na počitnice. Tako smo se odpeljali v Gederovce. Ko smo prišle v vas, sem zagledala novo trgovino. Teti sva se z Alenko ponudili, če je tre- IZBRANA RISBA: ,,Pouk se je spet začel” — Narisala Darja Horvat, 7 a razr. IŠ Stročja vas. POLETNI DAN Dobili smo nalogo, da napišemo spis o najlepšem ali najzaninuveJ med počitnicami. .. ||jc0 Zgodilo se je takole: Zvečer je mama rekla, da se bom šla s PrlJa jutri kopat. Zjutraj sem se kmalu zbudila. Simona sem, čeprav je spal, potegnila s postelje. Kmalu nato je še vstala mama. Umila se priravila ter pohitela na avtobusno postajo. Kot bi trenil, sem bila ravcih. V kopališču jih je kar mrgolelo. V hipu sem se slekla in že56 vodi. Od začetka je bila tako mrzla, da sem dobila kurjo polt.Ven trajalo dolgo, le nekaj minut. V vodi sem se mtro sprostila in dosu P sem Toda bila sem hitro unehana, kajti manjkala mi je kondicija. A našla prijateljico, sem pozabila na utrujenost. Cas je mineval razigranosti, kot bi trenil. Nekajkrat sva šli na sladoled. Tudi vro^^ nisva izpustili. Vendar je bila prevroča, kajti sonce je pripekalo, Q bilo nad samimi Moravci. Tisti dan me je sonce zelo opeklo..ros je bile hude. Skoraj vso noč sem se obračala na postelji, zakaj ' hrbet. Popila sem precej ,,moravske vode”, kot je rekla Tudi potopila me je nemalokrat. Vendar ji nisem hotela ostati ao ‘ ona je je precej popila. Melita Laci,8’r .Z Dobr°v' PRVI DAN ŠOLE • J Ko smo šli opoldne v šolo, smo bili veseli. Na dvorišču svoje sošolce. Potem je pozvonilo in šli smo v razrede. 'csm ko je tovarišica vstopila. Rekla je: Kdo pa je zdrobil šipo na ° Učenci smo rekli: Mi nismo. ,,Kdo jo je, ne vemo.” vedeli. Šipo so razbili dopoldne. Tako se je začel prvi dan-šipa na omari nam gaje malo pokvarila. NEZAŽELJEN OBISK Bila je sobota, zato sem imela veliko dela. Že velikokrat sem doma, a me ni bilo strah. Pohitela sem z delom. Najprej se pospravljanja po sobah, potem pa še v kuhinji. . ... da seje Nenadoma zunaj nastane ropot. V prvem hipu sem pomis ’ tepuha, vrnila mama, vendar to ni bila ona. Na hodniku sem zagleda ap ^^1 ki sem ga videla že v sosednji vasi. Oče je o njem pripovedoval, po vasi. K nam ga še ni bilo. Le kaj ga je prineslo! I ker n> Bilo me je strah, ko je vstopil v kuhinjo. Nekaj je ^23 ysa presti3' govoriti. Iz njegovih kretenj sem spoznala, da bi rad pijačo. pij^e' šena sem mu s tresočim glasom skušala dopovedati, da m se je{e Prišlo mi je na misel, da rad krade. Mraz me je spreletel. K° <-rcendje napotil proti vratom. ,,Odidi in se ne vračaj!” je kričalo v me sein se začelo počasneje utripati. Odšla sem v kuhinjo in sedla, P°. va|a>das£ utrujeno, kakor bi opravljala težko delo. Nestrpno sem pnta ■ jn po-■ času doma doga ,otepuh spe1 v vrne mama. Povedala sem ji, kaj se je v tem času auu tolažila me je, kot že velikokrat prej. Cez nekaj dni je P' vendar me takratna srečo ni bilo doma. .. breZskrM£’ To je bil drobcen utrinek iz minulih počitnic, ki so res bi pa jih je vendar skalil dogodek, o katerem še vedno razmišim • g b SONJASE^NCI Pot čez Titov Veles proti Prilepu je najprej en sam vinograd. Levo so Kavadarci, središče tega vinorodnega okoliša, kjer se otepajo z mislijo, da bi vinograde spremenili v žitna pol-'ja. Saj bi še šlo, pravijo v Makedoniji_____če bi vsi Jugoslovani pomagali popiti letno proizvodnjo vina vsaj tako kot* Slovenci. Potem nič preveč slikovito skalovje, in končno prilepska kotlina, znana po tobaku. Vse bolj ko nas vodi pot na jug, toliko bolj smo prisotni izročilu grške, rimske in stare makedonske kulture. Na poti proti grški meji so ostanki grškega, rimskega in nato bizantinskega mesta Stobi . . . mozaiki, reliefi, ostanki gledališča, bazilik. Pri Bitoli je nekdanje mesto Heraclea, kjer je imel svojo vilo rimski imperator Gaj Julij Cezar, leta 67 po n. š. pa je v tem mestu pred domačini in gosti nastopil kot pevec sam Lucij Domicij Neron, rimski cesar, tisti, o katerem trdijo, da je iz naslade zažgal Rim. Ves dan je pel in publika mu je ves dan morala ploskati, če ne, jo je k temu prisiljevalo oboroženo Neronovo spremstvo s konii in sulicami. Seveda če poje imperator, Potem je treba ploskati. Poliester (2601 m) je bil ovit v oblake. Na zahodnih obronkih nekaj na novo zapadlega snega. Nevihta je tisto popoldne zakrivala enkraten pogled z narodnega parka Galičiča na Ohridsko jezero, Ohrid in Strugo. Pri Ohridu je treba spomniti na daljnjo in usodno povezanost Del doslej odkritega antičnega mesta Stobi pri Titovem Velesu med tem delom Makedonije in panonskim kulturnim prostorom. Če na zemljevidu pogledate položaj Ohrida, boste dejali, da je na koncu sveta. To pa ni res niti danes niti ni bilo v preteklosti. Dobro tisočletje nazaj. V tedanji Velikomoravski državi in pozneje v Pribinovi in Kocljevi kneževini, torej tudi na pomurskih tleh, sta delovala Ciril in Metod, Makedonca iz okolice Soluna. Njuna učenca Kliment in Naum sta uvedla jezik makedonskih Slovanov ne le v cerkev, ampak tudi v književnost. Kliment je organiziral šole, iz katerih je izšlo okoli 3500 učiteljev! Spomin na Klimenta je v ohridski okolici živ še danes. Tudi Naum, ki je prišel v Makedonijo skupaj s Klimentom, si je prizadeval okrepiti kulturo pri Makedoncih. Nad ohridskim 'jezerom je zgradil lep samostan in leta 910 so ga v njem pokopali. Iz daljnje Panonije smo v ta konec naše domovine pripotovali v udobnem mercedesovem avtobusu. Kako neki sta potovala Kliment in Naum najprej do Slovaške in potem spet nazaj? Samo 500 metrov od samostana svetega Nauma je albanska karavla. Na strešni ploščadi stoji vojak, na ohridskem jezeru sp boje, ki zaznamujejo jugoslovansko-albansko mejo, v daljavi je videti Pogredece, albansko mestece, o katerem sem v Ohridu slišal nekoliko pikro anekdoto. Zgradili naj bi tam v Pogredečih - tako trdijo šaljivci - velik dimnik, pod katerim od časa do časa zakurijo in zadi- OSEM DNI PO JUGOSLAVIJI (III) Szombathely mijo, češ, poglejte Jugoslovani, tudi mi imamo tovarno. Meja, meja... Dan prej smo ob Prespanskem jezeru zijali v tisti otok, le dober kilometer od obale, kjer se srečajo naša, grška in albanska meja. Bil je podoben občutek kot pred desetletji, ko smo v Radgoni kot v nekakšno čudo gledali čez mejo v A vstrijo. Avstrija ni za nas Pomurce nobeno čudo več, tako tudi na jugu ne bi bila Albanija, če... Poglej, kako so bledi. Bojijo se, da dobjjo za večerjo jagnjetino, mi pa te pos.astice nismo imeli na jedilniku že vsaj dobro leto Moram priznati, da sem še! na pot z nekoliko strahu, ki se bo zdel marsikomu smešen. Bal sem se namreč, da nam bodo v južnih krajih na veliko stregli z jagnjetino, ki je ne prenesem in bi jo zamenjal za kačo ali kuščarja, s tem imam že nekaj izkušenj. Ko sem ta svoj strah nekje v Beogradu omenil, sem bil deležen smeha, češ. Jagnjetina je danes poslastica, ki je ne ponujajo komurkoli. Mi pa smo imeli penzion, plačan za navadne zemljane. pa pe vec V Vranju so se nekateri pridušali, da jemo zrezke iz oslovskega mesa. Meni se je zdela tista Jed nadvse imenitna. Imenitno pa se mi je v Vranju zdelo tudi to, s kakšno prizadevnostjo so nam stregli v prostoru, ki ni bil ničemur podoben, toda s pripombo: ,,Pridite čez leto, ko bomo imeli nov hotel!” Moramo si priznati, da smo Jugoslovani gurmani in da vemo jedi tudi okusno pripravljati. Pa tudi skopi nismo, manj, čim bolj južno smo. V Tetovu so nam že vnaprej rekli, da je repete čisto nekaj običajnega, domačega, skratka našega. Na mizo smo dobivali najprej kislo vodo knez Miloš, v Makedoniji pelisterko, od belih vin pa vojvodinsko smederevko, ki je še za brizganec prekisla. Za čuda je bilo tako tudi v neposredni bližini vinorodnega okoliša Kavadarci v Makedoniji in potem podobno v Bosni, kjer smo pričakovali, da nam bodo postregli s hercegov- sko žilavko. Radenske pa nismo videli... Danes povezuje ohridski turistični bazen sodobno urejeno letališče v Strugi. Ob Črnem Dimu nas pelje pot po slikoviti dolini proti Debru, makedonskemu mestecu z velikim odstotkom albanskega prebivalstva. Pod Debrom smo spet skoraj na doseg roke v Albaniji. Postanek v Debru in najprej nekakšen občutek tesnobe, ki pa je izginil, ko so nam v neki kavarnici zelo vljudno postregli s kavo. Dvojezični napisi, makedonski in albanski, in neskončni pogovori domačinov, kar čepe, na pločnikih. Dolina reke Radike je primer, kamor še ni posegla civilizacija: trideset kilometrov ob reki le dvoje troje osamelih domovanj. Le gladina reke je nekoliko dvignjena zaradi elektrarne Globo-čica. Mnoge naravne lepote ob naši poti so premalo izkoriščene. Na primer Kruševo, visoko v gorski kotlini, toda na menda prelepo, gozdnato, skoraj dva tisoč metrov visoko planino Buševa, vozi Žičnica le pozimi. Podobno je v Tetovu z žičnico na Popovo šap-ko. Kako premalo vemo izkoristiti to, kar imamo, smo videli nekaj dni kasneje na Drini. Pri jezu hidrocentrale Peručac je gladina zaradi jezu dvignjena za 90 metrov. Petdeset kilometrov vožnje z ladjo od tod do Više-grada je pravi užitek. Pravzaprav bi bil užitek, če ne bi že po nekaj kilometrih vožnje zabredli v kilometer dolg pas odpadkov, pač vsega tistega, kar premorejo odlagališča za smeti. Potem spet čista voda in spet odpadki. Ledava in Ščavnica sta po vsakem neurju še teden dni ru-_menkasti od ilovice... To panonsko blato tudi vpliva na človekov značaj? (Dalje) Na katedn 6 novih slovenistov Na Madžarskem se je med-*em (7. sept.} začelo novo šolsko leto tudi na višjih visokih šolah. Na visoki učiteljski šoli v Sombathelyju je tako že 4. leto začela delovati tudi katedra za slovenski lezik in književnost, katere osnovna naloga je napokan 'Jati porabske Slovence ra bodoče učitelje materinega osnovnih šolah - -nmem- „ oa tu«' »W Porabiu. ^osla^n P1? na matični jj^je Katedro ob rednih ?^ieto^v'^ na potreb® kflr rea n v m seneča Pa ugga J. »a n študij slov®ntaki, W fjo1® ločajo tud« iitn« obvladajOr ® n8njo- p, I® ’«<«. “ "S«”: J -fc* ST-i? P visoki učite'’ , svetu. VESTNIK, 22 STRAN 14 UCCTUIV URADNE KO IHIH OBJAVE Leto XVIII Murska Sobota, dne 22. septembra 1983 št. 27. URADNE OBJAV JE občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota 219. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku iz osebnega dohodka delavcev za zagotavljanje sredstev za intervencije v proizvodnji hrane na območju občine Gornja Radgona. 220. Odlok o organizaciji in načinu ugotavljanja vrednosti stanovanj, stanovanjskih hiš v lasti občanov. 221. Odlok o spremembi odloka o družbenih priznanjih občine Gornja Radgona. 222. Samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti otroškega varstva M. Sobota 223. Statut skupnosti otroškega varstva Murska Sobota 224. Poročilo o izidu glasovanja na referendumu za uvedbo samoprispevka za območje krajevne skupnosti Veržej. 225. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Veržej za naselja Bunčani, Grlava, Krištanci, Šalinci in Veržej 226. Odredba o prekopavanju cest v občini Murska Sobota. 219 220 Na podlagi 3. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Ur. list SRS, štev. 26/83) in 194. členu statuta občine G. Radgona (Uradne objave, št. 41/81) je skupščina občine G. Radgona na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 29. 8. 1983 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku iz osebnega dohodka delavcev za zagotavljanje sredstev za intervencije v proizvodnji hrane na območju občine Gornja Radgona 1. člen Odlok o posebnem občinskem davku iz osebnega dohodka delavcev za'zagotavljanje sredstev za intervencije v proizvodnji na območju občine G. Radgona (Uradne objave, št. 16/82) se spremeni tako, da se glasi: ,,Odlok o prispevku iz osebnega dohodka delavcev za zagotavljanje in usmerjanje sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—-1985 v občini G. Radgona.” 2. člen 1. člen odloka se spremeni.tako, da se glasi: ,,S tem odlokom se predpisuje prispevek iz osebnega dohodka delavcev po stopnji 0,5 % za zagotavljanje in usmerjanje sredstev v proizvodnji hrane na območju občine G. Radgona v obdobju 1982—1985.” 3. člen 4. člen odloka se spremeni tako, da se glasi: ,,Sredstva iz 1. člena tega odloka se zbirajo pri skupnosti za pospeševanje kmetijstva občine G. Radgona, ki jih uporabi v skladu s svojim programom in določili tega odloka.” 4. člen 7. člen odloka se spremeni tako, da se glasi: ,,Osnova za obračunavanje prispevka iz 1. člena tega odloka je osebni dohodek, namenjen za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb, skupnih potreb ter splošnih družbenih potreb. Prispevek iz 1. člena tega odloka se obračunava in plačuje na način, kot je z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) določeno za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti.” 5. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja, uporablja pa se od 1. januarja 1983. Številka: 422-7/82-IS G. Radgona, dne 29. 8. 1983 Predsednik skupščine občine G. Radgona Jože KOLBL Na podlagi 93. člena Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. 1. SRS, št. 3/81) in 206. člena statuta občine Gor. Radgona je na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 29. 9. 1983 skupščina občine Gornja Radgona sprejela ODLOK o organizaciji in načinu ugotavljanja vrednosti stanovanj, stanovanjskih hiš v lasti občanov L člen Vrednost stanovanja in stanovanjskih hiš v lasti občanov, ki jih uporabljajo njihovi lastniki ugotavlja za leto 1983 oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve občine Gornja Radgona. 2. člen Vrednost stanovanj ih stanovanjskih hiš se ugotavlja po stanju 30.6. 1983. 3. člen Vrednost stanovanj, stanovanjskih hiš se ugotavlja na podlagi pravilnika o merilih in načinu za zagotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistem točkovanja (Ur. 1. SRS, št. 25/81). 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin. Štev.: 36-6/83-10 Datum: 29. 8. 1983 Predsednik skupščine občine G. Radgona Jože KOLBL 221 Po 205. členu statuta občine Gornja Radgona je skupščina občine Gornja Radgona na skupnem zasedanju zbora združenega dela, družbenopolitičnega zbora in zbora krajevnih skupnosti dne 29. 8. 1983 sprejela ODLOK o spremembi odloka o družbenih priznanjih občine Gornja Radgona 1. člen V 6. členu se v 2. odstavku spremeni prvi stavek tako, da glasi: O podelitvi spominske plakete, posebnega priznanja in pohvale odloča skupščina občine na predlog njene komisije za odlikovanja in priznanja ali na lastno pobudo. 2. člen Sprememba tega odloka začne veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah. Številka: 17-9/71-01/1 Datum: 29. 8. 1983 Predsednik skupščine občine Gor. Radgona 2. 2.2. Na podlagi 66. člena Zakona o skupnih, osnovah svobodne menjave dela (Ur. list SRS, št. 17/1979) ter 34. in 45. člena Zakona o družbenem varstvu otrok (Ur. list SRS, št. 35/79) sklepajo delavci, drugi delovni ljudje in občani, združeni v Občinsko skupnost otroškega varstva Murska Sobota SAMOUPRAVNI SPORAZUM O USTANOVITVI SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA MURSKA SOBOTA I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem sporazumom delavci in drugi delovni ljudje po svojih temeljnih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnosti, drugi delovni ljudje po svojih samoupravnih organizacijah ter občani po krajevnih skupnostih kot.uporabniki, skupaj z delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, ki opravljajo vzgojnovarstveno dejavnost kot izvajalci, ustanavljajo Skupnost otroškega varstva Murska Sobota (v nadaljnjem besedilu: skupnost). 2. člen S tem sporazumom delavci, drugi delovni ljudje in občani, določajo in opredeljujejo: — cilje združevanja v skupnost in njene naloge, — pravni položaj skupnosti, — dejavnost skupnosti, — programe družbenega varstva otrok, — združevanje v Skupnost otroškega varstva Slovenije, — soustanoviteljstvo Občinske skupnosti socialnega varstva M. Sobota, — sodelovanje z družbenopolitičnimi skupnostmi in organizacijami, — samoupravno organiziranost skupnosti, — skupne organe, — samoupravno delavsko kontrolo in nadzorstvo, — odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito in delovanje skupnosti v izjemnih razmerah, — samoupravno planiranje v skupnosti, — družbenoekonomske odnose v skupnosti in — strokovno službo. II. CILJI ZDRUŽEVANJA V SKUPNOST IN NJENE NALOGE 3. člen Delavci in drugi delovni ljudje ter občani se združujejo v skupnost, da v njej zagotavljajo pogoje in združujejo sredstva za izvajanje pravic v zvezi z varstvom materinstva in socialno varstvo otrok in družine ter za uresničevanje dogovorjenega obsega vzgoje in varstva predšolskih otrok. 4. člen Za dosego ciljev, opredeljenih v 3. členu tega sporazuma, delavci, drugi delovni ljudje in občani v skupnosti zlasti: — usklajujejo elemente za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana, — • usklajujejo predloge programov storitev oziroma posameznih storitev s področja skupnosti, — usklajujejo predloge meril za vrednotenje programov storitev oziroma posameznih storitev, — ugotavljajo obseg sredstev, potrebnih za izvedbo programov storitev oziroma posameznih storitev v posameznih planskih obdobjih in sprejemajo ukrepe za zagotavljanje teh sredstev, — zagotavljajo sredstva za širjenje zmogljivosti vzgojno varstvenih organizacij, — zagotavljajo sredstva za izvajanje pravice do denarnih in materialnih pomoči, — sprejemajo plan občinske skupnosti otroškega varstva, — organizirajo sodelovanje s temeljnimi organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi in družbenopolitičnimi skupnostmi pri uresničevanju nalog družbenega varstva otrok in pri drugih vprašanjih, pomembnih za razvoj družbenega varstva otrok, — se sporazumevajo o drugih zadevah, določenih z zakonom in s samoupravnimi splošnimi akti občinske skupnosti otroškega varstva, — sodelujejo z družbenopolitičnimi organizacijami in s strokovnimi institucijami ter združenji pri reševanju vprašanj pomembnih za družbeno varstvo otrok, — sodelujejo z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, zlasti s skupnostmi na področju socialnega varstva, zdravstvenega varstva ter vzgoje in izobraževanja in se z njimi sporazumevajo o načrtovanju in izvajanju skupnih nalog ter o zagotavljanju potrebnih sredstev, — se sporazumevajo o skupnih nalogah, ki jih uresničujejo v Skupnosti otroškega varstva Slovenije in o združevanju sredstev za te namene. III. PRAVNI POLOŽAJ SKUPNOSTI 5. člen Skupnost je pravna oseba s pravicami in obveznostmi, ki jih ima na podlagi Ustave, Zakona, tega Samoupravnega sporazuma, Statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov. 6. t\en _ ___ Ime skupnosti je: SKUPNOST OTROŠKEGA V ARSTV A MURSKA SOBOTA. Sedež skupnosti je v MURSKI SOBOTI, Titova 24. 7. člen V pravnem prometu z drugimi nastopa skupnost samostojno in brez omejitve. Za svoje obveznosti v pravnem prometu z drugimi odgovarja skupnost z vsemi sredstvi s katerimi razpolaga. 8. člen Skupnost zastopa in predstavlja predsednik skupščine skupnosti z omejitvijo, da sklepa pogodbe po sklepu skupščine skupnosti. V odsotnosti predsednika zastopa in predstavlja skupnost namestnik predsednika z enakimi pooblastili. Za skupnost podpisuje predsednik skupščine oziroma njegov namestnik ali pooblaščeni delavec strokovne službe. 9. člen Podrobnejša določila o pravnem položaju skupnosti, organizaciji dela in poslovanja ter drugih pomembnejših zadevah vsebuje Statut skupnosti. IV. DEJAVNOST SKUPNOSTI 10. člen Dejavnost skupnosti je družbeno varstvo otrok, ki zajema dejavnost in ukrepe s katerimi se zagotavljajo pogoji za varstvo materinstva, za razvoj, vzgojo in socialno varnost otrok, vzgojo in varstvo predšolskih otrok ter določajo delovni in razvojni programi varstva matere, otroka in družine, obseg pravic in načini njihovega uresničevanja ter uresničujejo drugi skupni interesi na področju družbenega varstva otrok. 11. člen' Dejavnost skupnosti je posebnega družbenega pomena. V. PROGRAMI DRUŽBENEGA VARSTVA OTROK 12. člen Delavci, drugi delovni ljudje in občani zagotavljajo v skupnosti programe družbenega varstva otrok, ki se izvajajo po načelih svobodne menjave dela in po načelih solidarnosti in vzajemnosti. 13. člen Delavci, drugi delovni ljudje in občani združeni v skupnost se o programih družbenega varstva otrok, ki se izvajajo po načelih svobodne menjave dela, dogovarjajo v skupščini skupnosti. Delavci, drugi delovni ljudje in občani določajo obseg in kvaliteto programov družbenega varstva otrok s samoupravnim sporazumom o temeljih plana in drugimi planskimi akti skupnosti. 14. člen Programi družbenega varstva otrok, ki se izvajajo po načelih solidarnosti in vzajemnosti so: — priprava otrok na vstop v osnovno šolo v letu pred vstopom v osnovno šolo, — vzgoja in varstvo otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju in — solidarno zagotavljanje minimalnega obsega denarnih in materialnih pomoči. V I. ZDRUŽEVANJE V SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA SLOVENIJE 15. člen Delavci, drugi delovni ljudje in občani se preko skupnosti povezujejo v Skupnost otroškega varstva Slovenije, da v njej po načelih solidarnosti in vzajemnosti zagotavljajo pogoje in združujejo sredstva za izvajanje programov skupnega pomena družbenega varstva otrok v SR Sloveniji. 16. člen Skupnost ima v zboru uporabnikov in zboru izvajalcev Skupnosti otroškega varstva Slovenije po eno delegatsko mesto. Način delegiranja delegatov in njihove naloge ureja Statut skupnosti. VIL SOUSTANOVITELJSTVO OBČINSKE SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA 17. člen Skupnost je skupaj z Občinsko skupnostjo socialnega skrbstva Murska Sobota, s Skupnostjo pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji — enota M. Sobota, z Občinsko skupnostjo za zaposlovanje M. Sobota in Samoupravno stanovanjsko skupnostjo M. Sobota, soustanoviteljica Občinske skupnosti socialnega varstva M. Sobota. 18. člen V Občinski skupnosti socialnega varstva M. Sobota delavci, drugi delovni ljudje in občani, združeni v skupnost, oblikujejo, usklajujejo in spremljajo celovito politiko socialnega varstva, usklajujejo svoje programe dela s programi dela ostalih področij socialnega varstva, socialno-var- stvene elemente za samoupravne sporazume o temeljih plana, osnove in merila za posamezne socialno-varstvene pravice, usklajujejo in oblikujejo osnove in merila za uresničevanje solidarnosti in vzajemnosti in si zagotavljajo enakopravno odločanje z zbori Skupščine občine M. Sobota. 19. člen V skupščini občinske skupnosti socialnega varstva ima skupnost 6 delegatskih mest. Način delegiranja delegatov in njihove naloge ureja Statut skupnosti. VIII. SODELOVANJE Z DRUŽBENOPOLITIČNIMI SKUPNOSTMI IN ORGANIZACIJAMI 20. člen Skupnost sodeluje s Skupščino občine M. Sobota preko Občinske skupnosti socialnega varstva M. Sobota, ko le-ta enakopravno odloča z zbori skupščine občine. Skupnost sodeluje tudi z družbenopolitičnimi organizacijami v občini M. Sobota, ko le-te obravnavajo zadeve s področja družbenega varstva otrok. 21. člen Sodelovanje iz 20. člena tega sporazuma vključuje zlasti: — izmenjavo mnenj in stališč, — sodelovanje predstavnikov Skupščine občine M. Sobota in družbenopolitičnih organizacij na sejah skupščin^ skupnosti in njenih organov ter sodelovanje delegatov skupnosti na sejah organov in teles skupščine občine M. Sobota in družbenopolitičnih organizacij, — izmenjavo informacijskih, dokumentacijskih in drugih gradiv, — organiziranje javnih razprav pri uresničevanju politike družbenega varstva otrok. < SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST SKUPNOSTI 1. Skupščina skupnosti: 22. člen Skupnost upravlja skupščina skupnosti (v nadaljnjem besedilu: skupščina). Skupščino sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. 23. člen Delegate v zbor uporabnikov delegirajo delegacije uporabnikov, delegate v zbor izvajalcev pa delegirajo delegacije temeljnih organizacij združenega dela, ki opravljajo vzgojo in varstvo otrok kot glavno dejavnost ter delegacije družbenih organizacij in društev, če s svojo dejavnostjo sodelujejo pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok v okviru sprejetih vzgojnovarstvenih programov. Število delegatskih mest za zbor uporabnikov in zbor izvajalcev se določi v Statutu skupnosti. 24. člen V skupščini delegati: — sprejemajo plan skupnosti, — oblikujejo politiko na področju družbenega varstva otrok, — sestavljajo in predlagajo članom skupnosti program dela in razvoja in — sklepajo o drugih zadevah, ki so določene v zakonih in Statutu skupnosti. 25. člen Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev izvolita izmed delegatov vsak svojega predsednika in njegovega namestnika, oba zbora pa predsednika skupščine in njegovega namestnika. Mandatna doba predsednika skupščine, namestnika predsednika, predsednikov zborov in njunih namestnikov se določi v Statutu skupnosti. 26. člen Predsednik skupščine predstavlja skupnost v stikih z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi skupnostmi in organizacijami ter drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ter opravlja druge naloge, ki so določene v Statutu skupnosti. 27. člen Predsednik skupščine, predsednika obeh zborov: in predsedniki skupnih organov skupščine sestavljajo predsedstvo skupščine. . Naloge predsedstva skupščine ureja statut skupnosti. 2. Način in postopek sporazumevanja v skupnosti: 28. člen Skupščina sprejema odločitve na sejah svojih zborov. Delegati v skupščini odločajo: — po predhodnem izjavljanju delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov, — na skupni seji obeh zborov, — enakopravno v obeh zborih in — samostojno v posameznem zboru. 29. člen Po predhodnem izjavljanju delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov odločajo delegati o planskih dokumentih skupnosti in njihovih spremembah in dopolnitvah. 30. člen Na skupni seji obeh zborov delegati zlasti: — oblikujejo politiko na področju družbenega varstva otrok v občini Murska Sobota, — sprejemajo samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti, stopnjah za financiranje programov skupnosti, — volijo predsednika skupščine in njegovega namestnika ter člane skupnih organov, — volijo delegate za skupščino Občinske skupnosti socialnega varstva Murska Sobota, — odločajo o organiziranosti, nalogah in odgovornostih skupnosti na področju ljudske obrambe in.družbene samozaščite, — dajejo soglasje k določbam statuta delovne skupnosti strokovne službe, ki se nanašajo na uresničevanje nalog, zaradi katerih je bila strokovna služba ustanovljena, — dajejo soglasje k programu del in nalog strokovne službe ter k razvidu del in nalog, — dajejo priznanje organizacijam združenega dela oziroma posameznikom za dosežke na področju družbenega varstva otrok, — odločajo o drugih zadevah, za katere je pristojna skupščina skupnosti po zakonu in drugih splošnih predpisih ter samoupravnih aktih. 31. člen Enakopravno in ločeno v obeh zborih delegati zlasti: — sodelujejo pri sprejemanju dogovora o temeljih plana, — oblikujejo elemente za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti, — določajo predlog samoupravnega . sporazuma o temeljih plana skupnosti, — sprejemajo plan skupnosti, — določajo standarde in normative za opravljanje vzgojnovar-stvenega dela, — oblikujejo merila za izvajanje svobodne menjave dela pri izvajanju vzgojnovarstvenih programov in posameznih vzgojnih storitev, — oblikujejo merila za solidarnostno izvajanje zagotovljenega dela programa vzgoje predšolskih otrok, — odločajo o solidarnostnem zagotavljanju minimalnega obsega denarnih pomoči, — odločajo o drugih zadevah. 32. člen V zboru uporabnikov delegati: — volijo predsednika zbora in njegovega namestnika in — odločajo o drugih zadevah, določenih s statutom skupnosti. 33. člen V zboru izvajalcev delegati: — volijo predsednika zbora in njegovega namestnika in — odločajo o drugih zadevah, določenih s statutom skupnosti. X. SKUPNI ORGANI 34. člen Skupščina ima skupne organe uporabnikov in izvajalcev, ki skrbijo za izvrševanje njenih odločitev in za pripravo predlogov iz njene pristojnosti. Člani skupnih organov so lahko samo delegati, ki so člani delegacij uporabnikov in i/vajalcev za skupščino. Število skupnih organov, njihovo področje in sestavo določa statut skupnosti. 35. člen Skupščina oblikuje kot metodo dela predsedstvo skupščine. Predsedstvo sestavljajo: predsednik skupščine in njegov namestnik, predsednik zborov in njena namestnika in predsednik stalnih skupnih organov skupščine. Predsedstvo skupščine ima predsednika, ki ga izvoli skupščina izmed članov predsedstva. Mandat predsednika traja 2 leti. Pristojnosti predsedstva so podrobno opredeljene v Statutu skupnosti. XI. SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA IN NADZORSTVO 36. člen Delavci, drugi delovni ljudje in občani nadzorujejo delo skupnosti preko svojih delegatov v skupščini in njenih organov. 37. člen Skupnost ima odbor samoupravne delavske kontrole. Odbor samoupravne delavske kontrole nadzoruje zlasti: — izvajanje sprejete politike, — uveljavljanje pravic in obveznosti delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov,»združenih v skupnostih, — izvajanje samoupravnih aktov skupnosti, — izvajanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, katerih udeleženka je skupnost, — delovanje organov skupnosti, — izvajanje odločitev skupščine in njenih organov, — uporabo in razpolaganje s sredstvi skupnosti, — obveščanje delegatov o vprašanjih, ki so pomembna za njihovo odločanje. 38. »en G\ani odbora ne morejo biti bkrati delegati v skupščini. Člane odbora volijo in odpokličejo preko skupščine delegacije uporabnikov in izvajalcev, ki so člani skupnosti, 39. člen Pravice, dolžnosti in odgovornosti odbora podrobneje urejata statut skupnosti in poseben pravilnik. 40. člen Nadzorstvo nad zakonitostjo poslovanja in dela v skupnosti opravlja za družbeno' varstvo otrok pristojni upravni organ v občini Murska Sobota. XII. ODBOR ZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO IN DELOVANJE SKUPNOSTI V IZJEMNIH RAZMERAH 41. člen Skupnost ima odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Podrobnejša določila o sestavi in pristojnostih odbora vsebuje statut skupnosti. 42. člen V primeru, da bi nastopile izjemne razmere (izredne razmere, neposredna vojna nevarnost, vojna) mora skupnost prilagoditi svoje delo načrtom za delo v teh razmerah in ukreniti vse potrebno za nemoteno delo ter odstranjevanje posledic takega stanja. 43. člen Skupnost se za usklajeno in učinkovito načrtovanje dela v izjemnih razmerah povezuje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, družbenimi in družbenopolitičnimi organizacijami in krajevnimi skupnostmi. 44. člen Skupnost mora v svojih planskih aktih zagotoviti sredstva, potrebna za delo v izjemnih razmerah. ' XIII. SAMOUPRAVNO PLANIRANJE V SKUPNOSTI 45. člen Delavci, drugi delovni ljudje in občani, ki so združeni v skupnosti, morajo planirati razvoj družbenega varstva otrok, pri tem pa poleg ugotovljenih tekočih in razvojnih potreb upoštevati tudi potrebe, ki izhajajo iz planiranih usmeritev družbenoekonomskega razvoja občine in republike. 46. člen Planiranje se izvaja: — z določanjem elementov za sklenitev samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti in njegovim sprejemanjem, — s sprejemanjem plana skupnosti, — s sprejemanjem dolgoročnega plana razvoja družbenega varstva otrok v občini. 47. člen Planiranje se v skupnosti prične s sklepom o pripravi planov, ki ga sprejme skupščina in poteka'po postopku in na način, ki ga določa Statut skupnosti. XIV. DRUŽBENOEKONOMSKI ODNOSI V SKUPNOSTI 48. člen Delavci, drugi delovni ljudje in občani združujejo sredstva za izvajanje nalog družbenega varstva otrok, ki se izvajajo v skupnosti, na podlagi svobodne menjave dela. , Sredstva iz prvega odstavka tega člena, razporejajo in usmerjajo delavci, drugi delovni ljudje in občahi na podlagi določb samoupravnega sporazuma o temeljih plana in drugih planskih dokumentov skupnosti. XV. DRUGA SAMOUPRAVNA RAZMERJA 49. člen V okviru skupnosti lahko uporabniki in izvajalci ustanovijo enoto skupnosti otroškega varstva. Statut skupnosti določa pogoje pod katerimi se uporabniki in izvajalci lahko organizirajo v enoto skupnosti ter načela za njihovo samoupravno organiziranost. 50. člen S statutom skupnosti se podrobneje določijo zadeve o katerih enakopravno z zborom skupščine skupnosti odloča skupščina samoupravne interesne skupnosti za prosveto in kulturo madžarske narodnosti. 51. člen Za reševanje sporov, ki nastanejo v družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosih v skupnosti, je pristojno sodišče združenega dela za področje otroškega varstva v SR Sloveniji v mejah svoje stvarne pristojnosti. X.W STROKOVNA SVAJZB/K SKXJPTSSOST1 52. Sen Za opravljanje strokovnih, administrativnih, finančnih in drugih nalog za nemoteno poslovanje ustanovi skupnost skupaj z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi občine delovno skupnost strokovne službe. Skupščina skupnosti daje soglasje k določbam statuta strokovne službe, ki se nanašajo na uresničevanje nalog, zaradi katerih je bila strokovna služba ustanovljena, k programu dela, ter k razvidu del in nalog, ki jih opravlja delovna skupnost. 53. člen , Pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev v delovni skupnosti strokovne službe ureja samoupravni sporazum, ki ga sklenejo delavci delovne skupnosti s skupnostjo in ostalimi ustanoviteljicami strokovne službe. .54 . člen Delavci delovne skupnosti strokovne službe pridobivajo dohodek iz celotnega prihodka, ki ga delovna skupnost ustvari s svobodno menjavo dela. Pridobivanje prihodka ureja samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela med delovno skupnostjo strokovne službe in skupnostjo-ter drugimi ustanoviteljicami strokovne službe, na osnovi opravljenih storitev, v skladu s sprejetim programom dela. XVII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 55. člen Ta sporazum začne veljati, ko skupščina s sklepom ugotovi, da ga je sprejela večina udeležencev iz vrst uporabnikov in večina udeležencev iz vrst izvajalcev in ko da k njemu svoje soglasje Skupščina občine Murska Sobota. 56. člen Z dnem, ko začne veljati ta sporazum, preneha veljati samoupravni sporazum o ustanovitvi Občinske skupnosti otroškega varstva z dne 26. 12. 1974. 57. člen Ta sporazum se objavi v Uradnih objavah pomurskih občin. Številka: 17/1981-2 Datum: 11.6. 1981. Na podlagi 55. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Skupnosti otroškega varstva Murska Sobota je skupščina Skupnosti otroškega varstva Murska Sobota na zasedanju dne 23. 12. 1981 sprejela UGOTOVITVENI SKLEP L Skupščina Skupnosti otroškega varstva Murska Sobota ugotavlja, da je samoupravni sporazum o ustanovitvi Skupnosti otroškega varstva Murska Sobota sklenjen. II. Na podlagi podpisanih OBVESTIL O SPREJETEM SKLEPU je samoupravni sporazum o ustanovitvi Skupnosti otroškega varstva Murska Sobota podpisalo od 198 udeležencev 140 udeležencev ali 71 %. Soglasje k sporazumu je dala Skupščina občine Murska Sobota, dne 25. 9. 1981. 111. Sklepi o sklenitvi samoupravnega sporazuma o ugotovitvi Skupnosti otroškega varstva Murska Sobota se hraniji in so na vpogled vsem udeležencem na Skupni službi SIS občine Murska Sobota. . IV. Samoupravni sporazum o ustanovitvi Skupnosti otroškega varstva Murska Sobota se objavi v Uradnih objavah pomurskih občin. Številka: 17/1981-2 Datum: 23. december 1981 Predsednik skupščine Skupnosti otroškega varstva Murska Sobota: greta Škerget Greta Škerget, 1. r. Na podlagi 3. odstavka 39. člena Zakona o socialnem skrbstvu (Ur. list SRS, št. 35/79) in 167. člen Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave pomurskih občin št. 12/80) je Skupščina občine Murska Sobota na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 25. septembra 1981 sprejela SKLEP o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi skupnosti otroškega varstva Murska Sobota. Daje se soglasje k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi skupnosti otroškega varstva Murska Sobota. Štev.: 025-6/81-2 M. Sobota, dne 25. septembra 1981 Predsednik Skupščine občine M. Sobota Karel Saukič 223 Na podlagi 8., 42., 44., 45,, 46. in 62. člena Zakona o družbenem varstvu otrok (Ur. list SRS, št. 36/79) ter 30. člena Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Skupnosti otroškega varstva Murska Sobota, sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev na svoji seji dne 30/6—1982 sprejela STATUT SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA MURSKA SOBOTA 1. TEMELJNE DOLOČBE l.člen Skupnost otroškega varstva Murska Sobota (v nadaljnjem besedilu: skupnost) je ustanovljena s Samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti otroškega varstva kot samoupravna interesna skupnost, v kateri delavci, drugi delovni ljudje in občani po načelih solidarnosti in vzajemnosti zagotavljajo in združujejo sredstva za izvajanje pravic v zvezi z varstvom materinstva in socialno varnostjo otrok ter za uresničevanje dogovorjenega obsega vzgoje in varstva predšolskih otrok. 2. člen Upoštevaje poseben družbeni pomen dejavnosti družbenega varstva otrok, se s tem statutom določa in opredeljuje: — statut skupnosti, — samoupravna organiziranost s pravicami, dolžnostmi in odgovornostmi organov skupnosti, < — ljudska obramba in družbena samozaščita, — samoupravna delavska kontrola in nadzor, — - postopki, samoupravnega planiranja, — položaj strokovne službe, — uveljavljanje pravice do denarnih in materialnih pomoči, — javnost dela in — postopek sprejemanja statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov, II. STATUSNE DOLOČBE 3. člen Skupnost je pravna oseba ž imenom: SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA MURSKA SOBOTA. 4. člen Sedež skupnosti jev Murski Soboti, Titova 24. 5. člen Skupnost ima štampiljko okrogle oblike s premerom 3 cm, na katerega zunanjem robu je izpisano ime skupnosti. 6. člen Skupnost zastopa in predstavlja predsednik skupščine skupnosti, z omejitvijo, da sklepa pogodbe po sklepu skupščine skupnosti. V odsotno-sti predsednika zastopa in predstavlja skupnost namestnik predsednika z enakimi pooblastili. Za skupnost podpisuje predsednik skupščine oz. njegov namestnik ali pooblaščeni delavec strokovne službe. , 7. člen V pravnem prometu z drugimi nastopa skupnost samostojno in brez omejitve. Za svoje obveznosti v pravnem prometu z drugimi odgovarja skupnost z vsemi sredstvi s katerimi razpolaga. III. DEJAVNOST SKUPNOSTI 8. člen Dejavnost skupnosti je družbeno varstvo otrok, ki zajema dejavnost in ukrepe s katerimi se zagotavljajo pogoji za varstvo materinstva, za razvoj, vzgojo in socialno varnost otrok, vzgojo in varstvo predšolskih otrok ter določajo delovni in razvojni programi varstva matere, otroka in družine, obseg pravic in način njihovega uresničevanja ter uresničujejo drugi skupni interesi na področju družbenega varstva otrok. Dejavnost skupnosti je posebnega družbenega pomena. 9. člen Delavci, drugi delovni ljudje ter občani združeni v skupnosti uresničujejo skupne in splošne družbene interese ter opravljajo naloge določene v zakonu in samoupravnih sporazumi}) s tem, da predvsem: — sodelujejo pri oblikovanju usmeritev družbenoekonomskega razvoja in poHtike v občini ter usklajujejo svoje razvojne načrte na področju družbenega varstva otrok, — določajo temeljne usmeritve razvoja družbenega varstva otrok, ki ga zagotavljajo s svobodno menjavo dela v skupnosti ter preko nje v Skupnosti otroškega varstva Slovenije, — določajo osnove in merila za oblikovanje sredstev ter obseg nc trebnih sredstev za izpolnjevanje obveznosti v svobodni menjavi dela, — določajo postopke za uveljavljanje pravic do denarnih in materialnih pomoči s tem, da sredstva za denarne pomoči postopoma preusmerjajo v subvencioniranje cene varstva in prehrane otrok — organizirajo in pospešujejo razvoj dnevnega varstva in vzgoje predšolskih otrok, družbene prehrane in telesne kulture otrok ter omogočajo, da so te oblike dostopne vsem otrokom in s tem omogočajo zaposlenim staršem čim bolj produktivno delo, — uvajajo in razvijajo dogovorjene vzgojne programe za čim več otrok in s tem prispevajo k izenačevanju razvojnih možnosti vseh otrok in k zmanjševanju socialnih razlik, — zagotavljajo pogoje za vzgojo otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, — zagotavljajo pogoje za vzgojo otrok na dvojezičnem območju, — sodelujejo s krajevnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela ter s strokovnimi institucijami pri uresničevanju nalog družbenega varstva otrok, — usklajujejo in povečujejo prizadevanja za razvoj otroškega varstva, vseh družbenih dejavnikov, ki v občini izvajajo naloge družbenega varstva otrok. IV. ZDRUŽEVANJE V SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA SLOVENIJE 10. člen Delavci, drugi delovni ljudje in občani se preko skupnosti povezujejo v Skupnost otroškega varstva Slovenije, da v njej po načelih solidarnosti in vzajemnosti zagotavljajo pogoje in združujejo sredstva za izvajanje programov skupnega pomena družbenega varstva otrok v SR Sloveniji. 11. člen Skupnost ima v zboru uporabnikov in zboru izvajalcev Skupnosti otroškega varstva Slovenije po eno delegatsko mesto. Delegata v zbor uporabnikov in zbor izvajalcev Skupnosti otroškega varstva Slovenije delegira zbor uporabnikov oz. zbor izvajalcev skupnosti. 12. člen Naloge delegata v zboru skupščine skupnosti otroškega varstva Slovenije, so, da odloča v skladu s temeljnimi stališči zbora skupnosti, ki ga je delegiral, kakor tudi v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi potrebami in interesi. Pri opredeljevanju in glasovanju so delegati samostojni. V. SOUSTANOVITELJSTVO OBČINSKE SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA 13. člen Skupnost je skupaj z Občinsko skupnostjo socialnega skrbstva, s Skupnostjo pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji — enota, M. Sobota, z Občinsko skupnostjo za zaposlovanje M. Sobota, Samoupravno stanovanjsko skupnostjo M. Sobota in Skupnostjo starostnega zavarovanja kmetov, soustanoviteljica Občinske skupnosti socialnega varstva M. Sobota. 14. člen V občinski skupnosti socialnega varstva M. Sobota delavci, drugi delovni ljudje in občani, združeni v skupnosti, oblikujejo, usklajujejo in spremljajo celovito politiko socialnega varstva, usklajujejo svoje programe dela s programi dela ostalih področij socialnega varstva, socialno-var-stvene elemente za samoupravne sporazume o temeljih plana, osnove in merila za posamezne socialno-varstvene pravice, usklajujejo in oblikujejo osnove in merila za uresničevanje solidarnosti in vzajemnosti in si zagotavljajo enakopravno odločanje z zbori Skupščine občine Murska Sobota. 15. člen V skupščini občinske skupnosti socialnega varstva ima skupnost 6 delegatskih mest. Delegate v skupščino občinske skupnosti socialnega varstva delegirajo zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupnosti in sicer vsak po 3 delegate. t . VI. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST SKUPNOSTI 16. člen Skupnost je organizirana tako, da delo v organih upravljanja zagotavlja kar najbolj neposredno sodelovanje delavcev in drugih delovnih ljudi ter občanov kot uporabnikov in izvajalcev družbenega varstva otrok pri uresničevanju pravic do samoupravnega odločanja v skupnosti in pri opravljanju drugih zadev, ki so skupnega pomena. 17. člen Delavci in drugi delovni ljudje ter občani, uresničujejo naloge skupnosti preko skupščine in njenih organov ter odbora za samoupravni nadzor. 1. SkupStina skupnosti 18. člen Skupnost upravlja skupščina skupnosti. Skupščina je mesto sporazumevanja delegatov uporabnikov in izvajalcev. Skupščino sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev; Zbora sta v mejah pristojnosti samostojna v svojem delu, v skupnem delu pa enakopravna. 19. člen Število delegacij ter način njihovega delegiranja v skupščino skupnosti določa skupščina s posebnim aktom. 20. člen Delegate v zbor uporabnikov delegirajo splošne, združene ali posebne delegacije v temeljnih organizacijah združenega dela, v delovnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah, v katerih se združujejo delovni ljudje, ki opravljajo samostojno dejavnost s sredstvi v lasti občanov ter delegacije v krajevnih skupnostih. Zbor uporabnikov ima 68 delegatskih mest. 21. člen Delegate v zbor izvajalcev delegirajo delegacije temeljnih organizacij združenega dela, ki opravljajo vzgojo in varstvo predšolskih otrok kot glavno dejavnost, delegacije združenega dela in delovnih skupnosti, ki s svojo dejavnostjo sodelujejo pri izvajanju nalog s področja otroškega varstva ter delegacije družbenih organizacij in društev, če s svojo dejavnostjo sodelujejo pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok v okviru sprejetih vzgojnovarstvenih programov. Zbor izvajalcev ima 12 delegatskih mest. 22. člen Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev izvolita izmed delegatov vsak svojega predsednika in njegovega namestnika, oba zbora na skupni seji pa predsednika skupščine in njegovega namestnika. Mandatna doba predsednika skupščine in njegovega namestnika, predsednikov zborov in njunih namestnikov traja dve leti in so lahko zaporedoma ponovno izvoljeni za še eno mandatno dobo. Nihče ne more biti izvoljen več kot dvakrat zaporedoma na isto funkcijo. 23. člen Delegati v skupščini skupnosti imajo pravice, dolžnosti in odgovornosti, kot jih določa zakon in ta statut, zlasti pa: — da izražajo stališča delavcev in drugih delovnih ljudi ter občanov, ki so jih izvolili, o vprašanjih o katerih sklepata zbora skupščine, — da oblikujejo in sprejemajo sklepne rešitve o vseh zadevah in predlogih, o katerih sklepata zbora skupščine, — da predlagajo zboroma skupščine stališča in sklepe, — da usklajujejo svoja stališča s širšimi družbenimi interesi delavcev in drugih delovnih ljudi ter občanov v občini in republiki, — da obveščajo delavce in druge delovne ljudi ter občane, ki so jih izvolili, o svojem delu v organih skupščine in o delu organov skupnosti, — da zahtevajo stališča delavcev in drugih delovnih ljudi ter občanov, ki so jih izvolili, če niso dobili smernic ali če le-te ne zadoščajo, da bi se lahko izrekli o vprašanjih, o katerih sklepata zbora skupščine, — da zastavljajo delegatska vprašanja, — da spremljajo delo organov in delovnih teles skupščine ter delo strokovne službe in aktivno sodelujejo na sejah organov skupščine skupnosti, v katere so bili izvoljeni. 24. člen Pri sprejemanju stališč, o katerih odloča skupščina, se delegati ravnajo po smernicah svojih organizacij in skupnosti ter v skladu s temeljnimi stališči delegacij, ki so jih delegirale, kot tudi skladno s skupnimi in splošnimi družbenimi interesi, vendar so samostojni pri izrekanju stališč in pri glasovanju. Delegat je dolžan obveščati o delu skupščine in o svojem delu delegacije in skupnosti, ki so ga delegirale in jim je odgovoren za njihovo delo. 25. člen Delegati v skupščini skupnosti ali v njenih zborih odločajo o zadevah, ki so v njihovi pristojnosti, na podlagi poprejšnje razprave delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, ter drugih delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih ali brez poprejšnje razprave na zborih. Skupščina skupnosti daje v poprejšnjo razpravo delavcem temeljnih organizacij združenega dela ter občanom v krajevnih skupnostih: — predlog elementov plana, — osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana, — - zadeve, o katerih je potrebno odločati z referendumom, — druge zadeve, za katere tako odloči skupščina oz. njen zbor. 2 6. člen Zbora uporabnikov in izvajalcev enakopravno: — oblikujeta elemente za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti, — določata predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti, ' — sprejemata plan skupnosti, — oblikujeta politiko na področju družbenega varstva otrok, — določata višino prispevka izračunano v stopnjah, — UoVoCata posropcV. 'm poratvma preseiV.a alt prvmaniVAjaja sredstev oz. valorizacije dogovor jenSa sredstev skupnosti, — dolotata standarde in normative za opravljanje vzgojnovarstvene-ga dela, — oblikujeta merila za izvajanje svobodne menjave dela pri izvajanju vzgojnovarstvenih programov in posameznih vzgojnovarstvenih storitev, — sprejemata statut skupnosti, poslovnik skupščine skupnosti in druge samoupravne splošne akte, — sprejemata ukrepe za usklajevanje razvoja družbenega varstva otrok s potrebami splošne ljudske obrambe ter za zagotavljanje potrebnih sredstev za izpolnitev teh nalog v miru in v vojni,. — oblikujeta merila za solidarnostno izvajanje zagotovljenega dela programa vzgoje predšolskih otrok, — odločata o solidarnostnem zagotavljanju minimalnega obsega denarnih pomoči, — sklepata o drugih zadevah določenih z zakonom, samoupravnim sporazumom o ustanovitvi, statutom in drugimi predpisi ter samoupravnimi splošnimi akti. 27. člen Ce pri sklepanju v zboru ne pride do odločitve oz. do sklepa v enakem besedilu, je potrebno opraviti usklajevalni postopek po določbah poslovnika o delu skupščine. Če zavoljo različnih stališč zborov tudi po usklajevalnem postopku ne pride do odločitve o vprašanjih, ki so pomembna za zadovoljitev potreb oz. interesov delovnih ljudi na področju družbenega varstva otrok, lahko skupščina občine na predlog Izvršnega sveta začasno uredi to vprašanje s svojim sklepom. 28. člen Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev na skupni seji zlasti: — sprejemata ugotovitvene sklepe o sprejetju samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti in o sprejetih prispevnih stopnjah za finansiranje programov skupnosti, — volita predsednika skupščine, njegovega namestnika in člane skupnih organov ter imenujeta člane drugih delovnih teles, — odločata o organiziranosti, nalogah in odgovornostih skupnosti na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite, — dajeta soglasja k statutu delovne skupnosti strokovne službe, ki se nanašajo na uresničevanje nalog, zaradi katerih je bila služba ustanovljena, — dajeta soglasje k programu del in nalog strokovne službe ter k razvidu del in nalog, — imenujeta in razrešujeta vodjo delovne skupnosti skupne strokovne službe, — dajeta priznanja organizacijam združenega dela oz. posameznikom za dosežke na področju družbenega varstva otrok, — odločata o drugih zadevah za katera sta pristojna zbora po zakonu in drugih splošnih predpisih ter samoupravnih splošnih aktih. 29. člen Zbor uporabnikov samostojno: — voli predsednika zbora in njegovega namestnika, — ustanavlja delovna telesu zbora in voli oz. imenuje člane teh delovnih teles, — sklepa sporazuma o svobodni menjavi dela z izvajalskimi organizacijami — voli delegate za skupščino Občinske skupnosti socialnega varstva Murska Sobota, — sprejema program dela zbora, — sklepa o drugih zadevah, ki jih določa zakon, ta statut in drugi samoupravni splošni akti. 30. člen Zbor izvajalcev samostojno: — -voli predsednika zbora in njegovega namestnika, — ustanavlja delovna telesa zbora in vodi oz. imenuje člane teh delovnih teles, — voli delegate za skupščine Občinske skupnosti socialnega varstva Murska Sobota, — sprejema program dela zbora, — sklepa o drugih zadevah, ki jih določa zakon, ta statut in drugi samoupravni splošni akti. 31. člen Seje skupščine sklicuje predsednik skupščine, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik. Sejo skupščine skliče predsednik skupščine na lastno pobudo, ali na pobudo delegatov skupščine. Predsednik skupščine mora sklicati sejo skupščine, če to zahteva na podlagi sklepa eden od zborov, 1/3 delegatov skupščine ali odbor samoupravne delavske kontrole. Predsednik skupščine mora sklicati sejo skupščine, kadar to zahteva občinska konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva. Skupščina občine Murska Sobota. Izvršni svet skupščine občine Murska Sobota ali občinski svet Zveze sindikatov Murska Sobota. 32. člen Seje zbora izvajalcev skupščine oziroma zbora uporabnikov skupščine sklicuje predsednik, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika STRAN 20 VESTNIK, 22. SEPTEMBRA 1983 itoora.. Sei o zbora skWXx predseAaxk zbora waXastao poba^o aXx aa pobudo de\eg,atov zbora. Predsednik zbora mora skhcati se'30 zbora, be to zahteva na podlagi sklepa zbor,, 1/3 delegatov zbora ali odbor samoupravne delavske kontrole. . Predsednik zbora mora sklicati sejo zbora, te to zahteva Občinska konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva Murska Sobota, Skupščina občine Murska Sobota ali Izvršni svet Skupščine občine Murska Sobota ali Občinski svet Zveze sindikatov Murska Sobota. Predlagatelji sklica seje skupščine ali zborov morajo priložiti zahtevi za sklic svoje gradivo oziroma predlog odločitve, zaradi katere so zahtevali sklic seje. 33. člen Seja skupščine ali zbora skupščine mora biti praviloma sklicana najmanj 15 dni pred dnem določenim za sejo. Kadar se seja skupščine ali zbora skupščine sklicuje v krajšem roku, mora biti v vabilu za sejo posebej obrazloženo, zakaj se seja sklicuje v krajšem roku. 34. člen Delo skupščine oziroma zborov, načine in postopke sprejemanja odločitev, ter delo drugih organov skupščine podrobneje določa poslovnik. 35. člen Skupščina sprejema odločitve na sejah svojih zborov. Odločitve in sklepi skupščine o zadevah, o katerih odločajo delegati v skupščini na skupni seji zborov so sprejeti, če je zanje glasovala večina delegatov obeh zborov. Odločitve in sklepi skupščine, o katerih odločata oba zbora enakopravno, so sprejeti, če jih je v enakem besedilu sprejela večina vseh delegatov v vsakem zboru. Odločitve in sklepi, o katerih odloča posamezni zbor samostojno, so sprejeti, če je zanje glasovala večina delegatov tega zbora. 36. člen Glasovanje v skupščini in v zborih skupščine je praviloma javno. 37. člen Ce ni doseženo soglasje med zboroma, ki šteje tri člane iz zbora izvajalcev skupščine in tri člane iz zbora uporabnikov skupščine. Komisijo in njenega predsednika imenuje na seji skupščina. 38. člen Skupščina lahko na isti seji nadaljuje razpravo in sprejme odločitev o zadevi, o kateri ni bilo doseženo soglasje, če komisija iz 37. člena tega statuta uskladi stališča in predlaga predlog odločitve soglasno z vsemi glasovi svojih članov. Ce kljub usklajevanju ni doseženo soglasje v skupščini in skupščina ne more sprejeti odločitev s potrebno večino glasov, se predlog odločitve začasno umakne z dnevnega reda, komisija iz 37. člena tega statuta pa naloži, da usklajevalni postopek ponovi. V primeru iz drugega odstavka tega člena, mora komisija v roku, ki ga določi skupščina, vendar ne daljšem od 15 dni, predložiti predsedniku skupščine predlog odločitve, ki je bil sprejet z vsemi glasovi članov komisije. Predsednik skupščine je dolžan usklajen predlog odločitve takoj predložiti skupščini. 39. člen Ce tudi po usklajevalnem postopku iz drugega in tretjega odstavka 38. člena tega statuta skupščina ne sprejme predloga odločitve, odločitev pa je pomembna in bi z nesprejeto odločitvijo bilo ogroženo opravljanje dejavnosti družbenega varstva otrok, lahko odločitev sprejme na predlog Izvršnega sveta Skupščina občine Murska Sobota. 2. Predsednik skupščine 40. člen Predsednik skupščine vodi delo skupščine, predstavlja skupščino skupnosti in predstavlja ter zastopa Občinsko skupnost otroškega varstva Murska Sobota. Poleg nalog, določenih v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi ter nalog določenih v tem statutu, predsednik skupščine zlasti: — koordinira in usklajuje delo obeh zborov skupščine, — skrbi, da dela skupščina v skladu s poslovnikom, — podpisuje akte skupščine in akte skupnosti, — skrbi za sodelovanje in povezovanje skupnosti s predstavniki družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij ter drugimi samoupravnimi skupnostmi in društvi, — predlaga skupščini formiranje občasnih organov skupnosti, — spremlja delo samoupravnih organov skupnosti, — opravlja druge naloge, ki mu jih določi skupščina skupnosti. Za svoje delo je predsednik skupščine odgovoren skupščini in Skupščini občine Murska Sobota. Ce je predsednik skupščine odsoten ali zadržan, ga z vsemi pooblastili nadomešča njegov namestnik. Namestnik predsednika lahko po pooblastilu predsednika skupščine opravlja tudi posamezne naloge iz njegovega delovnega področja. zbora. ovorab-MV-oN m -zbora. VzNarakraN sVrafK&ras opravljata nasleCraje. palo%o-. — sVhcuieva In vodita sejo zborov ter sodelnjeta vri prlprav\ predloga dnevnega reda za sejo skup^tine oziroma zborov, — opravljata oziroma skrbita za izpolnjevanje sklepov zborov, — opravljata druge naloge, določene s poslovnikom o deiu skup ščine skupnosti. 42. člen Predsednik skupščine skupnosti, predsednika obeh zborov in predsednik skupnih organov skupščine sestavljajo predsedstvo skupščine, ki: — usklajuje čas skupnih in ločenih sej zborov ter predlaga dnevne rede sej, — skrbi za to, da so zagotovljeni pogoji za delo delegatov v skupščini in v zborih, — skrbi za sodelovanje skupščine s skupščino občine, s skupščinami drugih samoupravnih interesnih skupnosti in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ter družbenopolitičnimi organizacijami, — opravlja druge naloge, ki zadevajo usklajevanje dela skupščine in zborov. Predsedstvo ni organ skupščine, ampak oblika dela. V II. SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA IN NADZOR 43. člen Za uresničevanje in varstvo pravic iz naslova združevanja sredstev delavcev, delovnih ljudi in občanov ter za uresničevanje pravic s področja družbenega varstva otrok, ter za nadzor nad izvajanjem politike družbenega varstva otrok, izvoli skupščina odbor samoupravne delavske kontrole, ki je organ samoupravne delavske kontrole skupnosti. 44. člen Odbor samoupravne delavske kontrole nadzira: — izvajanje sprejete politike skupnosti, — izvajanje samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti, njenega statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov, — izvajanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, katerih udeleženka je skupnost, — izvajanje sklepov organov skupnosti, — skladnost aktov in sklepov organov skupnosti s samoupravnimi pravicami, dolžnostmi in interesi članov skupnosti, — združevanje sredstev, uporabo in razpolaganje s sredstvi skupnosti, — obveščanje delegatov o vprašanjih, ki so pomembna za njihovo odločanje in opravlja druge naloge, določene z zakonom oziroma splošnimi akti skupnosti. 45. člen Odbor samoupravne delavske kontrole ima pravico in obveznost dajati pobude in predloge za ustrezne ukrepe pristojnim organom skupnosti. Odbor samoupravne delavske kontrole ima pravico zahtevati, da organi družbenega nadzora kontrolirajo poslovanje skupnosti, s tem pa mora odbor za samoupravni nadzor seznaniti skupščino skupnosti. 46. člen Organi skupnosti in strokovna služba skupnosti morajo dati potrebne podatke odboru samoupravne delavske kontrole. Podatke morajo organi in služba iz prvega odstavka tega člena posredovati v 15 dneh od prejema zahteve, ki mora biti pismena. Ce organi in služba iz prvega odstavka tega člena ne ravnajo po zahtevah oziroma pobudah organa samoupravne delavske kontrole, mora organ samoupravne delavske kontrole o tem obvestiti skupščino. Ce skupščina ne izvrši ukrepov oziroma zavrne pobudo, obvesti o tem organ samoupravne delavske kontrole Skupščino občine. 47. člen Odbor samoupravne delavske kontrole mora najmanj enkrat letno poročati o svojem delu skupščini skupnosti. 48. člen Odbor samoupravne delavske kontrole ima 5 članov. Člani odbora izvolijo izmed sebe predsednika in namestnika predsednika odbora. Člane odbora volijo in odpokličejo preko skupščine delegacije uporabnikov in izvajalcev, ki so člani skupnosti. Kandidate za člane odbora predlaga komisija za kadrovske zadeve pri Občinski konferenci socialistične zveze delovnega ljudstva Murska Sobota. Mandat članov odbora traja 4 leta, ista oseba je lahko največ dvakrat zaporedoma izvoljena za člana odbora. 49. člen Delegati samoupravne delavske kontrole so lahko odpoklicani pred potekom mandata, če se ugotovi, da ne opravljajo dolžnosti za katero so izvoljeni. Pobudo za odpoklic posameznega delegata ali odbora v celoti lahko poda posamezen zbor skupščine ali drug organ skupščine. -ŽO- člen Podrobnosti v izvrševanju -in izvajanju samoupravne delavske kontrole, način volitev in odpoklic delegatov odbora samoupravne delavske kontrole določa poseben samoupravni splošni akt skupnosti. VIU. ORGANI SKUPŠČINE SKUPNOSTI 51. člen Za izpolnjevanje sklepov skupščine, pripravo predlogov, ki so v njeni pristojnosti in za opravljanje drugih nalog ima skupščina skupnosti naslednje skupne organe uporabnikovin izvajalcev: — Odbor za razvojne, splošne in druge skupne naloge, ' — Odbor za svobodno menjavo dela, — Odbor za uveljavljanje denarnih in materialnih pravic uporabnikov, — Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Skupne organe uporabnikov in izvajalcev sestavljajo delegati, ki člani delegacij uporabnikov in izvajalcev. 52. člen 1. Odbor za razvojne, splošne in druge skupne naloge Člane odbora izvoli skupščina skupnosti y enakem številu izmed delegatov uporabnikov in izvajalcev, izmed njih pa tudi predsednika in njegovega namestnika. Odbor ima 8 članov. 53. člen Odbor ima naslednje naloge: — pripravlja predloge družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in drugih splošnih aktov, sklepov in ukrepov, o katerih naj bi se sporazumeli delegati uporabnikov in ižvajalcev v zborih ali v skupščini skupnosti. — skrbi za uresničevanje družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in drugih splošnih aktov, sklepov in ukrepov, 'ki so bili & sprejeti v zborih ali v skupščini skupnosti, — skrbi za uresničevanje razvojnih načrtov in drugih ukrepov s področja družbenega varstva otrok, ki jih je sprejela skupščina skupnosti, — seznanja zbore in skupščine skupnosti s problematiko uresničevanja politike družbenega varstva otrok in predlaga ustrezne ukrepe, — zagotavlja sodelovanje z organi družbenopolitične skupnosti, skupnostjo socialnega varstva in drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter družbenopolitičnimi organizacijami v občini, — spremlja delo strokovne službe, ki opravlja dela in naloge za skupnost, ' — poroča o svojem delu skupščini skupnosti — opravlja druge skupne naloge za katere ga pooblastita zbora skupščine skupnosti. , 2. Odbor Za svobodno menjavo dela '54. člen Člane odbora izvoli skupščina skupnosti v enakem številu med delegati uporabnikov in izvajalcev, izmed njih pa tudi predsednika in njegovega namestnika. Odbor ima 6 članov. k 55. člen Odbor opravlja naslednje naloge: — skrbi za usklajene aktivnosti pri sklepanju samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela med uporabniki in izvajalci predšolske vzgoje, — - v sodelovanju z vzgojnovarstvenimi organizacijami oblikuje izhodišča za sklepanje samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela, — opravlja druge naloge s področja svobodne menjave dela med uporabniki in izvajalci predšolske vzgoje, — poroča o svojem delu skupščini skupnosti. 3. Odbor za uveljavljanje denarnih in materialnih pravic uporabnikov ' 56. člen Člane odbora izvoli skupščina skupnosti otroškega varstva v enakem številu med delegati uporabnikov in izvajalcev, izmed njih pa tudi predsednika in njegovega namestnika. Odbor ima 10 članov. 57. člen Odbor opravlja naslednje naloge: — spremlja uresničevanje dogovorjene politike denarnih in materialnih pravic; ugotavlja stanje ter problematiko na tem področju in daje predlog za usmeritev politike denarnih pomoči v občini, — obravnava in odloča o pripombah občanov na izdane ugotovitve o pravici do denarne pomoči, — obravnava in odloča o zavrnitvi zahtevka za pravico do denarne pomoči kadar občanov zahtevek ni razumljiv in tako pomanjkljiv, da o njem ni mogoče odločiti, — po prostem preudarku prizna ali odkloni pravico do denarne pomoči otrokom ne glede na dohodke v družini, če dejanske socialne okoliščine družine izkazujejo drugačno materialno in socialno stanje oa prikazanih v zbrani dokumentaciji, — odloča o odpisu preplačil na denarnih pomočeh, — odloča o spremembah v izvajanju oblike porodniškega dopusta in o drugih zadevah iz pravic do porodniškega dopusta in o drugih zadevah iz pravic do porodniškega dopusta, — opravlja še druge naloge s področja denarnih pomoči na osnovi določil samoupravnih splošnih aktov in naloge za katere ga pooblasti skupščina skupnosti, — poroča o svojem delu skupščini skupnosti. 4. Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito 58. člen Člane odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito izvoli skupščina na seji obeh zborov v enakem številu med delegati skupnosti, ki so člani odbora po položaju. Predsednik skupščine je po položaju predsednik odbora. Odbor ima 7 članov. 59. člen Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito opravlja naslednje naloge: — predlaga skupščini skupnosti ukrepe za usklajevanje vzgojno-varstvene ter socialno varstvene dejavnosti s potrebami in možnostmi v razmerah ljudske obrambe in v drugih izrednih razmerah, ki vplivajo na varstvo in vzgojo predšolskih otrok ter socialno varstvo otroka in matere, — pripravlja obrambni načrt in ukrepe pripravljenosti skupnosti otroškega varstva, — pripravlja načrt delovanja skupnosti otroškega varstva ob naravnih in drugih nesrečah, — skrbi za uresničevanje nalog po obrambnem načrtu in po načrtu v izrednih razmerah ter za opravljanje drugih nalog-skupnosti s tega področja, — sprejme ukrepe iz pristojnosti zborov skupščine skupnosti otroškega varstva, kadar se skupščina zaradi izrednih razmer ne more sestati, — zagotavlja sodelovanje s pristojnimi organi družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in drugih samoupravnih organov in skupnosti pri uresničevanju nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite, ' — poroča skupščini o svojem delu in sprejetih ukrepih. 5. Predsednik odbora 60. člen Predsednik odbora opravlja naslednje naloge: — vodi in vsklajuje delo odbora ter skrbi za izpolnjevanje nalog skupnosti, — sklicuje in vodi seje odbora ter predlaga dnevni red sej, — skrbi za zakonitost dela odbora, — poroča zboroma skupščine o delu odbora in o izpolnitvi sprejetih ukrepov, — opravlja druge naloge za katere ga pooblasti skupščina ali odbor. Ce je predsednik odbora odsoten, ga nadomešča namestnik pred-sednika". 6 . Stalne in občasne komisije in delovna telesa 61. člen Za posamezna vprašanja lahko skupščina izvoli stalne in občasne komisije in delovna telesa. Stalne komisije sestavljajo delegati delegacij uporabnikov in izvajalcev, občasne komisije in delovna telesa pa lahko sestavljajo tudi -drugi delovni ljudje in občani. 62. člen Komisija za predšolsko, vzgojo in varstvo ima 5 članov in zlasti obravnava: — problematiko vzgojno varstvenih organizacij, — kriterije za sprejem otrok v VVZ, — varstvo otrok v drugih družinah ter daje predloge v zvezi s tem, — vskladitev potreb dejavnosti družbenega varstva med izvajalci pri skupnosti otroškega varstva, — druge zadeve za katere jo pooblasti skupščina skupnosti otroškega varstva. 6 3. člen " Komisija za letovanje otrok ima 5 članov in — pripravlja predlog plana za organizacijo in izvedbo otroških letovanj v tekočem letu, — pripravi predlog višine cen storitev posamezne izmene, — določa višino prispevka staršev o plačilu, — pripravi na osnovi poročil posameznih izmen, zaključno poročilo o realizaciji otroških letovanj, — opravlja druge v zvezi z letovanjem določene naloge. VK. OBVESC^St WK 5 ANTAOSV 64. Men Deto skupnosti in njenih organov je javno. Skupnost mora zagotoviti redno, pravočasno, resnično in popolno obveščanje uporabnikov in izvajalcev o vsem delovanju skupnosti, o problematiki, razmerah na področju družbenega varstva otrok, o uresničevanju planov skupnosti, o uresničevanju svobodne menjave dela, o porabi združenih sredstev in tudi o drugih vprašanjih, ki so pomembna ža sklepanje in uresničevanje samoupravne delavske kontrole. 65. člen Javnost dela in obveščanje o delu skupnosti se zagotavlja: — preko delegatov zborov skupščine, — s pismenimi gradivi za seje zborov, drugih organov skupnosti in skupnih organov skupščine skupnosti, — z občasnimi informacijami o delu skupnosti v delegatskem glasilu občine, — z javnim objavljanjem sklepov in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti, — s sredstvi javnega obveščanja in — z drugimi oblikami obveščanja, ki jih določi predsednik skupščine ali so določene v samoupravnih splošnih aktih skupnosti. Za javnost dela skupnosti skrbi predsednik skupščine skupnosti. 66. člen Zaradi zavarovanja podatkov, ki se štejejo kot tajni in na podlagi zakona, drugega splošnega predpisa in. samoupravnega splošnega akta se lahko omeji javnost dela skupnosti. Sklep o tem sprejema organ skupnosti oz. skupni organ skupščine skupnosti, v čigar področje zadeva spada, izven seje pa predsednik organa. Zoper sklep o omejitvi javnosti je mogoč ugovor na skupščino skupnosti. Kot tajni v smislu tega člena se štejejo podatki: — ki so tajni po zakonu, drugem splošnem predpisu in samoupravnem splošnem aktu, > — ki so tajni zaradi potrebe splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, — ki so skupnosti sporočeni kot tajni na temelju samoupravnih splošnih aktov ali sklepov organov samoupravljanja temeljnih in drugih organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, — ki jih kot tajne določi pristojni organ družbenopolitične skupnosti. 67. člen Člani organov skupnosti in skupnih organov skupščine skupnosti ter delavci strokovne službe, ki za skupnost opravljajo strokovna, administrativna in druga pomožna dela, ki sodelujejo v postopku priprave informacije za odločanje, ne smejo uporabljati v tem postopku pridobljenih podatkov na način, s katerim bi lahko pri uporabnikih in izvajalcih povzročili napačno ali pomanjkljivo predstavo o delu skupnosti ali da bi bili v nasprotju z interesi splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. 68. člen Za hrambo zapisnikov in gradiva, ki ga obravnavajo organi skupnosti in skupni organi skupščine skupnosti skrbi strokovna služba, ki za skupnost opravlja strokovna, administrativna in druga pomožna dela. V strokovni službi so delegacijam in delegatom stalno na vpogled zapisniki in drugo gradivo ter dokumentacija, ki je bila obravnavana na sejah organov skupnosti in skupnih organov skupščine skupnosti. X. SAMOUPRAVNO PLANIRANJE V SKUPNOSTI 69. člen Nosilci samoupravnega in družbenega .planiranja na področju družbenega varstva otrok so delavci, drugi delovni ljudje in občani, združeni v skupnosti. Pravico in dolžnost planiranja uresničujejo delavci, drugi delovni ljudje in občani v skupnosti tako, da sklepajo samoupravne sporazume b temeljih plana skupnosti in sporazume o temeljih plana občine, da sprejemajo plane skupnosti in da ukrepajo ter delujejo za njihovo uresničevanje. 70. člen Samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti sprejemajo delavci, drugi delovni ljudje in občani. Na podlagi sprejetega samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti, sprejemajo uporabniki in izvajalci v skupščini plan skupnosti, ki vsebuje zlasti določbe o: — politiki in srednjeročnih ciljih razvoja družbenega varstva otrok na območju občine, — nalogah, obveznostih in sredstvih prikazanih po sestavinah iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana, — nalogah, ki jih prevzema skupnost po zakonih, družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih, — organizacijskih, kadrovskih in materialnih ukrepih za uresničitev nalog 'določenih v planu. Tl.tlen Delavci, Arugl OelovnillMAle Webtaxa zOvečbilejo MeA«Naza\-ZNajan\e nalog družbenega varstva otrok, ki se izvajajo v skupnosti na podlagi svobodne menjave dela. Sredstva iz prvega odstavka tega člena, razporejajo in usmerjajo delavci, drugi delovni ljudje in občani na podlagi določb samoupravnega sporazuma o temeljih plana in drugih planskih dokumentov skupnosti. XII. DRUGA SAMOUPRAVNA RAZMERJA 1. Enote skupnosti । 72. člen Delavci ene ali več vzgojnbvarstvenih organizacij in tisti uporabniki, katerih potrebe in interese ti delavci zadovoljujejo, lahko v okviru skupnosti ustanovijo na območju ene ali več krajevnih skupnosti enoto skupnosti. " 73. člen V enoti skupnosti njeni člani zlasti: — sprejemajo razvojne programe vzgojnovarstvene organizacije v \ skladu s programom skupnosti in spremljajo uresničevanje le-teh, — se sporazumevajo o sodelovanju vzgojnovarstvene organizacije in ■ organizacij združenega dela uporabnikov' pri uresničevanju programov vzgojnoizobraževalne organizacije, — se dogovarjajo o racionalni izrabi objektov vzgojnovarstvenih organizacij, — sodelujejo pri oblikovanju letnega delovnega načrta vzgojnovar-stvene organizacije, — sodelujejo pri oblikovanju programov, planov in meril za svobodno menjavo dela in pri drugih samoupravnih aktih skupnosti, — se dogovarjajo o ostalih oblikah varstva otrok, ki pomenijo, širši obseg, dodatni program ali višji standard ter zahtevajo dodatno združevanje sredstev. 74. člen Enoto upravlja skupščina, ki ima zbor izvajalcev in zbor uporabnikov. Število delegatskih mest in način delegiranja delegatov v zbore skupščine določa samoupravni sporazum o ustanovitvi enote; 75. člen Pobudo za organiziranje enote lahko da vsak organ uporabnikov ali izvajalcev na območju enote. Organi takšnih organizacij v ta namen ustanovijo iniciativni odbor. Iniciativni odbor ugotovi udeležence samoupravnega sporazumevanja, pripravi osnutek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi enote in ga da v razpravo. Po končani razpravi določi predlog sporazuma in ga predloži v sprejem vsem udeležencem. 2. Sodelovanje s SIS za prosveto in kulturo madžarske narodnosti 76. člen Enakopravno z zborom skupščine skupnosti odloča skupščina samoupravne interesne skupnosti za prosveto in kulturo madžarske narodnosti o naslednjih zadevah: — o sprejemanju politike otroškega varstva na narodnostno mešanem področju, — o načrtovanju novih oddelkov vzgojnovarstvenih organizacij na narodnostno mešanem področju. XIII. POSEBNO SODISCE ZDRUŽENEGA DELA 77. člen Za odločanje o samoupravnih pravicah in obveznostih v sporih, ki nastanejo v družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosih med uporabniki in izvajalci v skupnosti, za odločanje o sporih med skupnostmi ter zavoljo sodnega varstva pravic iz otroškega varstva, ustanovijo uporabniki in izvajalci občinskih skupnosti otroškega varstva posebno sodišče združenega dela za področje otroškega varstva. • 78. člen Pristojnost posebnega sodišča, postopek za njegovo delo in za uveljavljanje pra'vic, ki so v njegovi pristojnosti, sestavo sodišča ter druga vprašanja določijo ustanovitelji s posebnim aktom o ustanovitvi posebnega sodišča oziroma z drugimi samoupravnimi splošnimi akti. XIV. STROKOVNA SLUŽBA SKUPNOSTI 79. člen Za opravljanje strokovnih, administrativnih, finančnih in drugih nalog za nemoteno poslovanje ustanovi skupnost skupaj z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi družbenih dejavnosti občine Murska Sobota strokovno službo. Delovna skupnost strokovne službe opravlja naslednje naloge za skupnost: — strokovna, administrativna, tehnična in finančna opravila za skupščino skupnosti ter za njena stalna in začasna delovna telesa, — finančno vodenje tekočih investicij, priprave finančne dokumentacije tako za Službo družbenega knjigovodstva, kot za urejanje kreditov ter tekoče spremljanje sredstev porabe, pripravlja analize, poročila, predloge, informacije in drugo gradivo, — pripravlja osnutke samoupravnih splošnih aktov in pogodb, — odgovarja za pravilnost, pravočasnost in zakonitost sestave periodičnih obračunov in zaključnega računa skupnosti, — poroča skupnosti o svojem delu, — opravlja druge naloge po pooblastilu skupščine skupnosti in njenih organov. 80. člen Strokovno službo vodi vodja delovne skupnosti, ki ga imenuje skupščina skupnosti po usklajenem predlogu skupščin drugih samoupravnih interesnih skupnosti, ki so oblikovale skupno strokovno službo in na podlagi mnenja delavcev delovne skupnosti strokovne službe. Vodja je imenovan za 4 leta in je lahko ponovno imenovan. Vodja delovne skupnosti opravlja predvsem naslednje naloge: — organizira in usklajuje delo strokovne službe, — skrbi da je delo v strokovni službi zakonito, pravilno, pravočasno in racionalno, — je odredbodajalec za izpolnjevanje finančnega načrta strokovne službe, — izvršuje sklepe zbora delavcev delovne skupnosti ter sklepe skupščine skupnosti in njenih organov, — opravlja druge naloge, ki mu jih zaupa skupščina skupnosti in njeni organi. ' , 81. člen Pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev v delovni skupnosti strokovne službe ureja samoupravni sporazum, ki ga sklenejo delavci delovne skupnosti s skupnostjo in ostalimi ustanoviteljicami strokovne službe. 82. člen Delavci delovne skupnosti strokovne službe pridobivajo dohodek iz celotnega prihodka, ki ga delovna skupnost ustvari s svobodno menjavo dela. Pridobivanje prihodka ureja samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela med delovno skupnostjo strokovne službe in skupnosti na osnovi opravljenih storitev v skladu s sprejetim programom dela. XV. UVELJAVLJANJE DENARNIH IN MATERIALNIH PRAVIC 83. člen Pravico do nadomestila osebnih dohodkov v času porodniškega dopusta, pomoči pri opremi novorojenca in do denarne pomoči uveljavlja upravičenec z vložitvijo zahtevka pri Centru za socialno delo Murska Sobota. Ce občan ni zadovoljen z dokončno odločitvijo organa skupnosti in če o njegovi zahtevi ni bilo odločeno v 30 dneh po vložitvi, lahko v 30 dneh od prejema dokončne rešitve oziroma v 30 dneh od dneva, ko bi o njegovem zahtevku moralo biti odločeno, uveljavlja sodno varstvo pravic. Do ustanovitve posebnega sodišča združenega dela občan uveljavlja sodno varstvo pri pristojnem sodišču združenega dela. 84. člen Merila za pridobitev in uveljavljanje pravic do denarnih pomoči in način dajanja teh pomoči se določi s posebnim aktom skupnosti. 85. člen Postopek za uveljavljanje denarnih in materialnih pravic se določi s pravilnikom, ki ga sprejme skupščina Skupnosti XVI. PREHODNE IN SKLEPNE DOLOČBE 87. člen Statut sprejme skupščina na skupni seji obeh zborov po predhodni javni razpravi. 87. člen Statut in druge samoupravne splošne akte sprejemata enakopravno oba zbora skupščine po predhodni razpravi v delegacijah oz' v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih in krajevnih skupnostih, razen če zakon ne določa drugače. Spremembe in dopolnitve statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov se sprejemajo po enakem postopku kot statut oziroma samoupravni splošni akt. 88. člen Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah skupščin Pomurskih občin. Z dnem, ko začne veljati ta statut, preneha veljati statut skupnosti z dne 15. 2. 1979. ŠTEVILKA: 396/1982—3—1/1 DATUM: 30/6-1982 Predsednik skupščine SOV: Janez KOVAČ, 1. r. Na osnovi 62. člena Zakona o družbenem varstvu otrok (Ur. list SRS, St. 35/79) in 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave pomurskih občin, St. 12/80) je Skupščina občine Murska Sobota, na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 9. 3. 1983 sprejela * SKLEP o soglasju k statutu Skupnosti otroškega varstva Murska Sobota. Daje se soglasje k statutu Skupnosti otroškega varstva Murska Sobota. Številka: 02—34/82—2 Murska Sobota, dne 9. marca 1983 Predsednik Skupščine občine Murska Sobota Martin HORVAT, 1. R. 224 Na podlagi 12. člena Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list SRS, štev. 23/73) volilna komisija krajevne skupnosti Veržej objavlja POROČILO o izidu glasovanja na referendumu za uvedbo samoprispevka za območje krajevne skupnosti VERŽEJ. Na referendumu za uvedbo samoprispevka v krajevni skupnosti Veržej, ki je bil izveden v nedeljo, dne 11. 9. 1983, so bili doseženi naslednji rezultati: Volilna enota štev. vol. upravičen. glasovalo neveli. glasov glasovalo Za — % glasovalo Proti — % VERŽEJ 640 576 18 464—72,50 94—14,69 GRLAVA 271 262 11 186—68,63 65—23,99 BUNČANI 165 162 • —1 151—91,52 11— 6,67 BANOVCI 141 130 6 49—34,75 75—53,19 Volilna komisija krajevne skupnosti Veržej ugotavlja, da je referendum izveden v skladu z zakonom, in da je Za uvedbo samoprispevka glasovala večina volilnih upravičencev v naseljih VERŽEJ, BUNČANI, GRLAVA, KRISTANCI in SALINCI in je v teh naseljih krajevni samoprispevek sprejet. V naselju Banovci, kjer pa ni glasovala večina volilnih upravičencev, pa krajevni samoprispevek ni sprejet. Štev.: 484/83 Datum: 12. 9. 1983 Predsednik volilne komisije Franc GALUNDER 1. r. 225 Na podlagi 2. čl. Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS 3/73) ter na podlagi 28. čl. statuta KS Veržej je skupščina KŠ Veržej na svoji seji dne 12. 9. 1983 sprejela SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Veržej za naselja BUNČANI, GRLAVA, KRISTANCI. ŠALINCI in VERŽEJ. 1. člen Na podlagi odločitve delovnih ljudi in občanov krajevne skupnosti Veržej na referendumu dne 11. 9. 1983 v naseljih Bunčani, Grlava, Krištinci, Salinci in Veržej, so se občani z večino glasov odločili za uvedbo krajevnega samoprispevka, za obdobje petih let od 1. 10. 1983 do 30.\9. 1988. Krajevni samoprispevek se uvede za naslednje namene: V Bunčanih: za asfaltiranje cestne povezave med Veržejem in Bunčani v dolžini 1300 m, pričetek izgradnje telefonskega omrežja ter gramoziranje poljskih cest, V Grlavi, Krištancih in Salincih: za asfaltiranje stranskih cest v dolžini 2200 m, pričetek izgradnje telefonskega omrežja ter gramoziranje poljskih cest, V Veržeju: za pričetek izgradnje kanalizacije, postavitev telefonske javne govorilnice ter gramoziranje poljskih cest. 2. člen S samoprispevkom se bo predvidoma zbralo: v Bunčanih 2.778.840,00 din v Grlavi Krištancih in Salincih 3.500.360,00 din v Veržeju 9.414.250,00 din Sredstva se bodo koristila za izvajanje programov kot je navedeno v L čl. tega sklepa. STRAN 17 VESTNIK, 22. SEPTEMBRA 1983 STRAN 16 VESTNIK, 22. SEPTEMBRA 1983 i. * ZavezancX samoprispevka so Aetovrn XjuAje Xa oBtam, kX XmaJo staXno prebivajte v naseljXYi Bantam, Grlava, KrStaueX, SalXneXm Veržej In znata: v Bantanih: a) v denarju: 3 °7o od OD iz delovnega razmerja 3 % od honorarjev in pogodbenih zaslužkov 3 °7o od OD obrtnikov 3 % od pokojnin 3 % od poprečnega OD v SRS za preteklo leto za zaposlene v tujim 20 % od katastrskega dohodka b) v delu: Dva prevoza gramoza na poljske ceste po vsakem hektarju zemlje prispevajo lastniki kmetijskih zemljišč v dveh letih 1983 in 1985. Prispevek v delu se v primeru neizpolnitve ovrednoti za en prevoz 350 dinarjev. Svet KS je pristojen, da vsako leto v skladu z uradno ugotovljenim gibanjem cen na novo ovrednoti neizpolnjen samoprispevek v delu.-, v Grlavi, Kristancih in Šalincih: a) v denarju: 2 % od OD iz delovnega razmerja 2 % od honorarjev in pogodbenih zaslužkov 2 % od OD obrtnikov 2 % od pokojnin 2 % od poprečnega OD v SRS za preteklo leto za zaposlene v tujini - 20 % od katastrskega dohodka b) v delu: En prevoz gramoza na poljske ceste prispevajo lastniki kmetijskih zemljišč po vsakem hektarju zemljišča v dveh letih in sicer 1984 in 1986. leta. Prispevek v delu se v primeru neizpolnitve ovrednoti za en prevoz 350 din. Svet KS je pristojen, da vsako leto v skladu z uradno ugotovljenim gibanjem cen na novo ovrednoti neizpolnjen samoprisp. v delu. v Veržeju: a) v denarju: 2 % od OD iz delovnega razmerja 2 % od honorarjev in pogodbenih zaslužkov 2 % od OD obrtnikov 2 % od pokojnin 2 % od poprečnega OD v SRS za preteklo leto za zaposlene v tujini 20 % od katastrskega dohodka b) v delu: En prevoz gramoza na poljske ceste.prispevajo lastniki kmetijskih zemljišč po vsakem hektarju zemlje v dveh leti in sicer v letu 1984 in 1986. Prispevek v delu še v primeru neizpolnitve ovrednoti za en prevoz 350 din. Svet KS je pristojen, da vsako leto v skladu z uradno ugotovljenim, gibanjem cen na novo ovrednoti neizpolnjen samoprispevek v delu. c) Poseben prispevek bodo plačali lastniki individualnih hiš in stanovanj, obrtnih prostorov v tistih ulicah in delih naselja, ki se jih bo komunalno urejalo. Spodnja meja prispevka je 15.000 din. Svet KS je pristojen, da vsako leto v skladu z uradno ugotovljenim gibanjem cen na novo ovrednoti denarno vrednost prispevka. 4. člen Samoprispevka so oproščeni občani, ki izpolnjujejo pogoje iz 10. čl. zakona o samoprispevku (invalidi, upokojenci z invalidskim dodatkom, upokojenci z varstvenim dodatkom, prejemniki socialnih pomoči, prejemniki štipendij učencev in študentov, ter nagrad, ki jih sprejemajo učenci v gospodarstvu). 5. člen Samoprispevek, ki se plačuje od osebnih dohodkov iz delovnega razmerja in pokojnin, obračunava in odteguje izplačevalec OD ali pokojnine, ki mora krajevno skupnost s seznamom seznaniti komu je bil odtegnjen krajevni samoprispevek. Krajevni samoprispevek iz katastrskega dohodka obračunava in odteguje SO Ljutomer uprava za družbene prihodke, kakor tudi samoprispevek od OD obrtnikov. Samoprispevek od delavcev zaposlenih v tujini izterja krajevna skupnost Veržej prav tako pa vse oblike samoprispevka v delu in posebnega samoprispevka. Krajevna skupnost bo vsakega zavezanca prispevka v delu, kakor tudi posebnega prispevka o obveznosti plačila predhodno pismeno obvestila. 6. člen Nadzor nad zbiranjem krajevnega samoprispevka opravlja svet KS, ki mora najmanj enkrat letno poročati skupščini in zboru delovnih ljudi o zbranih in porabljenih sredstvih, ter enkrat letno podati pismeno poročilo v lokalnem glasilu Krajan. 7. člen Sredstva zbrana s samoprispevkom se bodo zbirala na žiro računu KS Veržej SDK Ljutomer št. 51930—842—029—8612 8. člen Ta sklep začne veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin, uporablja pa se od 1. X. 1983 dalje. Številka: 485/83 Datum: 12. 9. 1983 Predsednik skupščine KS: Milan KEMPERLE, 1. r. lift tAa podXa%\ X . rotke 3. odstavka b. 3^' 2045 Variacije, 21.(Vn8re?ŠkaPano^ ^aja’ 21 c^Uokumentarna uA pr,rner ali . Ljubezen-\^S5a V1’ 17.40 Vp01i’ 16.50 TV v Tvk Petek ^°ročila. 17.45 ba; °tein is?5 Rromba ■ Ob™. ^Topori2;00^™ U K l2 °5 v X AvstriJa V‘ .“Per ,J? v sliki, ’eseij . ““er Za T v sliki, ^N^k* 22 ^ »S^dio ° Sport> 'S5 Kr"1 film- lska TV, 16.5516'40 TV ka, ?'2° ParT štni Predal ^-oo^n wa kroni’ tl? kno, rJUdla Pecs, e’ 19-30 20-50 'eK /.Mos'j20 Pol J’ jan2 T® Kri« ^metnina ^k"Ski Rim 23.50bTmV I: 2Vhei”a if1'111, jo,a dolina 12 b^n G mm (brazil. RADIO MURSKA SOBOTA 16.30 — Glasbena paleta po vašem izboru, 17.00 — Aktualno v soboto, 24. septembra, 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: 14.00 do 17.00 (telefon: 21-232) TV LJUBLJANA 8.00 Poročila, 8.05 Pedenižep, 8.35 Čarodejev sin, švedska otroška nadaljevanka, 9.05 Poročilo z vaje NNNP — Golovec ’83, 9.10 Modro kot pisano, otroška nanizanka TV Novi Sad, 9.40 Otroška oddaja, 10.10 Tradicionalni svet Islamskega izročila: Človek in narava, angleška poljudnoznanstvena serija, 10.35 Kožni zajedalci, izobraževalna oddaja, 11.05 Zgodovina Slovencev v film skih freskah: Čemu živeti, dokumentarna serija, 11.45 Poročila z vaje NNNP — Golovec ’83, 11.50 Poročila (do 11.55) 17.20 Poročila, 17.25 Poročilo z vaje NNNP — Golovec ’83, 17.30 Olimpijske bakle, dokumen-tarno-zabavna odddaja Sarajevo, 18.15 S. Raven: Edward in Gospa Sjmpsonova, angleška nadaljevanka, 19.10 Risanka, 19.20 Cik-cak, 19.24 Tv in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 Tv dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Naše 25. srečanje, 21.30 Propagandna odddaja, 21.35 Zrcalo tedna, 21.55 NNNP — GOLOVEC ’83, reportaža, 22.15 Nočni kino: V noči naslednjega dne, ameriški film 23,45 Poročila. Oddajniki II. TV mreže: 17.00 Začetek šolskega leta, otroška oddaja, 18.00 Kam gredo divje svinje, TV nadaljevanka, 19.00 Narodna glasba, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Zvezde, ki ne ugasnejo, zabavno glasbena oddaja, 22.30 Poezija, 21.05 Poročila, 21.10 Feljton, 21.55 Športna sobota, 22.15 S poti po Indiji, dokumentarna oddaja TV Ljubljana (do 22.40). TV ZAGREB Prvi program 8.50 TV v šoli, 15.40 Zabavni koledar, 16.45 Kritična točka, 17.15 Poročila, 17.20 TV koledar, 17.30 Olimpijske baklje, 18.15 Mali koncert, 18.30 To je to, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Špijonka Daling Lilly (film), 22.10 Dnevnik, 22.25 Pred polnočjo, TVAVSTRIJA PRVI PROGRAM 17.30 Cilj: Južno morje, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Tedenski tv spored, 18,25 V soboto zvečer, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Cas v sliki, 20.15 Samo eden bo zmagal, 22.05 Sport, 22.25 Burke in skeči, TV MADŽARSKA 8.05 Naš ekran, pon. 8.40 Za otroke. 10.05 Ponovitve. 14.05 Za otroke. 14.50 Malajski tiger, pon. 15.40 Popotnica. 16.20 Slovite knjižnice; Kalocsa. 17.10 Peščena ura. 17.55 Moda 83, 18.25 Parabola, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Muhasti letni časi, zabavni magazin. 2L20 du, 2. del. 22.10 Serija Rene Clair, franc, film. 23.50 TV dnevnik. TV KOPERH 17.30 ŠPORTNA SOBOTA 19.30 TVD STlClSCE 19.45 TRNOVA POT — serijski film 20.30 VELIKA DOLINA — serijski film 21.20 TVD DANES 21.30 Glasbena oddaja 22.00 ČRNA EMANUELLE celovečerni film — igrajo: Emanuelle, Karin Scaubert — režija: Joe D’Amato ------- SEpTEMBRA 1983 RADIO MURSKA SOBOTA 10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne, 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon: 21-232) TV LJUBLJANA 9.25 Poročila, 9.30 Živ žav, otroška matineja, 10.15 V Kovačevifc-I-Ivanec: Kapelski kresovi, nadaljevanja TV Zagreb, 11.35 625, oddaja za stik z gledalci, 11.55 Pazin: Sklepna proslava ob 40-letnici združitve Istre, Reke, Zadra in dela jadranskih otokov s hrvat- sko novi Jugoslaviji, prenos, 13.00 Kmetijska oddaja, 14.00 Poročila (do 14.05) 14.20 Prisluhnimo tišini, oddaja TV Koper za slušno prizadete, 14.25 Skrivnost gradu v Karpatih češkoslovaški film, 16.25 Poročila, 16.30 Naš kraj: Struga, 16.45 Športna poro--čila, 17.00 Ljubljana: Rokomet Kolinska Slovan: Aero Celje, prenos (za JRT 2) v odmoru . . . 18.25 Turki: Kam so šli Turki, 2. del dokumentarne oddaje avstrijske TV 19.10 Risanka, 19.20 Cik cak, 10.23 TV in radio nocoj 19.25 Zrno do Zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 T. Georgijevski S. Popov: Rdeči konj, nadaljevanka TV Skopje, 21.00 Propagandna oddaja, 21.05 Said iz Wolla, dokumentarna oddaja, 21.35 Športni pregled, 22.05 Poročila ODDAJNIKI II. TV MREŽE: 15.30 Angelski obraz, ameriški film, 17.00 Nedeljsko popoldne, 19.00 Risanka, 49.30 TV dnevnik, 20.00 Po notah zabavno glasbena oddaja, 20.45 Včeraj, danes, jutri, 21.05 Ludwig, italijanska nadaljevanka (do 22.00) TV ZAGREB Prvi program 10.15 Poročila, 10.25 Nedeljsko dopoldne, 12.00 40-letnica priključitve Istre Jugoslaviji, 13.00 Kmetijska oddaja, 14.00 Narodni običaji, 14.30 Dokumentarna serija, 15.30 Angelski obraz (film), 17.00 Včasih v nedeljo, 19.00 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Rdeči konj, 21.05 Jahorina, 21.35 Športni pregled, 22.05 Dnevnik TV AVSTRIJA PRVI PROGRAM 18.30 Iz živalskega sveta, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Cas v sliki, 20.15 Jenny Trie-bel (TV film), 22.25 Sport TV MADŽARSKA 8.04 Spored za otroke. 13.20 Pribočnik milostljivega gospoda, 4. del. 14.50 Kviz iz domoznanstva. 16.50 Napoved sporeda. 17.20 Možgansko prvenstvo. 18.00 Delta, znanstveni magazin. 19.00 Teden; aktualne reportaže. 20.00 Poročila. 20.05 V vlogi očeta, ameriški TV film. 2i.4o ,.Človekova tragedija” na poletni!: igrah v Segedinu, dokumentarni film. TV KOPER 17.30 ČRNI ORFEJ — nim — ponovitev 19.00 OB SKODELICI KAVE — glasbena oddaja 19.30 STlClSCE - Tednik TV DNEVNIKA 19.45 VELIKA DOLINA — serijski film 20.30 CARMEN — celovečerni film — Igrajo: Viviane Rohiace, Jean Marais — Režija: Christian — Jacque 22.00 SEDEM DNI 22.15 ČLOVEKOVA GLASBA — 6. oddaja RADIO RADIO MURSKA SOBOTA j MURSKA SOBOTA 16.30 — Po domače, 17.00 — Aktualno v ponedeljek, 26. septembra, 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 16.30 — S popevkami po svetu, 17.00 — Aktualno v torek, 27. septembra, 18.00 — Sotočje, 19.00 - Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA RADIO RADIO MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA 16.30 — Iz domačega glasbenega arhiva, 17.00 — Aktualno v sredo, 28. septembra, 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 16.30 — Glasba skozi stoletja, 17.00 - Aktualno v četrtek, 29. septembra, 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 8.50 TV v šoli: TV koledar, Zgodba, Italijanščina, Staro klasični 10.35), pisano, naselje, Najlepši miti, Poročila, (do 17.30 Modro kot otroška nanizanka TV Novi Sad, 18.00 Otrok in šola: V šolo radi hodimo, 18.25 Podravski obzornik, 18.45 Podium, 19.15 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 TV in radio nocoj, 19.30 TV dnevnik . I, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Branko Šmit: Zgodnje dozorevanje Marka Kovača, drama TV Zagreb, 21.00 8.50 TV v šoli: TV koledar, Oddaja za učitelje. Otroci ustvarjajo, Dnevnik 10, Indija, Zanimivo potovanje, Poročila (do 10.35), 17.35 Poročila, 17.40 Zbis—N. Maurer: Jesenski veter, 17.55 Naši zbori iz arhiva TV Ljubljana: Loški "glas iz Kole pri Zagorju, 18.25 Posavski obzornik, 18.40 Kratek film: Po poti stare gore Hua, kitajski film, '19.00 Knjiga, 19.15 Risanka, TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA Spoznamo Neznano, oddaja o znanosti, 21.55 TV dnevnik II. ODDAJNIKI II. MREŽE: 17.25 TV dnevnik, Lutkarski pogovori, Vabilo na komedijo, Izobraževalna oddaja, Dvanajstica, glasbena TV 17.45 18.00 18.15 18.45’ odda- 19.00 Športna oddaja, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Znanost, 20.45 Zagrebška panorama, 21.05 G, Markov: Strogovi sovjetska nadaljevanka, 22.05 Hit meseca, zabavno glasbena oddaja (do 22.50) /O ljubljanska banka Pomurska banka TV ZAGREB Prvi program 8.50 TV v šoli, 16.40 TV v šoli, 17.40 Poročila, 17.45 Lutke, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika varaždinskih občin, 18.45 Mladinska oddaja, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Nasvidenje čez pet let (drama), 21.00 Iz rani trenutek, 21.05 Prodor v svet, 21.35 Pravica (film), 21.55 Dnevnik. TV AVSTRIJA PRVI PROGRAM 9.00 Jutranja poročila, <9.05 TV v šoli, 10.30 Steze smrti (film), 11.50 Dokumentarni film, 12.20 Politična reportaža, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Eci, peci, pec, 17.25 Dobro glej, 17.30 Medvedki so prosti, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Dogodivščine v divjini, 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki 19.30 Cas v sliki, 20.15 ' " ■ 21.05 Sport v ponedeljek. Čarovnik (film), Večerni šport 21.50 DRUGI PROGRAM 18.00 Vidiki, 18.30 Nevidni, 19.30 Cas v sliki, 20.15 Dobri angel (nadaljevanka), 2-1.00 Tihi boj za Donavo, 21.50 10 pred 10, 22.20 Priča (film). TV MADŽARSKA PONEDELJEK: Ni sporeda TV KOPER 14.00 ODPRTA MEJA — Oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks 16.30 ODPRTA MEJA — Oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks 17.00 TVD NOVICE .17.05 TV SOLA 17.30 FILM — ponovitev ' 19.00 ŠPORTNI PREGLED 19.30 TVD STlClSCE 19.45 TRNOVA POT — serijski film 20.30 VELIKI .DETEKTIV — serijski film 21.20 TVD DANES 21.30 DOKUMENTARNA ODDAJA — SNEMANJE NEMOGOČEGA 22.00 FILM — ponovitev 19.20 radio zrna, Cik cak, 19.24 TV in nocoj, 19.26 Zrno do 19.30 TV dnevnik I, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 A. Bleasdale: Delavci na črno, angleška nadaljevanka, 21.00 Aktualno, 21.45 I. Otrin: Pesem Giba — Daljni vzhod oddaja o baletu, 22.05 TV 8.50 TV v šoli: TV koledar, Varnost v prometu, Voda, Odmor, Ne pozabi: Josip Broz Tito, Energija vetra, Poročila (do 10.35) 17.35 Poročila, 17.40 Ciciban, dober dan: Markacija, 17.55 Jesenska serenada ’83, glasbena oddaja, 18.25 Celjski obzornik, 18.40 Mostovi, 19.10 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 TV radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik I, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.22 Film tedna: usmrtitev vojaka Slovika, ameriški film, 21.55 TV dnevnik II 8.50 TV v šoli: TV kole- dar, l čereja, tržnico, Prijateljstvo, Praši- Odmor, Obiščimo , Zaščitena narava. Poročila (do 10.35) 17.25 Poročila, 17.30 Zemljepisne posebnosti: Zlato, angleška dokumentarna serija, 18.25 Severno-primorski obzornik, 18.40 Mladi za mlade:, 19.10 Risanka, 19.15 Cik cak, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik I, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Tednik, 21.00 T. Puch: Vas na meji, avstrijska dnevnik II ODDAJNIKI MREŽE: II. TV 17.25 Tv dnevnik, 17.45 Kaj otroci vedo o rojstnem kraju, 18.15 Knjige in misli, 18.45 Glasba, čas, ljudje, zabavno glasbena odd., 19.30 TV dnevnik, 20.00 Večer s tujimi folklornimi skupinami na mednarodnem festivalu v Ljubljani, 20.45 Žrebanje lota, 20.50 22 milijonov, dokumentarna oddaja, 21.35 Zagrebška panorama (do 21.50) Oddajniki H. TV mreže: 17.25 TV dnevnik, 17.45 Grom, otroška serija, 18.15 Doživeti stoletnico, izobraževalna oddaja, 18.45 Zeleni kabaret, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Športna sreda, 22.05 TV dnevnik TV ZAGREB TV ZAGREB Prvi program 8.50 TV v šoli, 16.50 TV v šoli 17.40 Poročila, 17.45 Otroška oddaja, 18.15 TV kOivdar, 18.25 Kronika osijeških občin, 18.45 Glasba, čas, ljudje, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Signali, 20.55 Plutonij (film), 22.35 Dnevnik. TV AVSTRIJA PRVI PROGRAM 9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Obe sestri (film), 12.00 Burleska, 12.15 Sport v ponedeljek, 13.00 Opoldanska redakcija 17.00 Eci, peci, pec, 17.25 Oddaja z miško, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Zgodo-, vina televizije, 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Cas v sliki, 20.15 Teleobjektiv, 21.00 Poseben dan (film), DRUGI PROGRAM 19.30 Cas v sliki, Uganite moj poklic, Dallas, 21.50 10 pred 22.20 Klub 2 20.15 21.05 10, TV MADŽARSKA 8.05 in 15.00 Šolska TV, 9.50 Vsakdan dr. Kalinikove, sovj. film, 11 20 Zgodba Lee Lyona. 16.35 Moj stric Benjamin, francosmi film. 18.15 Metode v žilni kirurgiji, spored študia Pecs. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Bolnišnica na robu mesta, ponovitev 17. dela češške nadaljevanke. 21.05 Studio 83, kulturni tednik. 22.05 Namenjam. 22.45 TV dnevnik. TV KOPER 14.00 ODPRTA MEJA — Oddaja v slovenščini — VIDEOTELEKS 16.30 ODPRTA MEJA — Oddaja v slovenskem jeziku — VIDEOTELEKS 17.00 TVD NOVICE 17.05 TV SOLA 18.00 VELIKI DETEKTIV — serijski film 19.00 OBZORJA 19.30 TVD STlClSCE 19.45 TRNOVA POT — serijski film 20.30 TIHA NOC, HUDA NOC — celovečerni film — Igrajo: Olivia Hussey — režija: Bob Clark 22.15 TVD DANES 22.25 CHRISTALLOS — dokumentarna oddaja nadaljevanka, dnevnik II ODDAJNIKI 22.55 TV II. MREŽE: 17.25 TV dnevnik, TV 17.45 Dvojčka, otroška oddaja, 18.15 Ljudski običaji, 18.45 Goli z evropskih nogometnih igrišč, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Izbor z letošnjega Bi-tef-a, 21.15 Zagrebška panorama, 21.30 Poti kulture, (do 22.00) OPOMBA: PJ v rokometu — Sloga:Partizan Prvi program 8.50 TV v šoli, 17.40 Poročila, 17.45 Otroška serija, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika siških občin, 18.45 Zeleni kabaret, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Športna sreda, 22.05 Dnevnik TV AVSTRIJA PRVI PROGRAM 9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli, 10.35 Doktor Galland (film), 12.10 O rožah, 12.15 Teleobjektiv, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Lutke, 17.30 Čebelica Maja, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 In tubo igra Huber, 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Cas v sliki, 20.15 Fini par (film), 21.50 Šport DRUGI PROGRAM 16.45 Iz parlamenta, 18.00 Dežela in ljudje, 18.30 Nevidni, 19.30 Cas v sliki, 20.15 Smeh je dediščina mojega rodu, 21.15 Odrski čarovniki, 21.50 10 pred 10, 22.20 Simpozij Konrada Lorenza, 23.20 Umetnine TV MADŽARSKA 8.10 in 15.00 Šolska TV, 9.20 Delta, znanstveni magazin, ponovitev, 9.45 Žene z morske obale, ponovitev 3. dela francoske nadaljevanke, 17,00 Rojstvo zemljine skorje, kratek film. 17.35 Risanka. 18.00 Video strani, 18.25 Nogomet za pokal UEFA: Ferenc v aros—Eindhoven, prenos, 20.15 TV dnevnik. 20.45 Želeli ste, spored po želji gledalcev. 23.15 TV dnevnik. TV KOPER 14.00 ODPRTA MEJA — Oddaja v slovenskem jeziku — VIDEOTELEKS 16.30 ODPRTA MEJA — Oddaja v slovenskem jeziku — VIDEOTELEKS 17.00 TVD NOVICE 17.05 TV SOLA 17.30 FILM — ponovitev 19.00 RISANKE 19.30 TVD STlClSCE 19.45 TRNOVA POT — serijski film 20.30 LONDON — Jonathan Miller — dokumentarna oddaja 21.30 TVD DANES 21.45 PIRANSKI GLASBENI VEČERI TV ZAGREB Prvi program 8.50 TV v šoli, 16.50 TV v šoli, 17.40 Poročila, 17.45 Otroška oddaja, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika splitskih občin, 18.45 Evrogol, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Monitor, 21.05 Halo, dober večer, 21.05 Dnevnik. /O ljubljanska banka Pomurska banka ' TV AVSTRIJA PRVI PROGRAM 9.00 Jutranja p .ročila, 9.05 TV v šoli, 10.35 Pirat (film), 12.10 Klub seniorjev, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Eci, peci, pec, 17.25 Spoznaj nevarnost, 17.30 Obalni pirati, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 TV kuhinja, 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Cas v sliki, 20.15 Sladoled iz Italije, 21.25 Pireneji, 22.10 Večerni šport DRUGI PROGRAM 16.30 IZ parlamenta, 17.45 TV v šoli, 18.00 Popotovanje po Avstriji, 18.30 Nevidni, 19.30 Cas v sliki, 20.15 Klepet pred kamerami, 21.50 10 pred 10, 22.20 Simpozij Konrada Lorenza ITVMADŽARSKA 8.15 in 15.00 Šolska Tv. 9.30 Valček Titanic, romunski film. 16.25 Poročila. 16.30 Zgodbe na vlaku, madžarska-nemška koprodukcija. 16.45 Lažje od zraka. 17.55 Iz studia kratkih filmov. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Bulcsu Bartha: Bela rja, TV film. 21.20 Ozadje vesti; pogledi, mnenja o javnih vprašanjih. 22.10 Zsuzsa Rab, portret. 23.00 TV dnevnik. TV KOPER 14.00 ODPRTA MEJA — Oddaja v slovenskem jeziku — V1DEOTELEKS 16.30 ODPRTA MEJA — Oddaja v slovenskem jeziku — VIDEOTELEKS 17.00 TVD NOVICE 17.05 TV SOLA 17.30 Glasbena oddaja 18.00 LONDON — dokumentarna oddaja 19.00 EUROGOL 19.30 TVD STlClSCE 19.45 TRNOVA POT — serijski film 20.30 VELIKA DOLINA — serijski film 21.301VD DANES 21.40 GOZD PRIPOVEDUJE — dokumentarna oddaja STRAN 21 tedenski koledar 23. SEPTEMBER, PETEK — Slavojka 24. SEPTEMBER, SOBOTA — Nada 25. SEPTEMBER, NEDELJA — Uroš 26. SEPTEMBER, PONEDELJEK — Kozina 27. SEPTEMBER, TOREK — Vincenc 28. SEPTEMBER, SREDA — Venčeslav 29. SEPTEMBER, ČETRTEK — Mihael kino „PARK” MURSKA SOBOTA LJUTOMER 24. septembra ob 20. uri in 25. septembra ob 18. in 20. uri jugoslovanska filmska komedija: ,,Maratonci tečejo častni krog”; 28. septembra ob 20. uri in 29. septembra ob 20. uri ameriški pustolovski film: ,,TRIKRATNO IZDAJSTVO”; ,,SVOBODA” GORNJA RADGONA 23. septembra ob 18. in 20. uri ameriški karate film „OKTA-GON”: 24. septembra ob 20. uri in 25. septembra ob 17. in 19. uri japonski pustolovski film: ,,Maskirani voznik”; 28. septembra ob 19. uri in 29. septembra ob 19. uri, ameriško-ni-zozemski zgodovinski vojni film: „ZARJA V DEŽELI ZULU”; ČRENŠOVCI 24. in 25. septembra — nemški barvni kriminalni film: ,,HAMBURŠKA MAFIJA”; ŠTEDILNIK, kombinirani (elek-trika-plin), in dodatno peč, ugodno prodam. Mikloš Kuzmiča 31, M. Sobota. M-3514 TELEVIZOR Gorenje, barvni, ugodno prodam. Informacije po tel. 21-867 po 15. uri, ali Bo-rovnjakova 4. M-3515 POHIŠTVO za dnevno sobo, prodam. Donko, Prešernova 43. M-3517 KRAVO, starejšo, brejo, prodam. Andrejci 11. M-3518 GROZDJE z brajd prodam. Jakopič, Ciril Metodova 38, M. Sobota. M-3519 ELKA LESLIE 200 W prodam. Oktobrske revolucije 3, tel. 069 24-182. M-3520 SUHA DRRVA, jelša, večjo količino, prodam. Rogač, Tišina 64. M-3521 TAM 5500 K 5 t, letnik 1974, registriran do avgusta 84, prodam, Franc Sep, Crenšovci 37/a. M-3522 1001 vina in grozdja z brajd v Lendavskih goricah ugodno' prodam. Jože Vuk, Mala Polana 70. M-3523 KRAVO s teletom, mlado ali brejo, prodam. Tišina 38. M-3524 FIAT 125 italijanski prodam. Branko Fujs, Stara 1, M. Sobota. M-3525 KRAVO, 9 mesecev brejo, prodam. Renkovci 91, Turnišče. M-3527 ORGLE ELKA CAPRI 101 elekt PIANO, CLAV, STEEL, GUITAR, prodam. Jože Berden, Filovci 150. M-3528 PEČ za centralno kurjavo FERROTERM 40.000 kal, novo, a vt‘>k !epur> ii u vtuhčars! vo ravnabiu ntižu-komora ’aščua vozil-vlečna služba VESTNIK Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Le'ndava in Ljutomer—- Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota. Titova 29/1 — Ureja uredniški odbor: Štefan Dravec (direktor in glavni urednik). Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika). Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše. Ludvik Kovač. Dušan Loparnik. Feri Maučec (šport). Vlado Paveo. Štefan Sobočan. Janko Stolnik (dopisništvo). Branko Žunec, Gonter Endre (tehnični urednik). Nevenka Emn (lektor). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota. Titova 29/1 — Telefoni: novinarji 21-232. 21-064 in 21-383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21-064 in 21-383; dopisništvo Gornja Radgona tel. 74-597, dopisništvo Lendava tel. 75-085 in dopisništvo Ljutomer tel. 81-317 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. — Celoletna naročnina 470,00 din, polletna 235,00 din. letna naročnina za inozemstvo 1.100.00din, celoletna naročnina za delovne organizacije 630,00 din. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005 — Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 501005620-000112-25730-30-4-01176 — Cena posamezne številke 13,00 din. Tiska ČGP Večer Maribor — Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Aleksander Bagar .^več"^ Tvoje življenje je za vedno ugasnilo, ostala sta praznina in spoznanje, da te ki se nami. Toda spomin na tvoj lik ostane v naših srcih do konca dni. Iskrena hvala v iz Gor. Petrovec minjate, postojite ob njegovem grobu in prižigate sveče. vsi Tvojr VESTNIK 22 prodam. Stanko Gašpar, Markovci 97/a. M-3529 SIMCO 1000 GLS, letnik 1973, prodam. Barbarič, Peskovci, tel. 78-012. M-3530 FIAT 126 P, letnik 1978, dobro ohranjen, prodam. Alojz Plej, Veržej 38. M-3531 GARAŽO, leseno za dva avtomobila in termoakulacijsko peč, 3 KW, novo, prodam. Naslov na upravi lista. M-3534 KOSILNICO BCS prodam. Naslov na upravi lista. M-3535 MALE PUJSKE prodam. Gradišče 10, Tišina. M-3536 ŠTEDILNIK Gorenje, peč na trda goriva Gorenje in divan prodam. Anton Fujs, Mikloš Kuzmiča 18, M. Sobota M-3537 VW avto, spalnico, hladilnik, peč na trda goriva, dvosed, pralni stroj prodam. Požun, Gaberje 89, Ogled v nedeljo od 10. do 12. ure. M-3538 GROZDJE z brajd in šmarnico prodam. Gergorec, Andrejci 58. M-3539 ELEKTRIČNO KITARO IBA-NEK eminent za kitaro ali pevsko ozvočitev z. boksi ter 80 W ojačevalec ugodno prodam. Renato Šarkanj, Mojstrska 2, M. Sobota. M-3540 FIAT 750, starejši letnik, registriran do julija 1984, dobro ohranjen prodam po ugodni ceni. Partizanska 31, Bakovci. M-3541 RENAULT 4 TL registriran do avgusta 1984 prodam. DOBROVNIK 83/a. M-3561 REX KOMBI SPECIAL GORE-NJE-MUTA s koso, frezo in ostalimi priključki, sušilnico za koruzo, pšenico (v zrnju) prodam. Vaneča 80. M-3564 KRAVO, staro 5 let, 8 mesecev brejo, prodam. Vrečič, Petanjci 89. M-3565 ČRNO-BELI TELEVIZOR, ekran 60 cm, z vgrajenim madžarskim programom prodam. Titova 16, stanovanje 2, M. Sobota. M-3566 ŠKODO 100 — lahko po delih — prodam. Garažo v M. Soboti vzamem v najem. Tel. 23-571. M-3567 10 vreč CEMENTA prodam. Št. Kuzmiča 4, M. Sobota. M-3568 MOPED APN 4 prodam. Trnje 129. M-3569 OSTREŠJE, rabljeno, prodam za drva. Benko, Prosečka vas 41, Mačkovci. M-3570 POHIŠTVO za dnevno sobo prodam. Štefan Gutman, Krog 59/a. M-3571 PREŠO za KOMBAJN ZMAJ, novo, prodam. Naslov na upravi lista. IN-460 SLEMENJAKE, -8-valne, prodam. Viktor Kozar, Nunska graba 30. IN-461 POSESTVO, 3,50 ha, s hišo in gospodarskim poslopjem ob asfaltu na ravnini — primerno za vse — prodam. Naslov naupravi lista. IN-462 GROZDJE mešanih sort iz Čenti-be prodam. Bot, Kapca 145. Le-348 STANOVANJSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem, garažo, sadovnjakom in vinogradom prodam. Šmidlehner, Dobrovnik 301. Le-350 FIAT 750, letnik 1976, ugodno prodam. Dobrovnik 219. M-3572 ŠTEDILNIK, električni, Gorenje prodam. Drago' Horvat, Oktobrske revolucije 24, M. Sobota. M-3574 MOŠT iz kvalitetnega belega grozdja po stiskanju prodam. Tel. 74-024. M-3575 RENAULT 12 (DACIA 1300) ugodno prodam. Vidovič, Radenci, tel. 069 73-110. M-3576 GROZDJE, šmarnico, prodam v Tešanovcih. Naslov na upravi lista. M-3577 HIŠO, nedograjeno, na Cankovi prodam. Informacije: Domajinci 35, Cankova. M-3579 MALE PUJSKE in slivovko prodam. Domajinci 35, Cankova. M-3579 FIAT 750 prodam. Kupšinci 23. M-3582 Komisija za delovna razmerja osnovne šole Puconci objavlja prosta dela in naloge varuhinje (4 ure dela) za čas nadomeščanja delavke na porodniškem dopustu. Pogoj: varuhinja ali vzgojiteljica. Rok prijave: 8 dni. Nastop dela: 17. 10. 1983. PLUG OLTOV prodam. Vprašati: Melinci 171. M-3583 KORUZO na storžih ali za silažo, 40 arov, prodam. Vprašati v popoldanskem času na naslov: Lain-ščak. Kuharjeva 7. M-3584 GROZDJE prodam. Trstenjakova 64, M. Sobota ali Suhi vrh 4 M-3585 GROZDJE na brajdah, jurko, prodam. Alojz Kolman, Satahovci 24 ^1-3586 TRAKTOR STAYER 36 PS z jermemco prodam. Štefan Tratnjek, Gančani 20. M-3587 MALE PUJSKE prodam. Benko, M. Petrovci 11. M-3589 ZASTAVO 101, registrirano do avgusta 1984, prodam za 35.000 din Marija Kardoš, Razlagova 11 M-3590 TRAKTOR TOMO VINKOVIČ 731 s hidravličnim volanom, nov, plug, frezo, podrahljač in škropilnico, prikolico, hidravlično stiskalnico (230 1), stiskalnico na patentno matico (601), športni avto LANCIA, dvosed, MINI MORRIS 1000, letnik 1977, IMV RENAULT KOMBI, letnik 1976, prodam. Informacije, Kidričeva 31, M Sobota. M-3591 TRAKTOR STAYR 28 KS in voz za traktor prodam. Koren Dobrovnik 155. M-3592 ŠKODO 100 po ugodni ceni prodam. Radovci 15. M-3593 AViOMATIC 3M, letnik 1982, dobro ohranjen prodam. Naselje 14. divizije 10, M. Sobota. M-3594 ZASTAVO 101 confort — letnik 1982 — prevoženih 3800 km prodam. Mladinska 33, M. Sobota jtel. 22-966. M-3595 'ZASTAVO 101, letnik 1980, odlično ohranjeno, ugodno prodam. Naslov na upravi lista. M-3596 FIAT 750 prodam. Kupšinci 23. M-3597 DACIO 1400 prodam. Maučec, Lendavska 19, M. Sobota. M-3598 SREŠNO OPEKO FOLC prodam. Mala nova ulica 10, M. Sobota. M-3599 ŠKODO športno — letnik 1978 prodam. Tel. 22-727. M-3600 ZASTAVO 101, letnik 1980, prevoženih 22500 km ugodno prodam. Naslov na upravi lista. M-3601 POHIŠTVO za spalnico prodam. Tel 23.821 od 17. ure naprej. Katja Temlin, Titova 1 C, M. Sobota M-3602 ZASTAVO 750 SE staro 2 in pol leti prodam. Tovarna 'mlečnega prahu, Slavko Štefanec. M-3603 KOSILNICO LAVERDA prodam. Koloman Veren, Gorica 20 M-3605 ZASTAVO 101, letnik 1976, prodam. Šafarsko 9. M-3606 WARTBURG limozino, zamrzovalno skrinjo in pralni stroj, prodam. Ljudske pravice 14, M Sobota. M-3607 MALE PUJSKE prodam. Poljska 8, M. Sobota. M-3608 PRIKOLICO za živino prodam Sebeborci 101. M-3609 ZASTAVO 101 konfort 1300, dobro ohranjeno, staro 2 leti, registrirano do 21. 9. 1984 prodam. Lazar, Mladinska 30, Bakovci, M-3610 TERMOAKUMULACIJSKO peč prodam. Janžev vrh 36, Radenci M-3611 POHIŠTVO za spalnico ugodno prodam. Cankarjeva 22, M. Sobota. Tel. 22-261. M-3612 LADO 1600, letnik 1981, december, prodam. Tel. 21-914 dopoldan, popoldan 21-263. Ladislav Kerčmar, Veščica n. h. M-3613 POHIŠTVO za spalnico, dobro ohranjeno, in otroško posteljo prodam. Prvomajska 9, M. Sobota (Tomšičevo naselje.) M-3615 Dragemu dedku Aleksandru Kerčmarju iz Salovec iskreno čestitata za 70. rojstni dan ter želita, da bi med svojimi najdražjimi praznoval Se vrsto zdravih, srečnih in zadovoljnih let vnuka Darinka in Branko z mamico. HIŠO v Rogašovcih prodam. Naslov na upravi lista. Tel. 21-608. M-3616 FIAT 125 po delih in male pujske prodam. Veščica 55. Tel. 22-250. M-3617 NSU 1200 C, letnik 1971, prodam. Naslov na upravi lista. M-3618 GOLF, november 1980, prodam. Domajinci 21. M-3619 PEVSKO OZVOČENJE DYNA-CORD 120 W prodam. Drago Kornhausler, Matjaševci 11, tel. 78-216. M-3620 GROZDJE, jurko in klinton, prodam. Mlajtinci 26. M-3621 KRAVO, mlado brejo, vozno, po izbiri prodam. Lipovci 51. M-3622 R 4 TL, special karamboliran, lahko tudi po delih prodam. Popoldan tel. 069 23-139, St. Rozmana 12. M-3623 FIAT 132 GLC 1800 ccm — s plinsko napravo — letnik 1977, prodam ali zamenjam za manjši avto. St. Rozmana 8, tel. 069 21-685. M-3613 TELIČKO staro 4 mesece, tetovirano, prodam. Pečarovci 51. M-3625 KRAVO, mlado, kontrola A, brejo 8 mesecev, prodam. Štefan Kozlar, Gaberje 128. M-3626 DISCO opremo prodam. Gradišče 12, Tišina. M-3627 3 leta staro kravo s teletom pro Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo botrini, sosedom in prijateljem, ki ste nam pris pomoč v najtežjih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali vence in šopke. Posebna zahvala v nu za pogrebni obred in pevkam za odpete žalostinke. Prisrčna zahvala osebju kirurškega o M. Soboti, GD Brezovica in govorniku tov. Štefanu Hozjanu za poslovilne besede. Iskreno se ljujemo vsem, ki ste našega dragega očeta pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Ana, sin Štefan z družino, hčerka Dragica z družino in sestra z družino ter ostal rodstvo ZAHVALA V 88. letu nas je po kratki bolezni 14. 9. 1983 za vedno zapustila Marija Casar iz Ivanec 13 drago ma"10 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom in znancem, ki so na gOvorni^u’ pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem yeržej> kolektivu vzgojno-izobraževalnega zavoda iz Veržeja in učencem 8. a razreda osnovne kolektivu sonovne šole ,.Drago Lugarič” iz Lendave in vsem darovalcem vencev Žalujoči: mož Jožef, otroci: Anica, Marija, Štefan, Lojze, Tonika in in 12 pravnukov D vimK°* Jože z družinami ter V SPOMIN 23. septembra mineva 10 let, odkar nas je dragi mož, oče in zet za vedno zap^1 "aŠ Deset *et a v naših srcih ne mine ura. povsod v misllhs dam. Flegar, Graišče 39/a, Tišina. M-3628 CITROEN GES 1,3, letnik 79, garažiran, odlično ohranjen, prodam. Peter Miklič, popoldan po 17. uri, tel. 061 218-504. M-3629 ZASTAVO 101, prevoženih 45.000 km, prodam. Panonska 19, Rakičan. M-3630 SVINJI, visoko breji, prodam. Hedvika Dominko, Dol. gorice 81, Lendava. Le-351 ZASTAVO 101, letnik 1972, prodam. Franc, Tomšičeva 14. Le-353 8 arov VINOGRADA, cepljenega na brajdah z grozdjem prodam. 4-arska parcela nad vasjo primerna za počitniško hišico. Štefan Holzman Mostje 76. Le-354 GROZDJE, sortno, in 700-litrsko kad prodam. Šmidlehner, Dobrovnik 301. Le-356 SPACKA prodam za 25.000 din. F. Kovačiča 20. Ljutomer. IN-464 ZASTAVO 750 prodam za 35.000 din. Marija Fajfar, Sitarovci 9, Bučkovci. IN-464 URSUS C 335 z koso, 1800 delovnih ur, prodam. Onišak, Krapje 16, Veržej. LN-463 MEDETAŽNO DVONADSTROPNO NOVO HIŠO, zgrajeno do druge faze, primerno za kakršnokoli obrt ali lokal ob glavni cesti v smeri M. Sobota — Lendava v vasi Odranci Prodam. Ponudbe pod šifro ,.NAJBOLJŠI PONUDNIK”. M-3552 NOVE GUME za ZASTAVO 101 T3/145 in FIAT 1300 po delih ter novo motorno žago prodam. Milan Božič, Šalinci 32, Križevci pri Ljutomeru. IN-465 kupim TRAKTORSKI NAKLADALEC, čelni, kupim. Mala Polana 56,69225 Velika Polana. M-3581 ZAHVALA Nepričakovano, tiho in brez slovesa nas je v 63. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče in brat Stefan Spilak iz Brezovice Ivanci, 16. septembra 1983 zaposlitve DEKLE, mlado, stalno zaposlim za varstvo dveh otrok in pomoč v gospodinjstvu. Janez Pleško, Rožna dolina cesta 4, št. 36, tel. 061 263-052, 61000 Ljubljana. M-3393 sobe SOBO, neopremljeno, s posebnim vhodom oddam. Štefana Kuzmiča 2. M-3614 UPOKOJENEC, kmečki, visoke starosti, zdrav, nealkoholik išče starejšo upokojenko, neodvisno, s hišo in malo zemlje. Ponudbe na upravo Vestnika pod ,,MOŽNA POROKA.” M-3428 VOZNIKI! OPTIKA podvozja za vse osebne avtomobile. S točno nastavitvijo dosežemo manjšo enostransko obrabo GUM. manjšo porabo GORIVA, VARNO VOŽNJO. Odprto vsak dan do 16. ure. Franc Makoter, AVTOMEHANIK, A. Trstenjaka 17. Ljutomer. IN-449 DELAVNICO za avtoličarsko obrt v M. Soboti ali okolici iščem-Zlatko Paler, Lendavska 25, M. Sobota. M-3533 VDOVEC na posestvu z lastno hišo in osebnim avtomobilom, s^r 65 let, želi spoznati dobrosrčno žensko, ki bi se odločila za skupno življenje, staro od 55 do 60 Id-Ponudbe na upravo lista. MA556 Kje si ljubi očka, kje tvoj je obraz, kje je tvoja skr ki skrbela je za nas. STRAN 22 prodam 2°Ski VOZIČEK, globok, Cesta o' 20®$ din. Kapelska SiT'042 prodam pE; Smarnico> 2900 trsov SpAI“;Fllovci16. M-3543 njeno C2’ star'nsko in ohra-Mlaiiin ?rodam- Ladislav Horvat, s st m- s°b°ta> *'• 22- Tam’.n?;/8 centralno kurjavo Cvetna mL n5 J boi.leriem Prodam. ma 10, Bakovci. M-3545 GROZDJE z brajd prodam. Zorana Velnarja 26, M. Sobota. M-3546 PEGEUT 204 prodam. Stefan Horvat, Odranci 2. M-3547 KAVČ GARNITURO in TROSED prodam. Naslov na upravi lista. M-3548 TRAKTOR IMT 575 prodam. Mladinska 47, Bakovci. M-3549 GROZDJE z brajd prodamo (rizling in mešana sorta). Stefan Nemec, Mohorjeva 4, Lendava, tel. 069 75-437. M-3550 OBRAČALNIK za BCS kosilnico, dobro ohranjen, traktor POR- SCHE 25 KS prodam. Perko, Lastomerci 13, Gor. Radgona. M-3551 ZAMRZOVALNO SKRINJO, 380 1, ih grozdje (kvinton, šmarnica) z brajd prodam. Lutar, Mladinska 12, Beltinci. M-3555 SRESNO OPEKO, rabljeno, ugodno prodam. Naslov na upravi lista. M-3558 KORUZNJAK za koruzo prodam. Črnelavci 19. M-3559 AMI 8 super po delih, bas kitaro HOFNER in zvočnik nujno in ugodno prodam. Bratonci 140. M-3560 Po kratki in težki bolezni nas je mnog letu starosti, za vedno zapustil naš Gorazd Odšel si dragi sinko, se vrnil več ne boš, a v srcu je ostala rana, ki zacelila se ne bo. Oh, koliko duha zaklade s teboj je temni grob požrl, načete tvoje, naše nade, udarec smrti vse je strl! V SPOMIN 25. septembra je minilo eno leto odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil ljubi sin in brat d prezgodaj, komaj v sedmem dragi sinko, bratec in vnuk Vuk iz Gomilic Iskreno se zahvaljujemo botrini, vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in vence, nam pa izrekli sožalje. Iskrena hvala osebju Pediatrične klinike v Ljubljani, g. župniku za pogrebni o'bred, pevcem za odpete žalostinke, mladincem iz Gomilic za pomoč in poslovilne besede ob odprtem grobu, kolektivu Gore-nje-Varstroja, učencem 4. b razreda osnovne šole Štefana Kovača ter varovancem VVZ Turnišče. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Gomilice, 8. 9. 1983 Žalujoči: oče, mama, sestrica Stanka, stara mama ter ostalo sorodstvo. Feri Temlin iz Vučje gomile Se biliVe^?°Je te$ko doumeti resnico, da nisi več med nami. Dom, ki si ga imel tako rad, v katerem smo re ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali ven-MURg ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Prisrčna zahvala šoferjem ’ i65™ 'nbustr'i’ TOZD Klavnica za podarjene vence. Hvala g. župniku za pogrebni obred ter ePe odpete žalostinke. Predstavniku KS tov. Kerčmarju za lepe poslovilne besede. Predanovci: 3. september 1983 Vsem še enkrat — iskrena hvala! ^t^oči; J ^tjana r>e"a CHka, sinovi Marjan z ženo Cvetko, Franc z ženo Miro, Stanko z ženo Nevenko, vnuki ’ Jan, Peter, Nataša, Tatjana in Danilo, brata Štefan in Jože ter sestra Alojzija z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in pradedka Antona Kozela iz Pertoče Se*ahvaiju- CVetje. Isk/61?0 vsem’ ki ste z nami sočustvovali in ga spremljali na njegovi zadnji poti ter darovali ena hvala sosedom za pomoč. Hvala govorniku KS Pertoča, GD Pertoča ter č. g. župniku • in pevcem. VSI NJEGOVI ZAHVALA Oh, kako nam obupno srce greni, ko tebe dragi sin in brat nikjer več ni! 27. avgusta nas je komaj v 31. letu starosti za vedno zapustil naš dragi sin in brat Franc Njiv ar iz Kraljevec >skretlo /anL 'skren^Vka'4Ujemo vsem> ki ste nas v času neizmerne žalosti tolažili in nam bili v teh dneh ob Za 28 s°žalje ■ Vala R’ kaplanu iz Sv. Jurja ob Ščavnici za pogrebni obred, članu KS Antunu Hojm-Toč ter ‘n t01ažilne besede in prijatelju Ignacu. Hvala štelcarjevim in Petrovičevim iz Kra.jevec Se,h darov °1 ^t^nikov, sosedom, znancem ter vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali. Hvala a cern vencev in cvetja ter vsem, ki so ga pospremili na njegovi prerani zadnji poti. k'°boki žal °S,I: mama, ata, bratje Štefan, Drago, Tonček ter sestre Milica, Anica in Marica z dru- žinami 1983 Oh, ti nesrečna cesta, kaj si storila, da brez slovesa sina in moža si mi vzela. Oh kako lepo je bilo, ko skupaj smo bili. A zdaj na grobu vajinem rože cvetijo in sveče noč in dan gorijo. V SPOMIN 23. septembra bo minilo dve leti, odkar me je zapustil komaj v 22. letu starosti dragi sin Slavko Novak iz Moščanec in 9. novembra bo minilo trinajst let, odkar me je zapustil v 38. letu starosti dragi mož Janez Novak iz Moščanec Boleč in nepozaben je spomin.na vaju in prehuda je bolečina v mojem srcu, da bi kdaj zamrla. Iz večnega in mnogo preranega spanca vaju ne obudi nihče več, ne moja bolečina ne klic mojega srca, ki' ne more razumeti, da vaju ni več. Hvala vsem, ki na njuna grobova prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči: mama oziroma žena Jolanka ZAHVALA Po kratki in težki bolezni nas je v 70. letu starosti za vedno zapustil naš dragi oče, stari oče, pradedek in brat Stejan Lebar iz Dolgovaških Goric Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, darovali vence in cvetje, sočustvovali z nami in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala vsem zdravnikom in zdravniškemu osebju internega oddelka za skrb v času zdravljenja. Prisrčna hvala g. duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat — prisrčna hvala! Žalujoči: hčerke Katica, Irinka, Vera, sinova Gusti in Stefan z družinami, vnuki, pravnuk, sestri Matilda in Marya z družinama ter ostalo sorodstvo STRAN 23 v besedi in sliki iz naših krajev V TOVARNI SLADKORJA V ORMOŽU V ponedeljek začetek proizvodnje V slovenski tovarni sladkorja v Ormožu je takorekoč že vse nared za začetek letošnje proizvodnje. Pridelovalci na območju ormoške tovarne so letos zasejali s peso 4.780 hektarjev površin, od tega skoraj polovico v vseh štirih pomurskih občinah. Tako morajo letos v Pomurju pospraviti v družbenem sektorju peso s 1.330, kmetje v organizirani zadružni proizvodnji pa z 850 hektarjev njiv. Za začetek spravila letošnjega pridelka sladkorne pese so v tovarni določili 20. september, tovarna pa bo začela s predelavo 26. septembra. Do 10. oktobra naj bi spravilo sladkorne pese potekalo nekoliko počasneje, vrhunec pa bo doseglo po 10. oktobru, ko bodo začeli peso tudi skladiščiti. Medtem ko bodo pridelek iz družbenega sektorja prevzemali v tovarni, je za prevzem sladkorne pese iz zasebnega sektorja v Pomurju pripravljenih 17 deponij, od tega 11 kamionskih in 6 železniških. Vsa prevzemna mesta so urejena in usposobljena, le železniški deponiji v Radencih in Beltincih sta ostali neasfaltirani, na deponiji na Tišini pa bo potrebno do prihodnjega leta urediti tudi tehtnico. Z odvozom sladkorne pese s kamionskih deponij v tovarno bodo začeli jutri, prevoz z železnico pa bo stekel 26. septembra. Kot običajno bodo morali pridelovalci peso pripeljati na najbližje prevzemno mesto, kjer poteka prevzem pod kontrolo Jugoin-spekta, kontrola pa poteka po pravilniku, ki ga je sprejela poslovna skupnost za sladkorno peso. Za stroške prevoza bo tovarna poravnala pridelovalcem do oddaljenosti 10 kilometrov 15 par za kilogram čiste sladkorne pese, za oddaljenost nad 10 kilometrov pa bodo stroške obračunavali po lanskoletnem stroškovniku, ki so ga tokrat zvišali za 25 odstotkov. Za spravilo letošnjega pridelka sladkorne pese je v Pomurju na voljo 47 enovrstnih kombajnov, ki naj bi v zasebnem sektorju pospravili peso do konca oktobra, družbeni sektor, ki ima 8 šestvr-stnih kombajnov in 2 liniji, pa bo peso ob normalnih vremenskih razmerah pospravil v prvih dneh novembra. Tovarna je za vse stroje v glavnem že tudi zagotovila rezervne dele, ki jih je moč dobiti v USPEŠNIH 20 LET Lendavska TOZD • Elma praznuje 20 let obstoja. Njen zametek je »bil v proizvodni hali INA — Nafte s komaj trinajstimi delavci. Podjetje se je uspešno razvijalo in zaposluje danes 503 delavce, kar je izrednega pomena za lendavsko občino, ki ji primanjkuje delovnih mest. Najprej je obratoval oddelek nekovin z brusilnico. Ko je našla delovna organizacija povezavo z zunanjim partnerjem Rovento, je preusmerila razvoj v proizvodnjo malih gospodinjskih aparatov. Leta 1970 pa so pričeli z montažo elektroinstalacijske-ga materiala, kar je dalo možnost novih zaposlitev. Zaradi izrednega sodelovanja in razumevanja med matičnim podjetjem Elmo Ljubljana, INO-Nafto in Skupščino občine Lendava, pride 1971. leta do selitve obrata nekovin v nekdanje prostore Primata. Obrat se je organizacijsko osamosvojil in je dobil nekatere samostojne samoupravne organe. Vztrajno delo vseh članov kolektiva ELME je pripomoglo, da so pričeli kupovati njihove izdelke širom po Evropi, Aziji in Afriki. Zahteven proizvodni program potrebuje primerno izobražene de- tovarni med 7. in 22. uro. Večji del prevoza bodo tudi letos opravljali s kamioni, ki se bodo z nafto oskrbovan v tovarni, in tako ne bo težav s pogonskim gorivom. Tovarna sladkorja v Ormožu se je dogovorila s kmetijskimi zadrugami, da naj cena spravila enega hektarja pese z enovrstnim kombajnom ne bi presegla 12 tisoč dinarjev, stroške tehtanja bo plačal pridelovalec, in sicer 15 dinarjev za tono pridelka, za strokovno službo v kooperacijski proizvodnji pa priznava tovarna 15 par za kilogram čiste sladkorne pese. Kot že vsa leta nazaj bodo imeli pridelovalci tudi tokrat nekatere ugodnosti. Cena sladkorne pese je znana in pridelovalci bodo dobili letos za kilogram čiste pese s sladkorno stopnjo 15,5 4,00 dinarje, poleg tega pa bodo lahko debili VELIKA POLANA VELIKO JE SE . . Pri nas doslej še nismo imeli pisatelja, ki bi skozi- nekaj desetletij toliko in v tolikšni širini izpovedoval ter prikazoval svoj čas in svojega — prekmurskega in našega človeka. Velikokrat smo že slišali te misli, kadar je beseda nanesla na pisatelja Miška Kranjca, in neštetokrat jih najbrž še bomo. Veliko je namreč tega, za kar bi mu mogli reči hvala — pa ne le za slovensko in prekmursko besedo ter za človeško tako toplo in resnično podobo prekmurskega človeka. . . Zato je bila odločitev, da se bo osnovna šola v Veliki Polani imenovala po Mišku Kranjcu, več kot pričakovana. Slovesno poimenovanje pa je bilo minulo nedeljo v okviru praznovanja 30. krajevnega praznika. Razvoj v 30 letih je orisal predsednik skupščine KS Velika Polana Jožef Tivadar, ki je med drugim dejal, da so v tem času dosegli več kot prej v 100 letih. Za primerjavo je navedel, da sta bila v vasi takrat le 2 radijska sprejemnika, danes pa. . . Tudi slavnostni govornik — predsednik ŠO Lendava Mirko Hajdinjak je v svojem govoru namenil največ besed minulemu in bodočemu razvoju. Med drugim je dejal, da so med zaposlenimi še vedno tudi taki, ki hodijo v službo in ne na delo. Sicer pa je ob težavah, s katerimi se srečuje lendavsko gospodarstvo (izgube v INA—Nafta, gostinstvu in tozdu Varis), navedel tudi spodbudne načrte. Tako naj bi že prihodnje leto pričeli s pripravljalnimi deli za odprtje rudnika premoga Pince-Beni-ca, kjer je tega črnega zlata okrog 150 milijonov ton, v rudniku pa bi naj zaposlili blizu 1.000 delavcev. Načrtujejo novo kemično tovarno (pentaeritrol) v Lendavi, prizidek (nov obrat) k tovarni Lek v Lendavi, nov tekoči trak v turniški Planiki, dograditev proizvodnih prostorov pri Delozi v Veliki Polani in Toku v Žižkih pa še kaj. Veliko rezerv je še tudi v kmetijstvu. Ob koncu je tovariš Hajdinjak govoril še o pomenu pisatelja in velikopolanskega rojaka Miška Kranjca ter razglasil, da se tamkajšnja osnovna šola poslej imenuje po njem. JOŽE GRAJ Ljubljana - TOZD Elektromaterial Lendava -Proizvodnja elektromateriala Tekoči trak v lendavski Elmi objavlja LICITACIJO naslednjih kmetijskih strojev in delovnih priprav, ki bo 1. 10. 1983 pri mehanični delavnici Stročja gradje): vas 27 Pod- lavce. Tega so se v lendavski Elmi zavedli in so posvetili izobraževanju zaposlenih vso pozornost. ELMA se je pogosto ubadala s težavami. Priznane cene končnih izdelkov so nihale iz leta v leto, stroški proizvodnje pa so izredno naraščali. Temu je bila vzrok tudi izguba 1979. leta. Velike težave so nastale za kolektiv lani, ko je zastal izvoz in so se nakopičile velike zaloge. Posledica je bila celo znatno 4,5 odstotka suhih pesnih rezancev, katerih kilogram bo stal 15 dinarjev ali 18 odstotkov svežih pesnih rezancev, ki veljajo v tovarni 0,50 dinarja za kilogram ter za vsakih 10 ton oddane čiste pese še 50 kilogramov sladkorja po tovarniški ceni. Za prevzem, deponiranje in čiščenje deponij pa plača tovarna zadrugi še 44 par za kilogram čistega pridelka. Zaradi suše bodo letošnji pridelki sicer nekoliko manjši od lanskih in se bodo gibali v poprečju okrog 38 ton na hektar, računajo' pa na boljšo digestijo. Predvidevajo, da bo tovarna letos predelala nekaj manj kot 200 tisoč ton pese in do 20. novembra proizvedla okrog 23 tisoč ton sladkorja. Znani so že tudi pogoji pridelovanja sladkorne pese za prihodnje leto, več o tem pa drugič. Ludvik Kovač zmanjšanje števila zaposlenih. Veliko težav je danes obvladanih in zaposleni s ponosom zrejo v preteklost, saj so zmeraj izšli iz bitke kot zmagovalci. Danes ponovno stojijo pred izrednimi napori, ki jih prinaša gospodarska stabilizacija. Toda zavedajo se, da bodo z dobro organizacijo proizvodnega procesa in z vztrajnim delom slehernega zaposlenega, premagali vse težave. 1. kombajn Univerzal, 1 kos, izklicna cena za kos 2. adapter za koruzo, 4-vrstni, 2 kosa, izklicna cena 3. traktor Zetor Crista 8011, nevozen, 1 kos 4. cisterna za prevoz gnojevke, 1 kos 5. samonakl. prik. Hamster, 1 kos 6. sejalnica za koruzo Esamat 'EKM-4, 1 kos 7. žitna sejalnica OLT SA 24, 1 kos 8. trosilec hlev, gnoja, Mengele, 1 kos 9. trosilec hlev, gnoja,,Mengele, 1 kos 10. elevator za seno, 1 kos 11. štiridelna klinasta brana, ogrodje, 1 kos 12. kabina za traktor, 1 kos 13. traktorska škropilnica brez črpalke, 1 kos Ogled strojev je možen 1. 10. 1983 od 7. do 8. Tišina predala pokal Športno rekreativne vaške igre postajajo iz leta v leto bolj vabljive tudi v krajevnih skupnostih v soboški občini. Moči, spretnosti in sposobnosti na njih na doživet in za gledalce prisrčen način dokazujejo mladi in starejši, vsi, ki jim je do množičnosti v telesni kulturi. Za tiste, ki so le gledalci, pa so to priložnosti za sprostitev in razvedrilo na prostem. Letošnje, že četrte občinske igre, so bile v nedeljo na Tišini, saj si je tišinska krajevna skupnost kar dvakrat z največjim številom točk priborila prehodni pokal. Letos so imeli nekoliko manj uspeha in prehodni pokal je eno leto spet v rokah ekip iz Lipovec. Organizatorjema — TVD Partizan in krajevni skupnosti je bilo vreme v nedeljo naklonjeno, zato je lahko 270 tekmovalcev iz desetih krajevnih skupnosti nemoteno merilo moči in spretnosti v osmih disciplinah, od vlečenja vrvi, metanja kamna, vodenja žoge, prevažanja vode s samokolnico, vo MURSKA SOBOTA Listina o trajnem sodelovanju Ob navzočnosti predsednika in sekretarja GZ Slovenije Branka Božiča in Staneta Urbančiča, predsednikov izvršnih svetov skupščin občin Paračin in Murska Sobota Božidarja Mandiča in Pavla Pongraca, predsednika OK SZDL Murska Sobota Stefana Cahuka in drugih so predstavniki občinskih gasilskih zvez Paračin in Murska Sobota pretekli petek podpisali listino o trajnem sodelovanju na področju gasilstva in požarnega varstva. Že doslej so gasilci pobratenih občin tesno sodelovali in razvijali prijateljske vezi, kar so tokrat s podpisom listine samo potrdili. V času bivanja v Murski Soboti so si gostje iz Paračina ogledali tovarno Mura in Mesno industrijo, tovarniška gasilska ekipa Branko Krsmanovič in ekipa občine Paračin pa sta se tudi udeležili republiškega gasilskega tekmovanja v Gornji Radgoni. Tekst: F. M Foto: A. A. DO ..LJUTOMERČAN" KMETIJSTVO IN PREDELAVA N. SOL. O., LJUTOMER TOZD ŽIVINOREJA-POLJEDELSTVO 400.000 din ure. Polog, 10-odstotno varščino, je treba plačati od 7. do 8. ure. Pričetek licitacije bo ob 8. uri. Nakup strojev bo po sistemu VIDENO — KUPLJENO, izlicitirane stroje pa je treba plačati v 8 dneh. denja avtogume, skokov v daljavo z mesta, teka v vrečah, do žaganja drv. Spodbujevalcev je bilo, kljub tomboli v Murski Soboti in trgatvenim dnem, skoraj tisoč in mnogi so se Ob zvokih Slakovega ansambla na Tišini zadržali pozno v noč. Pa še nekaj o rezultatih. Lipovci so z 72 točkami osvojili prehodni pokal, drugo mesto je v veselje tekmovalcem iz marijanske krajevne skupnosti, saj so si ga priborili s 70 točkami, tekmovalci iz tišinske krajevne skupnosti pa s 67 točkami in tretjim mestom tudi niso zašli v malodušje. Četrto mesto so osvojile ekipe iz Brezovec, peto iz Puconec, šesto iz Bakovec, sedmo iz Dokle-žovja, osmo iz Bodonec, deveto mesto je osvojila Bogojina, zadnje pa gostujoče ekipe iz Kobilja. Vaške športno rekreativne igre so torej vabljive. Ne samo za tiste, ki merijo moči in sposobnosti. Janko Stolnik 70.000 din 80.000 din 80.000 din 50.000 din 40.000 din 30.000 din 30.000 din 20.000 din 10.000 din 2.000 din 2 000 din 1.000 din Ob letošnjem tednu boja proti kajenju ka teden boja proti v organizaciji Jugoslo se Rdečega križa, je ta teden preimenoval boja proti kajenju- koloie ker problematika ~& ne bi bila več aktuabia,^ vedno zboli letno v do 60 ljudi z aktivn ^ tuberkoloze. Pač P ..osie-bolezni, ki nastajajo< dica kajenja, vse števim J usodnejše. že vrsto let o davamo, opozarjaj škodljivosti kajenja M fr je znanost že zdavnaj u?° vzročno poveza’' kajenjem cigaret i številnih obolenj-naj omenim le P‘JU kajer,je kronični bronhitis ter kot rizični faktor Z razvoj poapnenja posledičnimi obolen a ra-organih. Število pU^no ka v svetu in pn raka po narašča. Ostale o nekatere številu stagnirajo celo upadjo. „enosre^n° pljučnega ™ka {*iern št^ povezana z narašča J kadilcev cigar* ■ljudi, naporom za osv^ zlasti mladine, ier*’^ in doječih mater, n et„i i" odziva. Starši, P . zfjrav-vzgojni delavci p ‘sOdeM*)° stveni delavci jetnW0. dovolj, še vedno ^ivnih dovolj resno kadilskih razvar, k njenih jo nastanek pr*J b°'eZnL prosv^. Cilj zdravstveno P °, da bl dejavnosti je d° &aioprv0 čim manj cigareto in da biM Vendar cev prenehalo kad' vemo, da je P^ drugi kakor ,udi^Sksno^ poživil, lak°k°^ šanje, vzroki tak ^t da ne moremo P velikih preobrata ■ kjer j poznamm dež - opadttU’ kajenje cigaret Dokler se to ne oo pri nas, P“ bl , v doseči vsaj to, da prostorih nebi kadil'- jan°5 Dr palan^ .} LENDAVA Prostorski zako^1 . v razpra urejajo Pr0‘° ’tor, L posege v Pjh zem’ zakonov o stav ie pi omenjeni občino '^^.^danj'l' rečeno n.a saj vnašajo re b£jni tjjsP . ozidali veliko ”J|jjh P* ,ne zemljišč, \"fko<’i^ZX nenačrtno, b —krat m _ k"^,i vezemUišč,če^at0 Črtov. Lep ske gorice, ki sodU®^ tu(b k* v ‘° so •»'“ vih mestih s spiošnej’ no* ”^0 kateri objek deni1’1 ' ® e Lipa m predse^1.* o 0^00-okolja konference Z odd, t%< že razpravljaj vi zakom aid®’-.j <><0' bomo vali- in 0 n. katerem zlV! . pose® «ani neodgovornim' J’ ogrozili- STRAN 24 VESTNIK 22.