■v
Stev. 40. (Postno tik. ratiiB. - [. t. m la Pasta).
Trstu, pfitek 3. oktobra 1924.
Leto It.
Uhaja ▼tak petek opoidne.
Naslov : Tr»t-Trie*te Caeella Centro 37 *!i pa : via Geppa 17/111. izdaj s: konzorcij Malega. lista
MALI
TEDNIK ZA NOVICfc; IN IP»0
«Mali List» ■— c. C. Post.
Ue«jska knjižica (Dr. Puntar)
LJUBLJANA (JUGOSLAVIJA)
Odg. urednik ivan r/rooj
Male novice
Mali koledar.
Petek, 3. oktobra: Evald. — Sobota, 4-: Frančišek Seraf, (asiški). — Nede-5.: roženvenska nedelja. — Ponde-Ijek, c.: Bruno. — Torek, 7.: rožni venec. — Sreda, 8.: Brigita. — Četrtek, 9-: Dionizij. — Petek, 10.:	Frančišek
Borgi ja.
Slovenski Maribor.
V nedeljo dne 21. septembra so bile v Mariboru na Štajerskem občinske volitve. Za te volitve je bilo povsod veliko zanimanje. Nemci so odnekdaj trdili, da je Maribor nemški; Slovenec J® bil suženj, niti govoriti ni smel v svojem jeziku. Tudi pri sedanjih volitvah so se Nemci nadejali, da bodo imeli večino in so napeli vse sile; pa ni šlo več. Združene slovenske stranke 80 dobile večino tudi brez socialistov *n sicer 2405 glasov, socialisti 960, Nemci 994. K zmagi je največ pripomogla Slovenska Ljudska stranka, ki se je že v prejšnjih dobah vedno krepko borila proti nemškemu nacionalizmu.
Kako s« poglavarji izmažejo.
Glavarji črnskih rodov Dunko in Arada ob Zlati obali v Afriki morajo vsak teden enkrat javno obedovati, da se ljudstvo prepriča, če imajo dober tek in če so zdravi. Nerodno pa je, ker smejo piti takrat samo vodo. In kaj s° si izmislilii Če hoče glavar piti, u 'tari s palico po mizi in takoj se mo-rajo vsi gledavci vreči na tla. Sedaj ne more nihče videti, ali pije vodo ali Žganje. Če kdo dvomih ga zaradi razžaljenja veličanstva obsodijo na smrt. Družabni red je torej tam prav •zborno urejen.
^ milj ona dolarjev za šopek cvetlic.
V Bostonu je umrl neki Bingham. ki Je postal miljonar z izdelovanjem u-ttietnih rož. V oporoki je vsakemu delavcu zapustil 1000 dolarjev letne Penzije, Mesec po njegovi smrti je neka stara delavka šla na njegov grob Pomolit za njegovo dušo in je položila na grob šopek svežih cvetlic. Še tisti večer ji je bilo naznanjeno, da bo dobila za to svoje dobro delo dva miljo-na dolarjev. Bingham je bil namreč določil v oporoki, naj dobi dva miljo na tisti ,ki bo prvi iz lastnega nagiba Položil rože na. njegov grob. Ta sreča
torej doletela ono ženico, ki pač ni Mislila, da bo na stara leta postala mi-*j°narka.
Cisto preprosto.
Glasilo slovenskih naprednjakov in VaŠkih magnatov se je obregnilo ob rusko revolucijo. To je seveda umlji T0- Mi pa vemo to-le: brez revoluci bi bila še danes vsa zemlja v ro ^ah grofov iri ruskih naprednjakov "amo ruski car je imel toliko zemlji-kolikor je velika cela francoska država. Danes je carjeva zemlja v rokah kmetov. To je resnica! In kmetje
delavci se tega zavedajo, zato o-^bračajo hrbet naprednjakom-podaja-
06,11 kapitalizma.
Kaj dela Niknlot!
Goriški podprefekt bi si moral na-^•nko ogledati škodo, ki jo je povzroča povodenj v Baški grapi. Pa ne le Sledati, ampak vzeti bi moral svinč-jk ter vladi poročati. Kaj pa je za „.lad°, če vrže miljon lir za ubogo JUdstvo. En kanon manj, pa bo ško-
V nedeljo 28. septembra se je zgodil roparja nista bila zadovoljna; prisilila zločin na Ravberkomandi nedaleč od sta ga, da je izročil še ostalih 20 tiso& Postojne proti državni meji. Tam je. V listnici so bili tudi razni dokumenti, prostor ugoden za roparske napade in Tudi komisarju Carlucci-ju sta pobrala
zato ima tako ime že od nekdaj. Po sebna ugodnost je tudi ta, da roparji prehajajo čez državno mejo po gozdih in lažje zamešajo sled za seboj.
V nedeljo zjutraj se je podal inženir Stanko Hofman iz Postojne v Kačjo vas in je nesel seboj okroglo 22 tisoč lir, da bi izplačeval gozdnim delavcem tedenski zaslužek. Znjim se je peljal tudi komisar iz Kačje vasi Vincenc Car-lucci in dva inženirjeva otroka. Peljali so se v avtomobilu. V Planinski Koli-šenci so se morali ustaviti, ker je ležal drog čez cesto. Iz gozda sta pristopila dva roparja z naperjenimi puškami in zahtevala denar. Inženir se ni upal ustavljati razbojnikom, posebno še zaradi otrok. Izročil je najprej svojo denarnico, v kateri je bilo 2000 lir. Pa
Ravberkomanda zares
ves denar — imel ga je razmeroma majhno svoto — in dokumente, med temi tudi izkaznico fašistovske stranke.
Ko sta dobila, ker sta iskala, sta razbojnika odmaknila kol s ceste in ukazala oropanim, naj se peljejo naprej v Kočjo vas, ne nazaj v Postojno. Onadva pa sta jo urno popihala v gozd. šele iz Kačje vasi je komisar telefoniral v Postojno, kaj se je dogodilo in takoj se je začela preiskava.
Po vsej priliki so bili razbojniki poučeni o razmerah, da so čakali na tako velik plen. V nedeljo pa je tudi cesta bolj zapuščena, ker vozniki počivajo. Tako se je napad dobro posrečil. Upajmo, da bo tudi oblastnija imela kaj sreče pri iskanju zločincev.
MIHEC
IN
*JAS€ie
MIHEC
JAKEC
Kako bomo vladi hvaležni, če vinski davek je preč?
, Če pa na sladkor in kavo plačujemo trikrat več
od
povodnji popravljena.
«Italia Redenta*.
To je ime organizacije, ki poleg «Lege nazionale« snuje laške otroške vrtce in druge potujčevalnice med Slovenci in Hrvati. V vrhovnem odboru so razne osebe iz vseh mest države. Doslej je ta organizacija ustanovila vrtce v Devinu, Kanalu, Tolminu, Bovcu, Kobaridu, Pod brdom, v Volčah, Idriji, na Žagi, pri Sv. Luciji, v Cerknem, Dolini, Beli peči, Žabnicah, Rajblju, Naborjelu, Pod gradom v Istri, v Matuljah, Iki. V tolminki vrtec ie vpisanih 52, v kobariški 32, v bovški 54 otrok. Vrtci so dobro opremljeni; o božiču delijo otrokom darila. Tolminski vrtec ima namen, da bo pripravljal otroke za poznejši vstop na ondotno učiteljišče. — Ta organizacija je tudi poskrbela, da so pregnali mariborske slovenske nune iz Idrije, kamor so poslali nune iz Humina (Ge-mona). — Še več kakor na Primorskem je pa storila ta organizacija na Tirolskem. Ta organizacija je izliv nacionalizma; hoče posili raznaroditi. Ali ni nacionalizem zares zlodjevo delo?
Se je pamet na svet«.
Časopisi poročajo, da je bolgarska vlada na pritisk pravoslavne cerkvene oblasti prepovedala ženskam nositi ta-kozvano „bubi-frizuro”. Deklic s prirezanimi lasmi ne sprejemajo v šolo, odrastle pa ne dobe nikjer službe, ne državne in ne privatne. Pravoslavni sveti sinod je dalje prepovedal vstop v cerkev ženskam, ki nosijo preveč razgaljene vratove, gole roke ali pa orekratka krila. Tej odredbi so se takoj pridružila tudi načelstva ostalih veroizpovedanj, izvzemši Turkov in iudov, ki so izjavili, da je v njihovi veri taka prismojena moda sploh nemogoča. Narodne dame, ki so se do sedaj navduševale za pravoslavno ve ro, se bodo sedaj premislile.
Fantovsko romanje
na Sv. goro se bo vršilo v nedeljo 12. j oktobra.
Za počasne.
Nekateri naročniki odlašajo a plačilom dolžne naročnine; Vsak mora vedeti, da se Mali list nikomur ne pošilja zastonj, ker ga ne podpirajo kapitalisti. Zastonj se pošlje samo kaka posamezna številka na ogled, kdor pa list redno prejema, ga mora tudi plačati. Saj je že tako dober kup.
Povodnji po vsem svetu.
Baška grapa na Goriškem je naravnost razdejana. Od Črne prsti, Od Po-rezna do Sv. Lucije na mostu je naredila voda strašno škodo. Mostove in brvi je odnesla, velikanski usadi, ka-koršnih ni bilo že 80 let, so povzročili ogromno škodo na polju, na travnikih, ter so posuli ceste in poti. Posestniku Močniku na Koritnici je voda odplavila 200 klaftrov drvi. Celotna škoda v vsej dolini gre na miljone. Na Ruskem v Leningradu je voda vzela 19 osebam življenje; velikanska povodenj je bila na Francoskem, na Španskem, v Švici, v Nemčiji. Kaj bo storila naša vlada, ki sicer tako ljubeznivo skrbi za nas? Ali bo naložila kak nov davek na povodenj?
še ena.
V roke nam je prišla šj^vilka od 20. aprila 1923. zagrebškega dnevnika aJugoslovenski Lloyd.» V ti številki je napad na kroge, ki podpirajo Jadransko banko. Laški nacionalisti so bili predložili Mussoliniju spomenico, v kateri govori 9. točka, da je treba z vsemi sredstvi vzclržavati Jadransko banko v Trstu, ker ona da je «poten-te strumento di penetrazione nei Bal-cani, specie noi paesi della costa jugo-slava». (po naše:	mogočno	sredstvo
za prodiranje na Balkan, zlasti v dežele na morski obali Jugoslavije). Tisti dan, ko je dr. Wilfan napisal v «Edi-nosti», da je z Jadransko banko zvezano naše narodno ime, tisti dan je zgoraj imenovani zagrebški list napisal tele obtoževalne besede: «Ob drugi priliki vam bomo opisali nekaj naših hrvaških ljudi, ki te načrte podpirajo. Vsekakor bi bilo potrebno, da se pojasni, kako je prišla Jadranska banka v zvezo z imperialističnimi osvojeval-nimi težnjami Italijanov.« Tako je pisal hrvaški list. Mislimo, da je zadosti jasno.
TO JF, PA LUŠTNO.
V pondeljck sem se peljal iz Trsta v Gorico z vlakom, ki vozi od Sv. An-djfeja ob 11 uri. Ko smo bili v bližini Prva&ine, kjer se strneta državna in ajdovska proga, je strojevodja ustavil vlak, kurjač je stopil ter v bližnjem vinogradu (30 m. daleč) natrgal kapo grozdja. Nato je hitel na stroj, ki je odrdral proti prvaški postaji. Potniki smo se čudili in smejali.
OČIVIDEC.
Maroko, Španija in banke.
Španci se obupno vojskujejo, da bi ohranili pod svojo oblastjo mohamedansko deželo Maroko v Severni Afri-kj. Uporne Maročane vodi Abdel Krim. On se ne bi mogel dolgo ustavljati španski moči, ako ne bi imel obilne podpore v denarju in orožju z angleške strani. V obširni maroški deželi so bogati rudniki. Za te rudnike se vojskuje angleški in francoski kapital. Bogate premogokopne družbe podpirajo Abdel Krima in ga hočejo postaviti za predsednika maroške republike. Za hvaležnost pa bo moral mož tem kapitalistom podpisati pravice do maroških rudnikov. To je tedaj vzrok, da Španci ne morejo nikamor naprej.
Teta ni zadovoljna
Teta «Edinost« obžaluje, da je slovenski minister dr. Korošec v Belgra-du začel pometati nacionalistične smeti. Njegov prednik Pribac (Pribičevie) je bil pravi mož za naprednjake. Pribac je po šolah prepovedal Marijine družbe in silil mladino v nacionalistično sokolsko društvo, da bi vzgajal hlapce kapitalizma. Društvo slovenskih Orlov je Pribac šolski mladini prepovedal, češ da je protidržavno. Tak minister je bil za naše edinjaše, ki so «nadstrankarski« in «spoštujejo sveto vero«! Korošec pa ni za njih, ker Korošec je zopet dovolil šolski mladini Marijine družbe in Orla. Korošec je vzel Sokolomi patent na mladino. Brez tistega patenta pa bo Sokole slana vzela. «Edinost» se joče, ker dobro ve, da kapitalistično naprednjaštvo v sedanjih časih ne more več naprej brez patenta.
Vojaški pozdravi.
Iz Gorice pošiljajo najlepše pozdrave staršem, fantom in dekletom, posebno pa mladeničem letnika 1905, ker upajo, da jim pridejo kmalu pomagat uničevati vsakdanjo «pašto šuto» ■— Ogrizek Vinko iz Orehka, Gorup Peter iz Matenje vasi, Požar Jožef iz Nove Sušice, Kaluža Štefan iz Nadanjega sela, Knafelc Ivan iz Narina, Abram Anton iz Koč, Novak Franc iz Grobišč, Jager Franc iz Zagona, Dolenc Avguštin iz Rakitnika.
Socialna ideja zmaguje.
Na Danskem so se vršile deželne volitve. Večine so dobile stranke s socialnim programom. Nacionalistične stranke propadajo, ljudje postajajo siti nacionalnega sovraštva in vojsk ter hočejo enakopravnosti in kruha.
Predstava.
V Marijinem domu v Rojanu se v nedeljo 5. t. m. ponovi igra «Dve materi,)) ki je zadnjič zelo ugajala. Začetek ob 5. uri popoldne. Vstopnina 1 L., s sedežem 1.50 in 2 L.
V Jugoslaviji
Vsa leta po vojni, odkar obstoji nova država Stbov, Hrvatov in Slovencev (SHS), ali kakor ji nakratko pravimo Jugoslavija, vršila se je borba za dvojno načelo. Na eni strani sta bila Pašič in Pribičevič, ki sta zagovarjala popolno nadvlado Srbov: Hrvatje in Slovenci naj bi bili pokorni služabniki, kakor so bili nekoč pod Nemci; vsi naj bi postali Srbi in vere pravoslavne; tako bi se doseglo «narodno edinstvo». Če pa se Hrvatje in Slovenci ne bi podali v ta jarem, naj bi se izročili spet Nemcem in Mažarom v oblast, Srbi bi pa polovico hrvaške zemlje priključili k samosrbski državi. Taki so bili ^jugoslovanski narodni ideali« Pašiča in Pribičeviča. Proti njima so stali v boju mnogi pošteni srbski možje in pa vsi Hrvatje in Slovenci. Zahtevali so pošten in možat sporazum vseh treh narodov, da bi država res bila SHS, skupna svobodna domovina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Borbo je vodil slovenski voditelj dr. Anton Korošec tako spretno in dosledno, da je slednjič zlomil vrat staremu lisjaku Pa-šiču.
Hrvatje.
Slovenci so se dolgo in stanovitno borili v dnevni politiki. Hrvatje pa so ves čas ostajali doma in se sploh niso hoteli raztovarjati s Pašičem. Ker ni bilo Hrvatov v državnem zboru, je imel Pašič ves čas večino zbora na svoji strani. To se ni dalo prenarediti drugače, kakor na ta način, da pridejo Hrvatje v zbor in pomagajo glasovati proti stari vladi. Ivo so se združili . Slovenci in srbski demokratje, se jim je slednjič posrečilo privabiti hrvaške poslance v Beograd. Kakor hitro se je to zgodilo, je moral Pašič pustiti vlado, čeprav nerad. Hrvatom gre torej zasluga za konečni sunek, s katerim so podrli starega malika.
Nova vlada.
Pod vodstvom Davidoviča in Korošca se je osnovala vlada iz srbskih in slovenskih zastopnikov ter hrvaških muslimanov iz Bosne. Za Radičeve Hrvate pa so ostali nekateri sedeži prihranjeni, dokler se ne .odločijo, 'ali hočejo biti deležni tudi vlade ali ne. Sedaj so se odločili, da gredo tudi v vlado ini tako prevzamejo tudi nazu-naj del odgovornosti, ki jim pritiče.
Tako je bila po dolgem času osnovana vlada po sporazumu med zastopniki vseh treh narodov. S tem je zaključena dolga politična borba in v dejanju izkazana enakopravnost vseh treh narodov Jugoslavije.
Delo nove vlade.
Dolžnost nove vlade je sedaj najprej dognati in popraviti krivice, ki so jih delali prejšnji ministri. Poprej je strašno cvetelo podkupovanje. Z nepoštenim podkupovanjem je Pašičeva
______________PODLISTEK__________
Popotna torba
strica Jaka.
II.	Verona in Jože iz Hrušice.
(Nadaljevanje).
Hiteti sva moraLa na kolodvor. Pa blizu kolodvora naju ustavijo vojaki. Slišali so, da sva govorila slovenski — no, Jožo je bi! prav glasan, — pa so maiju ustavili. Kmalu smo si bili najboljši prijatelji. Zavili smo jo v gostilno blizu nove postaje (krasna stavba!), naročili jedila in pijače in si hiteli pripovedovati, midva domače novice, oni vojaške. Bde n je bil škedenjc, eden Preme, dva iz Podgrada in eden iz sv. Križa. — «Strela, da sem vas vesel fantje,« je rekel Jože. «Kot bi svojega Janeza videl, prav tako se mi zdi. In to je lepo, da tako trdno držite skupaj in
gre na bolje
vlada oškodovala državo za- celo mi-ljardo dinarjev, s katerimi se je mastila «žlahta», ali kakor se v Beogradu reče «porodica». Druga dolžnost sedanje vlade je, izgotoviti načrt za dober zakon o državnih uradnikih; kajti država ne more biti dobra, če nima dobrih uradnikov. Uradnik pa je dober, če je za svoje delo izšolan, z ljudstvom prijazen in postrežljiv, če ne dela v svojem uradu strankarske politike, če ima službo stalno zagotovljeno in pošteno plačevano. Pašičeva vlada je uradnike slabo plačevala in jih krivično preganjala, če niso trobili njene politike; še silili so uradnike, da so se vpisovali v fašistovslco društvo «Orjuno». Tako so uradniki izgubljali med ljudstvom svoj stanovski ugled, kar je tudi slabo za državo.
Izenačenje davkov.
V Jugoslaviji je vladala dosedaj velika neenakost v obdavčenju. V Srbiji sploh ni zemljiške knjige, da bi se mogel zemljiški davek izenačiti. Podobno je z dohodninskim davkom. Tako se godi, da slovenski in hrvaški kraji plačujejo razmeroma veliko težje davščine, kakor srbski kraji. Tudi v tej reči ni hotela prejšnja vlada storiti nobenih korakov za pravičnejšo razdelitev. Vse to velikansko delo je čakalo do danes. Razume se, da tudi sedanja vlada ne bo vsega naenkrat izpeljala, kar ima v načrtu, a vsaj začela je in ima dobro voljo.
Opozicija.
Pašičeva radikalna stranka in Pri-bičevičevi «samostojni demokratje« so sedaj proti novi vladi, so «opozicija». Ker vedo, da nimajo ljudstva za sabo, bi radi prišli do vlade zopet ^ silo. V ta namen intrigirajo pri kapitalistih in pri nekaterih generalih. So tako nesramni, da tudi kralja strašijo, češ da bo joj, ako ostaneta Davidovič in Korošec na vladi. Kralj pa se strogo drži mere svojih pravic in dolžnosti in *e ne da omajati. Zato izgubljajo radikalci zaupanje v svojega Pašiča, ki jih je tako daleč pripeljal, da so ostali brez ministrskih sedežev, čeprav so najmočnejša stranka med Srbi. Razvoj sedanja politike tedaj kaže, da bodo radikalci zapustili Pašiča in iskali zopet poti do vlade pod Sodstvom kakega bolj modernega moža. Na ta način bo sporazum med tremi narodi Jugoslavije dosežen za trajno in bo za vselej konec strahovlade.
Zunanja politika.
V razmerju do dragih držav je Jugoslavija pridobila več ugleda pod novo vlado. Vrednost dinarja se je močno dvignila. Vlada je tudi obljubila Ameriki, da bo plačala svoje vojne dolgove. Predvsem pa je sedaj dana možnost, da se zbližajo Srbi in Bolgari. Ko bo to doseženo, se bo tudi . ju-
so imate radi. Na. zdravje, fantje slovenski!« Trčil je z njimi in zapel: «Hej Slovenci, kje so naše meje, hej Slovenci, kje je naša kri!«
Od sosednje mize se oglase ljudje: «Tedeschi». Mi da smo Nemci. Pa jih je poučil Jože sam:	«Nič	«tedeschi«,
Slovenci smo, pa fest fantje! Tam od Trsta smo«. Nič ni kaj k srcu šla gostom ta razlaga. Nekaj so zamrmrali plačali in šli. Tudi midva sva se poslovila od slovenskih vojakov, šla na postajo in sedla na brzovlak, ki naju jc potegnil do Milana.
III.	Milano.
Vožnja od. Verone proti Milanu ni več tako dolgočasna. Ako je lepo vreme, lahko celo pot občuduješ od daleč alpske snežnike, od blizu pa male gričke, rodovitne ravni, prijazna mesta.
Kmalu smo dospeli v Peschiero, letovišče ob Gardskem jezeru.
naški bolgarski narod pridružil državi SHS in bo postala velika in močna velesila. Kadar se to zgodi, bo vsem Jugoslovanom zasijala nova bodočnost, zgodovina pa bo morala zapisati, da so tudi Slovenci veliko doprinesli k slavi in veličini Jugoslavije.
Dvoboj Wilfan-Ekar.
Ker vemo, da bodo listi, ki jih krmijo banke in magnati, to zadevo zamolčali, poročamo ob kratkem zadevo, ki je drugod že davno znana.
Zakaj gre?
Kakor je že znano, ne trpi dr. Wil-fan oseb, ki samostojno mislijo. Zato jih skuša odstraniti. Med take osebe, ki imajo lastno glavo, spada tudi Anton Ekar, dopisnik liberalnega »Jutra«. Ekar je bil svoj čas tudi urednik »Edinosti«, a so ga od tam odslovili, ker ni popolnoma kakor avtomat k vsaki reči rekel «da»! Sedaj se je dr. Wilfan znova ostro sprl z Ekarjem. Tržaški voditelji so namreč raznesli vest, da je Ekar član laških fašistov. Ekar pa je v resnici državljan S. H. S. ter član Orjune. V zadnji številki lista «Orjune» je priobčil odgovor na ob-dolženja; očitno je ves odgovor naperjen proti VVilfanu, Slaviku ter dr.ju Pertotu. Evo torej
«Poziv I
Ker se že nekaj časa sem trosijo o meni iz dobro mi znanih tržaških krogov vesti, češ da sem narodno nezanesljiv, da, celo vpisan v italijansko fa-šistovsko stranko in se ta gonja proti meni začenja raztezati tudi na mojo hčer Veljko; ker mi je jasno, da ima ta gonja namen, da bi me uničili moralno, da ,bi mi 'vobče onemogočili obstanek v Trstu; izjavljam.
da sprejemam, boj, ki ga pa jaz s svoje strani ne bom bojeval z lažjo in obrekovanjem, temveč kot jtošten Jugo slov en in Orjunaš z resnico, ki bo marsikoga klala v oči, in poživljam vse tiste, ki zahrbtno rujejo proti meni, da stojnjo tekom 14 dni od danes s svojimi obdolzitvami /rred Oblastni odbor v Ljubljani da se pogledamo iz oči v oči, ker drugače obračunam z njimi, ne morda pred sodiščem, temveč s jMsjim. bičem, pa naj so v Ljubljani ali pa v Trstu! — V Trstu, 17. septembra 1924. — Anton Ekar, novinar».
Tako v splošnem srno brali v «Or-juni» od 22. septembra 1924. Kaj se bo iz tega izcinilo, zdaj še ne vemo, bomo pa kasneje poročali. Toliko le omenimo, da je ostudni način, kakor se. bori tržaška klika, sramoten. Vsak-teri, ki ne trobi z njimi v rog, ta ni več «naroden«. Toda to so obrabljena sredstva in ne vlečejo več.
PODPIRAJTE, NAROČAJTE «MAU UST I »
«Veš kaj. Jaka«, se je oglasil Jože, «včasih si se postavljal s tistim blejskim jezerom ali pffl. bohinjsko dolgočasnostjo — tu poglej, to je pa res lepo, to ! Skoda, da nimava časa, da bi se malo tu ustavila.«
Gardsko jezero je res silno lepo. Vsi potniki so gledali skozi okna in žal nam je bilo, da je vlak tako bliskovito švignil mimo.
Vozili smo se jako hitro. Niti cele tri tire ni brzovlak rabil iz Verone do Milana.
Ta hitra vožnja je bila silno všeč Jožu. «Da bi jo naš vlak s Kozine tako pobiral, to bi bilo lepo. Pa gre včasih tako počasi, kot bi si premišljal, ali naj bi šel dalje ali ne,« je zabavljal čez domačo železnico.
«Veš Jože, ko bodo merili progo iz Kozine čez Hrušico v Reko le glej, da prideš zraven, da bodo potegnili ravno
Piti s krvavimi vojskami 1
Aprila meseca t. 1. je Danska podobno kakor Anglija in Francija dobila levičarsko vlado. Zbornica je sestavljena iz 55 socialdemokratov, 20 radikalcev, 44 zmernih, 28 konservativcev in 2 neodvisnežev. Vlada je samo-sociali-stična pod predsedstvom Stauninga. Sklenila je naravnost senzacijonalno reformo: Hoče namreč dansko armado in mornarico popolnoma odpraviti, ne samo reducirati. Tozadevni zakonski načrt pride kmalu pred poslansko zbornico. Ce se sprejme, izgine seveda tudi vojni minister, g. Rasmussen, bivši stavec in žurnalist, ki predlaga sam svojo, odstranitev. Dosedaj je vladala na Danskem splošna vojna obveznost.
Razorožitveni načrt vojno upravo in admiraliteto popolnoma odpravlja. 0-stane samo 7000 obmejnih stražnikov in orožniški zbor, vsi prostovoljci, ki se obvežejo, da bodo 12 let državi na razpolago, se pa skličejo samo ob izrednih prilikah, potem ko absolvirajo 4 in pol mesečno šolo; samo 250 novincev bo vedno v službi. Varnostna straža semkaj ni všteta. Od mornarice ima ostati samo 1 obrežni branilec, 5 malih ladij za ribiško nadzorstvo, 2 aeroplana, 3 motorni čolni in en« stražna ladja. Torpednih ladij in podmornic nobenih; pa tudi ladje, ki še ostanejo, ne bodo imele ne min ne torpedov. Na ta način se bo proračun za deželno obrambo znižal od (50 milijonov danskih kron na 11.
To je načrt socialistov. Načrt pride v parlament, kjer bodo narodnjaki nastopili proti razorožitvi, ker so prepri' čani, da brez kanonov ni narodnega napredka.
Tirolska kmečka zveza
je imela 14. septembra svoj občni zbor v Bocnu. Predsednik je še vedno kmet-posestnik Oberhammer, ki je že predlanskim pisal pozdravno pismo slovenski kmečki Zvezi na Primorskem. 200 kmetov se je zbralo. Sklenili so resolucijo, da udeleženci ne bodo mirovali, dokler ne bo zadnji nemški kmet v Italiji član tirolske kmečke zveze. Zveza je stanovska in politična. Nato so razpravljali o kmečko stanovskem pouku ter sklenili, ustanoviti zasebno kmetijsko šolo. Nato so govorili o deželni zavarovalnici proti požaru, kjer je vlada odpravila odbor ter imenovala svoje zaupnike-Sklenili so resolucijo: ali enakopravnost v odboru ali pa mi odstopimo i* zavarovalnice.
Po čem je lira?
Dne 1. oktobra si dal ali dobil: za 100 dinarjev — 31.— L. za 100 «. kron — 68.50 L. ta 100 avstr, kron — 3 20 st. za 1 dolar — 22.70 L. za 1 fnnt — 101.80 L. sa 109 fr. frankav 119.75 L.
progo; potem bo že tudi istrski vlfll1 hitel«, sem mu svetoval.
Proti večeru sva bila v Milanu. Hr>»P 111 krik naju je sprejel na kolodvoru-Cela četa hotelskih postrežnikov naju je obstopila; na vsak način so nam® hoteli vzeti iz rok tisto malo prtljage.
«Sitnost milanska,« jih je nahruli' moj prijatelj, «to malo ropotijo bom P® že sam nesel. Pa še kakšnih pet takih' le Jurjev povrh, kot ste vi, suhci !»
Napotila sva se iskat prenočišča- ^ prvem hotelu — nič, v drugem — nit’ v tretjem — nič ! Vroče nama je začcl° prihajati. Ali naj na ulici prenoffiva?
Zavijeva jo v malo stransko ulico, daleč naju pozdravi hiša s ponosni1® napisom: hotel Milano. Poizkusiva t"d tu svojo srečo. Imeli so še eno sobo 8® dva na razpolago. Zaračunili so jo ™ lir na dan.
Od vinskega na
Okrog pet miljonov oseb, ki več ali manje žive od pridelovanja vina, je zadnja leta vpilo. In vlada se je končno zbala, se vdala ter odpravila povsem krivični davek na vino. Letošnja vinska kriza ni le posledica izredno dobre vinske letine, ampak tudi velikanskih zalog še iz lanskega leta. Že lani bi bila morala vlada odpraviti davek in prometno takso, tedaj bi letos ne bilo take hude krize v državi. Tako Pa bo letos odpTava davka koristila — v splošnem le vinskim veleindu-strijalcem. Kmečki stan je prizadet v celoti; v južnih deželah imajo mnogi vinogradniki še ves lanski pridelek v kleteh. To bo spet v dobro velekupcem, ki bodo po smešno nizkih cenah pokupili od kmetov vinske zaloge ter bodo čakali..., kmet pa bo vesel, če bo iz-kupil polovico stroškov, ki jih je imel 3» delo vinograda.
Sovražnik vinogradnikov.
Dejstvo je, da poraba vina v Italiji ne raste, ampak pada. V letih 1906. do 1910. je popila poprečno vsaka oseba 128 litrov vina na leto, med vojno 110 litrov, v letih 1921. do 1923. pa je prišlo le po 95 litrov na osebo. Ali pije-Je res ljudje vedno manj vina? Da, leda pristnega manj, zato pa več namočenega z vodo. Mešanje vina z vodo; to je sovražnik kmeta. Skoro vsak vinski trgovec ima v svoji zalogi Poseben kejnični oddelek, kjer se vino '«dela».
Zakaj tako?
Je več vzrokov! Prvič so se ljudje oddaljil, od božje zapovedi, vesti so portale kosmate, na dobro vest ne dajo dosti, sleparija se jim zdi poštenost. Drugič pa je vlada sama povzročila Pančanje. Preveč gostilen je. Tam, kjer bi za silo izhajalo pet gostiln, jih imamo deset. In posledica? Ker proda krčmar premalo vina, ker torej premalo zasluži za vzdrževanje družine, zač-°e pančati, da tako pride do »dohodka« Kupuje vino po 12, 15 stopinj ter sfa-bricira 9 stopinjsko vino. Tretjič pospešuje vlada .pančanje z užitnino, ki se dovoljuje mestom. Trgovec kupi 5 hektov vina na deželi, ob užitninski "črti plača za pet hektov, v kleti pa na-redi iz petih deset hektov, s čimer si je kri h ranil izdatek za užitnino. V tem 'Oziru je tudi užitnina zelo negospodarska davščina. Ni pa nikakega u-J^nja, da bi jo vlada naglo odpravila,-ker gre za krnela. Ako bi šlo za bogatine, bi vlada drugače ravnala.
AU res?
Seveda ! Vojnodobičkarski tvrdki ■č-nsaldo je vlada popustila že predpi-Sani davek .100 miljonov lir; parobrod-ski družbi «Tlva« je vlada darovala 30
«0 tisto p«, že ne ! 25 lir ! Sam naj kodi dedec debeli gori spat!» se je za-iSel jeziti Jože.
Dosti sem imel posla s prijateljem, da sem ga pomiril, da je hotel ostati v telu. Soba res ni bila bogvekaj, a midva, sva bila zadovoljna, da sva ime-a Priliko malo se umiti in osnažiti. ^Strela črna !», je klel Jože, «tako sem PcaSon in umazan kot da bi cel dan žit° čistil.«
Stopila sva na ulico sveža in vesela. am najprej? Najprej je treba pogleda-to, kar je najlepše. Res se je že delal cak, a midva sva jo mahnila vseeno ®a trg stolne cerkve, kjer stoji slavni
milanski «dom».
Dočasi sva korakala skozi obljudeno ce velikega mesta, ustavila se tu pa m, da sva si ogledala kako znameni-at *n tako sva prišla na trg stolne r*tr*, ko se je naredila že noč. Luna
sladkorni davek
miljonov; kovinarska veleindustrijska podjetja so dobila ogromne podpore od vlade. Zakaj eno mero za kmeta, drugo mero za veleindustrijalea? Kmet je revež. Veleindustrijalci imajo večino dnevnih časopisov v svojih rokah, zato tudi vso moč-
Ljudstvo naj plačuje.
Namesto da bi se vpeljal davek na dohodke, pri čemer bi bili prizadeti skoro samo bogatini, se vpeljuje davek na užitek (na konsum); ker pa je konsument po 95 odstotkih kmet, delavec, mali obrtnik, uradnik, le .po 5 od sto pa bogatin, pade vsa teža konsumnih davkov na uboge sloje. Od vinskega davka, ki je težil reveža, je vlada skočila na sladkorni davek, ki ga nosita spet — delavec in kmet. Vladna politika se ne menja: vedn-o so usta, ki plačujejo, nikdar pa blagajne! Kadar se bo upeljalo tudi za davke ljudsko glasovanje — kakor je naš program —, potem pridemo do boljših časov, zakaj potem bo tudi o davkih samo ljudstvo odločalo.
Virgilij 3Ček.
Gospodarski položaj v Trst«.
Snoparski poslanci tržaškega mesta trobijo po svetu, da je Trst v najlepšem cvetu, da je obrt in trgovina dosegla stanje pred vojno. Toda resnica je ta, da poslanci širijo te vesti zato, da krijejo vlado, ki je leta 1922. slovesno obljubila, da bo Trst dvignila. S poslanskim krikom po časopisih v državi naj se javnost uveri, da je vlaida res izpolnila obljube in da Trst cvete.
Posledica tega vpitja.
V južni Italiji so dobili ljudje vtis, da se v Trstu res cedi mleko in med ter so se trumoma priseljevali v Trst. In kaj se je zgodilo? Deloma so oni zavzeli mesta domačinom, večinoma pa so le pomnožili trume brezposelnih. Vlada je končno uvidela zle posledice tega priseljevanja, zakaj brezposlfen človek nima dohodkov; kdor nima svojega kruha, ta jo lačen; in lakot ne pozna meje pri božjih zapovedih: brezposelni in lačni kradejo, ropajo, lažejo, krivo prisegajo. Zato je policija na državne stroške pošiljala južne priseljence domov.
Kako Trst cvete...
Delo v prosti luki je omejeno na polovico poprečnega števila težakov, in še ti delajo po štiri dni v tednu. Tovarne, ladjedelnice ter plavži ne sprejemajo novih moči, marveč rajši odpuščajo, nižajo dnine. Veletrgovci pa silijo male trgovce s špekulacijo, da strahovito dvigajo cene za najpotreh-
je osvetljevala slavno cerkev. Neštevil-ni stebriči in stolpiči so s svojo senco delali cerkev tajinstveno, beli, brušeni marmor so jo svetil v mesečini — bajen je vtis te cerkve, če jo gledaš v mesečini. Na trgu sva videla polno ljudi —-sami tujci, ki so prišli občudovat milanski dom ob luninem svitu. Noben tujec tega ne zamudi. Obšla sva vso stavbo in jo občudovala od vseh strani.
«Primejdun, da mi ni žal, da so Janeza prestavili! Sem vsaj do Milana prišel! To bo poslušala Rozina, ko ji bom pravil o tej cerkvi!« je pravil Jože.
Tik cerkve je takozvana galerija Viktorja Emanuela, veliko križišče ulic, vse pokrito s steklom, v katerem so naj-lopše trgovine in najimenitnejše kavarne. Zavila sva v Galerijo. Velika izložbena okna so bila sijajno razsvetljena, polna dragocenosti, oblek, zlatnin, dragih posod.
nejšo hrano. Samo časopisje, ki j« krmi vlada, more oznanjati procvitanje ali vsaj molčati, kar pa je neprodanih in odkritih časopisov, morajo razkrivati slabi položaj.
ReiiiDiiiigaikli: m!
(Poročilo Kmetsko-delavske zveze).
Naše pravice do 11. novembra 1924.
Lastniki kotlov smejo letos do 11. novembra žgati svoje lastne tropine proti polovični taksi; samo lastne tropine, ne pa tujih. Lastnik kotla, ki hoče žgati, napiše prošnjo na finančno oblastvo. Taksa se določi na podlagi pole kotla in na podlagi, dovoljenih ur. Ker srhe lastnik žgati le svoje tropine za polovično takso, znaša taksa od litra alkohola (špirita) 7 lir in pol. Najmanjši čas za kuhanje je 25 ur.
Nekaj na kontrabant.
Tako pravijo postave. V resnici pa so finančni organi tu pa tam zapirali oči, včasi eno, včasi obe, včasi pa so se držali postave do pike.
Po sv. Martinu bo zapela druga pesem.
Po 11. novembru 1924. stopi v polno veljavo laški zakon; avstrijski zakon se popolnoma odpravi, vse olajšave odpadejo.
Po laškem zakonu bodo morali biti od 11. novembra dalje vsi kotli vzidani. Davek bomo plačevali od množine žganja. Od vsakega litra bomo plačevali 15 lir.
Kaj bo s tropinami, kaj s sadjem?
Lahko jih boš prodal, lahko pojedel, lahko dal živini, lahko pometal na gnoj. Zakon o žganjekuhi je prikrojen interesom velikih bogatinov, ki imajo lastne tovarne. Ako pridemo v naši deželi do žganjekuhe, pridemo le na dva načina: ali potom zadružništva ali pa pod jarem kapitalistov. Zakaj ne bi ustanovili nekaj velikih zadružnih žganjekuharskih tovaren?
Carina za uvoz pšenične moke je znižana na 65 zlatih lir pri vagonu, to je 286 papirnatih lir. Carina za uvoz otrobov (posevkov) je 150 zlatih, ali 660 papirnatih lir pri vagonu. Tako velja od 8. septembra dalje.
Nov semenj. Dne 10. oktobra bo semenj v Škofijah. To bo zanaprej stalen mesečni semenj, 10. dan vsakega meseca. Če bo na 10. praznik, se bo vršil semenj naslednji dan.
Semenj v Divači dne 26. septembra : prignanih je bilo 100 volov, 200 krav in junic, 200 konj, 150 prašičev. Cene : goveda kg. žive leže 5—5.50, teleta 7—7.50, konji po velikosti in kakvosti 1500— 2500 L glava,- prašiči 80—100 L glava. Kupčija srednja.
«Jaka, najboljše bo, če greva proč. To ni za naju. Kaj naj ubog Istran gleda tako bogastvo, ko nima večkrat najpotrebnejšega! In kdo se bo vedno umikal ti imenitnosti! Sama svila in zlato in dišava je te gospode. Pojdiva!«	n
Moral sem se udati prijatelju. Obrnila sva se proti domu. V restavraciji sva pošteno povečerjala, spila par kozarcev vina in se odpravila spat. Jože je bil kmalu v postelji. Imel sem nekaj o-pravka s pisanjem, pa ni bilo mogoče delati. —• Jože je tako smrčal, da me je spravil v slabo voljo. Priporočil sem se božjemu varstvu in kmalu tudi jaz sladko zaspal. (Dalje prihodnjič).
Tri vprašanja!
Ali pošiljate krajevne novice v Mali list? Ali nabirate naročnike za Mali list? Ali inserirate v Malem listu?
Zobozdravnik
dr. Lojz Kraigher
specialist za bolezni v ustih In na znbih
sprejema za na zobozdravniška in zobatstiniika sparili
ȴrl,ta TraVnikdZD (Piana HeHafffiii)
od 9-13 In od 3-S.
Dajajte prednost
2aln v Mm pri p. Mi Stare
Dr. Ettore D’ Osvaldo
GORICA
Corso Verdi 24 (Trgovski dom).
Specialist za očesne bolezni
Perfekcioniran na dunajski kliniki. Ordinira od 10-12 in od 3-4.
ZobDzdraniiški ambulatorij
Zobotehnlk
H. Oodina
Via Genova it. 13 prvo nad.
TRST
od 9-1, od 3-7
— ob nedeliah od 10-12 —
A. DELLA SAVIA & Co.
Trst. Via Ghega 3, telefon IQ-37
edini razprodajaleo vina
OPOLLO
pristnega domačega pridelka z otoke
LAST0V0, DALMACIJA
Dostavlja se brezplačno na dom v sodčkih in pletenkah.
Za preprodajalce znižane cene.
• ■•■■■■■■iiiiiiitiiiaiiNiiiiiiiiiiiiini«
Knjigarna in papirnica
J. ŠTOKA-TRST
Via Milano 37
se priporoča sl. občinstvu v mestu in na deželi, župnim, občinskim im šolskim ura. dom, pisarnam, obrtnikom, trgovcem in zasebnikom.
— Lastna knjigoveznica. —
Založba Vedeža, Kleinmayerjeve ital.-slov. slovnice, slov.-itolijanskega in ital.-slovenskega slovarja. — Ima v zalogi vse najnovejše slov. knjige.
MAU OGLASI
MEHANIČNA DELAVNICA NA OPČINAH ima v zalogi kolesa, šivalne stroje ter .vse v to stroko spadajoče predmete po konkurenčnih cenah. - Uljudno se priporoča: JOSIP OSTROUŠKA.
IŠČEM SLUŽBE kot vratar in obdelo-vatelj vrta ali njive na kakšnem večjem posestvu v mestu ali okolici.
Naslov pri upravništvu lista.
POSESTVO obstoječe iz enonadstropne hiše s kletjo in obširnim vinogradom je na prodaj. Leži na lepem krajn blizu glavne ceste in postaje Sv. Lucija pri Portorozah. Naslov pri upre v« ništvu lista.
'r M.? l
Izbiraj seme za koruzo.
Med kmečkimi deli je najhitreje opravljeno in najbolj dobičkanosno izbirati dobro seme za prihodnjo setev. Vendar mnogi poljedelci vrše to delo preveč površno.
Sedaj ko zori koruza (fermentin), je že tudi čas misliti na izbor semena. Zato umen gospodar opazuje rastline na njivi in s svojimi izkušenimi očmi presoja, katere so najbolje uspele. Če je potrebno, jih tudi zaznamuje. Ko pride čas žetve, se odbrane štruce (češarki) denejo posebej in od teh se odločijo za seme tiste, ki so najbolj dozo-rple in imajo polne vrste.
Par ur zamude z izbiro semena se kmetovalcu bogato poplača, kajti dobra ali slaba letina ni odvisna samo od zunanjih razmer (zemlje, gnoja, vremena itd.), ampak v zelo veliki meri tudi od kaljivosti in dobrosti vsejanega semena.
UKVE na Koroškem.
«*
Že pol leta je, odkar se v «Malem listu« o nas nič ne sliši. Žal, da sedaj dobrih novic ne moremo poročati. Poleti, ko smo Ukvani bivali skoraj vsi na planini, so neznani tatovi udrli po noči v hišo premožnega posestnika Jakoba Prešerna in odnesli vse, kar jim je prišlo prav. Še le par dni pozneje so sosedje opazili, da so duri vlomljene in so o tem obvestili družino na planini. Seveda so se tatovi že davno poskrili. Isto družino je pred dobrim mesecem zadela druga nesreča. Starejši sin Jakob je v gorah sekal drevesa. Pri tem delu je neko drevo padlo tako usodno, da mu je zlomilo nogo. Moral je v bobnišnico v Videm. Zdaj, hvala Bogu, je že dober. Toda nesreč letos še ni bilo konec. 15. t. m. ob eni po polnoči
' je pričelo goreti v hlevu in seniku posestnika Valentina Tribuča, ki ima hišo 10 minut iz vasi. Dasi so vaščani hitro pritekli gasit in storili vse kar je bilo v njih moči, so se vendar morali omejiti le nato, da so branili, da se požar ni razširil, na hišo, ki je po koroški navadi krita z lesom. Še le ko so prišle požarne brembe, domača in naborješka, so mogli	še	na hlev.
A je bilo prepozno. Zgorel je poipolno-mai Vzrok požara še vedno ni znan.
ŠMABJE pri Kopra.
V nedeljo in pondeljek, 7. in 8. septembra je bil običajni ples v Pomjanu, na katerem je svirala šmarska godba. Prvi dan je poteklo vse mimo na plesu in po gostilnah. Drugi dan se je zbralo veliko ljudstva tudi iz bližnjih vasi, kakor ponavadi za ta praznik. Tudi Smnncev Je bilo precej. Šmarci smo v pomjanski občini še najbolj narodno zavedni. Tudi ta dan so Šmarci peli samo narodne in druge slovenske pesmi. Vmes se je slišal kak «živio». Vse to pa ni bilo snoparjem povolji. Snoparji iz naše občine že tako hujskajo vedno proti šmarcem, ker niti en gmarc ni vpisan v snoparsko stranko; zato Smartee sovražijo in jih radi tožijo pri svojih oblastvih. Tisti večer so snoparji kalili mir z mladeniči iz Nove vasi pri Piranu. Potem je neki snopar iz Manža-nai parkrat brcnil z nogo nekega Šmar-ca. Tedaj se je ljudstvo razjezilo in skočilo proti snoparjem; snoparji so bežali, ker so bili šihkejši. Dotienega Šmarja, ki je bil obrcan, so orožniki vklenili in gnali na svojo postajo ; po poti so spet pristopili snoparji in ga zvezanega tepli po glavi. V petek 12. septembra je prišel v Šmarje orožniški kapitan s kamjonom, da izpraša, kdo je kriv dogodkov v Pomjanu. Zvedel ni ničesar; tudi ni nobenega aretiral. Strašil je, da bo prvikrat, ko se še kaj takegu zgodi, poslal v Šmarje snoparje, da bodo klofutali vsevprek. Tisti dan so snoparji z veseljem pričakovali, da hodo cel kamjon Šmarcev pripeljali v
Za sviloprejke.
Tirolska kmetska zveza je izdala na kmete proglas, v katerem pravi : «Z odpravo vinskega davka se vinska kriza ni rešila, ampak le omilila. Svetujemo vam, da vsako leto nadomestite nekaj starih trt z murvo. Znajte, da je danes — in bo še mnogo let murva najbolj plodonosna, katera zahteva najmanj dela in časa. Sadite torej nizke murve!».
Cene po Istri. Drva: Materija 6, Bistri-
6, Volosko 10, Moščenice 8, Pazin 8, Oprtalj 6—8. — Oglje: Materija 25, Volosko 35, Moščenice 25.
Cene v Trstu na debelo. Krompir 40— 60, repa 15—25, pesa 30—40, kislo zelje 160—180, karfljoli 100—160, zeljnate glave 55—70, čebula 60—70, česen 200, orehi 180—220, kostanj 80—100, paradižniki 35 —60, kumare 60—90, hruške 80—220, grozdje 85—200.
Koper v nekdanjo «Rumeno hišo«. Pa ostali so z dolgim nosom.
Iz SKOPEGA.
Dne 17. septembra je prišel k nam na kanonično vizitacijo iz Koprive, kjer je bila dopoldne birma, presvetli gospod škof tržaški Dr. Alojzij Fogar. Napravili smo sredi vasi slavolok, kjer ga je pozdravil domači duhovnik, učitelj in en učenec, ki je izročil g »podu škofu šopek cvetlic. A našega šindaka šjor Ferdinande ni bilo od nikoder. Zakaj pa ni prišel pozdravit gospoda škofa, kakor so to storili župani po vseh občinah? Ljudje ugibajo to in ono. Eni pravijo, da ga je bilo sram, ker ni dal prebeliti in prečistiti farovža, drugi menijo, da ni prišel poleg, ker mu virh diši in začne takoj kašljati; drugi pa pravijo, da je šjor Ferdinando navdušen fašist. Spomladi so celo govorili, da postane kavalir kakor Rumer iz Sežane, pa do zdaj ni še nič prišlo iz Rima. Kadar pa je kakšna obletnica ali kakšna strankarska snoiparska slavnost, tedaj skače šjor Ferdinando okoli kakor srna. zapoveduje, naj se razsvetli ta in ona ulica, komandira duhovniku, naj poje veliko mašo ge zahvalno pesmijo, sam pa nosi na zvonik veliko petrolejko, da se vidi razsvetljava tja do Utovelj, kjer razsvetlijo zvonik z bengaličnim ognjem. Ali bi ne bilo dobro in potrebno, ko bi šjor Ferdinando razsvetlil malo tudi svojo glavo? V prihodnji številki bomo še nekoliko posvetili v te razmere. Skopeljc.
TRŽAŠKA OKOLICA.
Birmovanje in kanonična vizitacija v tržaški okolici se je spremenila v pravi plebiscit spoštovanja in ljubezni do novega škofa dr. Alojzija Fogarja. Morda še nikdar ni naše okoličansko ljudstvo tako navdušeno sprejelo višjega pastirja. Njegovo ljubeznjivo občevanje z vsemi, zlasti z otroci, njegova nepristra-nost in pravicoljubnost, je osvojila vsa srca. Kot pravi evangelij miru so poslušali ljudje njegove apostolske besede, govorjene v cerkvi v domačem jeziku. — Z Repentabra je prišel Prevzvišeni v četrtek 18. septembra popoldne v Sv. Križ, kjer so ga pozdravili pri slavoloku domači župnik in dve deklici. Zvečer mu je svirala domala godba. Pri odhodu iz Sv. Križa so ga ob burnih živio-klicih obsipali s cvetjem, še slovesnejši je bil sprejem na Proseku, kjer je šel škof v urejeni procesiji skozi tri slavoloke v cerkev. Tudi proseška godba mu je priredila serenado; svirala je tudi drugi dan pri vhodu in pri vrnitvi iz cerkve. Zelo slovesen je bil tudi sprejem na Kontovelju, kjer so župljani prosili škofa, naj jim da zopet lastnega duhovnika. V nedeljo 21. septembra so škofa slovesno sprejemali kar v treh duhovnijah :	zjutraj na
Opčinah, popoldne v Trebčah, zvečer pa v Bazovici. Radi praznika se je ob
sprejemu in slovesu zbralo zelo veliko občinstva, ki je škofa povsod navdušeno pozdravljalo. Vizitacija se je zaključila v torek 23. septembra na Katinari.
ROJAN.
Nekdo se je obregnil ob pisavo našega lista, ker smo trdili, da je ljudstvo v Rojanu ter pri Sv. Ivanu po večini zapustilo tabor slovenskih nacionalistov. Ta nekdo trdi, da to ni res. Mi se ne bomo prerekali, pač pai s številkami dokazali, kdo je povedal resnico. Cisto gotovo je, da sta Rojan in Sv. Ivan po večini slovenska okraja. To bi se moralo izkazati tudi pri volitvah, posebno pri zadnjih državnih 6. alprila, ker v teh dveh okrajih ni bilo nasilja, kar so priznali tudi republikanski zastopniki list. In kako je bilo? Preberimo poročilo «Edinosti» od 8. aprila. Pri Sv. Ivanu je glasovalo 1509 oseb; od teh je glasovalo s snoparji 429 oseb, s komunisti 469 oseb, z republikanci 137 oseb, s Slaivikovo listo 266 oseb. Od vseh volivcev (1509) je šlo s Slavikom le 266 oseb, to je le vsaki šesti volivec. ,V Rojanu je šlo volit 1023 oseb, s Slavikom le 162 oseb, 1orej samo vsaki sedmi j volivec. To se pravi, da je ogromna *
večina z dejanjem pokazala, da se ne strinja z dosedanjo kapitalistično politiko. Ali ni to jasno?
NaSa p»Sta.
Sesana. Če greste v Francijo po gosposko, vas bo več' stalo. Poskusi se lahko vse, toda lahko pridete v še večjo zadrego.
Trst. Naročite raje «Pučki Prijatelj«, ki je glasilo hrvaškega ljudstva v Istri že 25 let. «Istrska Riječ« nima nikogar za sabo razen kapitalistov. Vse jatno mnenje med hrvaškim ljudstvom je na strani «Pučkega Prijatelja.«
V. Bukovica. V vaši stvari ni še nič gotovega. Ako ste svoje terjatve priglasili, potem morate pač počakati. Cie jih še niste priglasili, storite to še ta mesec.
F. G. Podbrdo. Dobite pismen odgovor--
Tiskarna Spazzal.
Razpisuje se služba organista in Cerkvenika v Studenem p** Postojni. Nastop s I. novembrom Pogoji se zvedo pri: Župnem uradu v Studenem.
99
NA$A zavarovalnica
L’UNION
II
GORICA
ustanovljena 1828
je največji svetovni zavarovalni zavod =
AUGUST RAVNIK gen. zastopnik
Corso Vlttorlo Emanuele III, 28 - GORICA
Andrel Purii
^jHiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiniiiiiiiiHiiitiiiiiHiiiiiiuiiiiiiiirmiiitiiiiiiiuiiiiimiiiinii^
KovaSkl mojster |
TRST
Izvršuje	w,a	Med,B	8	|
Vsakovrstna stavbena dela. - - Železne § ograje in omrežja - Takojinja izvršitev, g = Poprava	Štedilniki	vseh	vrst. (Izdeluje tudi •
Spopoinitve	železne	rolettes.
^lliiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiHiuimiiiiuMiniiiiniiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimNiuiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiuiHiHUii^
g
2
Čevljarntca FORCESSfN
Je najboljša zaloga z dobrini blagom.
Trst Via Cavrin 5 pri Sv. Jakobu Trst
	©
33	s S * a
I H	w p* |5 «I
it 8£	J
% a CD m & £ o ** V) m >	il M >
3 * § % > 3 <0
~ g, 0
a js * 5
M
(S -p
Čevljarnica F OR CESSJJSf
Zobotehnični ambulatorii
TRST,-Via Settefontane St. 6, I nad.
odprt vsak dan od 9.—13. in od 15.—19. Izvršujejo se hitro in točno vsa dela z zlatom kakor tudi zobnice s kavčukom.
Slovencem 20°/o popusta. - Delo zajamčeno
E Gl Dl J SCHIFFLINf koncesijonirani zobotehnik.
*
:
0
0
*
*
*
f
*
0
I
Kaj nam z deiele pišejo