Priloga dogovorov za javno razpravo Občinski odbor sindikata obrtnlh delavcev Ljubljana Center in izvršni svet skupščine obči-ro Ljubljana Center dajeta v javno razpravo OSNUTEK kolektlvne pogodbe o delovnih razmerjih med gospodinjskimi pomočnicami in zasebnimi delo-dajalci, ki v svojih gospodinjstvih zaposlujejo druge osebe. Javna razprava poteka od dne, ko je osnu-tek te kolektivne pogodbe objavljen v glasilu OK SZDL Lj —Center »Dogovori« in traja 30 dni to je, do 17. aprila 1976. Predloga in pripombe iz javne razprave zbira skupna komisija občinskega odbora sindikata obrtnih delavcev in IS SO Ljubljana-Center, ki Ima sedež v Domu sindikatov, Ljubljana, Dalma-tinova 4/1., soba št. 4. Na podlagl 2. odstavka 92. člena zakona o medse-bojnlh razmerjlh delavcev v združenem delu in o delov-nlta razmerjlh med delavcl in zasebnimi delodajalcl (Cr. Us« SRS, štev. 18/74) SKLEPATA Občlnski odbor Sindikata obrtnlh delavcev Slovenije Ljubljana-Center in Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana-Center Kolektivno pogodbo o delovnih razmerjih med gospodinjskimi po-močnicami in zasebnimi delodajalci, ki v svojih gospodinjstvih zaposlujejo druge osebe I. splošne določbe 1. člen S to kolektivno pogodbo se v skladu z ustavo in za-konom podrobneje urejajo delovni pogoji ter pravice in obveznosti iz delovnih razmerij tned delavkami — delav-ci (v nadaljnem besedilu: delavka), ki delajo v gospodinj-stvlh zasebnih delodajalcev Cgospodinjske pomočnlce — pomočniki, kuharice — kuharji, gospodinje, varuhinje in podobno) in zasebniki, ki zaposlujejo delavca v lastnih gospodinjstvih (v nadaljnjem besedilu: delodajalec) na območju občine Ljubljana-Center. 2. člen Ta kolektivna pogodba podrobneje ureja: — nastanek delovnega razmer.1a, nastop dela in razpore-ditev delavk; — varstvo delavk pri delu in posebno varstvo žena, mla-dine ter invalidov v delovnem razmerju; — trajanje in razporeditev delovnega 6asa; — odmore, počitke in dopuste in druge odsotnostl de-lavk z dela;, . ¦ — osebni dohodek delavk in nadomestila; — pravice delavk, ki imajo značaj povračila stroškov v zvezi z delom in drugi prejemki delavk; — spopolnjevanje sposobnosti delavk; — zagotavljanje sredstev za izboljšanje stanovanjskih po-gojev delavk; — delovne dolžnosti in materialno odgovorno^t delavk; — pravice in obveznosti delavk, ki opravljajo funkcije delegatov, — prenehanje delovnega razmerja; — uveljavljanje pravic delavk iz delovnega razmerja; — trajanje, dopolnjevanje, spremlnjanje ter izvajanje ko-lektivne pogodbe. 3. člen Ta kolektivna pogodba velja za vse delodajalce in dejavke, iz 1. člena te kolektivne pogodbe na območju občine Lubljana-Center. Pri urejanju delovnih razmerij upoštevata delavka in delodajalec vse predpise o medsetaojnih razmerjih delav-cev v združenem delu, o delovnih razmerjih med delavd in zasebnimi delodajalci in to kolektivno pogodbo. ¦ 4. člen Delavki — delegatu mora delodajalec omogočiti, da opravlja funkcijo delegata ali člana delegacije in da ae za to funkcijo čimbolje usposobi. V času odsotnosti z dela za določen čas, kl je veza-na na funkcijo delegata ali člana delegacije, gre delavkl — delegatu osebni dohodek po določbah te kolektivne pogodbe za poln delovni čas. Za čas odsotnosti z dela za določen čas zaradi udeležbe na seminarjih, na katerih spopolnjuje svoje sposobnosti delegata, ima delavka pra-vico do nadomestila osebnega dohodka kot če bi delala poln delovni čas. V teh primerih ima delodajalec pravi-co do povračila sredstev od organa — organizacije, v ka-teri delavka dela kot d^legat, za izplačani osebni doho-dek ali nadomestilo delavki 4elegatu. Delavka-delegat ima do delodajalca vse obveznosti po pogodbi o zaposlitvi razen v času odsotnosti z dela za-radi obveznosti v zvezi s funkcijo delegata ali člana de-legacije, ko njene delovne obveanosti mirujejo. Odsotnost z dela zaradi opravljanja obveznostl ail usposabljanja v zvezi s funkcijo delegata ali člana dele-gacije mora delavka dokazati, če delodajalec to zahteva, s potrdilom organa ali organizacije, v kateri deluje. II. nastanek delovnega razmerja, nastop dela in razporeditev delavke ' 5. člen Delavka in delodajalec skleneta pismeno pogodbo o zaposlitvi na podlagi zakona in kolektivne pogodbe pr»-den delavka nastopi delo. 6. člen Pogodba o zaposlitvi mora biti napisana v petih lz> vodih, od katerih enega zadrži ob registraciji upravnl organ za delo obCine Ljubljana-Center, po enega zadržita delavka in delodajalec, enega pa pošlje delodajalec ˇ roku osmih dni s prijavo v zavarovanje pristojni zdrav-stveni skupnosti, en izvod pa poSlje občlnskl upravni organ za delo osnovni organizaciji sindikata delavcev, ki delajo pri zasebnih delodajaleih v občini Ljubljana-Cea. ter. 7. člen Ob spremenjenih pogojih sta delavka in delodajalee dolžna spremeniti, oziroma dopolniti pogodbo o zapo-slitvi na način, ki velja za njeno sklenitev, ali pa skle-niti novo pogodbo o zaposlitvi. 8. člen Delavka, ki že dela krajši delovni čas na drugem de-lovnem mestu v organizaciji združenega dela, ali pri dru-gem delodajalcu. in delodajalec lahko skleneta delovno razmerje za delovni čas do polnega delovnega časa. V pogodbi o zaposlitvi mora biti dogovorjeno koliko ur tedensko bo delala delavka pri delodajalcu, s katerim sklepa delovno razmerje, koliko pa ur v organizaciji združenega dela (z navedbo organizacije) ali pri drugem delodajalou (z navedbo drugega delodajalca). Določbe tega člena ne pridejo v poštev v primeru, ko uživa delavka pravico do dela v krajšem delovnem času zaradl zmanjšane zdravstvene oziroma delovne zmož-nosti na podlagi zdravniškega izvida (20. člen te pogod-be) in v primeru ko delavka — delavec uživa pravico krajšega delovnega časa zaradi nege otroka (16. člen te pogodbe). 9. člen Če je bilo delovno razmerje sklenjeno za določen čas v primeru, da je delo začasnega značaja, mora biti v pogodbi o zaposlitvi določen dan prenehanja tega de-lovnega raztnerja t. j. dan, ko bo delavka opravila delo, ki ima začasni značaj. ' Ce je bilo delovno razmerje sklenjeno za določen čas, pa delavka po poteku tega časa s pristankom delo-dajalca nadaljuje z delom, se šteje, da je nastalo delov-no razmerje za nedoločen fias, delavka in delodajalec pa sta dolžna v roku osmih dni skleniti pogodbo o zapo-slitvi za nedoločen čas. Ce ni sklenjena nova pogodba o aaposlitvi v primeru po drugem odstavku tega člena, se šteje, da je nastalo delovno razmerje za nedoločen čas. Prav tako velja kot delovno razmerje za nedoločen čas delovno razmerje, ki je v nasprotju z določbami prvega odstavka tega člena, četudi je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena za določen čas. 10. dlen Delavka je dolžna stopiti na delo v roku sedmih dni po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi, če v pogodbi ni dru-gače določeno. Če delavka brez opravičljivega vzroka v doloCenem loku ne nastopi dela se šteje, da pogodba o zaposlitvi ai bila sklenjena. 11. čten S pogodbo o zaposlitvi se delavka in delodajalec sporazumeta o poskusnem delu, ki ne sme biti daljše kot trideset dni. Dokler teče poskusni rok lahko razdere delovno raz-merje na poskušnjo vsaka stranka brez poprejšnje odpo-vedi, vendiar mora to poprej sporočiti drugi stranki. Ce delavka po preteku poskusnega roka dela naprej, se šteje, da je delovno razmerje sklenjeno za nedoločen Cas in sicer od dneva, ko je delavka nastopila poskusno delo. III. varstvo delavk pri delu 12. člen Delodajalec je dolžan upoštevajoč zakonske predpi-«e o varstvu pri delu in druge predpise na tej osnovi s posebnimi ukrepi in sredstvi zagotoviti vame delovne po-goje in osebno varnost delavke pri delu, preventivne zdravstvene preglede delavke in prvo pomoč delavki ob nesreči pri delu. Pred nastopom delavca na delo ga je delodajalec dol-tan seznaniti natančneje z delom, z delovnimi pogoji in nevarnostmi dela, z organizacijo dela ter z delavčeviml pravicami in dolžnostmi. 13. člen Delavka se mora pred nastopom dela seznaniti s predpisi, ukrepi in sredstvi za varstvo pri delu, med zaposlitvijo pa dopolnjevati svoje znanje s tega področja.' Delavka mora z vso pazljivostjo opravljati svoje delo, upoštevati predpisane ukrepe, uporabljati vsa varstvena sredstva in naprave za osebno varnost pri delu in paz-ljivo ravnati z njimi. Delavka, ki namenoma ali iz velike malomarnosti po-škoduje osebno zaščitno sredstvo, ali opremo za varstvo pri delu, jo izgubi, odtuji ali predela, je odškodninsko Odgovorna. IV. posebno varstvo žena, mladine in invalidov 14. člen Več kot poln delovni čas oziroma ponoči ne sme de-lati delavka med nosečnostjo ali če ima otroka, starega do enega leta. Nosečnost se ugotovi na podlagi zdravniškega potr-dila, starost otroka pa 'na podlagi otrokovega rojstnega lista. 15. člen Delavka ima za nosečnost in porod ter po porodu pravico do nepretrganega porodniškega dopusta 105 dni. 16. člen Po preteku porodniškega dopusta (105 dni) ima de-lavka, če to zahteva pravico: 1. nadaljevati izrabo porodniškega dopusta še 141 dni ali 2. delati 4 ure na dan do dvanajstega meseca otrokove starosti. Podaljšan dopust po prvem odstavku tega člena ima lahko namesto matere oče otroka, če otroka neguje in če sta se roditelja tako sporazumela. Ko je otrok star dvanajst mešecev, ima delavka pra-vico delati štiri ure na dan tudi dokler ni otrok star tri. leta, če mu je glede na njegovo splošno zdravstveno stanje potrebna skrbnejša materina nega. Razpored delovnega časa oziroma razpored skupne odsotnosti z dela v primerih dopusta po tem členu do-ločita sporazumno delavka oziroma delavec in delodaja-lec z aneksom (dodatkom) pogodbi o zaposlitvi. Pravico do nadomestila osebnega dohodka ob rojstvu otroka določa zakon, ki tudi določa druge pravice v pri-meru smrti otroka ali matere. 17. člen Delavki, ki še ni stara osemnajst let, se ne sme na-ložitt, da dela dalj kot poln delovni čas, lahko pa se ji določi delovni čas, ki je kTajši od polnega delovnega časa, če se delavka in delodajalec tak.o dogovorita s po- godbo o zaposlitvi. 18. Člen Delavki, ki še ni stara 18 let, ni dovoljeno naložitl, da dela ponoči med 22. in 5. uro naslednjega dne. 19. člen Delavki, ki še ni stara 18 let pripada letni dopust po osnovah in merilih te kolektivne pogodbe povečan za 1 delovnih dni. 20. člen Delavka, ki "ji pristojni zdravstveni organ zaradi ln> validnosti glede na preostalo delovno zmožnost dolodi krajši delovni čas od polnega delovnega časa, ima pra-vico do tako določenega krajšega delovnega časa. 21. člen Tudi, 6e velja v gospodinjstvu delodajalca petdnevni delovni teden, se delavki, ki ima zaradi hranjenja ali nege otroka pravico do štiriumega delovnega časa in de-lavki, kj ima zaradi zmanjšanja zdravstvene ali delovne zmožnosti pravico do krajšega delovnega časa, tak krajSi delovni čas ne sme povečati. V. delovni čas 22. člen Poln delovni čas delavke znaša 42 ur tedensko. Ta delovni čas se razporedi na šestdnevni ali petdnevni - težo dela in dplovne pogoje, f — delovno dobo, j — delovne uspehe in • ~ — posebne socialne razmere. Letni dopust mora delavka koristiti vsako leno, če sl je pridobila pravico do dopusta. čas izkoriščanja dopusta določita delavka in deloda-jalec sporazumno. 30. člen Glede na delovno dobo oziroma dobo, ki je izenače-na z delovno dobo, pripada delavki, starejši od 18 let dodatno j po 5 letih delovne dobe 2 delovna dneva letnega dopusta po 10 letih delovne dobe 4 delovni dnevi letnega dopusta po 15 letih delovne dobe 6 delovnih dni letnega dopusta po 20 letih delovne dobe 8 delovnih dni letnega dopusta. po 25 letih delovne dobe 10 delovnih dni letnega dopusta J Kot merilo za letni dopust šteje delovna doba, ki jo delavka doseže do konca koledarskega leta, v katerem koristi dopust. 31. eien Glede na posebne socialne razmere pripada delavki dodatno: — materi z enim ali več predšolskimi ali šoloobvezniml otroki 3 delovni dnevi letnega dopusta, — delavki s posledicami NOB in delavki, ki je sicer bo. , lehna 3 delovni dni letnega dopusta. | 32. člen Glede na uspehe :n prizadevanja, ki jih ima delavka pri delu ji lahko delodajalec prizna toliko delovnih dni letnega dopusta, kolikor znaša razlika med najdaljšim dopustom, ki ga lahko ima delavka (30 delovnih dni), in dopustom, ki pripada delavki po osnovah in merilih do-ločenih v členih 28 do 31 te kolektivne pogodbe. 33. člen Letni dopust se izračuna tako, da se k 18 delovnim dnetn dopusta prišteva dopust po osnovah in merilih 29., 30., 31. in 32. člena te kolektivne pogodbe. Letni dopust ne more znašati letno več kot 30 delov-nih dni. Ne glede na določila prejšnjega odstavka, pripada de-lavcu, ki ima najmanj 30 let pokojninske dobe in 55 let starosti, oziroma delavki, ki ima najmanj 25 let pokoj- • ninske dobe in 50 let starosti, letni dopust v trajanju J 36 delovnih dni. 34. člen Delavka ima pravico izrabiti svoj letni dopust pravl-loma v nepretrganem trajanju. Sporazumno lahko ^dolo-čita delavka in delodajalec, da delavka izrabi letni do-pust v dveh delih, pri čemer mora en del dopusta tra-jati brez presledka najmanj 12 delovnih dni. 35. člen Delavki — delavcu pripada izredni dopust do 7 delov. nih dni v posameznem koledarskem letu s pravico do na-domestila osebnega dohodka v naslednjih primerih: — ob poroki (3 delovne dni izrednega dopusta) — očetu ob rojstvu otroka (1 delovni dan izrednega do-pusta) — ob smrti v ožji družini (3 delovne dni izrednega do-pusta) — za selitev (3 delovne dni lzrednega dopusta* — za strokovni izpit (7 delovnih dni izrednega dopusta) — delegatu za udeležbo na seminarju (toliko delovnih dni izrednega dopusta, kolikor traja seminar) — ob odhodu na odslužitev kadrovskega roka v JLA (2 de-lovna dneva izrednega dopusta) — ob prizadetosti po hujši nesreči (npr. požar, elementar-¦ ¦¦ ne nesreče) (5 delovnih dni izrednega dppusta) Delavka in delodajalec se lahko s pogodbo o zapo slitvi dogovorita, da traja izredni dopust s pravico do nadomestila osebnega dohodka v primerih posameznega ali zaključnega strokovnega izpita tudi vefi kot 7 delovnih dni. 36. člen Delavka in delodajalec se lahko dogovorita tudi o odobritvi in trajanju odsotnosti delavke z dela brez pra-vice do nadomestila osebnega dohodka (npr. v primeru težke bolezni v družini, nujnega privatnega opravka, ve-zanega na določen rok, ipd.) največ do 30 dni letno. Med odsotnostjo z dela po prvem odstavku tega člena se delovno razmerje ne prekine. VIII. osebni dohodek in nadomestila 37.'člen O osebnem dohQdku delavke se delavka in delodaja. lec dogoVorita s pogodbo o zaposlitvi glede na naravo in zahtevnost delovnih nalog. strokovno izobrazbo delav-ke, delovne pogoje, delovni cas, uspehe dela in minulo delo delavke. 38. dlen Najnižji mesečni netto osebni' dohodek delavfce t& živo delo v normalnih delovnih pogojih v polnem deloy nem času, ki znaša 182 ur na mesec in pri nornlalnem delovnem učinku delavke ne sme biti nižji od nasled-njega: Skupine • ~- : "Neto^bni dohodik na mesec dinarjev I. Skupina — za najbolj enostavno delo ~ nekvalificirane delavke oziroma začetnice 2.040 II. Sktipina — za delo polkvalificirane oziroma priučene delavke brez strokovne šolske izobrazbe 2.340 III. Skupina — za delo delavke s končanim šolanjem po zakonu o poklicnem izobra- ževanju (in o urejanju uonih razmerij) 2.650 IV. Skupina — za delo delavke s končano poklicno šolo, po zakonu o srednjem šolstvu 3.470 V. Skupina — za delo delavke ž izpitom visoke kvalifikacije, končano gimnazijo, srednjo medicinsko ali drugo srednjo šolo 4.080 Najnižji mesečni neto osebnl dohodek za najbolj eno-stavno delo v višini 2.040 din predstavlja 60-odstotnl po-prečrai mesečni osebni dohodek na zaposlenega v gospo-darsfrm v SR Sloveniji v preteklem koledarskem letu. Normalni delovni uspeh delavke pomeni dosežen ob-seg in kvalitero dela kot sta se delavka in delodajalec dogovorila s pogodbo o zaposlitvi. Za polkvalificirano oziroma proučeno delavko se ite-je delavko, ki je 6 mesecev uspešno opravljala delo poi-kvalificirane delavke. Podpisnika te kolektivne pogodbe bosta vsako leto najkasneje do 30. aprila uskladila najnižje osebne dohod-ke po skupinah iz drugega od^tavka tega člena s povi. šanjem življenjskih stroškov in z gibanjem osebnih do-hodkov delavcev v združenem delu. 39. eien Glede na minulo delo delavke v zasebnem gospodinj-stvu delodajalca pripada delavki na dogovorjeni mesečnj osebni dohodek za živo delo po 38. členu te kolektivne pogodbe poseben dodatek, ki znaša v procentth: TirT ,. , . . OdstotelTTia Delavki, b una dohoAek M &vo deJo ___________ delovno dooo: mesečni osebni nad 1 do 5 let ~ 1 ¦ nad 5 do 10 Iet * 2 nad 10 do 15 let 4 nad 15 do 20 let . 6 nad 20 do 25 let 8 nad 25 do 30 let 10 nad 30 let ' 12 Delodajalec lahko prizna ta dodatek v gornji višini tudi delavki, ki se pri njem na novo zaposld, ima pa že določeno delovno dobo pri drugih zasebnih delodajalcih ali organizacijah združenega dela. 40. člen Delodajalec, katerega zasebno gospodinjstvo je ovi-rano zaradi prekomerne fluktuacije delavk. lahko prizna delavki poseben dodatek kot stimulacijo na stalnpst v višini do 5 odstotkov na dogovorjen mesečni osebnl do-hodek. 41. člen Osebnl dohodek delavke za poskusno delo, ki rie sme' biti daljše kot trideset dni, je lahko na.jvec do 20 odstot-kov nižji od osebnega dohodka, ki pripada delavki do-ločene skupine po 38. členu te kolektivne pogodbe, ven-dar samo v primeru, če delovni uspeh delavke ne do-sega normalnega deJovnega aspeha, dogovorjenega s po-godbo o zaposlitvi. 42. člen I>elodajalec mora izplačati delavki — delavcu nadome-stilo osebnega dohodka v naslednjih primerih v višini: — za čas letnega dopusta — nadomestilo izračunano na osnovi poprečja njenega (njegovega) osebnega dohod. ka za redni delovni čas v zadnjih treh mesecih pred me-secem, v katerem koristi letni dopust; —. za državne praznike — nadomestilo, izračunano na osnovi poprečnega dnevnega osebnega dphodka za redni delovni čas v mesecu, v katerem je praznik; — za čas odsotnosti z dela po 35. členu te pogcxibe (do 7 dni v koledarskem letu) — nadomestilo izračunano na osnovi poprečnega dnevnega osebnega dohodka za red-ni delovni čas v mesecu, v katerem koristi to pravico; — za čas odpovednega roka, ko ima delavka še pra-vico ostati na delu, pa delodajalec zahteva, da preneha i delom pred določenim rokom — nadomestilo v višini dogovorjenega osebnega dohodka do izteka odpovednega 1 roka; — za čas odpovednega roka, če preneha delovno raz-merje z izstopom delavke v primerih iz prvega odstavka 107. Clena zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci — nadomestilo v višini skupnega zneska dogovorjenega osebnega dohodka za redni delovnl čas za čas odpovednega roka; ' — za čas odsotnostd z dela zaradl vojaških vaj, pred-vojaškega pouka, udeležbo v civilni zaščiti, opravljanja javnih funkcij ali zaradi pozivov vojaških in drugih orga-nov, h katerim je klican brez svoje krivde — nadome-stilo izračunano na osnovl poprečnega osebnega dohodka v preteklih treh mesecih; nadomestilo pod tetn naslovom izplača delodajalec na račun organa, ki je delavko — de-lavca poklical; — za čas odsotnostt z dela zaradi bolezni do 30 dni — nadomestila v višini 90 odstotkov mesečnega poprefi-nega osebnega dohodka delavke, izplačanega v preteklem koledarskem letu. Osnova za nadomestilo se valorizira vsake tri mesece na podlagi statističnih podatkov o giba-nju osebnih dohodkov v gospodarstvu v SR Sloveniji v taki višini, kot bo to ugotovila in objavila Zdravstvena skupnost Slovenije v prilogi Delavske enotnosti VZAJE-MNOST. Nadomestilo osebnega dohodka za čas bolezni ne more biti višje od osebnega dohodka, ki bi ga dose-gla delavka, če bi delala. Podpisnika te kolektivne pogod-be se zavezujeta, da bosta delavke in zasebne deloda, jalce sproti obveščala o valorizacijah- osnov za nadome-stilo osebnih dohodkov. 43. člen Ce je v pogodbi o zaposlitvi dogovorjen osebni do-hodek v denarju in v naravi fhrana in stanovanje ali samo hrana ali samo stanovanje) je treba y pogodbi o zaposlitvi določiti skupni znesek osebnega dohodka in koliko tega odpade na plačilo v denarju in koliko na plačilo v naravi. če je osebni dohodek dogovorjen delno v denarju in delno v naravi; prejema delavka; — v denarju najmanj 50 odstotkov osebnega dohod-ka, če ji je zagotovljeno stanovanje in prehrana, .— najmanj 80 odstotkov osebnega dohodka, čte ji je zagotovljeno samo stanovanje, — najmanj 70 odstotkov osebnega dohodka, če ji je zagotovljena samo prehrana. 44. filen če ima delavka kot plačilo v naravl pri zasebnem delodajalcu stanovanje ip hrano, ima pravico do osebne uporabe oziroma souporabe primernega stanovanjskega prostora in do primerne hrane. Ob prenehanju delpvne-ga razmerja, se mora delavka \z stanovanja izseliti, če to delodajalec zahteva. 45. člen Delodajalec je dolžan izplačati delavki osebni doho-dek oziroma nadomestilo najpozneje do petnajstega dne v mesecu za prejšnji mesec. Izplačilo osebnega dohodka, nagrade oziroma nado-mestila se izvrši proti podpisu na plačilni listi. Pri vsakem izplačilu delavki ji delodajalec vroči pi-smen obračun osebnega dohodka oziroma nadomestila. Pismeni obračun osebnega dohodka oziroma nadome-stila osebnega dohodka mork vsebovati vse podatke, ki so vplivali na osebni dohodek po posameznih postavkah pogodbe o zaposlitvi v bruto zneskih in vse prispevke in druge odbitne postavke do zneska( ki ga delavka dobi v roke kot neto izplačilo, pd katerega se odšteje še del, ki ga prejema v naravi, če je tako dogovorjeno v po-godbi o zaposlitvi. Drugi prejem'"': 46. člen Delavki se povrne stroške za prevoz na delo in z de-la v višini cene prevoza na javnih prevoznih sredstvih na določeni relaciji, če je tako dogovorjeno s pogodbo o zaposlitvi s tem, da sama krije 40 dinarjev. 47. člen Dnevnica za službena potovanja po državi znaša: — za čas odsotnosti od 8 do 12 ur 96 dinarjev — za čas odsotnosti nad 12 ur 150 dinarjev Za službeno potovanje v tujino pa toliko, kolikor je določeno za republiiške upravne organe. Stroške službenega potovanja povrne delodajalec de-lavki v višini cene vozovnic ter računov za prenočevanje, vendar gre delavki za prenočevanje največ 170 dinarjev za noč. V primeru, da delavka ne predloži računa, ji gre za prenočevanje 75 din na noč. Za čas odsotnasti od 6 do 8 ur pripada delavki zni-žana dnevnica, ki znaša 50 dinarjev. Do take znižane dnevnice je upravičena delavka, ki nastopi službeno potovanje vsaj dve uri pred pričetkom svojega rednega delovnega časa ali pa ga konča vsaj dve uri po preteku svojega rednega delovnega časa. 48. člen Selitveni stroški pripadajo delavki, če je to dogovor-jeno v pogodbi o zaposlitvi, v višini dejanskih stroškov po predloženih računih, lahko pa delodajalec povme tudi prevozne stroške osebnega prevoza delavke in izplača dve dnevnici, ki veljajo za službeno potovanje v državi. 49. Clen Poleg nadomestila osebnega dohodka za čas letnega dopusta mora delodajalec vsako leto pred dopustotn iz-plačati delavcu delno nadomestilo stroškov na letnem do-pustu (regrest v višini najmanj 1000 in največ 1300 din neto. Pri določanju konkretne vlšine tega regresa upo-števa delodajalec sooialni in zdravstveni položaj delavke. V regres za letni dopust šteje tudi regresiranje osrb-nih dni v kateremkoli počitniškem domu, če se delavka odlofii, da bo dopust koristila organizirano v počitniškem domu, V tem primeru nakaže delodajalec pripadajoda sredstva regresa neposredno počitniškemu domu. Do regresa za letnii dopust je upravlčena vsaka de-lavka, ki ima pravico do dopusta. Ce delavka koristi letni dopust v dveh delih, se lah-ko tudi regres po prvem odstavku tega člena izplača v dveh delih v sorazmerni višini. 50. člen Delavki pripada ob delovrtem jubileju nagrada v vi- širai: — za 10 let delovne dobe r istem gospodinjstvu 2300 dinarjev neto ^- za 20 let delovne dobe v istem gospodinjstvu 3450 dinarjev neto — za več kot 30 let delovne dobe v istem gospodinj-stvu 4600 dinarjev neto. Ob začetku uporabe določil o nagradah za delovne jubileje se upošteva tudi delavka, ki je že prekoračila enega takih jubilejev. V tem primeru se izplača nagrado samo za en jubilej. 51. člen Nagrada ob odhodu delavke v pokoj znaša najmanj dva in največ tri neto poprečne mesečne osebne dohodke na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu, ki ga objavi zavod SR Slovenije za statistiko. ^Tako oblikovana sredstva se povečajo za obvezne dajatve. Enak znesek gre ob smrti delavke najožjim članom njene družine. O konkretni višini nagrade oziroma zneska po prvem odstavku tega člena odloči delodajalec, pri čemer zlasti upošteva pogoje pod katerimi je delavka pretežno dela-la oziroma njeno delovno dobo. 52. ,Clen . če se delavka in delodajalec v pogodbi o zaposlitvi dogovorita, da delavka v zvezi z delom uporablja lastno osebno motorno vozilo, ji pripada kot povračilo teh stroškov kilometrina v višini 1,50 dinarjev za dejansko prevoženi kilometer. 53. člen Delodajalec je dolžan zagotoviti delavkl toplo prehra-no med delom. Za takšno se šteje prehrana, ki je po dnevnih obrokih zagotovljena v lastnem gospodinjstvu de-lodajalca ali pogodbeno z ustreznim obratom. Delodajalec regresira toplo prehrano med delom, upo-števaje pogoje in težavnost dela, največ v višini do 250 di-narjev mesečno na delavko. Izjemoma se lahko delavki, ki ji zaradi narave dela ni možno organizirati tople prehrane med delom, regre-sira prehrana v obliki vrednostnih bonov za živila v ena-ki višini, če je za to dal soglasje občinski svet Zvese sindikatov Ljubljana Center po predhodnem pismenem mnenju republiškega odbora sindikata obrtnih delavcev Slovenije. V obliki vrednostnih bonov za živila se lahko regre-sira prehrano tudi delavki, kd z zdravniškim spričevalom dokaže, da ima predpisano dietno prehrano in če take prehrane ni mogoče zagotoviti med delom. Do regresa za prehrano so upravičene delavke, ne glede na to ali delajo v polnem ali nepolnem delovnem času. Regres za prehrano v nobenem primeru ni mogoče dajati y gotovini. Do regresa za prehrano delavke niso upravičene za ti-ste dneve, ko niso na delu, to je v času dopustov, bol-niškega staleža, službenega potovanja In prostih dni. Glede kriterijev, po katerih se" delavkam izjemoma lahko regresira prehrana med delom v obliki vrednostnih bonov za živila ter postopka za pridobitev soglasja za tako obliko regresiranja prehrane so delodajalci dolžni upo-števati odločitev Sindikatov, objavljene v glasilu Zveze sindikatov Slovenije DELAVSKA ENOTNOST. O teh kri-terijih in postopku bosta zasebne delodajalce in delavke obvestila podpisnika te kolektivne pogodbe. lavke, da mu povrne s takim ravnanjem povzročeno škodo. 65. člen Delavka, ki namenoma ali iz velike nepazljivosti po-vzroči delodajalcu ali komu drugemu na delu ali v zvezi z delom materialno škodo, mora povzročeno škodo po-vrniti. Ce delavka noče povrniti škode, ki jo je dolžna po-vrniti, lahko delodajaleo uveljavlja odškodninskd zahtevek s tožbo pri pristojnem sodišču. Zahtevek delodajalca, da mu delavka povme škodo, ki jo je povzročila namenoma ali iz velike nepazljivosti, zastara v šestih mesecih od dneva, ko je bila^. drugemu izplačana odškodnina, oziroma od dneva povzročene škode, če je škoda povzročena neposredno delodajalcu. XII. odpovedni rok — prenehanje delovnecja razmerja 66. člen če delavka odpove delovno razmerje dn mora še ostati na delu, ali če delodajalec odpove delovno razmerje in ima delavka pravico še ostati na delu, je odpovedni rok naslednji: — do 10 let delovne dobe 1 mesec — nad 10 let delovne dobe 2 meseca — nad 20 let delovne dobe 3 mesece Glede na pomembnost dela, ki ga delavka opravlja, ali druge pogoje, se delavka in delodajalec lahko s po-godbo o zaposlitvi dogovorita tudi za daljši odpovedni rok, vendar ne daljši od 6 mesecev. Odpovedni rok teče od dneva vročitve pismene od-povedi. Pri določanju odpovednega roka se v delovno dobo priznava ves čas, ki je vpisan v delovni knjižici, vk-ljučno čas do dneva podajanja odpovedi. Delavka, ki preneha z delom pred potekom odpoved-nega roka, ko mora*še ostati na delu, mora za preostali čas do preteka odpovednega roka povrniti delodajalpu materialno škodo, katero s tem povzroči. 67. člen Med odpovedniim rokom mora delodajalec dovoliti de-lavki, da je med delovnim časom odsotna z dela dnevno 2 uri ali tedensko v neprekinjenem času 1 delovni dan, da bi si poiskala drugo zaposlitev. 68. člen Za odpoved, ki ni pismena, in v primeru, ko jo poda delodajalec, tudi obrazložena, se smatra, da ne obstbji. Odpoved delovnega razmerja s strani delodajalca mo-ra bitii vročena delavki osebno ali v priročenem pismu na zadnji naslov ter mora obvezno všebovati pouk de-lavki, da se v roku 5 dni, najkasneje pa v 30 dneh pri-glasi pristojni službi skupnosti za zaposlovanje, da bi mogla v upravičenih primerih uveljavljati pravice v slu-čaju brezposelnosti. 69. člen Delodajalec je dolžan dostaviti kopijo ali priepis pi-smenega sporazuma o prenehanju delovnega razmerja ali odpovedi delovnega razmerja pristojnemu občinskemu upravnemu organu za delo občine Ljubljana Center in osnovni organizaciji sindikata delavcev pri zasebnih delo-dajalciii Ljubljana Center in sicer v petih dneh od dne, ko je bil sklenjen tak sporazum alii je bila podana od-poved. V primerti, da je delovno razmerje prenehalo brez regularnega pismenega sporazuma ali regularne pismene odpovedi, je delodajalec dolžan v vsakera primeru posebej in po enakem postopku s pismenim obvestilora obvestiti v prvem odstavku tega člena imenovane naslovnike. XIII. uveljavljanje pravic delavk iz delovnega razmerja 70. člen Delavka — član sindikata se glede uveljavljanja in zaščite svojih pravic lahko obrne za ' posredovanje na svojo osnovno organizacijo sindikata in na občinski od-bor sindikata obrtnih delavcev Ljubljana Center, ki jo bo na njeno zahtevo ali z njeno privolitvijo v takih pri-merih tudi zastopal. Sindikalna organizacija bo tudi sama zahtevala uvedbo postopka o prekršku delodajalca, če bo to smatrala za potrebno. 71. dlen Delodajalec mora omogočiti predstavnlkom sindikalne organizacije, ki se predstavijo s pooblastilom sindikalne organizacije, da preučijo pogoje, v katerih delavka dela in kako se v praksi uresničujejo njene pravice iz dela, pri čemer mora ponuditi tudi vse tozadevne dokaze. XIV. prehodne in končne določbe 72. člen Določbe te kolektivne pogodbe veljajo pet let, raču-najoč od dneva, ko je ta pogodba stopila v veljavo. Podpisnika te pogodbe bosta vsako leto, in to meseo dni pred potekom leta, računajoč od dneva uveljavitvo ¦ pogodbe, preučila določbe te pogodbe in ugotovila njiho-vo ustreznost in skladnost s predpisi. V primeru, da na-stopi potreba po spremembah ali dopolnitvah doloob te pogodbe, se za spremembe vp dopolnitve udeleženci do-govorijo v pismeni ofoliki in po enakem postopku, kot velja za sklenitev te pogodbe. Spremembe ali dopolnitve so, potem, ko so vpisane v register organa, pri katerem je vpisana ta pogodba, sestavni del te pogodbe. 73. člen Udeleženci te kolektivne pogodbe imajo pravico pod. pisniku te pogodbe ob kateremkoli času sprožiti posto-pek za spremembo ali dopolnitev te pogodbe. Za spremembe in dopolnitve po prejšnjem odstavku velja enak naoin in enak postopek, kot velja za sklenitev te pogodbe. 74. člen Najkasneje tri mesece pred iztekom te pogodbe mo rajo udeleženci skleniti novo pogodbo. Udeleženci te pogodbe se lahko sporazumejo tudi za podaljšanje veljavnosti te pogodbe. V tem primeru mora biti sporazum o podaljšanju veljavnosti dosežen najka-sneje tri mesece pred iztekom veljavnosti te pogodbe. Podaljšanje veljavnosti te pogodbe mora biti izraž«-no v pismeni obliki in vpisano v register kolektivnih pogodb pri istem organu, pri katerem je registrirana ta pogodba. 75. člen Spore v zvezi s sklepanjem, spremembaml in dopol-nitvami te pogodbe rešuje arbitražni svet na način in po poštopku, predpisanim z zakpnom. Odločitev arbitražnega sveta je dokončna in predstav-lja nadomestilo ali dopolnitev te kolektivne pogodbe. 76. člen Neposredno nadzorstvo nad izvajanjem te kolektivne pogodbe opravljajo pristojni občinski organi za inšpekci-jo dela. 77. člen Pospisnika te kolektivne pogodbe se zavežeta, da bo-'sta se2iianila vse delavke in zasebne delodajalce v občinl 6 predpisi na področju delovne zakonodaje ter vsak s svoje strani dajala potrebna pojasnila in pomagala pri uporabi in izvajanju zakona, drugih predpisov in te ko-lektivne pogodbe. 78. člen Ta kolektivna pogodba je izdelana v treh istovetnih izvodih, od katerih prejme vsak od podpisnikov po en lzvod, en izvod pa se nahaja na republiškem sekretariatu za delo, pri katarem je ta pogodba registrirana. 79. eien Ta kolektivna pogodba stopi v veljavo osml dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. dne naslednjega meseca po uveljavitvi, razen določb o sta-novanjskem prispevku (55. člen), prispevku za dopol-nilno izobraževanje (56. Clen) in pravicah oziroma obvez-nosfcih, ki imajo značaj skupne porabe. (členi 49., 50., 51. in 54.), ki se jih uporablja od 1. I. 1976 dalje. 1 80. člen u Pogodbe o zaposlitvl med delavkami in zasebnimi de lodajalci morajo biti usklajene z določbami te kolektivne pogodbe najpozneje v treh mesecih po uveljavitvi te po-godbe. Ob spremembah ln dopolnitvah kolektivne pogodbe sta delavka in delodajalec dolžna, da v treh mesecih po uveljavitvi teh sprememb ali dopolnitev ustrezno uskladita pogodbo o zaposlitvi. Obrazložitev Za razliko od drugih kolektivnih pogodb, ki urejajo delovna razmerja med delavci in zasebnimi delodajalci (obrt, gostinstvo, brodarstvo, avtoprevozništvo, trgovina na drobno, zasebna kmečka gospodarstva, svobodni po-klicl) in, ki jih sklepajo v imenu delavcev pristojni sin-dikat posamezne dejavnosti Slovenije, v imenu zasebnih delodajalcev pa Gospodarska zbornica SR Slovenije ozi-roma druga splošna asociacija zasebnih delodajaloev. To kolektivno pogodbo o delovnih razmerjih gospo- dimjskih pomodnic sklepa občinski odbor sindikata obrt- ' nih delavcev Ljubljana Center v imenu delavk in pristoj- ni organ skupščine obfiine Ljubljana Center. v imenu delo dajalcev. V pripravljalnem postopktu za pripravo prvega be-sedila delovnega osnutka kolektivne pogodbe za urejanje delovnih razmerij gospodinjskih pomočnic je bilo dogo-vorjeno, da v imenu zasebnih delodajalcev, ki zaposlujejo gospodinjske pomočnice podpiše to kolektivno pogodbo Iavršni svet skupščine občiiie Ljubljana Center. Predloženo besedilo kolektivne pogodbe in partnerji te pogodbe so v skladu z drugim odstavkom 92. člena za-kona o medsebojmih razmerjih deJaveev v združenem de-lu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi de-lodajalci (Uradni list SBS št. 18/74). Besedilo tega osnutka kolektivne pogodbe je pripravil občinski odbor Sindikata obrtnih delavcev Ljubljana-Cen-ter. Zaradi specifičnosti dela in delovnih razmeilj delavcev v zasebnih gospodtnjstvih ob&mov se pri njih 2a.poslujejo pretežno žen&ke — gospodinjske pomočnice, varuhinje, ku-harice in podobno in le v redkih primerih so to moški — delavci. Zaradi tega v osnutku besedila pogodbe uporab-ljamo izam »delavka« in le v izjemnih primerih »delavec«, torej tam, kjer se pojavljajo speeifične pravice in obvea-nosti, ki se nanašajo na moškega — delavca (npr. status moškega-delavca na odslužitvi kadrovskega roka v JLA). Kdektivno pogodlbo je torej treba razumeti tako, da velja izraz »delavka« za oba spola. Predloženo besedilo osnutka kolektivne pogodbe v skladu z zakonoin podrobneje ureja zlasti: — nastanek delovnega razmerja, nastop dela in raz-poreditev delavke (delavca); — varstvo delavk (delavcev) pri delu in posebno var-a*vo žena, mladine ter invaOidov v delovnem raaanerju; — trajanje in raaporeditev delovnega časa; — odmore, počitke, dopuste in druge odsotnosti de-lavk (delavcev) z dela; — osebni dohodek delavk (delavcev) in nadomestila; — pravice dedavk (delavcev), ki Iniajo znafiaj poviačila etroškov v zivezi z delom; — izpopolnjevanje spasobnosti deiavk (delavcev); — zagotavljanje sredstev za izboiljšanje stajiovanjskih pogojev delavk (delavcev); — delovne dolžnosti in materialno odgavomost de-lavk (delavtsev); — pravice in obveanosti delavk (deLavcev), ki oprav-' U«jo funkcije delegatov; — prenehanje delovnega razmerja; — trajanje, dopolnjevanje, spreminjanje ter izvajanje kolektivne pogodbe Kot izhodišia za pripravo osnutka kolektivne pogod-be so upoštevana ustaroa načeila izenačevanja družbeno-ekonomskega položaja delavcev v individulnem sektorju s položajem delavcev v združenem delu. Izjema, ki je op-redeljena v asnutlru te kolektivne pogodbe je v tem, da se v zasebnih. gospodinjstvih ne ustvarja dohodek in da de-lavke (delavci) v zasebnih gospodinjstvih uresničujejo pra-vico do svojega osebnega dohodka v glavnem iz sredstev, ki jih imajo delodajalci )«ot svoj osebni dohodek. Torej ni mogoče opredeliti udel«tue delavca na dohodku zasebne-ga gospodinjstva, temveč se tu določa le najnižji osebni dohodek. Kot izhodišča za izračun najnižjega neto oseb-nega dohodka delavke (delavca) po tej kolektivni pogodbi je tako kot za vse delavce v naši republiki vzeta osnova, ki predstavlja 60 odst. j>ovprečnega neto osetonega dohod-ka na zaposU»^*»ga v gospodarstvu v SR Sloveniji v pre-teklem letu. Pel tem je najnižji neto osebni dohodek de-lavke za živo delo v normalnih delovnih pogojih v pol-nem delovnem čusu in pri normalnem delovnem u6inku mesedno 2.040 din (I. skupina), kar predstavlja 60 odst. povprečnega neto osebnega dohodka na zaposlen^a v go-spodarstvu SR.^ v letu 1975, ki je znašal 3.403 din neto. Najvišji osebni dohodek ni apredeljen, ker za to ni razlo-ga. Razmerja v višini osebnega dohodka med skupinami (38. člen) y* primemo opredeljena podobnim poklicem in približni n(w».vi dela delavcev v združeneni delu in zaseb-nem sektorju v drugih dejavnostih. Pravice, ki izhajajo iz sindikalne liste 1976 so v tem delovnem osnutku kolektivne pogodbeupoštevane. Opredeljene so obveznosti zasebnega delodajalca glede plačevanja prLspevkov za stanovanjsko graditev in za družbeno pomoč v stanovainjskem gospodarstvu z name-nom hitrejšega razreševanja stanovanjskih problemov de-lavk (delavcev). Opredeljene so tudi obveznosti delodajalca glede pri-spevkov za dodatho in dopolnilno i2obraževanje cielavk (delavcev). Zaradi specifičnoSil deda v zasebnih gospodlnj§tvih in s tem v zvezl izjemnega statusa delavk na delu v teh gospodinjstvih ter uresničevanja pravic delavk ima os-novna organižacija sindikata delavcev iz individualnega sektorja pomembno vlogo. Temu primemo sta njena vloga in pomen opredeljenn v tej pogodbi. V kolektivni iJOgodbi se njena podpisnika ne obvezu-jeta za pripravo obrazca pogodbe o zaposlitvi, ker se de-lodajalci gospodinjsklh pomočnic lahko poslvižujejo že ob-stoječega obrazca pogodbe o zaposlitvi, ki ga uporabljajo delavci in samostojni obrtniki, lcl Jih zajema obrtni za-kon. Posebej apozarjamo na pomen določil 4. olena in 6. alinee. 35. dlena oanutka po katerih ima delavka (delavec) — delegat pravico do odsotnosti z dela zaradi opravljanja funkcije delegata ln usposabljanja za to funkdjo ter do nadomeatUa osebnega dohodka, izrednega dopusta v teh primerih.