V Ljubljani/dne 11.oktobra 1928.
Posamezna stev. Din lv£
Leto XI.
Upravniitvo ..Domovine" * Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredniitvo »Domovine«, Knaflova ulica 5/lk, telefon 72
I>r»(>tu n tetam«: četrtletij r-M Dla, Mlleta« It Ob, ulaltMO U Dla; ta lw>ienit>«> tetrtletat It Dla, p »tleti« U Dla, ctMrta. « Ma. — Raiaa poitae kraallalcc. lllnlilct t IjablJaaU it M.TII.
Proslava desetletnice prebitja solunske fronte ob času splošne nezadovoljnostih prečanskih krajev
Niti ob tako slovesnem trenotku ne pokazuje sedanji režim volje za zboljšanje razdrapanih razmer v državi — Na vseh straneh manjka državi denarja, a se je vendar zapravilo mnogo preveč milijonov za to proslavo — Posamezni režimovci že odločno izjavljajo, da je uprava države v nesposobnih rokah, da mora sedanja vlada pasti in da je nujno potreben sporazum s KDK, ki zastopa pretežen del prečanskih krajev — KDK ne neti plemenskega razdora, nego je KDK edina skupina strank, ki hoče enakopravnost, poštenost, pametno gospodarstvo in sporazum med plemeni
Sedanja nesposobna vlada pač tudi ni znala drugače zorganizirati proslave, ker sploh ne zna ničesar. Zato je razumljivo, da se že tudi
med vnetimi vladnimi pristaši dobe posamezniki, ki odločno grajajo sedanji režim,
zahtevajo odstop vlade in sporazum s KDK. Tako je znani radikalski veljak, bivši minister
V ponedeljek 8. t. m. je slavila naša drŽava desetletnico prebitja solunske fronte, velikega dogodka v zgodovini Jugoslavije. Pred desetimi leti je bila zlomljena fronta naših sovražnikov, s čimer je dobila misel ustanovitve Jugoslavije prvo najkrepkejšo oporo.
Žal, pri tej proslavi prečanstvo ni sodelovalo s tisto navdušenostjo, kakor bi sicer, če bi bile naše razmere urejene in če ne bi vladala med prečani vsesplošna nezadovoljnost
Dvajseti junij 1.1., katerega dne je tekla kri borcev za enakopravnost, se ne more kar tako pozabiti. Prav tako se ne pozabijo krivice, ki se stalno gode prečanstvu, od režima zapostavljenemu in preziranemu. Ne dado nam naših pravic, in vendar
ne zahtevamo ničesar drugega kakor £ enakopravnost s Srbijo, enakopravnost Vvseh državljanov od Triglava do Var-IpF	darja.
Vsi mi smo v svoji notranjosti pravilno ocenili ogromen pomen zgodovinskega dogodka, prebitja solunske fronte,
ali naša razočaranost nam ni dopuščala, da bi z današnjo vlado, ki je aranžirala proslavo desetletnice, enako navdušeno slavili ta praznik.
Hegemonistični vladinovci niso čutili potrebe, da bi vsaj zdaj ob tako pomembni proslavi pokazali dobro voljo za sprazum s prečani, nego so rajši kljub pomanjkanju denarja žrtvovali ogromne vsote, da bi ustvarili videz, kakor da je večina države z njimi.
Taka proslava bi se ne smela napraviti veličastna z denarjem, saj je stala morda do 100 milijonov dinarjev.
-nego bi se morala vršiti kot skupna prisrčna prireditev vsega jugoslovenskega prebivalstva. Kdo bo v teh finančnih težavah plačal vse to? Gotovo v prvi vrsti prečanski kraji, ki so še doslej vedno plačevali večje davke kakor Srbija. V takih slabih finančnih razmerah se ne bi smelo razmetati toliko denarja.
dr. Kojič objavil članek, ki zelo odločno graja nesposobno upravo države ter se ogreva za sporazum s KDK.
Današnji režim, ki je zakrivil toliko gorja, mora pasti in na vlado morajo priti ljudje, ki so pošteni in ki bodo znali uvesti enakopravnost in napraviti red v korumpirani upravi države.
KDK se ne bo sporazumevala s komurkoli, gotovo ne z današnjimi glavnimi vladinovci,
ki so zaradi svoje nesposobnosti in hegemo-nističnih teženj krivi današnjih razdrapanih razmer.
Gotovo ga ni v prečanskih krajih človeka, ki bi bil resnično zadovoljen z današnjimi razmerami. Slaba gospodarska politika, ki celo ovira izvoz, previsoki davki, umetno tlačena podjetnost, izigrana ravnopravnost ne morejo izvabiti iz mislečega človeka priznanja. Klerikalci, ki so svoječasno v opoziciji stavljali enake zahteve, danes podpirajo ta režim zla in ga celo odločno branijo. Zato bodo klerikalci obenem s svr-'imi prijatelji padli tako, da se ne bodo mogli kmalu zopet povzpeti do vladnega krmila. Slovensko ljudstvo zapušča stranko, ki ga je strašno razočarala ter prehaja pod prapor KDK.
Gornja Savinjska dolina prehaja v tabor KDK
Zborovanja KDK v gornjegrajskem okraju minulo soboto in nedeljo so pokazala, da se pričenja svitati tudi v tem okraju, ki ga smatra poslanec Pušenjak za svojo domeno. Razpoloženje na vseh teh zborih je pokazalo znaten preobrat v mišljenju ljudstva. Značilno je, da so vsa zborovanja potekla povsem mirno, dasi so bili povsod zastopani tudi, pristaši SLS, ki so mestoma celo izrecno odobravali politiko KDK.
V soboto 6. t. m. zvečer je bil pod predsedstvom g. dr. Goričarja zbor v Mozirju v hotelu «Ilirija». Udeležilo se ga je okrog 60 tržanov in okoličanov.
Veličasten je bil v nedeljo okrajni zbor v Ljubnem, ki se je vršil pri g. Podpečanu pod predsedstvom g. Kocbeka. Zbralo se je nad 300 ljudi, zlasti tudi mladina iz domače fare, pa mnogobrojni pristaši in prijatelji KDK iz Bočne, Gornjega grada, oddaljene Nove Štifte, Luč in Solčave. Med velikim navdušenjem je bila sprejeta resolucija z zaupnico vodstvu KDK in poslancem ter z ob-
sodbo režima krivic, nasilja, neenakosti in korupcije.
Popoldne je bil krajevni zbor v Rečici o b S a v i n j i pri g. Furstu pod predsedstvom uglednega kmetovalca g. Matka. Zbralo se je okrog 60 ljudi. K besedi se je oglasil tudi posestnik in kmetovalec Fižur, ki je izjavil, da kot pristaš SLS sicer ne more glasovati za predlagano resolucijo, da pa bo zahteval pojasnila od poslanca Pušenjaka, zakaj je podpisal znani predlog, naj bi se Stepan Radič proglasil za norca, in zakaj so grozili Radiču in Pribičeviču z umorom. Izjavil je, da bo stopil iz stranke, če odgovor ne bo zadovoljiv.
Zvečer ob 17. uri pa se je kljub poznemu času zbralo v Šmartnem ob Paki nad 50 ljudi pri g. Steblovniku.
Na vseh shodih so govorili narodna poslanca gg. dr. Pivko in Pucelj #ter g. dr. No-vačan. Povsod so se oglasili tudi domačini z raznimi vprašanji in željami.
Ljudstvo presoja položaj trezno in premišljeno ter si ustvarja počasi, a sigurno svojo sodbo.
Mariborski oblastni odbor in Prekmurci
Prekmurje je oblastnemu odboru deveta briga, potrebno je le klerikalcem pri volitvah. Pred volitvami se naši domači gg. poslanci potrudijo med svoje volilce v avtomobilih in jim sipljejo kar cele koše obljub, da dobe kroglice, potem pa je spet vse mirno. Radi privedejo s seboj tudi gospode iz Maribora, da bi bolj vleklo, češ, da v Mariboru mislijo na Prekmurje. Res je, mislijo pred volitvami, a potem ne več.
«Domovina» je že ponovno pisala o čudni podpori mariborskega oblastnega odbora oškodovancem po toči. To pa ni prvi primer. Že večkrat je klerikalni oblastni odbor pokazal, kako mu leži na srcu Prekmurje.
Lani naši kmetje niso imeli semenskega žita, ker so miši uničile skoro vse na polju. Zaradi tega so prosili, da se jim preskrbi oblastnim potom ceneje semensko žito. Prošnje so romale na vse kraje, a odgovora ni bilo od
stala okrog 100 milijonov dinarjev, kar pomeni za državo v sedanjih težkih časih ogromen izdatek. Žal, se proslava ni vršila v tako svečanem razpoloženju kakor bi se morala, ker se je vršila v času, ko pretežen del prečanskih krajev razočaran gleda na Beograd. Klerikalci so poslali iz Slovenije odposlanstva vseh svojih društev, seveda, na državne stroške.
Kljub navideznemu političnemu mrtvilu pa je zabeležiti nekaj pomembnih dogodkov. Predvsem je značilno, da so
sedaj tudi v Beogradu začeli razmišljati o tem, da ie sporazum s KDK neobhodno potreben in da brez KDK ni ozdravljenja sedanjega nevzdržnega političnega položaja
Razni beograjski vladni politiki dajejo izjave, v katerih se zavzemajo za čimprejšnji sporazum s KDK In zahtevajo odstop sedanje vlade. Vladne stranke med seboj tekmujejo, katera bi prej prišla v stike s KDK. Sam ministrski predsednik dr. Korošec, ki se na zunaj sicer postavlja kot največji nasprotnik KDK, uvideva, da bo kleroradikalske slave kmalu konec, in spoznava, kako zelo je SLS grešila, ko se je kot prečanska stranka postavila proti pravičnim zahtevam KDK, namesto da bi sodelovala v borbi za resnično enakopravnost.
Dr. Korošec je minulo nedeljo skrivaj odpotoval iz Beograda v Slovenijo in skušal priti v stike s predstavniki KDK.
Pa tudi drugi režimski krogi pošiljajo k predstavnikom KDK svoje odposlance. Jasno je, da KDK slej ko prej odklanja razgovore in stike s predstavnikom onega režima, ki nosi odgovornost za umor narodnih poslancev v skupščini.
Kako zelo so vladni krogi spremenili svoje mnenje, dokazuje izjava znanega radikal-skega voditelja in bivšega ministra dr. Kojiča, ki je v beograjskih listih objavil članek, v katerem priznava,
da je sedanja uprava države nesposobna in vseskozi korumpirana ter da bi jo bilo treba temeljito ozdraviti,
ker izvira baš iz tega vse zlo in nezadovoljstvo v državi. Naš poslanec dr. Žerjav mu je v «Jutru» dal odgovor, v katerem naglaša^ da je danes ta uvidevnost že prepozna. KDK se je od vsega početka borila baš proti tej slabi upravi in zahtevala temeljite spremembe. Takrat so oni krogi, ki žive od korupcije, posegli celo po revolverjih, da bi zlcn mili odpor KDK. Zato danes ni več dovolj, da se spremeni samo uprava, temveč je treba poseči globlje in ozdraviti državo najprej pri glavi. Na vlado morajo priti sposobni ljudje, poleg tega pa je
treba potom spremembe ustave zajam-
čiti popolno enakopravnost vseh pokrajin In vseh slojev naroda.
KDK sistematično nadaljuje svojo akcijo. Tekom preteklega tedna se je vršilo
v vseh prečanskih pokrajinah nebroj
shodov,
ki so vsi pokazali, da se zbira vsa poštena javnost pod zastavo KDK. Tudi v Sloveniji smo imeli več lepo uspelih shodov, na katerih so poslanci KDK pojasnili volilcem, za kaj gre. Vlada se je te akcije KDK, ki daje narodu jasno sliko položaja v državi, zbala in je zato skušala ovirati propagando KDK s prepovedjo shodov. Seveda je s t^m dosegla baš nasprotno, ker prepovedan sad najbolj diši. in tako se ljudje sedaj še bolj zanimajo za KDK kakor poprej.
Pristaši vladnih strank vedno v večjem številu prestopajo v naš tabor.
Kakšnih sredstev se poslužujejo režimovci, dokazuje shod na Cetinjgradu na bosanski meji. Tam se je zbralo na shodu KDK več tisoč ljudi, zlasti tudi mnogo muslimanov. Ker shoda niso moffll drugače preprečiti, so poslali nanj svoie pretepače, oborožene z noži in revolverji, ki so napadli mirne zborovalce in dva ubili, več pa težko ranili. Ljudje so zaradi takega postopanja tako ogorčeni, da sedaj tudi vladni pristaši Izjavljajo, da bodo pri prihodnjih volitvah kot en mož volili KDK.
Minuli četrtek se je vršila seja vodstva KDK, na kateri so razpravljali o tekočih za-
nikoder. Končno je oblastni odbor sporočil, da ima na razpolago semensko žito za Prek-murje in si ga kmetje lahko nabavijo. Cena pa je bila tako visoka^ da po tej ceni ni hotel kupiti žita niti en kmet. Na prošnjo, naj se cena zniža, pa je prišel odgovor iz Maribora: ■Kdor po tej ceni noče kupiti žita, mu ga pa treba ni!» Tako so si prizadeti kmetje komaj še zadnji čas pred sejatvijo nabavili sami žito. sicer niti sejali ne bi.
Ta primer se je ponovil letos z ubogimi kmeti, ki jim je uničila vse toča. Zrnje (rž in pšenica) se v Prekmurju kupuje po 240 Din, B Oblastni od'jor je preskrbel žito revežem po 330 Din. oziroma po 310 Din, in še to neočiščeno! Tako skrbi torej marborskl oblastni odbor za prekmurske kmete, katere klerikalci tako milo vabijo v svojo stranko.
Klerikalni oblastni odbor pa še na druge načine kaže svoje razpoloženje napram Prek-murcem. Tako je reduciral neljube mu cestarje pri prevzetju cest. Ni sprejel niti enega Prekmurca v oblastno službo. Nima denarja za regulacijo naših potokov in popravo cest. Ni čudno, če so prekmurski klerikalci sami sila nezadovoljni s svojim oblastnim odborom. Prepričani pa smo, da bodo pred volitvami zopet prišli gospodje klerikalci od vseh vetrov ter pripovedovali prekmurskemu ljudstvu: «Mi in samo mi smo za vas, glasujte ia nas!* Toda prekmurski kmet ima že dovolj izkušenj s klerikalnim besedičenjem.
Politični pregled
Minuli teden je bil v političnem življenju Zelo miren. Vlada je namreč vso svojo pozornost združila na
proslavo prebitja solunske fronte,
ki se je vršila 8. t. m. v Beogradu z velikimi slovesnostmi. Prava obletnica je bila sicer že 15. septembra, toda vlada je prireditev zavlekla Na proslavo so prispela odposlanstva iz Francije, Anglije, Češkoslovaške, Italije, Rumunije in Grčije. Po železnicah so se lahko vsi, ki so hoteli v Beograd na proslavo, vozili brezplačno. Računa se, da je proslava
Soteščan: •	/fc^
Maščevanje pravice
Povest.
(Dalje.)
«Pa nisi videl kake prikazni: povodnega moža ali morsko deklico?»
Hermanu se je zresnilo lice, polotila se ga Je bridka otožnost. Počasi je iztegnil desnico ter jo je podal prijatelju v dokaz, da bi mu rad nekaj zaupal.
•Ne vem, ali so slutnje ali domišljija,* se mu je izvilo iz prsi. «Sedi, prijatelj, naročil bom toplega čaja, da se bova laže poraz-govorila.
Mornar, zaposlen v kuhinji, je izvršil naročilo. Prijatelja sta posedla in začela pogovor.
•Moj svak je padel v bitki, zadet od sovražne krogle*, je Herman začel pripovedovati. «Zapustil je vdovo z nedoraslima otrokoma, dečka in deklico; tretji, Ciril, je bil rojen šele po očetovi smrti. Družina je siromašna: mati uživa skromno pokojnino, njen starejši sin pa se uči zdravilstva, kz»r stane zopet mnogo denarja. Kakor kaže, bo hčerka Justina ostala brez dote ter ne bo mogla misliti na možitev.*
•Ali je zala deklica? »ga je prekinil tovariš.
•Svoje nečakinje ne maram ocenjevati. Smili se mi, ker je sirota...*
•No, tako hudo pa še menda ni,* je menil tovariš. »Mladost ima vse pogoje za bodočnost
•Prav imaš!» mu je pritrdil in srebnil sladko pijačo. «Tudi jaz sem se s trudom in znojem prikopal do sedanje službe. Nekaj denarja sem si. hvala Bogu, prihranil, in ako bo pridna, ji bom pomagal. Zaradi tega še ne bom ubožal, a njej bo zaleglo.*
•Hvaležna ti bo in Boga bo hvalila za takega strica!
•Ko so nas zagrinjali valovi, mi je bilo najhuje ob misli na ubogo nečakinjo...» Herman je vzel iz žepa listnico ter mu je pokazal sliko, z zlatom obrobljeno.
•Čedno dekle!* je prikimal tovariš. «Saj ti je pa tudi popolnoma podobna...» •Seveda, to je moja sestra.* •Hm, vdova? Dobro je še ohranjena.* •Takšna je bila pred petimi ali šestimi leti.* To izrekši je obrnil sliko ter mu pokazal drugo podobo, nalepljeno na drugi strani. «Moja nečakinja*, mu je pošepnil in solza radosti se mu je utrnila.
•Mlada deklica je še! Daj, da pogledam njeno mater, morda se bom domislil...»
Herman je opazil, da se je prijatelj ob pozornem motrenju slike spremenil. «No, ali si nista podobni?* ga je vzdramil iz premišljevanja.
•Popolnoma enake poteze*, se mu je zatikala beseda. «Ne vem, katero bi bolj pohva-ill: hčerko ali mater.*
•Obe sta siroti. Hudo je materi, ako ne more pomagati svojemu otroku.*
•Življenje je težko!* je vzdihnil prijatelj, njegovo oko je nepremično motrilo sliko uboge matere.
•Pa kaj ti je, tovariš? Ves si prepaden in zamišljen.*
•Hiadno mi je in pa Izmučen sem še od prestanega napora. Pojdiva k počitku!*
Drugi dan sta se zopet sešla na krovu, molče sta stala ob ograji; prvi je opazoval oblake, drugi pa je gledal z daljnogledom v daljavo.
•Suha zemlja!* je vzkliknil Herman. «Do večera bomo prispeii do obrežja.*
•Da bi srečali vsaj kako ladjo, ki bi nas razbremenila,* je želel prijatelj. «Naša •Svoboda* je precej pokvarjena in bi podlegla, čim bi se zopet zazibalo morje.*
•Oh, saj res, na zahodu se temni.* je Herman nenadoma opazil. Obupno se je zgrabil za srce, koprneče po rešilnem bregu.
Tlakomer je padal z neznansko naglico, rezek pisk iz opazovalnice je naznanjal bližajočo se nevihto. Morje se je pričelo peniti in bučati, ognjeni bliski so švigali iz oblakov med votlo momljajočim gromom. Dnevna vročina je nenadoma ponehala, od zahoda je zapihal mrzel veter.
•Vrtinec!* sta se zgrozila prijatelja, ve-* doča, da jim preti poguba. Preplašena sta be-> gala po krovu in urejevala reševalno delo.
•Moštvo na krov!* je grmelo kapitanovo povelje. »Obesite sidra, pripravite vrvi, lestve. rešilne čolne in pasove!*
Mornarji so se zavedali nevarnosti, zaprli so vrata in zadelali odprtine, vsak je ostal na svojem mesiu, pripravljen na spopad.
V daljavi je vršalo, šumelo in bobnelo, stemnilo se je kakor ponoči, ladjo so zamajali valovi ter jo nagibali in vrtili. Zatulil je vihar.
devah. Vodstvo KDK je pri tej priliki izrazilo željo.	•
naj bi se solidarnost KDK pokazala ne samo v parlamentarni borbi, temveč tudi pri delu v občinah, zlasti pa pri občinskih volitvah,
kjer naj bi pristaši KDK nastopili po možnosti s skupnimi listami. Prepričani smo, da bodo pristaši KDK ta nasvet, kjer le mogoče, upoštevali.
.Veliko zanimanje vlada že sedaj za manitestaciiski shod v Sisku,
ki se bo vršil 21. t. m. Na shodu se bo zbralo okrog 100.000 pristašev KDK, da tako manifestira svoje soglasje s politiko vodstva. Gotovo se bo tega shoda udeležilo tudi mnogo naših pristašev iz Slovenije. Pred shodom se bo vršila v Zagrebu seja poslanskega kluba KDK. Poslanci se bodo polnoštevilno udeležili shoda v Sisku, ki bo največji shod, kar jih je bilo doslej v naši državi.
Med važne politične dogodke je prišteti tudi
poset grškega ministrskega predsednika v Beogradu.
Pri tej priliki bodo v Beogradu razpravljali o rešitvi spornih vprašanj med našo državo in Grčijo, zlasti tudi o tako zvani svobodni coni v Solunu, kar je važno za naš izvoz v vzhodne dežele. Vršila pa se bodo tudi pogajanja za sklenitev prijateljske in razsodiščne pogodbe med obema državama.
V zunanji politiki v minulem tednu ni bilo važnejših dogodkov. Naš zunanji minister dr. Marinkovič se mudi še vedno v Parizu, odkoder se bo vrnil baje 12. t. m. V Parizu je imel tudi pogajanja z Venizelosom.
DOPISI
VIČ. K enemu zadnjih dopisov v »Domovini* moram še nekaj pripomniti. Most na Tržaški cesti je dograjen. Na žalost zopet preozek za promet te ceste. Ob straneh so hodniki, po katerih se bo moralo hoditi po »gosje*. Novi avto-
Kar je bilo na krovu, je moralo kloniti sili razjarjene prirode in pasti v valove.
' Mornarji so se trudili, da bi obdržali ladjo na površju, odpovedali pa so jim stroji in krmilo — velikanski val je butnil ob sprednji del ladje ter jo preklal na dvoje. Moštvo je omagovalo ter se spustilo obupano v naročje usode.
7.
Vihar, ki je bil kakor močen sunek, je ponehal, čim je dosegel višek grozote. Nebo se je pričelo jasniti, polagoma je utihnilo tudi bu-čanje morja in strahovito grmenje, samo valovi so se še kopičili, pa tudi ti so se že razbijali in izginjali v prostranost.
Tam, kjer se je pogreznila ladja »Svoboda* so se zibali rešilni čolni, prenapolnjeni z moštvom, v gluho ozračje so doneli rezki streli, mornarji so klicali na pomoč. V zadnjem hipu so se rešili iz potapljajočih se delov ladje, mnogi so našli hladni grob v morski gobočini.
Silno gibanje morja je razkropilo rešilne čolne na vse strani po morski gladini; mnogo se jih je potopilo, ker so bili prenapolnjeni. Sem in tja so plavali ostanki potopljene ladje, katerih so se obupno oklepale žrtve podivjane prirode.
Čoln. v katerem se je vozil častnik Herman, se ie zibal čudežno v ravni črti proti suhi zemlji. Pogumni veslar se je kar kuhal od znoja in vročine, z občudovalno vztrajnostjo se ie oklepal vesla, zakaj solnce se je na zapadu že skoro dotikalo moria. Krog in krog
bus mestne občine ljubljanske je velike važnosti za našo občino, seveda, zaenkrat obsega samo Glince in Vič, medtem ko je Rožna dolina, ki ima deloma več delavstva, uradništva in šoloobveznih otrok, izvzeta. Upamo, da se bo vpošte-vala želja, izražena v »Jutru*, da se priključi v avtopromet tudi Rožna dolina. Pred kratkim se je začelo tudi z gradbo vodovoda, ki jo je dobil kot najcenejši reflektant g. Marinčič z Gline. Tako se počasi kultivira naša občina. — Pripominjam, da so za vse Glince ob Gradaščici samo ene stopnice za pranje, in še te tako nepraktične, da v primeru narasle Gradaščice lahko pere ena sama oseba. Rožna dolina pa nima ničesar in nikjer pripravljenega primernega prostora.
PODROŽNIK. (Smrtna kosa.) Te dni nam je ugrabila zavratna bolezen rak gdčno. Marijo Černetovo, dolgoletno pridno in vestno gospodinjo pri g. Čadu. Bila je izredno dobrotljiva in marsikateri siromak je izgubil z njo svojo dobrotnico. Pogreb je pokazal, kako priljubljena je bila. Blag ji spomin, vsem žalujočim pa naše Iskreno sožalje!
BLED. V drugi polovici meseca septembra je bilo kakor povsod tudi tu bolj neugodno vreme, zato tudi Ietoviščarjev manj,kakor v prvi polovici, vendar še lepo število. Kakor vidimo, se je nahajalo na Bledu od 15. septembra do 1. oktobra 337 oseb, izmed teh 103 Jugosloveni, 145 Nemcev, 37 Avstrijcev, 25 Čehoslovakov in 27 drugih. Pred kratkim nas je zapustilo 22 izletnikov, ki so bili Cehi in Poljaki. Vsi so odšli z najboljšimi vtisi z blejske romantične okolice. Te dni je pa zopet napovedanih 74 novih izletnikov.
BOŠTANJ OB SAVI. V nedeljo 7. t. m. je tukajšnje Gasilno društvo priredilo trgatev grozdja. Domača godba, ki se je tokrat zopet malo znašla, je prav pridna igrala. Sploh je prireditev potekla v dobrem razpoloženju, zato je gotovo tudi gmotni uspeh zadovoljiv.
KOMPOLJE PRI BOŠTANJU. Vsem plemenitim dobrotnikom, ki so mi v nesreči ko mi je pogorela hiša, s kakršnimikoli darovi pomagali, ! da si postavim nov dom, se najiskrenejše zahvaljujem. — Franc Šraj.
! ŠMARTNO PRI KRANJU. Odkritje spomenika vojnim žrtvam bo v nedeljo 14. t. m. do-' poldne. Spomenik je umetniško delo ter bo do-
iz daljave so gledale večerne sence in oznanjale novo nevarnost.
Herman je utrujen omagal, pomignil je najbližjemu mornarju ter mu izročil veslo. V tistem hipu se je čoln nenadoma stresel in ustavil.
»Nekam smo zadeli!* se je prestrašil mornar ter se oklenil krmila.
«Brž obrnimo nazaj!* je ukazal Herman. »Zavozili smo na pečino.*
«lzgubljeni smo!* so viknili mornarji, zakaj voda je pričela v silnem toku dreti v čoln. Obupali so nad rešitvijo in poskakali v morje; ostal je le Herman ob veslu, katerega se je krčevito oklepal. Tudi on se je hotel zagnati med valove za tovariši, medtem pa je opazil v daljavi čoln, ki je odrinil od kraja.
«Pomagajte!» je kriknil na vse grlo, na kar se mu je začelo temniti pred očmi. Z obema rokama se je oklenil krmila, zakaj voda je že skoro napolnila čoln, vsak hip je pričakoval, da bo izginil v globočino. Kakor v ome-dlevici je gledal tovariše, ki so se borili z valovi; molče se je poslovil od življenja — tik pred prihodom rešilnega čolna.
Drugi dan se je prebudil Herman v leseni kolibi na morskem obrežju. »Kje sem?» je vprašal slabotno.
«Pod streho na varnem*, mu je odgovoril prijazen možak. »Koča je moja. tu prebivam z ženo ter se bavim z ribolovom. Nič žalega se ti ne bo zgodilo.ž
Herman se je hotel dvigniti, a je omahnil nazaj v posteljo, kakor mrliču so mu padle roke po telesu.
stojen spomin mrtvim vojakom in v čajjt našemu kraju.
ZAGORJE OB SAVI. Podružnica Kmetijske družbe v Zagorju ob Savi bo priredila v nedelja 14. t. m. razstavo sadnih vrst iz ozemlja izlaške in zagorske podružnice. Ta sadni ogled ima predvsem namen, naše sadjarje seznaniti s pravilnimi nazivi posameznih vrst, katere doslej malo poznamo. Drug važen namen je pa tudi, določiti sadne vrste, ki so za naše kraje najbolj priporočljive.
MALA NEDELJA. Narodno kulturno društvo pripravlja za nedeljo 4. novembra 1.1, vprizoritev krasne narodne igre «Graničarji», združene z ljudsko veselico in plesom. Sosednja društva se naprošajo, da vpoštevajo to prireditev ter v obilnem številu obiščejo malonedeljski Društven) dom.
GOSPODARSTVO
Tedenski tržni pregled
ŽITO. Cene precej čvrste. Pšenica, ječmen, oves in turščica so se precej podražili. Na ljubljanski blagovni borzi so bile 9. t. m. naslednje cene (postavljeno na postajo v Sloveniji, za 100 kilogramov): pšenica, baška 302-50 do 370 dinarjev; turščica, baška 317-50 Din; r ž, baška 295 do 297-50; moka »0» 430 do 435 Din; oves, baški in slavonski 285 do 290 Din.
ŽIVINA. Na Dunaj Jugoslavija izvaža sedaj malo živine, dočim je iz Rumunije in Madžarske prihaja precej tja. Razmere na živinskem trgu sa povsod prilično nespremenjene.
Hmelj. Cene v Savinjski dolini zelo nizke: 10 do 28 Din za en kilogram, dočim se v inozemstvu naše blago precej bolje plačuje. V splošnem so cene povsod malo popustile.
Cene tujemu denarju
Na zagrebški borzi se je dobilo te dni v v a* 1 u t a h:
1 ameriški dolar za 56'30 do 56 50 Din; dne 9. t. m. v devizah na ljubljanski borzi: 100 nemških mark za 1354-25 do 1357-25 Din;
Ribič je zmajal z glavo; bal se je za njegovo življenje. »Liza!* je poklical ženo. «Pri-nesi mu tople jedi in krepilne pijače!*
Ko se je zavedel, mu je postregla z juho, užil je tudi nekaj pijače. Ribič ga je moral opirati in žena ga je pitala kakor malega otroka.
Čez nekaj dni je Herman toliko okreval, da je mogel jesti ter se držati pokoncu. Njegove prve besede so se izlile v toplo zahvalo za nepričakovano rešitev, nato jima je povedal svoje doživljaje.
Ribič in njegova žena sta ga pazljivo poslušala. Oba sta se čudila, kako je mogel uiti smrti, ki je objela druge mornarje.
«Samo vi ste mi oteli življenje,* je poljubljal ginjen ribiču roko. »Nikdar vam ne bom pozabil; zdaj sem seveda brez imetja, čim pa bom okreval, se bom povrnil na službeno mesto. Priporočil vas bom poveljniku naše mornarice ter vam izposloval odlikovanje in nagrado.
»Pri meni morate ostati tako dolgo, dokler popolnoma ne ozdravite,« mu je ribič ponudil nadaljnjo gostoljubnost. «Moja koča je sicer uborna, pomanjkanja pa ne boste trpeli, vse karkoli poželite, vam je na razpolago. Kadar okrevate, vas bom pospremil do mesta, ki je nekaj milj od tukaj na morskem obrežju. Tam boste gotovo našli kako ladjo, s katero boste odpotovali.*
Ob misli na ločitev se je Hermanu skrčilo srce, malo je manjkalo, da ni glasno zaplakal. Spomnil se je tovarišev, katere so pogoltnili valovi. Zal mu je bilo tudi ladje, ponosni «Svobode»; vedno jo je videl pred sabo v morski globini.
100 madžarskih pengov za okoli 993 Din; 100 avstrijskih šilingov za 799*64 do 802-64 fflnarjev;
1 ameriški dolar za 56-84 do 57 04 Din; 100 francoskih frankov za 221-25 do 223-25 Sflnarjev:
100 češkoslovaških kron za 168-37 do 169-17 'dinarjev;
100 italijanskih lir za 297 do 299 Din.
Sejmi
12.	oktobra: Semič, Teharje.
13.	oktobra: Kranjska gora (samo za živino), Cakovec, Poljčane.
15.	oktobra: Planina pri Brežicah. Kamnik, Nadlesk pri Starem trgu, Nedelišče, Oplotnica, Apače, Murska Sobota, Sv. Lenart pri Mislinju.
16.	oktobra: Kočevje, Verače.
17.	oktobra: Sv. Ema-Pristava.
13. oktobra: Lukovica pri Kamniku. Trbovlje, Kandija (za živino in stavbni les), Vojnilt (izvozni sejem), Mozirje, Guštanj, Podsreda.
do petka 12. t. m. do 7. ure zvečer v Radovljici (restavracija Kunstelj). Vsako vrsto (pet do osem sadov) naj vloži v papirnato vrečico (škrnicelj) ter nanjo napiše ime. priimek in bivališče lastnika, morda znano ime sadu, posebne dobre ali slabe lastnosti drevesa ali sadu ter koliko kilogramov dotične vrste ima morebiti naprodaj. Razstava se bo otvorila v nedeljo 14. t. m. ob 11. uri. Vstopnina 2 Din za osebo, za šolsko mladino pa 1 Din.
Kratke vesti
= Nabiranje gob in žira. Gobe imajo svojo jesensko sezijo. Ker so gobe važen izvozni predmet, jih je treba lepo sušiti, tako da ostanejo bele. Zahteva se tudi tanka rez. Lepo sušeno belo blago se proda do 80 Din za kg. Zaradi precejšnje množine je pričakovati nazadovanje cen ter se priporoča nabiralcem, da gobe sproti prodajajo. — Letos je močno obrodil tudi žir (bukvice) ter se dobe v bukovih gozdovih velike množine teh sadov, ki se plačajo do P50 Din za 1 kg. Nabirajte gobe in žir ter navajajte otroke k nabiranju teh gozdnih sadov.
= Sadjarska razstava. Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Radovljici bo priredila s sodelovanjem okoliških podnižnic od 14. do 16. t. m. sadni ogled (razstavo), ki ima predvsem namen, da sadjarji spoznajo sadne vrste, ki jih goje, in pa vrste, ki so posebno priporočljive za razmnoževanje z gospodarskega stališča. Vabljen je vsak sadjar — tudi nečlani SIVD —, da razstavi svoje sadje in ga dostavi
*	Osma obletnica koroškega plebiscita je bila včeraj 10. t. m. Tudi na naše koroške rojake ne smemo pozabiti in naj nam bo vsakoletni spomin na nesrečni plebiscit opomin, da so tam za Karavankami še ljudje, ki govore naš jezik.
*	Ljubljanska Glasbena Matica na Poljskem. Te dni je Glasbena Matica iz Ljubljane prirejala koncerte po Poljskem in povsod žela izredne uspehe. Včeraj so se Matičarji zopet vrnili iz Poljske v Ljubljano.
*	Češkoslovaški minister narodnega zdravja dr. Josip Tiso je potoval te dni po Sloveniji in si ogledal naše zdravstvene naprave, zlasti v Ljubljani in Kogašlji Slatini.
*	Razstava «Tisk> je bila otvorjena v nedeljo na Ljubljanskem velesejmu. Ze v nedeljo je razstava vzbudila tako zanimanje, da je bilo samo popoldne prodanih čez 1000 vstopnic. Precejšen obisk je bil zabeležen tudi tekom ponedeljka. Novih vstopnic je bilo v ponedeljek prodanih čez 400.
*	Smrt odličnega pristaša SDS. Dne 7. t. m. je nenadoma umrl dr. Ivan Zuccon, znani odlični pristaš SDS in bivši veliki župan v Zagrebu. Bil je težko bolan, zlasti pa so ga potrle vesti o preganjanjih njegovih rojakov v Istri, odkoder je bil doma. Pokojnik je bil rojen leta 1868. v selu Medulinu pri Ptuju. Do svojega izgnanstva iz Istre je bil di. Zuccon odvetnik v Pulju in eden izmed voditeljev našega naroda v Istri.
*	Chevroletova ekspedicija v Ljubljani. Te dni je dospela iz Zagreba v Ljubljano slovita Chevroletova ekspedicija, ki se nahaja na svojem velikem potovanju iz Kapstadta v Stockholm. Kakor je
znano, se je napotila ta ekspedi-ja, sestoječa iz dveh Chevroletovih vozov, enega osebnega in enega tovornega, meseca marca letos iz Kapstadta preko notranje Afrike, Egipta in Palestine v Evropo. Iz Ljubljane so odpotovali preko Rakeka v Italijo.
*	Življenje in umiranje v Ljubljani. Po uradnih podatkih mestnega fizikata se je meseca septembra rodilo v Ljubljani 135 otrok (72 moškega in 63 ženskega spola), med temi 5 mrtvorojencev, umrlo pa je 43 moških in prav toliko žensk, skupaj torej 86 oseb. in sicer: 18 oseb za jetiko. 7 za prirojeno slabostjo, 7 za vnetjem črevesa. 6 za boleznijo na srcu, 6 za rakom, 5 za ostarelostjo, 4 za pljučnico, 3 za boleznijo na sopilih. 3 za vnetjem ledvic, 2 za škrlatinko, 2 za boleznijo na želodcu, 1 za vnetjem možganske mrene, 1 za omehčanjena v hrbteničnem mozgu, 1 za vnetjem slepiča, 1 za zamotanjem črevesa, 1 za krčenjem jeter. 1 za novo tvorbo, 1 za porodniško mrzlico, 9 oseb vsled drugih naravnih vzrokov, 7 oseb pa vsled smrtnih nezgod. Na nalezljivih boleznih je obolelo 21 oseb: 10 na legarju. 6 na škrlatinki, 2 na ošpioah, 1 na griži, 1 na davici in 1 na krčeviti odrevenelosti.
*	V času trgatve. Vreme se je v zadnjem času zelo popravilo, tako da pametnejši vino-! gradniki s trgatvijo odlašajo ter bodo z odlogom prav gotovo dosegli še dokaj izborno kapljico. Manjši posestniki so večinoma žo v polni trgatvi | ter dosegajo v okolici Ptuja navadno rezultat od 12 do 16, največ 18 stopinj sladkorja, in še to le v izjemno dobrih legah.
j * V jugcslovenski okol ci Reke lovijo fašisti j ljudi, ki iščejo dela v mestu, in jim zabičujejo, da si morajo pridobiti italijansko državljanstvo, drugače ostanejo brez posla. Mnogo so jih že premotili, da so zaprosili za italijansko državljanstvo. Marsikdo se bo radi tega še bridko kesa!, ker odpade od Jugoslavije, Italija pa ga | v njegovih potrebah in-težavah ne bo hotela poznati. Fašistična politika zasleduje z vsiljevanjem državljanstva v reški okolici namen, da pokaže evropski javnosti, kako bližnji jugoslovenski živelj hrepeni po zvezi z Italijo... j * Dr. Ukmar Polde, okrajr.i idravnik r L'ti ji, se je z 10. t. m. preselil iz Koblerjeve hiše v Oblakovo.
•Ubogi tovariši!! Kako so hrepeneli po domovini!«
«Ne žalujte!* sta ga tolažila ribič in njegova žena. «Morda pa je le še kdo ubežal grozoviti smrti. Sicer jim pa vaša žalovanje ne more pomagati.*
Solze so mu olajšale bolečino, polagoma so mu izginjali iz spomina groze polni trenutki viharnega dneva; skrbna rešilca sta mu skrbela za razvedrilo: kratkočasila sta ga z zanimivim pripovedovanjem, vsak dan sta ga spremljala na sprehod ter mu razkrivala lepoto svoje domovine.
Dobra postrežba in zdravo solnčno podnebje je mladega častnika čudovito naglo okrepilo. Treba je bilo misliti na odhod v bližnje pristanišče, kjer bo poiskal kako ladjo, morda se mu celo posreči najti prijatelja, ki bi mu preskrbel brezplačno vožnjo. Hvaležno se je poslovil od svojih dobrotnikov, vsi trije so ob slovesu glasno jokali.
•Najhuje mi je, ker vam vaše gostoljubnosti ne morem povrniti«, je omenil Herman pred odhodom.
•Nimate darila, ki bi ga sprejela,* sta ga soglasno zavrnila. »Zavest, da sva vas rešila, nama je ljubša kakor najdražje plačilo.«
«0h, kako sem pozabljiv!* se je nenadoma nečesa domislil. Segel je v žep po dragoceni okrasek — edino, kar je odnesel z ladje, preden se je potopila. «Vsaj tole vzemite za spomin*, ga je poklonil ribičevi ženi.
«Se se bomo videli,* ji je zatrdil ob slovesu. «Kadar bo naša ladja zopet plula po Sredozemskem morju, tedaj bom krenil k obrežju: dobro sem si zapomnil kraj, kjer vas našel.»
«Zelo me bo veselilo*, mu jc ribič obljubil ponovno gostoljubnost.
Ribič ga je pospremil do pristanišča, kjer je častnik našel prijatelja pred odhodom ladje, na katero ga je povabil.
8.
Perica, Gogarjeva teta na Cedišču, je opazila s posebnim zadovoljstvom, da si je Mavzar, ljubljenec njene nečakinje, umika na poti in da ne zahaja več tako pogosto v njeno hišo. Sicer ji je ugajalo njegovo izogibanje, vendar pa je bila nejevoljna, da se je mladenič tako naglo ohladil.
Nekesra večera se je Mavzar nenadoma pojavil. Povedal je, da bo odpotoval k sorodnikom na deželo, kamor vabi tndi Olgo. svojo zaročenko. Videti je bilo, da se mu je mudilo in da je željno čakal odgovora.
•Milan, tako ne pojde več naprej,* ga je prijela teta pri likanju perila. «Tega ne trpim, pa je konec besede!*
•Tak molčite vendar, lepo vas prosim!* je nečakinia stopila pred teto. »Vedno to mrmranje in godrnjanje!*
«Kam te bo to privedlo. Milan?* je odložila likalnik ter ga je ošinila z resnim pogledom. «Samo postopaš in pohajkuješ, vse veselje si izgubil do dela. Ali hočeš res pognati zadnji prihranek, namesto da bi zbiral za starost?*
•Tega ne mislim, skrbna teta,* ji je pohlevno odvrnil. «Cemu bi se mučil, ako lahko živim brez truda kakor ptiček, ki ne seje in ne žanje, pa vendar se preživlja.*
•Seveda, ker krade zrnje,* ga je useMa, brž pa je popravila: «Ne vem sicer, oaTod
jemlješ denar, od zraka menda ne moreš živeti.*
«Lani sem mnogo zaslužil ter sem si nekaj prihranil. Letos pričakujem bogate dediščine, kakršne se nisem nadejal.®
«Ali slišite, teta?* jo je opozorila Olga, vidno presenečena. »Zakaj ga sramotite?*
«Po kom boš podedoval?* ga je prijela in dostavila v odgovor: «Menda po svoji senci...»
•Po teti v Vrbišju, ki je umrla pred nekaj meseci. Razen mene nima nikakega sorodnika.*
•No. odkdaj si pa že ti zašel v Vrbišje?* se je starka namuznila in uprla roki v bok. •O teti te čujem danes prvič govoriti.*
•V Vrbišju je živela moja mati, omožena na obsežnem posestvu. Bila je brez otrok, mož ji je umrl kmalu po poroki.*
•Ne izmišljuj si praznih pripovedk!* ga je teta osorno zavrnila. »Zadeva je v resnici najbrž popolnoma drugačna.
•Teta. ne podtikajte mi slabega namena.* •Svarjenje še ni podtikanje, prijatelj. Sicer pa se ne bova prepirala — dam ti na izbiro: ali se oprimi dela ali pa pojdi in se več ne vrni...*
•Nikar ga ne podite!* se je zavzela Olga za svojega zaročenca.
•Ne vem, zakaj me zaničujete,* je bil Mavzar nekoliko užaljen. »Toliko preziranja. menda nisen zaslužil. Ako pa zahtevate, naj se odstranim, vam bom izpolnil željo, z Olgo pa ostaneva kljub temu prijatelja kakor do-sedaj. Nikar torej ne netite sovraštva tam kjer lahko uživate ljubezen.*
*	Naročite se na «SkovirJa», šaljiv štirinajstdnevnik, ki izhaja v Ljubljani ter stane le 15 Din četrtletno! »Skovir* v velikih odlomkih objavlja znameniti detektivski roman »Skrivnost Rdečega kroga«. Kdor hoče po težkem delu prisrčnega razvedrila, naj se naroči na »Skovirja*.
*	Zaključek kmetijskega izobraževalnega tečaja za učitelje r Ljubljani. V soboto se je zaključil v Ljubljani enomesečni kmetijski tečaj, v katerem je bilo 35 učiteljev iz ljubljanske oblasti, ki so se s tem usposobili za pouk na kmetijskih nadaljevalnih šolah.
*	«Tukaj se sme peti samo italijansko!« V neki gostilni pri Sv. Mariji Magdaleni v Trstu se je lani razvil prepir in pretep med gosti. Par Slovencev je zapelo neko slovensko pesem, nahrulil jih neki Blaž Zago, da se sme peti tukaj samo po italijansko, delavec Sila pa je odvrnil, da se sme peti poljubno, kakor kdo hoče, tudi turško. Nastal je prepir in pretep, sledila je ovadba in do sodne razprave je prišlo šeJe te dni. Obtožencev je bilo pet. navzoči samo trije. Vsi so bili obsojeni pogojno na mesec dni.
*	Čuden italijanski zdravnik. V Roču v Istri je umrla lani na porodu Albina Grženičeva. Splošna sodba jc bila. da je kriv tamošnji zdravnik dr. Cuc-chiara. Orožniki so to sporočili oblastvu in dr. Cnc-chiara je prišel pred puljske sodnike. Razprava je potekla za laškega zdravnika neugodno, bil pa je oproščen zaradi pomanjkanja dokazov. Zdravnik ni bil s tem zadovoljen, zato je podal priziv z namenom, da ga tržaško sodišče očisti madežev, ki so mu jih nametali v Roču in pred sodiščem v Pulju. Tržaško sodišče je res izreklo oprostitev, toda ljudsko mnenje o laškem zdravniku v Roču je ostalo neizpremenjeno.
*	Knjižica «Brezalkoholne sadne pljače», ki je vzbudila mnogo zanimanja tudi med našimi čita-telji in čitateljicami, se še dobi, toda bo najbrže kmalu pošla, ker je zaloga bolj majhna in ljudstvo pridno sega po njej. Kdor je še nima in se zanima za napravljanje brezalkoholnih pijač zase ali za prodajo, naj to zanimivo knjižico čimprej naroči pri Brezalkoholni produkciji v Ljubljani. Poljanski nasip 10. Stane broširana 10 Din, vezana 15 Din. Znesek Iahk<« pošljete tudi v znamkah!
*	Preskrba Istre z vodo je vprašanje, s katerim se pogostoma bavijo v Pulju in Rimu, kadar dospe
Odločno in trdo izgovorjene besede so godrnjavko nekoliko opiašiie. Mahoma je požrla vso nejevoljo in psovke, ki so se ji zbirale na jeziku.
«Kdaj pa hočeš odpotovati v Vrbišje?» ga je vprašala po kratkem molku z mehkejšim glasom.
«Jutri zvečer. Sem že pripravljen in Olga me mora spremiti. Za vedno se mi zamerite, ako odrečete dovoljenje.*
«Pa naj gre na tvojo odgovornost,* se je končno omehčala. »Samo kmalu se vrnita!*
«Že čez nekaj dni bova tukaj, le nikar ne skrbite.« Milan se je priklonil ter ji hvaležno poljubil desnico.
Gogarica je opazila njegovo prisiljeno prijaznost, hladno se je poslovila in odšla mrmraje s poveskom perila.
«Teta je kot obsedena.* je potožil zaročenki zunaj na dvorišču. «Ne dajem ji povoda za prepir, kljub temu pa goji do mene tako mržnjo.*
«Odkar sem ji omenila o tujcu, ki je bil na Žižmarjevem pogrebu, je razkačena kakor osa. Nisem še dobila lepe besede. Tudi z drugimi je neprijazna, zmerom godrnja iri vsakega prezira.*
«Kdo je bil neki tisti neznanec?* jo je Milan prekinil, še preden je končala.
«Imeniten gospod, ki se je pripeljal s posebnim vozom. Izvedela sem. da se imenuje Palaron. po poklicu je trgovec in tovarnar.
Milan je pobledel. mrzel znoj mu je stekel po obrazu. Vidno so se mu tresle roke. zapletal se mu je jezik in zobje so mu šklepetali.
«Ali ti je slabo?* je Olgo zaskrbelo.
«V sobi ie bilo toplo in zaduhlo* se je zagovarjal. «Kar zavrtelo se mi je pred očmi,
tja kako istrsko odposlanstvo s prošnjo, naj se vendar že kaj stori za deželo. Na seji deželnega gospodarskega sveta v Pulju jo prefekt Leone govoril o potrebi naprave velikih vodovodov. Pri Sv. Ivanu poleg Buzeta so izvirki, ki bi se dali izrabiti za vodovode v korist 29 občinam. Delo pa bi stalo 80 milijonov lir. Po njegovem zagotovilu bi država prispevala s 50 milijoni lir. O potrebi vodovodov govoro visoki činitolji v deželi leto za letom, a ne store ničesar.
*	Čudež prirode. V Gacku pri Mostarju je te dni žena tamkajšnjega kmeta Rašida Zvizdida porodilo moško dete, ki nima desne roke, leva roka pa je dolga smo 10 cm. Oče deteta, ki je božjast-nik, se je onesvestil, ko je zagledal nesrečnega otroka.
*	Samomor v Mariboru. Predzadnjo sredo se je v drvarnici svojega stanovanja v Peslovi ulin v Mariboru obesil Konstantin Motovž, 501etni iakli-nik v železniški delavnici na koroškem kolod 'Oru. Žena Marija je na policiji izjavila, da je ostal nj n mož zaradi obolelosti že zjutraj doma, kmalu popoldne pa ji je dejal, da si bo vzel življenje, \« n-dar je ona njegove besede vzela le za šalo. Na. li.;e mesta došli policijski zdravnik dr. Zorjan je m*-"ti ugotoviti samo smrt.
*	Trdovraten samomorilni kandidat. Posestnik Janez in njegova žena. doma iz ktimljanskih hribov, sta imela opravke v Zagorju in sta po izvršenih poslih šla v gostilno. Najbrže ga je presladka vinska kapljica zmešala, da je mož naenkrat zaklel in udaril z roko po mizi, nakar je pustil preplašeno ženico pri polpraznem litru. Ko je bil mož na svežem zraku, se mu jeza še ni hotela ohladiti. Razjarjen je zavil po železniški progi. Malo časa nato ga je našel progovni obhodnik ležečega na progi in čakajočega smrti ter ga je pognal s tračnic. Janez se je v resnici pobral in izginil v gozd, nakar je odšel obhodnik proti zagorski postaji. Komaj pa je prišel na postajo, je privozil za njim tovorni vlak. Strojevodja je prijavil službujočemu uradniku, da leži na sosednjem tiru neki moški, ki se je na vse načine upiral, ko ga je hotela neka ženska izvleči iz nevarnega položaja. IIedt°m je prispela iz Zidanega mosta prijava, da je odpeljal v smeri proti Zagorju in Ljubljani brzi vlak. Zato so poslali iz zagorske postaje dva uslužbenca, ki naj bi pregnala vztrajnega samomorilnega kandi-
skoro bi bil padel v omedlevico.. .*
Olga mu je natočila kozarec vode, katerega je duškoma izpraznil. «Zdaj sem se nekoliko osvežil,* ji je zatrdil. «Ta vročina me je skoro zadušila.*
«Miian, ti si bolan!* je trepetala za njegovo zdravje. «Tako si nekam pobit... Teta ima prav... Tudi jaz sem opazila...*
«Nič mi ni; na svidenje, Olgica! Bodi pripravljena, jutri bova odpotovala.* «Srečno. Milan! Pa teti ne zameri!* Mladenič se je zasukal ter jo goreče poljubil. Se nikdar mu ni bil poljub tako iskren in objem tako presrčen kakor ob tem raz-stanku.
Zamišljeno je gledala Olga za odhajajočim zaročencem. Zanašala se je, da ji bo posvetil v temno ozadje. Prav tako je osupnila tudi teta, iz česar je sklepala, da morata skrivnostnega tujca dobro poznati. Molče je reševala zapleteno zagonetko, tudi teta ni ves večer spregovorila besedice.
Prav tako tih in zamišljen je odhajal Mav-zar: nekaj ga je šiloma vleklo po bližnici čez mestni drevored mimo klopice, kjer je bil priča nečloveškemu zločinu. Tu sem ga je ob pozni uri usodnega večera zanesla pot. čul je živahno prerekanje med moškim in žensko; padali so težki očitki ter mu vzbujali radovednost, kako se bo končalo. Nenadoma je odjeknil strel — ženska je utihnila, morilec ji je potisnil v roko samokres, na kar je izginil med grmovjem. Lahko bi ga bil dohitel, a nekaj mu je reklo, naj se ne meša v tuje zadeve. Previdno ie počenil za dosto cipreso, odkoder je v motni mesečini zrl na prizorišče.
Ko so odpeljali mrliča, je ostavil skrivališče in odšel na kraj umora. Motreč krvave
data. Uslužbenca sta res našla sredi tračnic Janeza, ki je znova tiščal vrat ia železno podzgiarjo in so obupno držal z obema rokama za tračnics. Poleg njega je stala obupno jokajoča nje»ava ženka, ki je poskušala od časa do časa izvleči svoj jega upornega zakonskega tovariša od tračnic pnA Kar se ni posrečilo njej, sta dosegla oba čuva]?. Janez je le moral zapustiti nevarni prostor m o liti na postajo, kjer so ga zabeležili in prijavili orožnikom. Rešeni samomorilni kandidat pa ")0 imel sedaj sitnosti.
*	Smrtna nesreča družinskega očeta. V rulii-škem kamenolomu v Zagorju se je smrtno ponesrečil 491etni delavec Franc Gorišek. Kakor pripovedujeta delavca Vinko Kovač in Franc Odlazes, ki sta skupaj v Goriškom po razstrelbi skalovj.i odstranjevala kamenje, so bili v kamenoljm.i razvrščeni tako, da je Gorišek čistil teren nekaj metrov višje nad njima. Naenkrat pa se je ut-gia nid Goriškom plast kamenja, od katere je velik kamen zadel Goriška v glavo in ga omamil, da se je sko-tatil navzdol po skalovju. Med padcem jo Gorišek zadel ob Kovača in Odlazka, vendar ju k sreči ni izpod bil, ker sta se še pravočasno ujela za skalo in vrv. Gorišek je še letel nekaj metrov navzdol, nakar je priletel z glavo ob veliko skalo in obležal na mestu mrtev. Njegova tovariša sta odnesla le lahke poškodbe. Kovača s:> ol'tii v domačo oskrbo. Odlazka pa v bolnici Bratovsko skladnice. Ponesrečeni Gorišek je bil marljiv in jako oprezen delavec ter je bil v kamenolomu zaposlen nad osem let. Njegova tragična smrt je vzbudila med ljudstvom mnogo sočustvovanja s hudo prizadeto rodbino. Gorišek zapušča ženo, sina in hčerko.
*	Obešeree pod Smarjetno goro. Nedavno so našli pod Smarjetno goro na Gorenji Savi neznanega obešenea. Sedaj so ugotovili, da je to Anton Kocjan, bivši uradnik pri mestnem vojaškem uradu v Mariboru. Zadnje mesece ze Kocjan služboval pri občinskem uradu na Bledu. Nesrečnik zar pušča v Mariboru ženo in tri otroke.
*	V smrt. Te dni so našli v Malejevem gozdu v Spodnji Hudinji pri Celju obešenega dninarja Jurija Ocvirka, ki je nazadnje služil pri g. Svetlu v Gabrju. Prej je bil uslužben kot delavec v opekarnah po raznih krajih. Pri svojem delu si jc nakopal bolezen, proti kateri je zaman iskal leka pri zdrav.
sledove, je našel listič, katerega je pobral in spravil v žep. Ob svitu svetiljke ga je prečital, vsebina se je glasila: «Pričakujem te zvečer ob enajstih, da se temeljito porazgovoriva. Pridi zanesljivo! Tvoj nesrečni Izidor Pala-< ron.»
Kakor blisk ga je prešinila misel, da mu je naključje izdalo morilca, ki se je podpisal s polnim imenom. Tako si bo pomagal za vse življenje, zakaj zločinec bo moral preplačati njegovo molčečnost.
Načrt se mu je posrečil. Našel je storilca, ki je priznal umor, ker ga ni mogel utajiti. V strahu pred kaznijo mu je odštel plačilo. Nadejal se je Mavzar, da bo mirno užival umazani zaslužek, tedaj pa se je oglasila vest ter mu naložila krivdo umora. Kakor ogenj sta ga pekli nagrada in zavest, da je prikril pravici človeka, ki ni poznal usmiljenja in ne zasluži pomiloščenja. Skrbelo ga je, kako se bo opravičil, kadar bo treba pojasniti, na kak način je prišel do denarja Izmišljotina o bogati dediščini se mu je zdela ponesrečena. Gogarica mu ni hotela verjeti. Ako bi zločincu vrnil denar, bi ga moral obenem tudi ovaditi.
Teža. ki mu je ležala na duši, je bila vedno neznosnejša in vest ga je neprestano nadlegovala. Ves utrujen in zbegan se je končno zatekel v žganjarno, kjer je vtopil v kozarcu skrbi in bojazen.
9.
Martina, ki se je izdajala za sestro nesrečne Žižmarice. je prejela nekega dne krasno obrobljeno pismo z naslovom: «Ferdo Palaron, trgovec in tovarnar.* Nekam čudno je bila presenečena, zakaj ni se nadejala sestan-
inkih in v bolnicah. Nazadnje se je odločil, da si Bam konča svoje bedno življenje.
*	Avtomobilska nesreča. V ponedeljek se je v bližini Kaptola prevrnil potniški avtomobil. Potniki, štiri po številu, so bili lahko ranjeni, šofer pa težko. Podjetnik trpi precejšnjo škodo, ker se je avtomobil tako poškodoval, da ga ni več mogoče uporabljati.
*	Nezgoda pri gradbi železniškega mostu. Med drugim je bil zaposlen pri gradnji novega železniškega mostu preko Mure pri Dokležovju tudi tesarski pomočnik Ivan Vogrin iz Miejtincev. Nesrečniku je padel med delom neki hlod na hrbet in ga težko poškodoval. Prepeljali so ga v bolnico v Murski Soboti.
*	Jamskega medveda iz prazgodovinske dobe so izsledili v duplinah pod Olševc Posebne zasluge za to imata gg. prof. Brcdai in Stante iz Celja. G. prof. Brodar je dobil od učne uprave tritedenski dopust, da bi kope! dalje ter ugotovil, ali je v jami še več ostankov. Kakor poročajo, se vrača g. prof. Broda. po tridenskem marljivem raziskovanju z bogatim plenom v Celje.
*	Samomor. Nedavno si je na Tržaški cesti v Mariboru vzel življenje 751etni preužitkar Anton Kmetec, doma iz Šikolj na Dravskem polju. Starček je precej časa bolehal in je kazal v poslednjih tednih tudi očitne znake duševne zmedenosti. To je bilo gotovo tudi povod njegovega obupnega čina. Življenje si je vzel na ta način, da se je z jermenom okenskega zastora tako dolgo davil, da se je zadušil.
*	Nesreča jugoslovenskega parnika. Sredi septembra je nasedel nedaleč od rta Magelhaens v času velikega viharja transportni parnik «Ne-vesinje> na veliko pečino. Skozi 15 dni so poskušali na vse mogoče načine, da bi parnik rešili, vendar pa je ostalo vse prizadevanje brezuspešno. Parnik je propadel. Poveljnik parnika je bil kapitan Vukič, častnika pa Rakič jn Kelez.
*	Dve železniški nesreči. Te dni se je pripetila na postaji Stari Vukovar železniška nesreča. Tovorni vlak je zavozil v lokalni vlak, ki vozi med Vukovarjem in predmestjem. Udarec je bil tako silen, da je vrglo več vagonov daleč s proge, ki je v dolžini 40 m razdrta. Pri tem je bil ubit strojevodja tovornega vlaka Amel.
Težko poškodovana je bila tudi njegova žena, ki se je nahajala na vlaku. — Druga nesreča se je zgodila na postaji Rudopolje, kjer je osebni vlak, ki je prihajal iz Splita, trčil v tovorni vlak, ki je čakal na postaji. Pri tem je skočila lokomotiva in nekoliko vagonov tovornega vlaka s tira. Človeških žrtev ni bilo, vendar pa je ma-terijelna škoda zelo velika.
*	Toča na Trški gori. Te dni je nastala na (Trški gori huda nevihta s točo, ki je padala prav .na gosto. Toča je povzročila mnogo škcde na grozdju.
*	Nezgoda. Na cesti iz Rač proti Framu se je ponesrečil 661etni posestnik Anton Leskovar iz Ogljenšaka. Vozil se je s parom volov ter padel z voza, ko sta se vola splašila in zdirjala po
sem vjel sredi Save utopljenca za lase in se me je oklenil z vso silo, sem vedel, da bo po obeh, če ne storim po vojaško: Parkrat sem udaril obupanca precej močno po glavi, da sem ga omamil. Šele tako se nama je z bratom posrečilo, potegniti moža na breg.» V omedlevici ležečega gospodarja so prepeljali z vozom na dom na Savo, kjer se je polagoma zopet opomogel. Moral pa bo še nekaj časa v postelji premišljevati o nevarni savski kopeli in o zahvali pogumnima fantoma, ki sta ga rešila gotove smrti.
* Železniški stroj pretrgal delavca. Na postaji pri Sv. Luciji je strojnik Carboni zavozil v železniški voz. na katerem je 221etni delavec Ivan Erjavec iz Šrebelj nakladal premog. Erjavec je izgubil ravnotežje in padel pred železniški stroj, ki
cesti. Pri padcu se je močno ran:I na levi nogi, ■ ga je prijel in pretrgal na dvoje, tako da so ga morali prepeljati v bolnico. j * Raztrgan na kose. 291etni brezposelni Alojzij * Zopet velik požar na Bledu. Te dni je j Novak je iskal po Krasu vojni material in našel pričelo goreti v vasi Zagorica gospodarsko po- j velik projektil. Odvijal ga je precej časa in ker slopje posestnika Janeza Korošca. Požar je prvi mu odvijanje ni uspelo, je šel v bližnjo vas Ko-
opazil gospodar sam, ki ga je predramilo prasketanje ognja. Hitro je zbudil ženo in hčerko ter 'alarmiral sosede. Na kraj nesreče je takoj prihitela orožniška patrulja ki je bila tam blizu na obhodu, ter gasilci z Grada. Naglo so rešili živino iz hleva ter napeljali cevi. Kljub nadčloveškemu naporu vrlih blejskih gasilcev je go-spodaisko poslopje pogorelo do tal z vso klajo ter poljskimi pridelki, ki so bi'i shranjeni v njem. Pretila je velika nevarnost, da se bo ogenj raz-•širil tudi na hišo tik ob gospodarskem poslopju lin na sosednje hiše. K sreči s^ požar omejili, tako da je zgorela le še streha hiše. | * Huda avtomobilska nesreča pri Križah. Te dni se je pri scbenjskem znamenju zgodila strašna avtomobilska nesreča, šofer g. Ivana Dovžana, gostilničarja in posestnika na Golniku, Edvard Mali, Dovžanov svak, je vozil nazaj na Golnik družbo več izletnikov. Na ostrem ovinku je šofer izgubil j
stanjevico po petrolej. Pol ure nato so začuli strašno detonacijo. Ljudje so prihiteli z vseh strani, pa niso videli nobenega človeka. Projektil se je raz-počil in raztrgal Novaka na kose. ki so ležali daleč okoli do sto metrov proč od kraja nesreče.
*	Bivši radikalski poslanec — ropar. V Plevlju so aretirali bivšega radikalskega narodnega poslanca Šiljaka, šolskega nadzornika Večerca, trgovca Bariča, nekega Gjenišjeviča in še deset oseb, ki so tamkaj uživale splošen ugled. Vsi aretiranci so osumljeni, da so sodelovali pri lanskem roparskem napadu na popa Nenadoviča. Kakor poročajo. gre za razbojniško tolpo, ki je pred leti ropala in plenila pod pokroviteljstvom tamošnjega sre-skega poglavarja. Zločinska dejanja so takrat pripisovali hajduku Boškoviču. Orožniki so aretirali tudi sreskega poglavarja v Plevlju.
*	Razburlj v prizor v Lescah. Te dni se je pojavil v Lescah 191etni mladenič Valentin P.
ka s tem možakom. Brž je odložila žalno opravo ter se oblekla v lahko tesno obleko, vsaka mišica se je poznala na njenem telesu.
Tovarnar Palaron se ji je spoštljivo predstavil, spretno je znal preplezati pečine, ki so delile njuno preteklost. Kar drhtela mu je roka v njeni desnici, oko mu je kot začarano obstalo na njenem obličju.
•Sladko in nadvse prijetno mi je, da vas morem obiskati«, je pričel s prirojeno zgovornostjo in z običajnimi pokloni.
•Kdo vas je obvestil o mojem prihodu?« je ostrmela, ker se je ves čas skrbno prikrivala.
. «Bili ste vendar na pogrebu, milostiva! Prav za prav sem vas videl na poti v mrtvašnico ...»
•Pa kdo vam je označil moje stanovanje. Nikomur nisem povedala pravega imena, ker želim ostati nepoznana...«
•Nekdo vas je zalezel, milostiva.«
•Kdo?« je bila radovedna.
•Nekdo, ki hrepeni po vaši družbi... Saj menda ne boste samovaii?«
•Zaradi nesreče, ki je zadela Zižmarico, se moram zdržati...»
•Pomilujem vašo sestro! Nad vse neprijetno mi je, ker izvira njena nesreča iz moje krivde...«
•Zižmarjeva gospa ni moja sestra«, se mu |e po strani namuznila.
•A tako!« jo je debelo pogledal.
«Moja sestrična je: ker pa jo ljubim in nimam drugega sorodnika, ji pravim «sestra» In vsakdo mi verjame. Vi pa bi morali vedeti še od poprej, da nimam rodne sestre.«
oiilie prihodnjič.)
moč nad volanom in posledica je bila, da se je z Bleda ter začel vpričo številnega občinstva ple-avto, ki si ga je g. Dovžan šele pred kratkim na- sati sredi ceste pred kolodvorom. Ko je nehal bavil za prevoz potnikov, dvakrat preobrnil. Vse s to zabavo, med katero je divje kričal, je po-izletnike je vrglo iz avta, da so popadali na tla in stajal zlasti proti ženskam tako sirov, da je vzbu-se več ali manj poškodovali. Šofer pa je zadel tako jal splošno zgražanje. Ko ga končno le niso nesrečno ob obcestni konfin, da je obležal takoj mogli pomiriti, je zagrabil neki izvošček bič in mrtev. Od izletnikov je dobil najhujše poškodbe planil nadenj. Valentinu P. se je, kakor pri-g. Golmajer. Slučajno je privozil mimo kraja ne-, povedujejo na Bledu pred kratkim omračil um. sreče avto tvrdke Franck Sinovi, ki je takoj ob-1 Vse poletje je še prav pridno prevažal s čolnom stal in na odredbo trgovskega potnika g. Felka tujce po Blejskem jezeru ter si baje prislužil Berliča prepeljal ponesrečence na Golnik. Mrtvega 25.000 Din. Denar je mladeniča tako omamil, šoferja so prepeljali v mrtvašnico v Križah. Gol- (da se mu je pričelo mešati. Kupoval je avtoma jerja so pozneje prepeljali v ljubljansko bolnico, mobile in lahkomišljeno izdajal denar. Minuli * Iz Save sta ga rešila. Bil je lep dan in kmeto- teden se je odpeljal v Ljubljano ter razsipal valci so na polju pridno spravljali krompir. Med denar, kolikor ga je še imel. V petek zvečer se železniško progo pri Savi in reko Savo se nahaja mu je primerilo v ne'ci gostilni na Sv. Petra v bližini škrbčeve čuvajnice njiva, kjer so tudi cesti, da ni imel več s čim plačati večerje. Poli-bili domači zaposleni z delom. Gospodar, ki je cija ga je aretirala in ga po agentu poslala do-zadnje čase rad posedal po gostilnih, je prišel na mev na Bled, kjer pa najbrže ne bo mogel ostati, njivo malo vinjen. Gospodinjo je moževa lahko- 'ker postaja nasilen.
miselnost ujezila in pričeli so padati očitki. Kaj-j * Odkritje s rasnega zločina p j Bledu. Pri pak se je gospodar takoj razburil in planil proti jami Babjega zoba so odkrili minuli četrtek kup savski strugi. Spustil se je v vodo. Komaj pa 6P ožganega Človeškega okostja, ki je pričal, da se jc samomorilni kandidat zmočil, je že kobacal iz je moral na tem me=tu zgoditi grozen zločin, vode, nakar je brzo stekel nazaj na njivo, kjer se Poleg ožganih kosti človeškega trupla so našli je igral njegov ljubljenček, štiriletni sinko Ivan- na pogorišču kos ženske srajce, ki je bila na Ček. Oče je dvignil, ves moker, kakor je bil, sinka, zgornjem delu obrobljena s kleklanimi čipkami, ga poljubil in mu zaklical: »Zbogom, Ivanček, ni- ter par ženskih svilenih nogavic. Končno so koli več se ne bova videla!...» Nato je položil našli še zlato zapestnico za žensko ročno uro iz otroka v travo, se okrenil in zopet zbežal proti alpake. Vložijivi del za uro je četverooglat. Na Savi. To pot pa se je z odskokom pognal od brega enem delu zapestnice je vtisnjena črka A. Dru-in hip nato ga je že objela in zalila razpenjena gih znakov ni bilo mogo'e izslediti, enako ne Sava. Tok je zanesel moža od brega in ga valil | predmetov, ki bi mogli pojasniti zagenetko zlo-proti sredini. Od trenutka do trenutka se je iz čina.
vode pojavljala glava in proseče roke potapljajo- * Aretacija možaka, opasnega mladoletnim čega se. Njegovi domači so s klici na pomoč opo- 'deklicam. Policija je pred par dnevi dobila v zorili na nevarnost sosedova sina Kepovega Loj ! pest nevarnega mladega moškega, ki je bil zeta in Karla, ki sta takoj pritekla na pomoč in'zlasti opasen mladoletnim deklicam, obenem pa je Lojze kar planil v deroče vrtince. Dohitel je se je udejstvoval tudi kot kolesarski tat Je to skesanega samomorilca, ki se je svojega rešitelja jstavbinski delavec 30'etni France Babnlk, za-
trdilo oklenil. V obupni medsebojni borbi sta iz ginila parkrat pod vodo. Prizori so bili skrajno razburljivi in dih je zastajal vsem, ki so z brega pre-
poslen v Ljubljani, stanujoč pa v vasi Ladji poleg Medvod. Babnika je zalotila žena nekega železničarja, kc se je smukal okrog treh Ijudsko-
plašeni gledali njuno borbo. Ko je prihitel v deroče ; šolskih učenk, jim ponujal denar ter jih vabil vrtince Lojzetu na pomoč še njegov brat Karel, s seboj. Zelezničarjeva žena je stopila do straž-se je obema izurjenima plavačema le posrečilo, da nika, ki je pokvarjenca prijel ter ga od ?elel na sta privlekla napol mrtvega moža iz vode. Po re- stražnico, odkoder so ga po kratkem zaslišanju šitvi ie iunaški Lojze povedal nekako tako-le: «Ko 'odpravili v policijske zt.pore. Nasledil, e jutro
so na policiji začeli Babnika zasliševati. Pri tem je prihajal posebno v p. .štev primer mladoletne deklice, komaj Tletne Helene C. iz D.a\elj, ki jo je avgusta letos izvabil s seboj neznan po-hotnik. Otroka je našla mati šele po večurnem iskanju jokajočega pod neko hruško v bližini glavne ceste. Mati je zadevo takoj prijavila policiji, vendar je ostalo takratno poizvedovanje za zločincem brezuspešno. Podlež se je ujel šele sedaj v osebi Fr. Babnika. Policija je namreč takrat našla v gramozni jami za draveljskim kolodvorom odtrgano krpo srajce. To krpo so hranili na policiji in policijski agent Reja, ki je napravil sedaj na Babnikoveni domu v Ladji preiskavo, je iztaknil tamkaj srajco iz popolnoma enakega blaga, kakoi je bila ona krpa. Poleg tega je bila iz najdene srajce iztrgana večja krpa in je bila na tem mestu nerodno zarobljena in zašita. S tem je bil podan zadostni dokaz, da je dobila policija v roke nevarnega pokvarjenca, ki ima na vesti že več podobnih zločinov. Iz spisov so ugotovili, da je bil Babnik zaradi oskrumbe že dvakrat kaznovan, in sicer prvič na pet let in drugič na deset mesecev ječe.
*	Poljske tatvine se množe. Na draveljskem polju pri Ljubljani so titvine poljskih pridelkov, zlasti krompirja, zelo pogrete. Te dni zjutraj je stražnik Novak zalotil dve ženski, doma iz Dra-velj, ki sta prišli pred jutranjim svit: m na polje ter kopali krompir na njivi posestnika Antona Sušteršiča. Nakopali sta že nad 20 kg krompirja, ki sta ga nameravali baš odnesti, ko se jima je pojavil za hrbtom stražnik. Mož postave je ženski pozval na stražnico, kjer sta morali krompir oddati, dočim sta obe naznanjeni pristojnemu oblastvu.
*	Drzna tatvina. Pred kratkim je oddala ljubljanska tvrdka Novak nekemu železniškemu sprevodniku večji zavoj s prošnjo, da ga izroči v kolodvorski restavraciji za tvrdko Midofer. Dva dni pozneje se je zg a-ii v resta- raciji neznanec, oblečen v dežni plašč in pokrit s temnim klobukom, in vprašal natakarico, ali je kdo pustil za tvrdko Midofer kak zavoj. Ker je natakarica mislila, da je neznanec pomočnik pri g. Midoferju, mu je zavoj izr či'a. 2e naslednjega dne pa se je izkiznlo, da zavoj ni prišel v prave roke, temveč da si ga je prilastil drzen slepar.
*	Odkritje zagonetne tatinske družbe v Kranju. Sodna oblastva v Kranju vodijo te dni preiskavo, ki bo pojasnila velike tatvine, izvršene v povojnih letih 1919. in 1920. pri neki veletrgovini s špecerijskim blagpm v Kranju. Lastnik dotične veletrgovine, ki je imel najeto skladišče v tuji stavbi, je prišel na sled trajno se vršečim tatvinam v svojih skladiščih. Kl>b vsem varnostnim ukrepom od strani podjetja in orož-niške post; je ni bilo mogoče izslediti storilcev. Vedeli so le, da morajo storilci biti dobro informirani o razmerah, kajti v tistih nočeh, ko ro bili orožniki skriti v skladišču, ni bilo nobenega tatu na spregled. Cim pa so opustili str.iženje, so se izvršile tatvine. Tako so ostala skozi nadaljnja leta vsa p izvedoanja brez uspeha. Šele v začetku letošnjega poletja je dobil lastnik oškodovane veletrgovine prve zanesljive podatke, ki so v nadaljnji preiskavi res pokazali pravo sled. Razkritja bodo izzvala v Kranju veliko senzacijo, ker so osumljenci uživali do sedaj dober ugled.
*	Tatvina v Primskovem. Čevljarskemu mojstru Rozmanu v Primskcvem je ukradel neznan čevljarski pomočnik, ki ga je Rozman sprejel na poskušnjo, več parov čevljev in raznega usnja. Po orožniških poizvedbah se je ugotovilo, da gre najbrže za Stanka Smoleta, čevljarskega pomočnika, ki ga išče tudi vojaško oblastvo.
*	Zgrabi jen vlomilec v Litiji. Sredi tihe noči se je priplazil nedavno v Frtico ob Litiji samoten nočni popotnik, neslišno odprl vežne duri Potiskove hiše in se po prstih splazil v ooslopje. Ko se je nočni pohaiač prepričal, da je povsod mir, je pričel odpirati in prazniti omare. Oblačila, ki so mu bila všeč, je kar zmetal na kup. Izbral si je novo obleko domačega sina. dve obleki pomočnikov, več hlač, volneno jopico, pe-
rilo, čevlje in še druge stvari, da bi bil kup zares prav visok. Nato je pričel dolgoprsta ik vso nabrano zalogo povezovati v balo, ki 6i jo je natovoril na hrbet in odšel z njo tiho kakor strah zopet na hodnik, da se odpravi iz hiše. Komaj pa je bil bisagar v veži, sta skočila za njim dva pomočnika, ki sta neljubega obiskovalca zgrabila in nato s klicanjem prebudila vso hišo. Ko je prihitel gospodar France Potisek, krojaški mojster, z lučjo v roki, so spoznali v vlomilcu nekdanjega pomočnika Jerneja Urat-nika, doma iz Velenja. Pri tatvini ga je opazoval pomočnik Brandstatter, ki se je takoj prebudil, ko je tujec stopil v pomočniško sobo. Mirno je motril neznanca, ki je pridno praznil omare. Ko pa je izginil iz sobe, je Brandstatter prebudil svojega tovariiša in ga opozoril na nočni poset, na kar sta oba skočila za tatom. Potiskovi so takoj poklicali litijske orožnike, ki so drznega ponočnjaka aretirali.
I IZ POPOTNIKOVE TORBE
mladega 251etnega gospodarja Vincenca Horvata so našli umorjenega na postelji. Umorila sta ga tašča in svak. Strah je človeka, da se prav tu gode tako česti uboji, umori, težke telesne po-škobe in slična nelepa dejstva. Kaj je vzrok take propalosti? Mislimo, da ljudstvo premalo čita dobre knjige in napredne časopise. Manjka nam pravega bralnega društva.
Dobili smo novega šolskega vodfo v osebi g. Božidarja Tomažiča, ki je vrl narodnjak. Upamo, da bo pomagal ubogi naši mladini do dobrega štiva ali nadaljne izobrazbe. Ljudje bi bili če ne prej vsaj na stara leta hvaležni za izobrazbo, ki bi jo sedaj prejeli. Kakor se spominjamo bralci naše vrle »Domovine« z največjo hvaležnostjo, saj nas je naučila, že marsičesa dobrega.
ŽENSKI VESTNIK
Vrtno delo v oktobru
Prekmursko pismo
Ako hočeš imeti že zgodaj pomladi kaj cvetja na vrtu, posej sedaj jeseni na pripravljeno
Dolnja Lendava, v oktobru. |gredic<> potočnice, mačehe in rumene vijolice.
. . . .	, . v . 'Zemlja, kamor poseješ seme pa mora biti dobro
Z ata jesen Z ata po svojem bogastvu. Vse je V	_ *	. _
j , j . , ,	Z j	• pognojena m zrahljana. Da ne poseješ na pre-
na delu; dan in noč je kmet na nogah, da pospravi.. .,, „ „,. / . . *
.,,,,	• r> j *	gosto, pomešaj seme z mivko ah drobnim pe-
pndelke, da se preskrbi za zimo. Po deževnem kom
septembru je prišel lep oktober; pravi krasni iS ° ' . , . . , . . . jesenski dnevi, katerih se veseli najbolj naš kmet. I SedaJ v oktobru ob lepih dneh presadi in raz, Njemu je treba solnca, lepih, suhh jesenskih dni množl tudl druge cvetlice, ki prežim, jo na vrtu, pri -esensklh poljskih opravilih.	|kakor n- Pr- ™geijčke (binkoštne) z belim na-
Trgatev je za nami. Sedaj se še samo pogo- polnjenim ali pisanim cvetjem. Razmnoži nar-var;amo pri novem moštu o letini. »Vino bi bilo cise z razdelitvijo čebulic. ze'o <K>bro.» pravijo možje, «ako bi ne bilo toliko j Jagodam poreži dolge nepotrebne vlaknice dežja v septembru.« Res, vse leto je kazalo naj- in jih pognoji. Najboljši gnoj za jagode je kurji lepče, grozdje je izvrstno dozorevalo v vročih gnoj, pomešan s pepelom in sajami, ali pa pre-dneh avgusta, naenkrat pa je začel dež rositi dan delani hlevski gnoj. Zalivaj jagode tudi z za cnevom in bilo bi kmalu vse uničeno. Da, vino gnojnico.
ne bc baš najbolje, ker je bila prezgodnja trgatev, j Sedaj je tudi čas, da poseješ motovileč, špi-Dosti ga je. Lahko se reče, da je vinogradnik za- načo in radič. Istotako posej korenje in peteršilj, dovoljen, saj mu bo vinska kapljica prinesla ne- toda ne v sveže pognojeno zemljo, ker to ni pre-kaj dinarjev v hišo in bo ostalo tudi doma pri delu veg dobro za korenine. Posejane gredice zavaruj in ob praznikih za mal požirek.	\z vejami, smrečjem ali slamo.
Po selih in polju odmevajo pesmi trgačev. Ta j Cvetlice-lončnice, ki smo jih imeli na gredah, naš slovensko-prekmurski običaj živi od roda do .ba ged . f ^^^ nazaj v. lonfke, da M roda. Trgači po zajtrku zasedejo voz in gospodar ldo zime dobrQ imejo> nato pa jih 8pravimo na jih porclje na njivo trgat koruzo. Trgači za- primeren kra; v
vriskajo in zapoio, da je veselje. In zopet zvečer: j1	'. .. ... . ,
do trideset, štirideset »lupačev«, ki kožuhajo ko-1 J tem mesecu poskrbimo tudi za zimske kle-rtizo, jil. sede okrog velikega kupa koruze na/'' da so dobro prezračene in pripravljene, gumnu ter »luna, prav pridro med prešernim ° oktobru tudi najlaže prengola mo u. posmehom, prlrovedovanjem bajk in povesti. Se-W™ vrt. Zal.vajmo z gnojnico prazne grede veda ne man ka tudi lepe slovenske pesmi, k. se kakor tudl Mmsko zele^av0-razlega tja prav po vasi pozno v noč.
Koruze se letos v vaseh ob Muri, kjer se nr	Zimska SO'«lta
čutila v toliki meri suša, prav obilo. Prav tako bo:
tudi krompiria precej ter fižola. Drugače pa je v! Po obliki je zimska solata popolnoma podob-krajih, kjer je skoro vse uničila suša. Žalostno na poletni, samo okus ima bolj trd in pust. Ime-je v pasu ob vznožju prekmurskega gričevja, 'nujemo jo zimsko solato, ker je proti mrazu manj kier je uničila toča vse in kjer grozi pomanjkanje, j občutljiva. Prezimuje pokrita s smrečjem ali Se žalodnejše je, da se za to ubogo ljudstvo ne slamo.
briga nihče. Od nikoder ni pomoči, ni podpore Vsaj davke bi jim morali brisati za letos 1
Seme zimske solate posejemo začetkom ali v prvi polovici oktobra na vrtno gredico. Ko do-
Srečniki, ki jim zemlja obilo poplačuje njihov ras«e' J° Posadimo enako kakor vrtno solato. In trud, ker zadovoljno polnijo svoje shrambe. |enako kakor poletno solato jo je treba opleta in Mehka in usmiljena pa so tudi njihova srca, saj okopavati, ob suši pa zalivati.
ne zapirajo svojih vrat pred onimi siromaki, ki jim je bilo uničeno vse ter jim pomagajo, kolikor je mogoče, da s tem lajšajo bedo svojih bližnjih. Da bi le oblastva imela dovolj čuta in več srca za nesrečne in bi jim priskočila na pomoč z izdatnimi sredstvi. Zakaj oni, ki jim je narod za
Ker je zimska solata pomladi prva za porabo, je njeno sajenje zelo priporočljivo.
Divji kostanj
Malo znano je, da je divji kostanj prav dober upal ter jh postavil za svoje zagovornike,ne store za pranje volnenih oblek.
store svoje dolžnosti? Pravijo, da si ne upajo nitij V to svrho je treba divji kostanj olupiti, zre-približati krajem, prizadetim po vremenskih ne-|zati na kose in dobro posušiti. Kadar hočemo zgodah, ker ne morejo prinesti na pomoč ni- volneno obleko oprati, namočimo pest kostanja česar...	!v dveh litrih vode in to skuhamo.
__I Ko se je voda ohladila, treba stlačiti koščke
z rokami in potem v tej brozgi namočimo volneno obleko ali pa tudi bombažasto (pavolnato) obleko in perilo kakor tudi barvaste in črne nogavice. Vse treba dobro zmencati in na'o v Čisti
Žetalsko pismo
Ž e t a 1 e, oktobra. Pri nas se dogodi mnogokrat kaj novega. Za tokrat Vam moram sporočiti, žal, le ne vesel do-' vodi izprati, godek. V nedeljo 7. t. m. zvečer je bil izvršen: Najbolje je, če p-->tem obleko den-mo sušit umor v Kerbiču. Šele pred car leti priženjenega neizžeto, to je, da je ne ovijeiuo, ampak jo obe-
simo mokro kakor smo jo vzeli iz vode. Zlikati pa jo je treba, še preden se je popolnoma posušila.
Za kuhinjo
f v inska omaka. V kozi razgrej za majhno žlico masti in stresi vanjo pol žlice sladkorja (sipe). Ko je sladkor malo zarumenil, dodaj eno žlico moke, in ko je tudi moka zarumenila, dodaj tri žlice krušnih drobtin. Ko drobtine zaramenijo, prilij četrt litra mrzle vode in mešaj, da se prežganje razpusti, nato prilij še četrt litra toplega vina in kuhaj to polivko, večkrat mešaje, dobre četrt ure, da se zgosti Vinska omaka se poda h kuhanemu govejemu mesu s krompirjem, i i Repa kot prikuha. Olupi in zreži repo na kocke, jo deni v lonec, osoli in zalij s kropom. Ko je že precej kuhana, napravi v kozi iz poldruge žlice masti, dveh žlic moke ter 2 do 3 kock sladkorja bolj temno prežganje. Ko je prežganje gotovo, ocedi repo in jo stresi v prežganje, dobro premešaj in zalij z vodo. Ko je repa še četrt ure vrela, dodaj (a ni, da mora biti!) dve žlici kisle 6inetane. Kepa mora biti bolj gostljata, zato pazi, ko jo zaliješ z vodo, da je ne priliješ preveč.
Dušena brž Ia r mleku. Bržolo stolci, odstrani mast in kožo, osoli in položi v kozo, nanjo pa nalij toliko hladnega nezavretega mleka, da je bržola skoro pokrita. Kozo pokrij s pokrovko in ko se je mleko že nekoliko pokuhalo, dodaj še eno žlico kisle smetane. Mehko bržolo potresi z žlico krušnih drobtin, ki si jih zarumenila v malo sirovega masla ali masti, in z drobno zrezanim zelenim peteršiljem. Nato deni bržolo na krožnik, zlij nanjo polivko in jo obloži s cmoki, krompirjem, rižem ali čein sličnim.
sme priti peš in se ne pripeljati, pa tudi ne prijezditi.
«Saj sem takoj vedel, da bo smola», si misli kramar, a slugi reče, da bo že w*ovo prišel, kakor mu je naročeno. Ko sluga odide, kramar malo pomisli, pa jo že tudi kmalu iztakne. Vzame stare škornje, odreže peto in podplat, vrhnji del pa obuje. Tako ni bil ne bos in ne ^but. Ker je bilo znano, da grof na svoje pod-'ožnike rad naščuje pse, kadar jih na tak način kliče v grad, si ujame kramar zajca ter ga zaveže v vrečo in jo vrže čez rame. Potlej re v hlev po svojo kozo. Eno n^co položi kozi na hrbet, z drugo pa poskakuje, tako da gre čisto po grofovem naročilu.
Grof ga že od daleč zagleda.
«Presneta pok veka,» si misli, «kaj se mi je spet izmuznil?! No, mu bodo že psi dali stopiti, ko pride na dvorišče!*
Ko kramar potrka na grajska vrata, mu
bi se preprečilo in koliko več koristi bi nam do-našala naša živina!
Koža je pa tudi čut otipa (organum testum). Za vsakega kinetovalca-živinorejca je važno vedeti, kako je sestavljena koža, kakšno nalogo ima ter kako služi kot čut otipa; zato si jo hočemo ogledati.
Vnanja koža, ki pokriva vso površino živalskega telesa in prehaja pri naravnih odprtinah života, (gobcu, nosu. očeh, spolovili) v sluznico, je v anatomskem pomenu sestavljen ustroj, v katerem je sedež otipa. Pravi kožni organ za tvorbo tega čuta so brončice ali papile v telesni koži, potem jezikovne bradavice, (posebno živci v ustnicah) v katerih se skončujejo tipalni živci.
Ta čut ima torej sedež v telesu samem in na vseh delili telesa, vendar posebno v vnanji kozi in tu zopet najbolj na ustnicah, rilcu, jeziku in v kožnih tvarinah.
Koža je sestavljena iz treh plasti: a) iz zgornje
takoj odpro, a čim stopi na dvorišče, se za-|tenčice. roženice (epidermus). b) iz srednje plasti
Praktični nasveti
madeže od črnila na pohištva odpravimo, če iotična mesta namažemo z lanenim oljem, pomešanim z enako količino kisa.
Da odstraniš madeže od barv z oken, namoči krpo v terpentinu in dobro odrgni šipe. Nato zbriši šipe še s suho navadno krpo in se bodo lepo svetile.
Krompirja ne postavljaj nikoli t pokriti posodi na mizo, ker usrkava pri tem lastno soparo in je manj okusen.
Kadar pereš barvaste zastore, jih namoči v mrzli vodi, kateri dodaj malo soli. Na ta način odstraniš z lahkoto vso uniazanost, in zastori obdržijo prvotno barvo.
Madeže od sadja in črnila odstranimo iz perila, ako ga namočimo v zelo slani vodi.
Ako je zamašek, s katerim hočeš zamašiti steklenico, prevelik, ga vrzi za par minut v krop. j Proti glavobola pomaga včasi malo soli na jezik, nakar izpijmo čez kakih deset minut še kozarec mrzle vode.
Kramar in grof
(Iz Roža.)
^ Bilo je še v tistih časih, ko so grofje imeli oblast in besedo. Dobrovoljen kramarček se je vračal po dobri kupčiji s semnja, kjer si ga je bil privoščil nekoliko zvrhano merico, tako da je imel prav namazan jezik. Tedaj grede sreča grofa.
«Kakšen je bil kaj semenj?* vpraša grof. Kramar se odreže: »Ga nisem pokusil!* s Grofu se to seveda zdi za malo, vendar še ^oraša:
»Je bilo kaj dosti ljudi?* »Jih nisem štel*, mu jo zasoli kramar. Grof ne reče sedaj nič več. srdpi pogleda kramarja in gre dalje svojo pot, kramar pa tudi proti domu.
»Zdaj sem si jo pa skuhal*, misli kramar, kajti grof je bil na glasu kot strog in maščevalen človek, ki ni poznal dosti šale. i Drucn jutro pride grajski sluga h kramarju ž naročilom, naj še pred poldnem pride v grad, toda ne sme biti bos in ne obut in nc
:adi proti njemu tropa psov. Kramar brž iz •tisti zajca iz vreče, psi se zapode za zajcem, r.cramar pa mirno odide v grad, kjer potrka ia grofova vrata.
«Kdo je?» zaren^ači grenak. -«Tisti, ki ga notri ni*, mu zagode kramar. Ko mu nato grof odore. pove kramar, da je pač prišel, kakor mu je bilo naročeno. «Pa še malo pozdrava za nse sem prinesel seboj*, dostavi rorogliivo in zvito pogleduje grofa, ki komaj premaguje skrito jezo.
«Ker si tako dobro opravil, dobiš tudi dobro plačilo*, pravi nato graščak, pokliče služabnika in mu naroči, nnl oeb'e kramarja v klet, in naj mu natoči iz vsakeea soda po en '■»okal vina. Služabniku pa da s	tudi
debelo gorjačo. češ. da se bo kramar lahko opiral nanjo, ko bo šel natreskan iz kleti.
Pot in skrb sta tili kramarja užejili, zato se tudi vina ni nič kaj branil. Pri zadnjem sodu pa urno vzame služabnikovo gorjačo in mahne po pipi, da je takoj odletela. Vino začne vreti iz soda in prestrašeni služabnik si ne ve pomagati drugače, nego da hitro s palcem zamaši luknjo. Kramar začne zdaj na vso moč udrihati po njem. a ubogi sluga si ne more pomagati, ker si ne upa pustiti vina.
Ali sem te zdaj podprl?* pravi kramar, ko se mu zdi, da je pari že naštel dovolj plačila.
Grajski se na vso moč zvija in milo prosi kramarja, naj mu vendar za božjo voljo prizanese.
»Naj bo, no,* pravi kramar. «pa počakaj lepo tukaj, da se malo ohladiš!*
Nato lepo odide. Grede opazi na steni pol teleta. Brž ga sname, zamaši pod kožuh in gre k grofu.
Ko ga graščak zagleda, se mu porogljivo prikloni.
»Ali si dosti dobil?* ga vpraša in se za-grohoče.
«0. toliko, da komaj nesem*. ga štrene kramar, se lepo zahvali za prijaznost in naglo odide. Pred gradom odveže svojo kozo, po-baše pol teleta v vrečo, vrže tovor čez ramo in zadovoljno odkorači proti domu.
Ko v gradu služabnika medtem le ni bilo nazaj iz kleti, stopi grof sam pogledat, kaj sluga dela. Zdaj šele izve. kaj in kako je bilo s kramarjem. Od same jeze ne ve, kaj bi počel. Silno ostro kaznuje služabnika in vse grajske, kramar pa le ni bil nikoli več klican v grad ...	I. A.
LJUDSKO VSEUČILIŠČE
USTROJ ŽIVALSKE KOŽE.
Gotovo ste že slišali, kolike važnosti je čista in zdrava koža za ohranitev zdravja in odpornosti proti raznim boleznim naših živali. Le žal. da se vse premalo zavedamo te važnosti in jo ne upoštevamo dovolj ter ne skrbimo zadostno za pospešitev in ohranitev čiste kože. Koliko bolezni
ali usnjice (cutis) in c) iz spodnje plasti, tolštnice ali mezdre (subcutis).
a)	Zgornja tenčica (roženica) sestoji iz posebnih stanic, ki narejajo apitelj (roženo plast) ali neko tenko, prozorno in roženasto mrenico; te stanice so ploščate in oglate ter se lupijo od kože v tankih luskinah. Tenčica je neobčutljiva, ker se pa pogosto tlači in tare, se odebeli in strdi v. žulje. V tončici tudi ni krvnih žilic. Pod tenčico se nahaja barvilo (pigment) za kožo v tako zvani Malpighijevi mrežici.
b)	U s n j i c a je najvažnejša med kožnimi plastmi; tu je spletena iz močnih kosmičev vezne tkanine ter je prepletena s posameznimi prožnimi vlakni in z mnogimi žilicami in živci. Na gornji strani ima usnjica vse polno gori omenjenih oti-palnih brončic (papile), ki štrle v zgornjo plast proti površju in posredujejo čut otipa. Tipalne brončice so silno majhne bradavičice blizu kožnega površja. V njih se končujejo ali krvne žilice (laskavice). ki so podobne nerzrečno než-nimo zankam, ali živčni konci v podobi jajčastih telesc (tipalna telesca). Brončice so najgosteje posejane na ustnicah, nosu. rilcu, posebno pa na jeziku, vsled česar so ti deli najvažnejši za čut otipa. Otip pove živali, kje je kaka stvar, kakšne oblike in kakršnega površja je. ali je trdna ali tekoča, trda ali mehka, ravna, gladka, raskava,mrzla ali topla itd. Da more žival to čutiti, se mora koža oziroma brončice,dotekniti te stvari.Tipalni živci, ki se končujejo v brončicah, vodijo dobljeni utisek (dojm) do možganov, kjer nastane občutek tipa. Kakor "že rečeno, koža ni povsod enako občutljiva za otip; najbolj narazen so brončice na hrbtu. Ako zrasejo brončice čez mero in predero površje kože, se napravijo bradavice.
c)	T o 1 s t n i c a ali mezdra je tretja in naj-spodnejša plast telesne kože ter je zelo razvita posebno tam. kjer leži koža neposredno na kosti ali na hrustancih. Ta pripenja kožo na spodnje plasti telesa in se veže posebno z mišicami, ki gibljejo kožo; po svoji lastnosti je to rahla prožna tkanina, v katero se nabira pri dobro rejenih živalih tolšča.
Posebne kožne tvarine. V koži so vrasle razne posebne tvarine. ki so s kožo v najožji zvezi, to so: 1. znojnice in lojnice. 2. lasje, dlaka, volna, ščetine, 3. kopita, parklji. rogovL
1. Znojnice in lojnice so žleze v koži. Prve so zvite iz dolgega in tankega mešička, ki je spodaj zmotan v klopčič. navzgor se pa vije ter se na kožnem površju končuje v lijaku podobno jamico ali v preboje, ki jih vidimo na koži s prostim očesom. Znojnice so vložene v usnjlci, nekoliko pa tudi v mezdro, (tolstnico) ter so pri raznih vrstah živali različno posajene in več ali manj razvite; zato vidimo, da se nekatere živali pote bolj, druge manj in nekatere prav neznatno. Te žleze znojnice so vpletene z gosto mrežico najtanjših krvnih žilic ter zločajo iz krvi, ki je v teh žilicah, znoj ali pot. Znoj obstoji iz 98% vode, nekaj soli (kuhinjske soli, fosforovega natrija) nekaj sečnine (urina), tolstnih in hlapnih kislin, (maslene, ocetne kisline) od katerih ima znoj svoj duh.
80 let raziskovanja
je bilo treba, da se odkrije pravi Schlchtov način pranja, ki obstoji v tem, da se
ŽENSKA HVALA
vzame za namakanje perila preko noči, zjutraj pa se za izpiranje uporabi
Schichtovo Terpentin milo
Množina izločenega znoja ni vedno ista, dostikrat je zelo znatna. Izparivanje znoja skozi kožo je neobhodno potrebno za v z-državanje zdravja; živali, ki so jim zamašili znojne preboje, so poginile kmalu nato. Zato je snaženje kože pri živalih silno važno in potrebno. Važne so tudi žleze lojnice, ki so vložene v usnjici ter se iztekajo navadno v lasne mešičke. One so majhne mešičaste ali groždaste žleze, sestoječe iz veliko okroglih tolščnih stanic ter izcejajo iz sebe kožni loj, ki masti kožo in dlako, jih vzdržuje volne in zabranjuje, da jim znoj ne škoduje. Izcejanje tolšč je pri nekaterih živalih posebno veliko, n. pr. pri žrebcih in konjih na spolovilu, pri ovci na volni.
2.	Dlaka, lasje, volna, ščetine so nitkaste, roženastc tvarine, ki tiče v posebnih mešičkih. Te mešičke dela tenčica (roženica) tako, da vdira globoko v usnjico, dostikrat tja do mezdre. Pri vsaki dlaki (lasu, volni, ščetini) razločujemo betvico, koren in mešiček (tenčičin ali roženičin udor) kamor izcejajo lojnice lojevno tolščo. Na korenu opazimo Jasno bučico (papilo) in v dnu mešička gobasto lasno buško, v kateri so krvne žilice in živci, iz buške se razvije ali izrase las (dlaka, volna, ščetina). Lasna bet-vica (tudi pri dlaki, ščetini, volni) ima po vrhu zgornjo kožico, pod njo pa je lub. ki jc napolnjen s strženom. Barva dlake je odvisna od luba; stTžen jc brez barve. Na lasni mešiček se pripenjajo tudi mišice, ki časih lase nekoliko dvigajo (v jezi v strahu — dlaka se «ježi»).
Živalske kratke lase imenujemo navadno dlako; posamezne daljše dlake imenujemo občutne dlake, tako na očeh obrvi, na glavi čop, na vratu grivo, na repu rep, na podbradku brado in na nogah kosmatine ali kodre.
Telesno dlako živali izpreminjajo; ne izmenjavajo pa dlake repa pri koniu in govedi, konjske grive in ščetin prašičev.
Vsa dlaka, volna in ščetine so samo po sebi prevlečene s tolščo lojnic in so rožene tvarine, ki so neprebavljive in dolgo ne segnijejo.
Dlaka služi telesu za varstvo proti mrazu in mokroti, nekoliko tudi kot organ otipa, je slab prevajalec elektrike ter je tudi koži v obrambo.
3.	P a r k 1 j i, kopita, rogovi, kremplji, so le posebne kožne tvarine, sestoječe iz rožene snovi, ki odevajo spodnje ude. noge, oziroma gotove izrastke na glavi ter služijo za varstvo občutljivih notranjih delov, kakor tudi v obrambo živalim tamim.
O POSTANKU GOROVJA IN MORIJ,
0	OKAMENICAH IN RAZVOJU ŽIVALSTVA
TER RASTLINSTVA.
Na tem mestu smo že pojasnili, kako so nastala gorovja. Ko se žareča notranjost naše zemlje ohlaja, se njeno jedro krči, trdna skorja nad njo pa se nagubava in lomi. Oni deli, ki se dvignejo visoko navzgor, tvorijo gorovje, oni deli pa, ki se pogreznejo, ustvarjajo nižave, tisti pa, ki vpadajo še niže, tvorijo dno globokim morjem. Razdelitev zemeljskega površja v gorovja, ni-žavja in morja pa ni stalna, temveč se menjava. Nekateri deli naŠ3 zemlje se pogrezajo, drugi dvigajo. Seveda se to pogrezanje in dviganje vrši jako počasi, tako da je našim očem docela nevidno. Milijoni in milijoni let minejo, preden se dno globokega morja toliko dvigne, da nastane na onem mestu suha zemlja. Okamenice, to so zogljeneli in okameneli deli rastlin in živali, ki jih dobimo v kamenju, nam pričajo, da se je na istem mestu v sivi dolini pred milijoni in milijoni let prelivalo morje. Gotovo je že našel ta ali oni čitatelj v kakem kamnolomu dele okamencle ribe. IV pločah, iz katerih izdelujejo kamenite mize, j najdemo večkrat okamenice raznih polžev. Člo-! vek bi mislil na prvi pogled, da je to igrača, ki si
1	jo dovoli priroda. Res so tako mislili tudi učenjaki v srednjem veku, da okamenice niso ostaline živali in rastlin, ki so nekdaj res živele. Nekateri so trdili, da so v kamenu nastale kakor igrače, ki jih je priroda naredila nekako za kratek čas in za šalo. Pa tudi še pred dobrim pol stoletjem niso slutili, kolike važnosti so okamenice za zgodovino naše zemlje.
Okamenice nam izpričujejo, da so nekdaj živele na naši zemlji živali in rastline kakor dandanes. One nam pripovedujejo, kako se je rast-Instvo in živalstvo razvilo od najskromnejših po-četkov do današnje popolnosti.
Okamenice morskih živali nam dalje pripovedujejo, kje se je nekoč razprostiralo morje, sladkovodne školjke pa nam pripovedujejo o nekdanjih jezerih. Tako si morejo veščaki v duhu sestaviti sliko o nekdanji razdelitvi vodovja in kopnega, morij in celin in pa o menjavi teh poglavitnih potez zemeljskega površja v minulih dobah.
Morske okamenice, ki jih najdemo visoko v gorovju, v višini 2000 m in več nad morsko gladino. pričajo kako čudovito se je zemeljska skorja dvigala, a na drugi strani zopet pogrezala.
Kamenje, samo zase mrtvo in nemo. nam je odkrile čuda o minulosti suhe zemlje. Vse to se zdi kot bajka, ki jo človek komaj verjame, a je vendar gola resnica. Tako je zares začelo kamenje govoriti in razodelo radoznalemu človeku čuda stvarstva. Veliko umnih in za napredek znanosti vnetih mož je bilo treba, da so odkrili strme-čemu človeštvu vsa ta čuda.
Omenili smo, da so v minulih dobah živele drugačne živali in rastline. V dolgih dobah zemeljske zgodovine se je razvijalo živalstvo in rasthrstvo polagoma in zdržema in se je razvilo od skromnih početkov temne davnine do sedanje popolnosti in mnogoterosti — to izpričujejo v kameninah ohranjene ostaline živali in rastlinstva.
Živalstvo in rastlinstvo se je razvijalo vobče tako, da so nastopale vedno popolnejše živali in rastline. Nekatere vrste živali so že zdavnaj izumrle.
Med živalmi so vretenčarji (ribe, dvoživke, plazilci, ptiči in sesalci) najpopolnejši, najvišje med njimi pa stoje sesalci. Bila pa je doba, ko na vsej zemlji ni bilo niti enega vretenčarja; v morju ni plavala niti ena riba, v zraku ni bilo niti ene ptice in po zemlji ni hodila niti ena vrsta današnjih mnogoštevilnih sesalcev. Tudi rastlinstvo je bilo v tej dobi drugačno kakor je danes. Bilo še ni niti ene današnjih divnih cvetnih rastlin.
Minuli so zopet milijoni in milijoni let in pojavile so se prve živali s hrbtenico, tako zvani hrbteničarji, a še ne v oni obliki kakor jih vidimo danes. Pokrajine tedanje zemlje so bik jako čudne in neprijazne: mrklo, enakomerno rastlinstvo je tvorilo gozdove; v njih pa so prežali ostudni, strašni zmaji in nepopisno zoprne pošasti so prhutale z obsežno letalno mreno po zraku.
S temi vrsticami smo vsaj nekoliko osvetlili življenje, ki se snuje na zemlji. Njegovo bistvo je spreminjanje, razvoj. Stalnega ni nikjer nič. Stalne niso vrste v živalstvu ne v rastlinstvu. Še celo gore, nižave in morja, ki se nam zde vedno enake, so podvržene železnemu zakonu spreminjanja.
X Ledotomiiec «Krasin» v Leningradu. To
dni se je ruski ledolomil«® «Krasin», ki jc rešil »M nonesrečene Nobilove ekspedicije, vrnil v le-
ningrajsko pristanišče. Spremljalo ga je več letal ter vojnih in trgovinskih ladij. Junaško posadko so navdušeno sprejeli. Na obali so bili zbrani zastopniki vlade, številni predstavniki inozemstva in poslanci tujih držav. Nepregledna množica prebivalstva je prirejala posadki navdušene ovacije. Vodja rešilne ekspedicije kapitan Samojlovič je izjavil, da je bila «Krasinova» ekspedicija zelo posrečena in da je dosegla lepe uspehe. Posrečilo se ji je preiskati polarne kraje poleti in jeseni, ko je bilo tam že 11 stopinj pod ničlo.
X Največji magnet na svetu. Te dni izroče v Franciji na svečan način znanstvenikom ogromen magnet, ki je največji na svetu. Tehta namreč 120 ton in stroški izdelovanja so'znašali milijon frankov. Magnet, ki tehta skoro toliko kakor lokomotiva, je sestavljen iz 150 ton železa, 9 ton medi in 6 ton drugega materi.iala. Žica, ovita okrog jedra. Je dolga 5 in pol kilometra ter tehta 9 ton. Elektromagnetizem je odkril slavni danski fizik Oersted pred dobrimi 150 leti. Odkril je to zagonetno naravno silo slučajno. V njegovi delavnici Je stala kraj električnega aparata magnetna igla ki je takoj izpremenila lego, čim je bil električni tok napeljan po žicah. Anglež Farady je napravil prvi elektromagnet na podlagi Oerste-dovih opazovanj in poskusov. Zdaj igra elektromagnet v tehniki zelo važno vlogo. Toda elektro-magnetizem še ni dovolj preiskan in nedvomno še odpira v tem pogledu učenjakom še široko polje novih odkritij. Da se elektromagnetizem temeljito prouči, je predsednik prirodoslovnega odbora francoske akademije Appel tik pred svetovno vojno predlagal, naj bi akademija izdelala ogromen elektromagnet. Znani mecen princ Roland Napoleon je bil takoj pripravljen kriti stroške, toda pozneje se je izkazalo, da njegov prispevek ne zadostuje. Pri nedavni proslavi Pasteurjevega jubileja so pa zbrali še toliko prostovoljnih prispevkov. tla so lahko izdelali elektromagnet, ki bo kot največji na svetu gotovo mnogo pripomogel, da se elektromagnetizem temeljito prouči.
X Štirje lovci so se izgubili v puščavi. Iz Kaire so se pred dnevi z avtomobilom odpeljali na lov v puščavo štirje Angleži, ki se pa še niso vrnili. Vsa angleška javnost je bila prepričana, da so ekspedicijo napadli in umorili roparji, ali pa da je našla v pustinji strašno smrt. Oblastva v Kairu so organizirale rešilne ekspedicije, ki so odšle pcgrešancem na pomoč, toda vsa poizvedovanja so ostala brezuspešna. Tudi več letal je preiskalo puščavo, toda o pogrešani ekspediciji ni bilo duha ne sluha. Že se je zdelo, da so lovci za vedno izgubljeni, pa jih je osmi dan po odhodu našel neki letalec blizu naselbine Fajum v puščavi. Javil je to oblastvom, na kar je odšla pogrešanim lovcem na pomoč rešilna ekspedicija. Rešilna ekspedicija je naletela na pogrešane lovce v votlini. Od lakote in strahu so vsi štirje zblazneli. Ležali so nagi v votlini in govorili tako zmedeno, da sploh ni bilo mogoče govoriti z njimi. Bali so se drug drugega in bila je nevarnost, da se spopadejo in podavijo. Pogrešane Angleže so prepeljali v Kairo. Nihče ne ve, kaj se je z njimi zgodilo. Oblastva stoje pred zago-netko, ki jo bo težko pojasniti, zakaj zdravniki so izjavili, da bo trajalo več tednov preden si bodo bolniki opomogli od strahu in živčne bolezni.
X Kletev indijskega čarovnika V zvezi z ne-'davnimi poročili o veliki povodnji v dolini Kabul piše neki polkovnik, ki je dolga desetletja služil v Indiji, o zanimivem primeru, ki mu je bil sam priča pred davnimi leti. Trije častniki njegovega polka so iskali na bregu reke Kabul pripravnega mesta, kjer bi si postavili letno bivališče. Ko SO' našli ugodno mesto, so pTičeli s stavbo in se niso brigali za proteste nekega starega fakirja, ki je dejal, da je izbran kraj sveto mesto in se ne sme oskruniti s kako človeško stavbo. Častniki so se samo smejali njegovim grožnjam, da jih bo zadela huda kazen. Čarovnik je dejal tudi, da bo kazen trajala dve leti. Ko je bila hiša postavljena, je bil kmalu eden izmed častnikov po nesreči ubit. Drugi je padel s konja tako nesrečno, da si je zlomil vrat in obležal mrtev. Tretji častnik pa si je začel domišljati, da ga čaka smrt v vodi in ni nikoli šel v vodo ali sploh potoval po vodi. Odrekel se je celo dopusta v Anglijo, da bi mu ne
bilo treba potovati po morju. Ko sta bili napovedani dve leti skoro pri kraju, se je isti častnik dal vseeno pregovoriti, da napravi s prijatelji kratek izlet po reki Jumi. Čoln se je pri tem prevrnil. Reka je bila zelo plitva in so se vsi izletniki rešili, samo častnik, ki ga je težila čarovnikova kletev, je prišel pod čoln in utonil. Kljub smrti vseh treh častnikov pa še ni bilo dovolj zadoščenja za svetoskrunstvo. Naslednjo pomlad je reka Kabul udarila preko bregov in odnesla usodno hišo; vrgla jo je na neke skale in med domačini ni bilo dobiti za noben denar delavcev, ki bi jo potegnili na breg.
X Kuga v Grčiji. V središču Aten sta se pojavila dva primera kuge, v Pireju pa eden. Oblastva so sicer ukrenila obsežne varnostne odredbe da preprečijo nadaljnje širjenje te bolezni, vendar pa je zavladalo med prebivalstvom silno vznemirjenje in se mislijo zlasti premožnejši krogi izseliti iz mesta ter odpotovati začasno v inozemstvo.
X Ljubavni roman znamenite plavalke. Poznana angleška plavalka Mercedes Gleitze, ki je preplavala Rokavski preliv med Francijo in Anglijo, in je po poklicu tipkarica, se je na zelo romantičen način zaročila in pričakuje sedaj svojega ženina, ki ga ni nikdar videla. Njen zaročenec je navaden vojak VVilliam Farance, ki služi v neki mali indijski garniziji. Mercedes Gleitze je podala londonskim listom o zgodovini svoje ljubezni naslednje poročilo: »Med številnimi pismi, ki jih dobivam, mi je posebno ugajalo neko pismo iz Indije. Neki vojak mi je ganljivo pisal o svojih čuvstvih in me vprašal, ali bi ga poročila, čeprav je njegov socijalni položaj zelo nizek. Nekaj časa sem bila v dvomu, ali naj na pismo sploh odgovorim, čez 14 dni pa sem se vendarle odločila. Odgovorila sem mu, da bi ga poročila le pod tem pogojem, ako mi dovoli, da se še nadalje bavim s plavanjem. Polagoma se je razvilo med nama pravo ljubavno dopisovanje. Vsako pismo mojega zaročenca mi je otvorilo nove simpatične poteze njegovega značaja. Tudi njegova slika je popolnoma odgovarjala predstavi, ki sem jo imela od njega. Kakor hitro bova poročena, bom nadaljevala svoje delo, da dobim dovolj sredstev za najino skupno domače ognjišče.*
X Žalni prostor v Jeruzalemu. V Jeruzalemu je pri starem obzidju, kjer je v svetopisemski dobi jokal prerok Jeremija, prostor za žalne obrede. Ta prostor je sicer velik, na dan judovske žalosti je pa vsako leto na tem prostoru gneča, ki je nevarna življenju. Vodstvo pravovernih Judov je sedaj pozvalo svoje vernike, naj kupijo sosedne hiše ter jih porušijo, da se bo prostor žalovanja lahko razširil.
X Davek na kratka krila. Z dečjo frizuro in kratkimi krili so imela že razna oblastva križe in težave. V borbi z modo so običajno podlegla oblastva napram nežnemu spolu. V Italiji so zelo ostro nastopili proti kratkim krilom in izrezu. Dama, ki ima preveč gol hrbet ali podbradje, mora enostavno na policijo, kjer jo obsodijo na visoko denarno globo. Tudi v Nemčiji in na Grškem so imeii hude nastope proti kratkim krilom in znano je, da so organi atenske policije hodili z merilom v roki po ulicah in merili damam krila. Seveda to ni nič zaleglo in zato so s tem kmalu prenehali. Toda tudi zakrknjeni Spanci ne zaostajajo. Tako je župan malega španskega mesteca Amendralejo zelo v zadregi zaradi novih davčnih virov. Slučaj mu je prišel na pomoč. Župan je čital neki katoliški list, ki je grmel proti kratkim krilom in prišel je takoj na misel, da bi kazalo vse, ki nosijo kratka krila, obdavčiti. Rečeno storjeno! Poslej je hodil po ulicah davčni uradnik z merilom v roki in zapisal vsako damo, ki je imela prekratko krilo. Vse te dame je župan obvestil, da sicer sinejo nositi kratka krila, ven-gar pa je primoran obdavčiti jih. Toda dame se niso dale ugnati in so davek plačale. Davek na kratka krila sicer ni visok, pač pa ga pobirajo vsak mesec.
X Župan vodja morilske družbe. V neki ga-liški vasi so nepričakovano odkrili tri umore, ki so pred več leti vznemirjali prebivalce vse okolice, ne da bi se posrečilo izslediti zločince. Neka židovska gostilničarka, občinski komisar in neki
železničar so izginili brez sledu. Kakor je sedaj dognano, so bili storilci v vseh treh primerih takratni občinski župan, njegov sin, svak in občinski stražnik, ki so izvršili vse tri zločine samo v strahu, da ne bi prišle na dan razne nerednosti v občini.
X Dva psa pred sodiščem. Chicaškemu sodišču so nedavno pridelili poseben oddelek, ki bo obravnaval zločine živali. Obtožene živali bodo zastopali njihovi lastniki ali tiste osebe, ki so zanje odgovorne. Zanimivo je, da se je vršila prva razprava proti nekemu policijskemu psu, ki je ugriznil mirnega popotnika. Lastnik ga je zagovarjal, češ, da jc bil pes bolan in da ni vedel, kaj dela. Pes je bil oproščen. Istotako pa je bil oproščen pes nekega zamorca. Aretirali so ga, ker je letal po mestu brez nagobčnika. Lastnik ga je zagovarjal s tem, da ni nevaren živi duši in mu je za dokaz odprl gobec, v katerem ni bilo niti enega zoba.
X Mačka spravila vlomilca v kašo. Trgovec Peter Crispi iz Milana je delal vse svoje življenje in občutil potrebo, da se odpočije. Odšel je zato malo v planine, da se navžije gorskega zraka. To je zapazil vlomilec Guido, ki je gospodarjevo odsotnost izrabil in vlomil v prazno stanovanje. Čisto mirno je odprl vse omare in predale, zavil svoj bogati plen in odšel. Imel pa je to smolo, da ga je opazil neki stanovalec v isti hiši. V strahu 1 je vlomilec vrgel veliki zavoj stran, dragulje pa je vtaknil v žep. Pobegnil je nato na vrt, kjer je imel še toliko časa, da je dragulje zakopal, nakar ga je zgrabil stražnik in odvedel na policijo. Vlomilec je odločno zanikal, da bi vedel, kje so dragulji. Na njegovo nesrečo pa je bila v hiši tudi mačka, ki se je rada ponoči potepala. Stikajoč po vrtu je opazila, da nekaj štrli iz zemlje in pričela je kopati. Kmalu so se pokazali dragulji, ki pa mački očividno niso ugajali, ker jih je pustila, kakor jih je našla. Že naslednjega dne so bili ukradeni dragulji v rokah lastnika. No. kako se je moral šele začuditi vlomilec, ko mu je sodnik po obsodbi ironično sporočil, da zakopanih draguljev ne bo nikdar več videl, ker. jih je našel maček in bo moral tako brez vsake nagrade od-sedeti kazen, odmerjeno mu po vrednosti ukradenih draguljev.
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
Izbira.
Oče: <Kaj praviš, Mihec, ali bi imel rajši za ateka mene ali gospoda Brbana?>
Mihec: Jaz imam že rajši tebe za ateka, toda mamici, mislim, bi bil bolj všeč gospod Brban.»
Odkritosrčnost.
Gospa je priredila gostijo in povabila prijatelje. Nenadoma pa se je premislila in naročila služkinji, naj sporoči povabljencem, da je pojedino preložila.
cKako pa naj rečem?> je želela podrobno pojasnilo.
«Tako, kakor veš, da je prav. Ne ljubi se mi namreč pripravljati gostijo, zaradi lepšega pa reci, da sem zbolela.>
Služkinja je odšla in opravila tako, kakor ji je bilo naročeno.
<Za božjo voljo! Kaj je vendar povzročilo gospe tako nevarno bolezen ?> se je ustrašil eden prijateljev.
«Nič drugega kakor to, da se ji ne ljubi pripravljati pejedino, je odkrito odgovorila.
Zobobol.
Jakec priteče k sosedu ter mu potoži, da je mamica nevarno obolela.
<Kaj pa jo je doletelo?, vpraša sosed sočutno.
«Pomislite, zobje jih bolijo, pa samo enega še imajo.>
Skrbna žena.
Tavželj je imel skrbno ženo, ki ga je obsula s kopico naročil vselej, kadar je šel od doma.
Nekoč se je namenil v mesto ter ji je pred odhodom zatrdil, da se povrne s prvim vlakom.
«Pa v sprednji voz se vsedi, da boš prej doma>, mu je naročila žena.
Škodljivost kajenja.
Mož, ki je imel zelo grdo ženo, je vprašal zdravnika, kaj tako pogubno vpliva na žensko lepoto.
<Kajenje>, mu je odgovoril. <Ako hoče žena ostati lepa, ne' sme kaditi.»
<Moja žena ne kadi, a kljub temu ni lepa.»
«No, potem ji pa škoduje dim od tobaka, ki ga vi kadite.>
Hlače.
Učitelj: <Povej mi, Tonče, ali so .hlače' ednina ali množina ?>
Tonče: «Na vrhu so ednina, spodaj pa dvojina, torej skupno množina.. .>
Dobra odjemalka.
Trgovec: <Torej pet kilogramov moke želiš, deklica, in kilogram sladkorja ter pol kilograma kave? In zapišem naj to, je rekla tvoja mati? Zakaj pa ni prišla sama?>
Deklica: «Ona poskuša na ta način kupiti pri trgovcu v drugi ulici.. .>
Listnica uredništva
Onim, ki so poslali slike, katere še niso bile objavljene! Na vrsto bodo prišle vse slike, ki so zanimive in dovolj jasne za Jdišeje.
Sv. Jurij pod Kumoni. Zal, zaradi nerazločne pisave nismo mogli točno ugotoviti vsebino dopisa.
Sv. Duh na Stari gori. Zaradi strogega tiskovnega zakona ni mogoče objaviti.
Sv. Bolfenk. Bomo gotovo objavili. Odlašamo, ker vedno primanjkuje prostora.
MALI OGLASI
Vinograd s hišo
in vso pripravo, krasna lega, zelo pripravno za letovišče, blizu Novega mesta, je naprodaj. Več se poizve pri A. Beržinii v Šmihelu št. 24 pri Novem mestu. 250
Suhe gobe, jajca, kuhano maslo kupuje vedno po najvišjih cenah Franc Senčar, trgovina, Mala Nedelja in Ljutomer.
Dobroldoča pekarija
na prodaj takoj. Oglasite se pri vodstvu hranilnice In posojilnice v Malt Nedelji.	238
Žimnice (modroce)
vrhnje In spodnje, otomane, razne divane, žimo, afrik, cvilh in vse potrebščine prodaja najceneje tapetnik Rudolf Sever, Ljubljana, Marijin trg št. 2.
Vajenca za krojaški obrt
sprejmem takoj. — Natančnejše se izve pri Antonu fitefančiču v Hrastniku.	252
99
Izbrala sem
H
pravi razumna Mica. »Med vsemi snubci tisiega, ki mi je prinesel RADION. On misli na to, da sebi in meni olajša življenje, kot to dela RADION pri perilu. Z RADIONOM ni več mučnega pranja in mencanja, ker pere sam."

RADION
pere sam !
Varuje perilo!
Služkinjo za vse	54264
ki mora znati vsa dela v gospodinjstvu, nekaj kuhati, biti ljubezniva do otrok in v starosti od 20 do 30 let, sprejmem s 15. oktobrom. Začetna plača 250 Din, stanovanje v zasebni sobi, dobra hrana ln dobro ravnanje. — Predstaviti se je pri gospž Jugovec, Ljubljana, Gradišče 2, I. nadstr., desno, med 11. in 14. uro.
Šiviljo za dežnike
■pretno in zanesljivo, sprejmem. — Pismene ponudbe na oglasni oddelek «Domovine> pod clzvežbana šivilja za dežnike*.	34256
Vinski sodi	34250
večja množina, v velikosti od 80 do 40 hektolitrov naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku <Domovine>.
Krojaškega pomočnika za boljše splošno delo sprejme takoj Anton Škoberne, Trbovlje II.	34242
Učenca	84332
za kovaški obrt, s hrano in stanovanjem v hiši sprejme pod ugodnimi pogoji takoj Ivan Kapus, podkovski kovač in izdelovatelj plugov, Posave 1, Podnart
Mesarskega pomočnika 33972
dobro izurjenega v izdelavi raznih klobas, sprejmem takoj. — Naslov v oglasnem oddelku <Domovine».
Ključavničarskega pomočnika
z večletno prakso, ki je vešč tudi v struženju, iščem. Fiksni pogoji se zvedo osebno ali pismeno pri Josipu Turku v Toplicah pri Zagorju ob Savi.
Mizarja brez službe
specialista za pohištvo, ki bi znal na mojem domu popraviti (polirati) pohištvo, iščem v Ljubljani. — Ponudbe na poštni predal 216, Ljubljana. 84431
Ključavničarskega pomočnika
dobro izurjenega, sprejmem takoj. — Naslov v oglasnem oddelku tDomovine».	"M307
Hiša z dobro vpeljano trgovino
mešanega blaga na deželi pri farni cerkvi je zaradi bolezni naprodaj, eventualno se tudi pod ugodnimi pogoji odda za več let v najem. — Ponudbe na oglasni oddelek <Domovine» pod šifro «Sigurna eksistenca št. 500».	34205
Čevljarskega pomočnika
s tedensko plačo in vso oskrbo v hiši sprejme Adolf Straka, Zgornje Duplje, pošta Križe. Gor. 34323
Hišo z lokalom	M30<
v centru Industrijskega kraja prodam. — Ponudb« na oglasni oddelek tDomovinei pod «65.000».
Strojna pletllnlca	84095
v velikem kraju Slovenije naprodaj. — Ponudbe M oglasni oddelek »Domovine* pod šifro «PletilnieaV
Gostilno	'
na prometnem kraju oddam v	najem zakonskemu
paru. Dalmatinci niso izključeni.	— Naslov v oglasi
nem oddelku «Domovine».	34253
H
Malo posestvo
hišo z dvema sobama in kuhinjo, kozolec, hlev fn klet, vse pod eno streho, novo zidano in z opeko krito, zraven lep sadonosnik ter vrt, ki obsega dva joha, splošno za njivo, prodam za 50 000 Din. Posestvo je 5 minut od trga, pri farni cerkvi in osnovni ter meščanski šoli. Proda se na licu mesta — Naslov v oglasnem oddelku »Domovine*.	34293
Srednji mlin
v Sloveniji, četrt ure od postaje, z zadostno vodno* silo za vsakovrstni umetni mlin, poceni prodam. —1 Naslov pove oglasni oddelek »Domovine*. 34237
Čevljarskega pomočnika 34335 za zbita dela sprejme Franc Flach, Retje 59, TrbOiljaJ
Kantino v najem	84335
rudnik Zabukovea. Interesenti naj se osebno glasč najkesneje do 14. t m. v rudniku pri Žalcu, [kjer so na razpolago tudi pogoji in informacije.
Gostilno
(ia deželi oddam agilni natakarici na račun, ki naj bi bila vajena tudi vseh hišnih del. — Ponudbe na oglasni oddelek cDomovine* pod cNatakarica 22». 34375
Jpi	10 do 25 PS
telektričnega toka se odda ugodno v najem v Ljubljani. — Ponudbe pod (Daljša doba» na oglasni oddelek cDomovine*.	84440
tfc Kočije, vozove in konjske opreme
prodam radi nabave avtomobila. Tozadevne informacija ▼ vinski trgovini Bolaffio, Ljubljana. 33498
/} Več otroških vozičkov in dvokoles
rabljenih, ▼ dobrem stania, telo poceni proda Franc Batjel, Ljubljana, Karlovska cesta št 4.	29760
Landaver
Ca 2500 Din prodam. — Ponudbe na oglasni oddelek [<DomoTine» pod <Landaver*.	84447
*	Dve vorni plahti
frelikl, prodam. — Ponudbe na oglasni oddelek <Do-movine» pod <Plahte».	34446
\_____
veliki župan v pok.
Ljubljano, Dunajsko cesto št. Z9
(Gospodarska zveza)
prevzema pravno zastopstvo pri vseh obla-stvih, izvzemši sporne zadeve pri sodiščih. Zlasti opozarja na vodne pravice, obrtne pravice, krajevne in osebne gostilniške pravice, agrarne operacije itd. Posreduje nakupe in prodaje ter posojila. Sestavlja pogodbe, izvzemši one, ki jih mora napraviti notar. V zadevah davkov sodeluje nadupravitelj Lavrič.
232
iP Štiri konje, vozove, konjske opreme
In drugo prodam. — Ponudbe na oglasni oddelek cDomovine' pod šifro cKonji».	34445
£	Dvoje moških koles
Earadi preselitve po nizki ceni prodam. — Naslov pove oglasni oddelek <Domovine».	34322
34277
A'	Posestvo v Bosni
88 haktarov dobre zemlje. 4 km od postaje, naprodaj po 1000 Din hektar. — Bahtjarevič, Banjaluka.
^	Trgovskega pomočnika
inešane stroke, starejšega, sprejmem takoj ali s 1. novembrom. Ozira se le na popolnoma zmožne v želez-nini, špeceriji in manufakturi. — Ponudbe na oglasni •ddelek <Domovine» pod šifro <Prva moč'. 34238
Nedosežen v konstrukciji in materialu!
Na stotine referenci Zahtevajte prospekti

ptačuie najviSje	j
IVI. Geršak Sc Co. Llubi ana, Prečna ulica 4
(poleg mestne ljudske kopeli). Tel. 2329
Razno manufakturno blago
|) za jesen in zimo
kupite najcenei® v trgovini
ANTON SAVNIK
SKOFJA LOKA
247
Tovarna glasbil, gramofonov in
t, • • //ua harmonik.
Kr JI Do 8e"a> n»Jceoejša f on
* J^ tmika T držaT1 , 7	Skladišče:
MEINEL Sc MERO U E>
R. LORGER, MAR BOR it. 104
Violine od Din 9o- - d. Ročne harmonike od Din 8V— d. ^Tamburice od Dio 98" - d. Gramofoni od Din 345— ZAHTEVAJTE NAŠ VELIKI K A t'A LOG, KATEREGA jl49 VAM POŠLJEUO BRKZPLACNO.

75
ia modroce, na boliša in najcenejša, pri f1'	M. Mastepl,
tovarna žime, Stražisce pri Kranju.
Ljubljana
Telefon 2268.	233 Gradišče 10.
KALEFLUID
D. Kaleničenka
Približuje se medicinskim zborom vsepa sveta, na milijone bolnikov ga smatra kot močno ojaSujoče in moč povračujoče sredstvo, za časa in po poteku bolezni, po operaciji, po porodu, napornem duševnem in telesnem delu, pri naglem utrujenju, pri oslabijo-nju izločilnih žlez, duševne ali telesne sile, kajti:
»KALEFLUID* pomlajuje in krepi vse elemente
organizma.
»KALEFLUID* povrne izgubljeno moč in zdravje. »KALEFLUID* stimulira apetit in prebavo. »KALEFLUID* odpravlja fizično, duševno ali moralno utrujenost. »KALEFLUID* povrne normalno delovanje srca, krvnih celic, ledvic, jeter, organov za dihanje in prebavo. »KALEFLUID* povečuje delovanje mozga — tvor-ca rdečih krvnih telesc — ia s tem odstranjuje slabokrvnost in sklerozo. »KALEFLUID* regulira živčni sistem ter povzroča
zdravo spanje. »KALEFLUID* onemogočuje hitro utrujenost in
povečuje delovno sposobnost. »KALEFLUID* podaljšuje periodo aktivnega življenja.
»KALEFLUID* regulira zvišani ali zmanjšani pulz, normira temperaturo, debeljenje ali pa bolestno hujšanje.
»KALEFLUID* je potreben vsem onim, katerih organizem je podvržen raznim obolenjem ali zahteva stalno krepitev moči, oslabele zaradi bolezni. prepičle hrane ali napornega dela. Po dobi zdravljenja s »Kalefluidom* prenehajo same od sebe: slabost, nervoznost, nesposobnost za delo. bolezni in živčno razburienie ali potrtost ki so jih iz/vali življenski ekscesi telesa in duha. trpki spomini itd. In prejšnji bolnik postane zopet zdrav ter sposoben za delo in uživa vse radosti mladih let
Cg. lekarnarjem »KALEFLUID* brezplačno in franko zaradi terapevtskih poizkušenj.
Brezplačno in franko dostavljamo podrobno literaturo z zdravniškimi ocenami. — Pisma je nasloviti: Beograd, Šumadijska ulica 33, Miloš Markovič.
»KALEFLUID* je bil odlikovan s 5 »Graal prix» in 5 velikimi zlatimi kolajnami.
Važna opomba. Skrivnost pridobivanja vseh visoko zdravilnih fermentov iz živalskih žlez je poznana samo D. Kaleničenka. Zato se varujte ■jonnredb a tudi škodljivih imitacij ter zahtevajte s.:mo naravni »KALEFLUID* D. Kaleničenka.
»KALEFLUID* se dobi v lekarnah vseh držav. /a pojasnila se je obrniti na naslov: Beograd, Šumadijska ulica 33, Miloš Markovič.
Pripor j cof b in širite ..Domovino" i
1 kg sivega opuljenega peria Din 70'—, nupid belo I»i>> 90—, belo 100 —. boljše Din 125 — in D.n 150'—, roehiio kot puh Din 2'0" - iu Diu 225—. bolj«* vr-ta Din 275 —. Pošiljatve carine proste, proti povzetju, od Din 300— naprej poštnine prosto. Vzorec zastonj, Blago se tuiii zamenja in neugajajoče vzame nazij. — Naročil* nasloviti samo na
BENFDIKT SACHSEL, Lobez 14 v i lznu (Češkoslovaška).
Poštne pošil|ke potrebujejo iz češkoslovaške v Jugoslavijo približno 10 dni.
249
illi se želite osvoboditi revmatizma in protina ?
Trganje, zbadajoče bolečine v udih in členkih, otekline členkov, pohabljene noge in roke, zbadanja, trganje v raznih delih telesa, da celo slai>ost oči so včasih posledice bolečin vsled revmatizma in prehlajenja, ki se morajo odstraniti, ker bi bolezen v^dno bolj ia bolj napredovala.
•Jaz "V a m nudi m
zdravilno pijačo, ki Vam razkraja sečno kislino, pomaga pri prebavi in čiščenju. Ni to kakšno univerzalno sredstvo ali Bkrivnostno zdravilo, amoak zdravilo, ki ga je dala dobra mati narava za dobrobit bolnega človeštva.
Vsakemu brezplačno za poskuSnlo.
Pišite mi takoj in dobili boste iz mojih Bkladišč, ki so po vseh državah, popolnoma brezplačno in franko eno steklenico za poskušojo obenem z navodilom in poučno razpravo. 1 ako se boste mogli sami prepričati o tem neškodljivem sredstvu in njegovem delovanju.
Augnst ffiarzke, Berlin -Wilmersdorl, Bruchsalerstrasse Nr. 5. Abt. 21.
253
Izdaja za konzorcij »Domovine* Adoll Ribnika r.
Urejuje Filip Omladlfi.
Za Narodno tLstarao i r a a Jaiaciai