'RtMi 1*11*1* 4* IM*% OdUkovana štajerska Slovenka. Anica Pučko, bolni&ka sestra na bojišfiu, je bila že v drugiC odlikovaaa s srebrnim križcem s krouo na traku hrabrostne svetinje. FodiUii.ice Slovenske Straže posnemajte! Podru žnica SlovensRe Straže za Spodnjo Miali^jsko dolino v Pamecah je poslala osrednji pisarni kp prispevek v zneikn 224 K; nadalje dar g. J. Plevpifefi m<-ftt« »enri vvt ?r( b E' Wi<"?vi«--r 10 K. Za iuKoslovanske slrote. V proslavo praznik*i sv Cirila in Metoda se je nabralo pri Kapeli pri Radincib za jugoslovanske sirote 372 K in sioer so aarovali: Hrastje-Mojta 91 K, Radinoi 80 K.85 K, Kapela 117.65 K, Murščak 35.30 K, Rihtarovoi 32.20 X, Boračeva 15 K, Vsem plemenitim darovalcem prisrčen: Bog plati! Posebno pohvalo pa zaslužijo pcžrtvovalne nabirateljice, vrle mladenke: Ter. Zitek, županova bčerka na Moti, Nemec Marija, Puhar M.. Rihtarič Alo.zija, Safarič Jožefa, Knez Antonija , Rautar Marija, KetiŠ Marija in Rožmaa Ana, ki 3o kliub obilnemu delu — ravno ob žetvi — našle še cas za dobrp in rodoljubao delo. Žalostao pa je dejsfvo, da se Dčeislavci niso odzvali poziva z nobenim viDarjem. Ce že nimajo ljubezni do svojega naroda nsj bi imeli vsai usmiljeno srce za uboge tgladne sirote! Za Invalide. Domobranski min.jster je na neko Lnterpelacijo poslanca Gostinčarja izjavil, da i majo vsi superarbitriranci pravico zahtevati od svojiJi nadomestnih oddelkov dnevno tri krone od dneva superarbitracije do dneva, ko se jim nakaže invalidna penzija. Ti zneski se morajo izplačati prvega vsakega meseca za cel metseo naprej. Oproščenje najstarejših letnikov. Poslanci Jujroslovanskega kluba so se oglasili dne 19. t. m. skupno z ve&imi češkimi poslanci pri dtomobranskem rainistru Capu in mu izročili obširno spomenico o vojaških oprostitvah. Minister je odgovarjal na vsa vprašanja precej ugodno. Izjavil ]e med drugim, da se bo potegoval za kar na.ihitrejšo odpustitev letni kov 1867—1869, ki bi morali vsled oesarskega poveIja biti itak že koncem leta oproščeni. Deloval bode tudi na odpustitev letnika 187,0 in na vsiajj zaSasno oproščenje onih. črnovojnikov iz let 1871—1873, ki uiso zmožni za službo v bojni ftrti. Oddelek za oproslitve bo prideljen odslej. v kolikor pridejo v poštev oprostitve kmetiilsikih. delavcev, polliedfilskcmu mini slrstvu. Miaistrstvo bo ugodno reševalo tudi opros tilne prošnje onih obrtnikov, ki delajo za kmetijske cbrate. Voiaške oprostitve. Radi gkr&enja oprostitev in radi zaigotovil, ki so jih dobile nem&ke stranke <!ne 15. t. m. glede vojaških oprostitev, so poslanci (ir. Korošec in tovarišd vložili vlpžili nastopno interpelacijo na ministrskegia predsednika in na miniistra za deželno brambo: V zadnjib mesecih se v ministrstvu za deželno brambo odklaajajo prošnje za oprostitev, ne da bi se navajali vzroki. In to celo pri osebah, ki jih vse nižje iBStance in strokovna mini strstva priporoča/jo manistrlstvu za poljedielstivo. RaiL takega postopanja ie ogroženo vse gospodarsko življenje na jugu. Glasom poročila v ..Neue Fr. Presse" je ministrski predsednik dne 15. t. m. zagotovil nekemu odposlanstvu nemšvih poslancev v navzoč nosti sekciiskepa načelpika Lehne^ da se bodo zahte^ o nemških strauk gl«de oprostitev uvaževale po iiiožuosti, Ker ge pri p^rognjah za oprostitev s slov. juga in severa brezobzirno postopa in se mnoge oirostitve preklicujejo iz političnih razlogov kot per eelaicijske odredbe, moro. nastati nevarnost, da od vlade dano za.gotovilo velja le za prosilce, ki jib t.riporočajo nemške stranke. V tej bojazni nas podkreplja iziava poislanoa Wichtla v Slov. Bistrici, da Xemci more_o biti i omirjeni, ker je ^otovo, da so Slovani v vojni pretrpeli veUko več žrtev in da iib l.odo trpeli, nego pa Nemci! VpraŠujemo sospoda c. kr. jninistrskega predsedr.ita in gOvipoda o. kr. ministra za deželno brambo, sta li pripravliena, obve7no izip.viti v parlamentu ter naložiti relerentom v ministrstvu za deželDO brambo, nai z vsemi naroduo.stmi enakomerno in pravično postopajo ter a na] upravičeriP prosnje ^a nprostitcv ugodno rešujo'J"J Stra?na toča na Dolenjskem. Iz Dolenjskiega prihajajo žalostna poročila, da ie tamkaj na mnogih Jcrajih stražaa toča. kakorgnje ne pomnijb iiiti stari Ijudje, poljske pridolke tako unicila, da zre ondo-no probivalstvn v žalostno bodoftnost Prizadeti so bili celi okraji. Žito na nolju je zmlafteno in zbito v zeml.io, kakor bl bdlo z valiarjem i^mandratno. Ubogo prebivalstvo' Mesečno za 1 milllardo fcankovcev. V držnvnt žbornici je rekel finančni minister, da Številopapirnatih ba.^kovcev v Avstriji stalno naraSfta. V za»{Injib mesecn ie bilo mesefino reino izdanih za eno mllijardo nanirnatih bankovcev. V naši državni poloviol kroži sedaj v p.rometu papiirnatib b.ankovoev za 14 miiijard K. Afeo se bo izdaian;« papirnatih ftankovcev nadalovalo .^e neka' mesecevs bo sicer lAvstrija plafvala v papirnatih bankovciti. do6im so te sedaj zlati. srebrni in oelo nikljasti novci popolsoma izginili iz prometa. Se ve5! Primanijkovati ifi xs.f«lo 5e culo novcev iz — železal Razknšne poiedlne v gostilnah. Stnjersko «e». jBSmastr.išfvo raz^IaSa: KLja\> rvssairo Hssom in po- manjk&n.iu živil se dogajajo slu6aji, da se oddajajo po gostilnah in hotelih iedila gostom v mnogo večji meri in v naravnost razkošnem številu ne ozirajoč se pri tem na tazadevna zakdhsikai določiik. Vsem gostilničarjem, hotelirjem itd. se ponovno klifie v spomin tozadevna zakjoaska dolocba s pripombo, da !•¦< do politične oblasti zoper tozadevne prestopke posto. iale z ostrimi globami, oziroma se bd moralo dotičnemu gostihučaTjU," hotelirju itd. odtegniti obtrtna pra\aca za izvrševaa.e gostilaiške obrti. Bnevno 33J4 milijona vojaih izdatkov, iKoiiko slane Avsi.ri.iO seclaa.ia svetovna vojaa, je paž najbol.i razvidno iz aašega državaeea proračuaa. Vojna je dosedaj stala aašo državao polovico 57/4 milijard K. Vsak daa aas staae vojaa 33 ia eaa tretj. mili jcnov K, vsako uro pa 154 miiijoaa K. Ker se š© pa vojaa vedno aadal.iu.ie, bomo prišli vedno globlje v dolgove, tako, da bodo znašali dolgovi naše države koncem tekočeiga leta čez 100 miLiard K. Novo zvišanie cen vozaim listom na železai cah? Ogrske državne železaice pripravliajo daletaosežno zvišanje svojib. tarilov, kar bodo samojobsebi umevno uvedli kmalu iudi na avstrijskih držaVnih železnicah. Tudi osebae tarife bodo baje zvišali. To zvišaaje bo zaašalo najraani 50% sedanjih tarifov» Z czirom na to bodo zvišali tadi tariie za blago itd. S tem s« bodo povišali dohodki državaih železnic v enem letu za aajmanj 200 milijoaov K. Novi tarifi že bodo aajbrž v ieseni stopili v veljavo. Misli 121etae cleklice v šoBski nalogi: MVse že strada, naši očetje in bratje tam zunaj tudi, pa zelo Kmetu vse vzemeio; rekvirirajo tako natančno , da je smešno. Najlepše pa je, da nas komisije obišČejo le tecJaj, kadar kaj imamo; vzamejo vse, a delat pa ne pride nobeden." Letalec ponesredil. Iz Ormoža poročajo dne 20. t. m., da je padel tam na tla letalec Vtičar iz letaliSča Phoaik v Asperau pri Duaaju, ker se je aparat zlomil^ Metal ie na tla letake za vojao posoiilo. Dopls iz Ukrajiae. Vsem Čitateljem poSiiljamo iantje ia raož e iz celokupne Slovieaije prisrčae pozdrave. Usoda nas '•e prignala daleft v tujino, tako da le težko ririderao v dotik z aašo milo domovino — Jugoslavijo. Razveseli nas vsak sklep aa&ih vrb-h zastopnikov v državaem zboru in odlo5en nastop Jugoslovanov pod Šftitom majniške deldaracSje. Mi pa smo v duhu z Vami aa vsakem shodu in pri vsaki prireditvi. Klifiemo Vam: Naprei do zmage!' Živela Jugoslavi.ja! — Sledijo po'dpisi. Voz mu šel čez trebuh. Jakobu Hertii^ v vasi Sv. Lovrenc na Dravskem iiolju je dne 22. t. m,. šel voz opeke čez trebuht Nesrečaež ie še isti dan umrL «*t fy *-i •!¦;• ?••* m. Slovansld kmetski poslanci so v drž. zboru ustaaovili agrarao zvezo. V to skupiao so vstopib: Slovenoi, Hrvati. Sr.bi, Cehi, Poljaki, Rusiai, Labi m Ptumuai. Zveza šteje 150 poslanoev. Načelnik je slovenski poslanec Jarc. ZastopniM nwroustafnovljene Zveze neaemških kmetskih poslaacev so imeli te dni daljši razgovor z domobranskim in poljedelskim miaistrom v zadevi oprosiitev kmetskih delavcev. — Domobranski miaister je zagotovil, da dela na to in da upa tudi to doseči, da se letnik 1870 še tekom tei.<a leta od-msti brez izieme domov in da se kmetje letnikov 1871, 1872 in 1873, ki imajo izvid B ali C , stalno oproste. V smislu zahteve Zveze aeaemških a/graircev se bo urad za oprostitve preuredil aa ta načia, da se preseli v oddelek za kmetiistvo v poljedelskem miaistrštvu, Tako bo omogočeao' hitrejše uradovaaje in ne bo treba Bakati na rešitev prošenj mesece in mesece. Domobranski iniaister 'ie izjavil. da so govorioe, 5eš, da so nekatere narodjaoati (in sioer Nemci) deležni večjib ugodnosti pri oprostit vah, popolnoma neutomeliene. Dostavil je tudi, da se ie zavzel pri poveljstvu armade na bojnem polju, da se oproste tudi taki prosilci, ki so na bojaem poliu, Kmetski obrtniki Ckova5i, kolarji. sedlarji, sodarji L. i d.) bodo dobili kot doslej ob času najhuiSe^anujnega dela daljši dopust. -Z ozirom na to, da so v zadnjem Sasu preklicali ve?je število oproisilitev, }a rekcl domobransk'i miaister, naj rau poslanoi nazaainjo slu5aje, v katerih se jim zdi, da se godi velilca krivica; pripravljea je takoj pomagati. Za kmeta ni sladkorja! V Mariboru in druglh mestih so že dajv!ao dobili večje množine sladkorja za vknhavaaje, a kroetske obCine ga De dobijo. Prebranjevalni uradi pravijo, da gia ne dobijo. Zakaj r»a so rravoftasno ne pobrigaio. Ce ga dobiio mesta« moraio bi ga Šo prfj dobiti kmetsko in delavsko probiva<s-ivo. Skandal jo, da ima mestno prebivalstvo lako prednost pred kmetskim! Prevzenmti cene za žito in so6Iv5© glasora aaurada za ljudisko prehraao ia finandneKa tni;va z dne 27. juaija 1918"?«): Za 100 kg pšenKV-lj&.K, rži .53 K, iefimena 50 K, ovsa 60 K, prosa «Mt, koruze 50 K,. a]de 100 K, graha 120 K, le«e 150 K, fižola 100 K. Pri oddaii y šasu od početJfa Stetve do 15, juUja se zviSa cena aa 25 K, od 16L ao 31* julija aa 30 K, tekom avffiista za 16 K, tefeom septembra za 10 K, od 1. ottobr« do 20. dec«m'bra za 5 K. Za seraeasko žito bo pc.Ij-srlelsko muiisfrs(\r» §• rossbej doldBilo prebitte. Za polno pr©v7»mm cenjo jo twosefl sajno zi3rawo. ofiiS&iw fn snba 4Uo. 25, iuliia 1918. Rekvlzlciiske cvetke. Kmet od Sv. Jurija ob P«snici nam piše: Posestaiki moramo posili oddajao> seno. Cudiino pa se, kako se sme iz največjib tr.av nikov v obfiiai, ki so last graške šparkase ia uienef?a ravnatelja Kaiserlelda, krma prodajati izv.en oboiae, a se le malo odda erarju. Toliko ve& torei, pride na nas druge. Upamo, da se občiiia za to re§ takoi ia resao pobrifea! Oddaja lirušnega žlta. Prijatelj iz Pesaišk© doliae aam piše: V vseh ob&nan (razun eae edine) aašega ^mariborskega) okraja jo že urejeaa in na posamezae i.osestaike r.izdeijena prostovddjaa oddiar ja krušnega zraja. Zagotovilo se nam ie, da vsled te odda^e vojaških rekvizicij ne bo. Prepričani smo, da bomo predpisaae žitne množiae spravili skapaj, čeprav 30 aekatere občiae v razmerju sknipne velikosti bolj obremenjene kot občine s 'širaejšimi poljL Pri poiliiiejai obla^st/i zboru.e tajiozv.ani i?ospodarsk5i svet, ki pač goji premalo stika z občiaami, oziroma z obeiaskimi žetvenimi komisiianu: le te so v Stanu posamezaih občin posebne rodov.itaostae razlike poznati ia jib dalje sporoSiti; zato bi trebalo vee ob čevanja med gospodarskim svetoin ia temi, LjudstvOf je tudd vsled mnogib, nakaa postalo čraogledao, kar se ni čuditi: zelo dobro bi bilo. da bi politična ob!ast a&kako javao kmetovalcu zagotovila, da se v slučaju gladke oddaie krušnega zrnja ni bati voiaSkih rekviaicij. iiako se rekvirira. Iz sloveajgraškega okraij nam pišejo: Naj Vam navedem pur slučaiev, kaip se rekvirira živiaa \ ri nas v sloveajegraškem okraia: Mestai mesar pride in odbere najboljše in najlepše živinče ter ukaže, dia se inora dolooen dau prigaati na določeno mesto. Ce ie kmetu živiao mogofie oddati ali ae, zato ne Vi'iraštiie.io ia ato kjnet iz javi, da živali ne more oddati, so tako. pri rokab z vojaki. ki odvzamejo žival s silo. Za predois, da mora župaa v sporazumu z ob&iaskimi možnii razdeliti živino, ki se mora oddati, se ne brigaio. Prvoin glavno besedo imajo nemčurski mestai mesarji, in kdor se ne pokori na prvi migliaj, mu nažeaejo nal vrat vojake z nasajenimi bajonieti. Tako ^am torej gospodari« v naŠfin blevili razai mesarji ia kjnet nai ima potem Še veselje do živinoreje.. Jai; imam 8 oralov posestva in ravno toliko v najemu. A imam o za delo aesposobaih otrok ia boleiiao ženo. Posestvo obdeluiem s težavo z dvema kra^ama, s kate rima morain zvoziti vso steljo ia drva tri ure dale8 po zelo slabih potih. Imel sem. lepo telico, še precej pod 2 leti staro, a so mi io vzeli s silo. Se(?aj pa imam še 2 kravi, eno mlado in eao staro, ki že skoraj ne bo več ae za vožnjo ia ne za pleme. Ka3a> naj si potem sploh ix>niagam, ker si ne nioreoi izrediti nikake mlade živine? Pri večjib grajšSiaab, in grofovskih posetvib pa imaio polne hleve lepe stare in mlade živine. A tam jo vzameio še le, ko io sam poaudi, ctoeim se vzame manjžiim jjosestnikom tudi skrajno potrebna živlna. Promet z .tajci zopet prost. Štajersko nfiniestništvo raz^laša, da je -romet z iajci zopet prost. Izvoz jajo iz Stajerske je pa slejkoprej prepovedan. Kai pa to? OjkjrMJm." glavarstva so obljubila , da bodo dobili posestniki, ,a so maja mes&ca prostovoljno oddali žito ererju, za 100 kg oddanega žita 2 kg sladkorja zastonj. 'nogi še sladkorja sploh niso dobili, kjer pa so ga. dobili, so morali plačati 1 kg po 1 K 00 v do 1 K 8f v. Ali se to ne pravi imeti kmeta za aorca? Tatovi v mlinih. "*e tatovi pokradojo Jfcmetsko '/ito v mlinih, mora mliiiar kmetu povraiti Skodo. Po uamestnišM naredlbi z dne 26. januarja 19l8, dež. z. Łt, 13. § 30, je namreč m3 nar dolžr?.n zavajrovati žiio in moko proti vlomu ir nožaru. Stroške morapla5ati mlinar. Lctošnla pšenica i i Ogrskem je prav zadovoljive kakovosti, ker je hladno vreme na razvoj zrn^ ngodno vnlivnlo. PSenif.fi. iv preeej ?,ista in tuja seinena n© znašajo niti 2%, Povprefina hektoliterska teža presega 76 kg. Prtmog za mlatilnie> aaj kmetje takoj naroCi- jo pri 8voje n županstvt?. Občina naj pošlje proS njo takoj giavarstva. Maribor. Nač^lnik tukajšnje delavnice fr&n& železnice Valenta i© pred kratkim dobil iz Hrvauske«« vegjo množino Speha. Ta Speh se je potem prodaial železniškim uradnikx>m i» 30 K in delavcem ro 50 K za 1 kg. Ko ie delavatvo to dozaalo, ]© za»Jadalo med njim veliko razburjenie, Ker je vladalD aied delavstvom tudi sicer veliko nezadovoljstvo proti aačelniku Valftnti in rafli nrehraTitev^-iili razm©r v otie, se ie podalo odposlanstvo delavskih zanpniknv t pisarno iiafielaika ter zahtevalo izboljšani© obsto j85ih prehranjevalnib. razmer. Zaupn-iki so naželnifca Valento predvsem Internoprali radi gj^©b.a. Toda m ie odgovoril, d« i© to Btvati kl nikogar nifi bb fcrlga, 6eS, da on lahko stori s svniim gpehora, la* fe06a. To j« sev«da oopolnoma nat«^!ieB uezor. Ito 4r io Valanta doHi 3awoiienie za uvt)z gpeha ia Br- •\atake, tega dovoljenja ai dobil za sebe, am;/ak z.a fevoie podreiene uslužbence. Toda delavski zaupmki se niso spustili a Valeato v nikako razpravo, prijeli sa f?a in vrgli enostavao iz njegove pisarne ven — zgodilo se ,e to tako bitro, da ie to opazil zastopnik vojaške oblasti še le, ko ie bil Valeata že zuaaj. — Daljnja posledioa ie bila s. lošna stavka. Ker so delavd prodrli a svoio glavno zahtevo, da se Valeata odstrani, so zopet začeli delati. — Tako piše ljubl;anski ,,'Slovenec." V ,,Straži" je mariborska cenzura podobno poročilo zaplenila. Marlbor. Soproga moža. ki ie že delj časa pri vojakia io ie poprej s svoiim zaslužkom preskrboval družino, aam piše: Vložila sem prošaio za •; odpoi-o. Policaj ie prišel poizvedovati o mojih premoženiskih raamerab. Dasiratvao sem mu dokazala erno aa belem, da še imam večji dolg, vendar .;<e mož z bridko sabljico zmigal z ram.ami, kakor bi hotel reoi: Ne boš nič dobila. Policaj je za6el stikati po moli i oslovni kajigi. Izpisovati si je za6el moje prejšaje dohotikn in izdatke. Proti temu sem odločno ugovarjala in niu vzela kndflo proč.. Mož se je seveda raz vnel in i.e razburjeii odšel. Vprašam, ali ima stražnik pravico stikati po mo.iib. knjigah? — Odgovor: Ne: V Vaše poslovne kajige ima vpogled edino le finaiifiaa obiast v zadevi odmere davkov in sodiiija, če se gre za kako ko61jivo zadevo. V tein slučaju polioaj ni imel prav nobeae pravice zahtevati Vašo poslovno knigo in si delati iz nje izpiske. Podporo pa morate dobiti. Ce Vam ie magistrat no6e dati, pritožite se na deželno pritožno komisi.,0 v Gradcu ..pri cesarski namestniji). Radovedai siao, ali mesma. komisi.ia tudi i.ri Nemcih da tako natanko preisfcovati premoženske razmere prosil6eve. Zerkovci. Tukaj je umrl g. Ivaa Rebernik, občiaski svetovalec, posestnik ia vrl narodnjak, o6e našega somišljeaika g. A. Reberaika. Rajai je pri vseh volitvah stal zvesto na sloven&ki straai, Bog nam daj rnaogo tako zavedaih mož! Svetila mu nc- beška Iu6! Kanlža t:ri Pesnici. G. Etiiiich. aam poročia , d« so tatovi sioer vokradli nekaj praznih vree in jer- raenja, a žito ie ostalo nedotakajeao. Mlin še na-.>r.3i melje kmetsko žito. Preskrbljeno je za varnost pred talovi. Sv. Juril ob Pesnici. Grobovi daleč od doma. Pri nas se je zdaj že vdrugi6 zgodiln, d& begunska ; družina dva svojih dragih položi v grob: pred tre- : wi leti sta tu umrla dva otroka kmeta Gašperina iz Plavi na Goriškem1: dne 5. t. m pa smo pokopali j posestnika Jakoba Zajc iz Ren6 pri Gorici. ki '.<& \o hudi bolezni umrl star 66 let. In 14 dni nato je o- ] troška bolezen pretrgala nit mlademu živlenju nje- ; govega vnuka Jožefa Martini6, čigar mater je vo]s- • ka zaiela daleč v Egiptu ln torej še dolgo ne bo iz- ; vedela o izgubi 131etnega sinčka. Bodi Bog tolažaik : vrlim beguacem v teb bridkostib! — Zadaji čas se i ie tu moSno razpasla otroška bolezen ošpic in škr - ; latica, ki so iima trije dečki že podlegli. Tako nam \ mori odrasle vbiska, deco bolezen in vse sku; aj — i lakota«. • Št. Ilj v Slov. gor. Na narodni praznik (Go<i \ sv. Cirila in Metoda) so vrle mladenke nabrale z \ stradajočo deco v jugoslovanskih deželah 50 K. - j Kmetijsko bralno draštvo priredi v nedeljo, dne \ 28. mal. srpana v SIov. Domr) kratko zabavo { petjem ir predstavo. Začetek ob 5 uri popoldne i \PrOSt« 7.?h"vn « r)vor*-ni ^n !>rpH*tavi ! |Łv. Jurli ob Sčavnici. Bridka usoda ie zadela j Uišo ŠtumDfovo, p. d. Lahovo, v Kralievcih. Umrl je \ obfie si.oštovani posestnik in občinski SAetovaleo, vo- ( ren in naroden crois odnr, dnluole'uP'1 naročnik ,,Slo- ! venskega Gospodaicia" K- Anton Stumpl, po muftn^, f ^tiritedenski bolezni. Bil ie operiran na sleuica. Dne , 11. t. m., ob 10. uri dopoldne, je, previden s sv. za- » kramenti. v 57. letu svoje starosti v Gospodu zas:-v! \ Zapustil je žalujočo ženo in edinega sina Ludovika. ) i^ogreb se je ča.^ino vrl\\ dne 13. t. m., uopoidufa ob petih iz radgonste boiniSoioe na pokopališče k Sv. ¦ Petru pri Radgoni. Poi?reba se ie udeležilo veliko ; lmdi od Sv. Jurija, Sv. Antona, Sv. Križa in iz G. Radgone. trije 6č, a«. duhovaiki in vojaško veteranska di-uštvo odr W. Antoaa v Slov. eor. z godbo. Pokojni Anton ie bil redni ud imenovanega chitštva- . Rad se ie udeleževal pogrebov umrlih uciov in vsa- 1 kih prireiiitev, Bil je vzorea gospodar in skrben ofee. Bog je vidno blagoslovil n'.egovo in njegove soproge delo. Žena Mica je ostala sama. Sia Ludovik je dijak. Iz sedme šole ie moral k voiakam. Med oielovo boleznijo je dobil o*em dni dopusta, a 4 J.ni pred o5etovo »mrtio ie moral oditi. Žalnsten prizor:1 O5o in sia sta se objemala in poljubljala za slovo kakor da bi oba slutila, da fa to loSitev za v©6no na tem svetu. DQe ie blagoslovil sina, ki le šel iokaioč od hiSe. Ti pa, draKi nam Tonek, v miru po^ua', ia sveti raj nživaj! Na svidenje na onem svetu! jŠt. Peter pri Radgoni. Padajo in umirajo nam » najboljši. Borba z Italijani nam je ugrabila vzgled- l nega mladeniča Antona Mnlec iz Presberga, sina- > edinca v najlepši mladenišli dobi 24 let. Kakor pea- | vijo porofiila, je bil dn<s 28. junija v vro6em boju z j Italijani hndo ranjen in 5ez dva 3ni, dne 30. juni- f ja, ie v vojnem lazareta podloffel svoiira smrtnim ra- | naan. 'Od ¦ omladi leta 191?5 Ja bil c«lih 22 mesecev { na ruskem bojišfiu, v juniiski rosti olenzlvi Ieta 1&10 \ \ie konmi uscl s tFemi tovariši ix preted« uevamnsG, " •da, ffa Djameio. I*a3o«to pomlatf ]• priSei t Jnžnoti- rolske planine» kjer je kot saper v podzemskih rovih doživel marsikateri vroč boj, dokler ga ni zdaj v zadaji ofenzivi prehitela vladarica bojnih poljan, nemila smrt. Starriem bodi v uteho, da draga in miia je Bogu smrt dobrih in pravičaih. .maak slovenski, počivaj v miru v tuii zemlii! Središče. 0 priliki aarodaega prazaika se ie v oaši župniji nabrala ter tozadevnemu odbpru oduoslala lepa svota aad 400 K za oskrbo slovenske , hrvatske in srbske dece na Hrvatskem. Za to velenarodno in samaritansko delo bodi na tem mestu izrečena javaa pohvala marljivim mladim nabiralkam Jakl Rozi in ZiclariČ Otiliji iz SredišČa ter Amaliji Stamberger iz Obreža. ZDigOnci pa Ł\aogoni, Dne 18. t. m. zveCer ^aio iineli neurje, inocen veter, ki je lomil dreve sa, razkriTai uiSe itd. Precej Skode je napraviliadi na vinogradih. Hulfcga vremena reši nas, v G v?p^irj! VelUka Nedelia. Na polju ste se sprli dve d©lavki. Jedna izmed njiju Marija Bratuša je vrgla sr-t na svo o nasprotnico, zadela pa ni te, marveč drugo delavko v bližiai, ki ie izkrvavela ia umrla, predno je mogla priti zdravaiSka pomoč iz Ormoža. Ponesrečena delavka je bila mlado pridno begunsko dekle, iv. Lovrenc v Slov. gor. Kmetij6<ta pudrnžau naPolecšaku pnredi prihodnjo nedeljo zborovanje v stari šuli po raoi m?ši, kjer bo poročal zastopnik Kmetijske diužbe o novem načmo oddaje zr nja in se bo vršil o tem predraetu tudi razgovur. Maišuers. Kmetijska podružnica za okolico Ptu^ priredi v nedelio, dae 28. t. m., po rani niaši, gospodargko zborovanje v šoli. Enako zborovanje se vrši ob 3. uri ; o; oldne v šoli v Stopercah. Gospo (iarji in gosnodinle, priclite! Zlatoličje pri St. Janža. Umrla je mladenka Julija Zunkovič iz spoštovane Žuakovi6eve rodbine Naše sožalje! Ituše. Onozarjamo Se eaŁrat na. obfini zbor podravske podružnioe Slovenskega Planiaskega društva. ki se vrši v nedeljo, dae 28. jaliia, ob 2. uri popoldne v gostilai g. Frica Glaserja na Smolniku — ker se bodo sprejela nova društveaa pravila in se mora potem takoj vršiti volitev novega odbora. — Načelništvo. Sv. Lovrenc nad Mariborom. Na lovrenško nedelio, dne 11. avgusta, se bo vršil popoldae vo ve^ernieah v mežnariji občni zbor, obenem podufien shod tukajšnje Dekliške Zveze. Govoril bo priljublien inladinski organizator prof. dr. Hohajec iz Maribora. Pridite dekleta, starši in prijatelii mladine! Uljudno so vabliena tucti dekleta sosedniih župnij! Saiartno r ri Sloveaj;gradcu. PreS. g. nadžupnik Ivan Lenart je obhajal dne 22. jaliia z vso slovesnost;o svo.;O zlato sv. mašo. Povodom 501etaice mašaištva so cra imenovale vse obftine šmartinskie župnije svojim čas^nim obCanom ter tako pokazale svojo hvaležnost plemeaitemu duŠnemu nastiriu in navdušenemu narodnemu boriteliu. Kresovi so na predvečer na,'(O\edovali redko slo\resTiost in strel možnar,ev ie raznašal po misliajsTa dolini srčno veselje vriih Šnnartinčanov. Na dan slovegnosti se je zbralo polno vernega ljudstva. da prisostvuje zlati sv. maši. V slo\res(ni procesiii je s; remljala duhovšifiitia verno liudstvo in šolsko mladino i od vodstvom dol> rih užiteliev 3. zlatomašnika v cerkev, kjer je V15. g. prol. Vreže imel navduSeno, slovesnosti primerno iTidigo. Po -ridigi je bHa slo/esna sv. raaša, katero je g. iubilant v izredno krepkem glasu popeval Bogu v čast. Slovesnosti sta se udeležila tudi jubiJantova selstra, stara 80 let in brat, star 82 let. Oba fta še kakor g. iubila.nt zdrava in krer>ka. Želje vseli udeležencev so se zlivale v gorečo molitev, da 1 ubi Eop g. iubilanta ohrani Łe mnoga m mnoga Jeta! Starltrg: pri Slov©n.tgradcu. Dne 19. t. m. ]e minilo 50 let, odkar je bil rre<^. g. Anton Slandor . ("•astni kanonil:, dekan in župnik v Starem trgu. pojr-večen v maSnika. Ravno ta daa ie služil v s cvetiem in zelermem okiiTičani rrižup-nijski cerikvj svete Rr lesunde v Staremtrgu ob veliki asigtenci in lepi udeležbi vernepa ljudstva svojo zlato sv, mašo. G. ZL.atomašniku želimo še bfeerni in žel.-zni jubilej! Sv. Mihael pn šoštanjn. V nedelio, dne 4 *>-• jusia, ob 10. uri dopoldne, bo v tnkajšuji cerkvi blagoslovljenje dražb^ne zastave. K tej slavnos! vabimo vse sosednje Marijine dražbe. Konjice. »Svetn vojska« priredi t tukajšnii »Dekliški zvezi< ˇ nedeljo dne 4. avgasta po vpČernicah javno predavanje. Govorila bo gdC. štopr • iz Maribern o ^omeno tre^no^t' 7.\ naš gmotui in dn^- ¦•¦'-.1 Kostriviiica. Letos pretečo 150 let, odkar so io žui>n'fa nreložila od cerkvo Sv. Leniarta k sedanji žnpnijsJd cerkvi Matero božje, ki je bila pred 150 Ieti dogotovPena. To lSOletnico bomo slovesno proslavili v nedelio, 3ne 28. julijn. ko obhaiamo cod žnpnijske T>atrOTie poliske Matere božjo. V predveSe«, ko pridejD romarji iz Plujske gore. bo ob 7. uri r(ymarsta pridifea in vefternicfl, v nedeljo bb avojno opravfla ob 10. url prideio v nroeesijah rlcfcligkeMOr j'i"inp drnžT>e J71 rogaške in snse.clnih 3eta.inj. '&& so udeto^o pmcesii« sv. ReSn.'ctra Talesa, i;rf(p3i ?n " slovesne sv. ma&e, od 1. do 3. ure se vrši v prostorih župnišča dekliški skod z tzovori, deklamaciiami in petjem v proslavo loOletnice cerkve in obenem 60letuice prikazni larške Gos.jc, ob treb slovesne večernice in pridiga za dekleta, ob štirih odhod deklet v procesijah. Castilci t>oljske Matere božje, posebnO še dekleta Mari.inib družb na veselo svidenje dne 28. .iuli>a r<ri čeastohovski Materi božji! St. Jurii ob vužai žel. Šeatjurska združena narodaa družba pnredi 0 uriliki občnega zbora G. M j;odružnice v nedtljo, dne 28. t. m., ob treh pop. pn Zajcu v Lokarjifi pri St. Juriju veliko narodno slavje z gledališko predstavo, s petjem in drugim v prid slovenski šob \ Mariljoru, stradajoči jngoslov« deci in oslepelim slovenskim vojakom. Z ozirom aa velepomembni dobrodelni narodni namen prosimovse zavednel Slovenke in Slovence, da delujejo za mnogoštevilno udeležbo. Gaberie pri Celju. Prostovoljao gasilno društvo Gaberje priredi v nedeljo. dae 11. avgusta veliko vrtno veselico v Sokolskera doma v Gaberj.u ter ae nni blagovolijo vsa druga bratska društva na to 0zirati. Celje. Naši mesarji so v času od 17. do 23. junija 1918 zaklali: 6 bikov, 31 violov, 7 krav, 20 telic, 16 telet. 5 svinj,, Sam mesar Peter Bračič pa ]6 v tera easu zaklal 720 — koaj. Dober tek! Smarieta pri Rimskib toplicah. Mala a prijazna vas Šmar eta ie bila okrašoaa v nedoljo, dne 21. f. m., kar nailepše, da so s tem dobri larani pokas?ah tudi na zunaj svoie otrojško si--oštnvan.;e ia lj-ubezen do prefi. zlatomašnika g. Edvarda Janžek. In zato je tudi vsa slovesaost ob primeroma lepem vremenu in ob asistenci precejšnieea števila 66. ge. duhovnikov prav leuo uspela. Vso slavaost r-a je posebno poveftala pomenliiva pridiga 6. g. dekana Iv. Kruljm, v ka.<jeiTi je razložil vse težavae d|Olžjio|sti duhjovnika.:- na prižnijci in v spo^ačtaici. D,6rtial je tudi zlatomašnikovo veliko skrb in vnemo za povzdičO 1« ote hi&e božje ter ajeeovo vsakodnovno molitev za svo e fara-.e, za kar na6 res zasluži, da zvestesa 501etnega delavca v službi Gosnodovi \isi s bvaležoiostjp spoštujemo ter mu iskreno želinio zdravja ^e mntogo let — do biseme in železne sv. maše! Dol pri Hrastn k«. V nedeijo tiue 2$. juiija po jffveni sv. opr&vi!u bo pri nas u*taaovni občai xbor kmetijske zadrage ca Dolu. Pride g. nadrevzor PaSenjak \z Maribora. Ciaoi, ki ste se prijaviii zadrogi, pridita polnoštevilno na zborovanje! Lskreno vabljeni vsi, ki vedo cemti važnost ia pomerj zadrožni^tva! | Trbovlje. V nedeljo, due 28. t. m.. popold'!8 1 ob 3. uri priredij ¦¦> dekir.ta \n l«Dije Bralnega dru| Stva v Droštvrr n dovm '?»-? »Raz Manjino srce« I Jn >r ''fi Trbovlie. Ob6ai zbor našega Bralnega društ; va se vrgi v nedeljo, dae 4. avgusta, ob 4,. uri po\ poldne, v dvoraai Društv©!iega doma. Vsi prijatelji Iaruštva dobro došli! Kurent. V Ljubi aii se je nstanovil konzomij, ki bo izdaiial humoir;,st:i{?nio-«ajti'rii6en (šaljiv) lisl MKurent." List bo izhiijal 00 dvakrat na meseo ten izide i»rva številka že i ohcem tega meseca. Kurentu se Ie posre6ilo si pridf; ,ti mnogo odličnib sotrudnikov. tako h'umoristi6niJ: t lateljev kot satiri6nib risarjev in karikaturistov, t> '<o se bo glede vsebine in slik mogel v^siešao kosat z as/boilšimi podoibnbiii edici ami drugib narodov. Ker se bo vsled velikega pomarpkanja papirja di>ii>c!la nakllada po številu nai rojčuikov, f.Tosimo vse, k.i nameravajo Kurenta naI ročiti, da store to takoi arofnina znaša do konoa iekočega leta 10 K ter nošilja upravi Kiirenta v; Ljnbljani, Stari trg1 19 ^vezna tiskarna). Rokopise ¦ s; roiema uredaištvo K11 ei;ta. Križevniška ulica 3» I- Konzorcn Kureata ie " ral humoristi&ni almafaJi l »Kurentov Album", ki \*buje 18 originalnib risb . (Tasparija, Podrekarja v jmrekarja ter šaljive li . Luia stane 4.20 K t©r ;-, )bi v vseh slov. kajigar« terarne prispevjce zaaaia slovengMb. pisateljev. Ah nah in upravi Kurenfak PoTOdBJi aa OgrskcLi. Vsled več dni trajajocega deževja je mnogo rek ia potokov, zlasti Donatr in Tisa tako močnc narasb, da so poplarlj^ni kar celi okraji Velik del BDdimpešte ia Seged na se n»Ma pod vodo Škoda znaša na stotisoOe. Orel in zrakoplov. Dne 10. ju!ija se j« nudil dv«»a častnikoma na zraCnem poletu iz Badimpefite f a Danaj redsk prizor. V bližini Budimpežte se jt v visočiai 700 m začel zaganjati v zrakoploT orel Telikan. Na vsak način je hotel priti v blilino letala, toda zračni pritisJc propelerja je bil tako moCen, da orel ni mogel blizu. Konečno je orel trCil *b propeler, ki je orla zadel tako htid«, da j* tdebnil mrtev na Ua. Sleparski agentje in slafeo milo. Po raznib. časopuih pocajajo slepar«ki agentje razno milo, ki rsekuje zelo moSno kisblne Te kisline že po pa&> kratni vporabi skoro dociia oničijo zlasti finej3» perilo. Torej pozor pri naknpoTanju slab«ga >a 8« Narodna slavnost v Slov. Bistriei. Slov. Bistrica, 22. jul. Naš konoert z gledališko igro se je razrvil minulo nedteljo v si.ja.iao narodao slavnost. C&prav so se raviio po kosilu zbirali nad aaini 6rni oblaki, se j« veadar zbralo že davno pred za6etkom tako ogromnc število gostov, da so nam bili sicer precej veIM prostori v ,,Avstrijia maogo premajhni. Najsiiajnejše pa sq povzdignili aašo slavnost Crešajev6aai, iatere je pripeljal naš zavedai in od aem6urjev pr©ganjani g. Pušnik v krasao okiačanem vozu v mesto. Krepko so donele njihov« mile pesmi po mestu, na9 njimi pa je mogo6no plapolala Slovenska tro Lojnica. Potem smo pa se peljali še na kolodvor po MaribQr6ane. Ko smo nata v slaivnostnem sprevodu jjeljali v raesto drage aam goste, se }& med pevan jttn in nepoplsnim navdušeb.iem marsikomu orosilo #3co. Vsi smo s poaosom 6utiil!i, da smo v S 1«v . Bisfrici vendar ml gospodarii. 6eprav naa naJj župaa ni prišel pozdravit. Naše navdušenje je rastlo od trenutka da trecutka, ker so se nato pripeljali še iz Ložaice, 0 l-lotnice, Stadenic iu drugodi v opletenih vozovih. Iz daljaih Makol, Ra6 in drugod so pa celo peš prišli, Jrer niso mogli dobiti vozov. G, proiesor dr. Anton lledved pa je pripeljal svojo hrabro gorskio 6eto od Sv* Areha. Kmalu so se tudi 6rni oblafei raztrgali in za aijalo i© svetlo a vroče solnce, veadar pa smo kljub Tio6ini sledili z zanimaajem do konca igri in krasnemu petju. Pri igri je žel posebao profesor Maria zasiuženo pohvalo, pevoe pa so ii^aležai poslu&alci uaravnost burno pozdravljali. Po glavnem sporedu smo se preselili na širno dvorišče, ki pa je bilo mpet komaj dovolj veliko za vse. Bili smo vsi žiuans volje, pri vseb mizah so se oglašali pevci, aaša vrla dfikleta pa so aas okrasila z rožami, šaljiva poita je pošiljala zaancem in prijaterem pozdrave v bližnje in daljne kraje, tudi v Jlugoslamio smo vo!iko pisali, kon6ao nas je osre6il še sre6olov, skor-; bi rekli Miklavž, ker na zemlji je tfanes že malo takih. nebešjrih. darov, kot amo iih mi dobiili: n. pr. krulia, kra6, medu, božjo kapIMco itd. iZvefier pa smo se zopet razdelili v dva dela: starejši so ostali veSiaoma pod milim nebom, ena zs drugo so donele slovenske pesmi v Iepo no6, mladina pa se je zopet preselila v dvorano, kjer so vrio Maribor6aake zopet igrale, pele in deklamirale. Voliia dvoraaa je bila zopet nabito pollna, poslušaici so Še po polnoči klicali igralke na oder.. Kon6no pa smo še zdražbali za 100 K velikansko srce, ki ntim jo je poslala dobrotaica iz daljne Ogrske. Naeakrat pa je stopil na oder naš dežolni poalaneo g. Peter Novak in nam izprelgovoril v poz drav par prisr6nib besed. ki so šle od srca k srcu. Caflile so nas ajego|v&r pfifiaNn^iu a gorkft be,sedo , mladiaa mu je burao tiffaflgalft VBt~Qp obsula z lopim eveijom. Da pa ne bi poz^iil^Pl #M <f J^rovein nAm- ar:' najeli s(o- ftijrsicem gnezdu, so E$iWlll f^nl roJ?«i lakinov, ki so zimAjL \G<*T\i\ pod oknom žvižisll. fitf •- iKA«i Uudje pa se niso uu; r, ,a-iu l'jlpa takoj Dobrisa^a r-';^ iil bVv-zi vrata., Pozno v ,?utro smo se razSli, -jf yjfi(i^k misli: Bilo je lepo!: Po dolgih in mu6aih gtii^jf letih sma «o prviS zbrali v našem Narodnem dorau, Sedaj, ko vidimo, da smo mo6ne.iši, kot kedai poprel, pa bomo skušali dohiteti, kar smo zamudili, fta ne bomo priSli kot leni zas:maci v Jugcslavijo. Mariborskim gostom-prirediteljem pa izrekamd isKreno zahvalo za njihovo res Teli!ko požrtvoivajnost, Na skoraišnje svidenje!