Znanstvene razprave GDK: 221.4 Načrtovanje v prebiralnih gozdovih- nekatere značilnosti, dileme i predlogi Planning in Selection Forests - Some Charactenst1cs, 011emmas, and Suggestions Andrej BONČINA* Izvleček : Benčina, A.: Načrtovanje v prebiralnih gozdovih - nekatere značilnosti. dileme in predlogi. Gozdarski vestnik, št. 2/ 2000. V slovenščini, s povzetkom v angleščini, cit. lit. 42. Prevod v angleščino: Želja Cilenšek Benčina. V prispevku je opisan razvoj prebiralnega gospodarjenja v Sloveniji. Debelinska struktura je bila osnova za preverjanje trajnosti prebiralnega gozda in načrtovanje . Normalen prebiralni gozd je bil ponazorjen z idealno debelinsko strukturo. Padajoča eksponentna funkcija ni vedno primerna za ponazoritev idealne krivulje. Pri kontroli prebiralnega gozda je poleg debelinske strukture potrebno hkrati analizirati druge sestojne parametre: pomladek, drevesne sestavo. vitalnost, lesno zalogo in prirastek, zasnove, kakovost in negovanost. Primerjava navedenih sestojnih parametrov z referenčnimi vrednostmi je izhodišče za dobre gojitvene odločitve. Referenčne vrednosti ugotovimo na osnovi analize izbranih objektov in spremljave razvoja gozdov in gospodarjenja. Predlagam, da spremljavo razvoja prebiralnih gozdov dopolnimo z referenčnimi objekti , na katerih bi na sestojni ravni spremljali razvoj prebiralne strukture. Ključne besede: prebiralni gozd, struktura gozda, debelinska struktura, prebiranje, preverjanje trajnosti, gozdnogos- podarsko načrtovanje, Hufnagl. Abstract: Benčina, A.: Planning in Selection Forests -Some Characteristics, Dilemmas, and Suggestions. Gozdarski vestnik , No. 2/2000. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 42. Translated into English by Želja Cilenšek Benčina . Development of forest management in selection forests in Slovenia is described. Evaluation of sustainable forest management (SFM) and planning was based on diameter structure, comparing actual diameter structure to normal (ideal) diameter structure. However, negative exponential distribution is not always appropriate to prese nt ideal diameter structure. Analysis of diameter structure is not sufficient for evaluation of SFM in selection forests . At the same time, evaluation of other stand parameters is necessary, e.g. natural regeneration, tree species composition, vitality, growing stock and volume increment, quality etc. Comparison of the above mentioned parameters to their reference values presents a basis for silvicultural measures. Reference values can be determined either by analysis of reference plots or by monitoring of stand development. Author suggests to improve monitoring of selection forests by establishing reference plats, used for monitoring the selection fores·t on stand level. Key words: selection forest, stand structure, diameter structure, selection silvicultural method, evaluation of sustainability, forest planning, Hufnagl. 1 UVOD INTRODUCTION Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije zavzema površina pre- biralnih gozdov v Sloveniji le 46.31 O ha; 76,3 %te površine je v območni enoti Bled, 12,2 %v Kočevju, 5,4% v Novem mestu in 3,2% v Nazarjih, neznatne površine pa so v Postojni, Mariboru, Tolminu in v Ljubljani. V obdobju po drugi svetovni vojni je bilo prebiralno gospodarjenje pre- vladujoč gojitveni sistem. Pri prvi inventuri slovenskih gozdov leta 1946 in 1947 (lnventarizacija gozdov 1946 in 194 7) so ugotovili, da zavzemajo visoki gozdovi 96,5 % celotne gozdne povr.šine in da se po približnih cenitvah lahko računa, da ima komaj 10% visokih gozdov karakteristike čistih enodobnih sestojev (1947). Vse ostalo so bili več ali manj prebiralni gozdovi, "saj se ogromna večina visokih gozdov v LRS izkorišča na pre~ biralni način" (1947, str. 36). K uveljavitvi prebiralnega gospodarjenja na Slovenskem je največ pri- speval dr. Leopold Hufnagl, ki je na koncu prejšnjega stoletja v Auersper- govih gozdovih na Kočevskem uvedel izvirno obliko prebiralnega gospo- darjenja. Imel je izjemen vpliv na sodobnike ln naslednje generacije GozdV 58 (2000) 2 * doc. dr. A. B., univ. dipl. inž. gozd., BF, Oddelek za gozdarst- vo in obnovljive gozdne vire, Več­ na pot 83, 1000 Ljubljana, SLO 59 60 Boncma A . Načrtova nje v preb1ral n1h gozdovih - nekatere znacilnost1. dileme 1n pred logi gozdarjev. Henrjk Schollmayer, upravitelj veleposestnih snežniških goz- dov, je prevzel in dopolni\ njegovo metodo. Hufnagl je med prebiralne sestoje uvrstil kar 82% vseh gozdov in podobno je storil tudi Schollmayer v snežniških gozdovih. Sedanja površina prebiralnih gozdov je v obeh omenjenih območjih neznatna. V povojnem obdobju je Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije zasnoval stalne raziskovalne ploskve za spremljavo prebiralnega gospodarjenja. Leta 1950 je bl! "zaradi tako lepo gojenih prebiralnih gozdov" (TREGUBOV 1 ČOKL 1957) celoten gozdni masiv Snežnika in Javornika s površino 18.271 ha izločen kot raziskovalni objekt v okviru Zveznega zavoda za planinske gozdove, z namenom, da bodo izsledki raziskav osnova za pravilno gojenje prebiralnih gozdov v Jugoslaviji. Nekaj let zatem je izšla za takratni čas izjemna monografija o prebiralnih gozdovih na Snežniku . Kakšni so razlogi, da se je površina prebiralnih gozdov v Sloveniji v zadnjih desetletjih tako občutno zmanjšala? Domnevamo lahko, da se sama zgradba gozdnih sestojev ni toliko spreminjala, kot kažejo številke, ampak se je spreminjal predvsem način razvrščanja gozdov. Sedanja površina prebiralnih gozdov obsega le tiste gozdove, ki so jih urejevalci pri terenskem opisu ocenili kot prebiralne.Včasih pa so jih razvrščali glede na gojitvene sisteme. Struktura večine gozdov, v katerih so sicer prebiralno gospodarili , zagotovo ni bila prebiralna. V sedemdesetih in osemdesetih letih se je uveljavilo skupinskopostopno gospodarjenje, ki je praktično povsem nadomestilo prebiralni gojitveni sistem. če so v povojnem obdobju prebirali tudi v gozdovih, ki za to niso bili primerni, je zdaj zašla gojitvena obravnava v drugo skrajnost, da namreč v gozdovih, kjer bi bilo prebiranje najbolj racionalna oblika gospodarjenja, tega ne počnemo. V preteklosti se je zavzetost gozdarjev za prebiranje močno spreminjala in še danes je opazen ambivalenten odnos gozdarjev do prebiranja, saj mu nekateri vnaprej nasprotujejo, drugi pa ga vnaprej zagovarjajo. Da bi zopet obudili ideje prebiralnega gospodarjenja, smo izbrali in podrobno analizirali prebiralni učni gozd v Dragi (BONČINA 1993. 1994). Prebira Ini gojitveni sistem ima namreč nekaj prednosti, ki so aktualne tudi v slovenskem prostoru. Oglejmo si le nekatere. Prebiralni gojitveni sistem zagotavlja trajnost donosov že na relativno majhni gozdni površini, ki znaša od enega do pet oziroma deset hektarjev (KURTH 1994, GAŠPERŠIČ 1995). To je pomemben argument glede na velikostno struk- turo zasebne gozdne posesti v Sloveniji. Veliki večini gozdnih posestnikov predstavlja gozd rezervo, omogoča jim občasne denarne donose, zato vanj občasno močneje posegajo ali pa ga za nekaj časa prepustijo na- ravnemu razvoju. Prebiralna struktura sestojev ustreza tem zahtevam. Obseg potrebnih vlaganj v prebiralne gozdove je sorazmerno zelo majhen, kar je ob vse dražji delovni sili pa tudi vse manjši pripravljenosti za izvajanje gojitvenih del pomembna prednost. Prebiralni gozd omogoča produkcijo debelega in kakovostnega drevja. Prebiralna struktura dobro opravlja varovalno funkcijo: varuje sebe, rastišče in objekte v neposredni bližini, ima velik okoljetvoren vpliv in prispeva k večji atlantifikaciji klime (BONČINA 1993), kar je zelo pomembno povsod tam, kjer obstaja po- tencialna nevarnost zakrasovanja. Prebiralna struktura gozdnih sestojev tudi značilno vpliva na sestavo in obilje drugih rastlinskih in živalskih vrst (BONČINA 1997). Dodaten argument za nekoliko večji obseg prebiralnih gozdov je v naravnih danostih Slovenijs (BONČINA 1 MIKULIČ 1998); delež jelke v lesni zalogi slovenskih gozdov je 9,9 %, dinarski in predalpski jelovo-bukovi gozdovi zavzemajo 14,1 %, jelovje in smrekovje pa 6,3 % GozdV 58 (2000) 2 Bončma. A NatrtovanJe v preb1rainril gozdov1h - nekatere znaČilnosti. dilerne m prediog1 celotne gozdne površine, relief je izjemno razgiban, poprečni nagib v slovenskih gozdovih je 21 stopinj, varovalna funkcija pa je poudarjena na dobri petini celotne gozdne površine. 2 OPREDELITEV PROBLEMA IN NAMEN RAZISKAVE 2 DEFINING THE PROBLEM AND RESEARCH OBJECTIVES Sprememba gozdne inventure (Pravilnik o ... , 1998) prinaša novosti pri razmejevanju in klasificiranju gozdnih sestojev. Nabor razvojnih faz - zanje bi bil sedaj ustreznejši izraz sestojni tipi -se je povečal. Ker se bo ob novem načinu izločanja sestojev delež raznomernih in prebiralnih sestojev povečal, se zastavlja vprašanje, kako naj urejevalec spremlja razvoj takšnih gozdov, kako naj 'preverja trajnost, se odloča o usmeritvah, kako naj načrtuje posek itd. Pri presoji trajnostnega gospodarjenja z gozdovi analiziramo izbrane indikatorje in jih numerično ali atributivno primerjamo z referenčnimi ali modelnimi vrednostmi.lndikatorji so dostopni in izmerljivi parametri, največkrat o sestojnih značilnostih. Njihove vred- nosti ugotovimo z gozdno inventuro ob obnovi načrtov. Z njimi posredno opišemo posamezne kriterije trajnostnega gospodarjenja. Med indikatorje uvrščamo tudi debelinsko strukturo prebiralnih gozdov, ki jo primerjamo z modelno strukturo. Pri opisanem postopku je ključno vprašanje, ali je bolje primerjati vrednosti indikatorjev z modelnimi vrednostmi ali se je bolje odločati o prihodnjem gospodarjenju z gozdovi le na podlagi spremljanja razvoja gozdnih sestojev. V prispevku želim zato prikazati osnovne zna- čilnosti razvoja prebiralnega gospodarjenja v Sloveniji, opozoriti na raz- lične pristope pri preverjanju trajnosti, jih opisati ter nekatere preizkusiti na izbranih objektih in predlagati način spremljave prebiralnih gozdov. 3 METODE DELA IN OBJEKT RAZISKAVE 3 RESEARCH METHODS AND RESEARCH OBJECT Večji del prispevka temelji na študiju različnih virov. Uporabnost rav- notežnega modela prebiralnega gozda (SCHOlZ 1989) smo preizkusili na primeru prebiralnega učnega gozda v Dragi (BONČINA 1993) in na primeru prebiralnih gozdov v gospodarski enoti Grčarice. Ta enota leži v območni enoti Kočevje, zavzema del Velike gore in Goteniškega pogorja, kjer uspevajo le dinarski jelovo-bukovi gozdovi, ki jih lahko uvrstimo med najbolj oh ranjene gozdove v srednji Evropi. Površina gozdov je 5.464 ha; dva gospodarska razreda sta uvrščena med prebiralne gozdove. V tem prispevku analiziramo le razred prebiralnih gozdov na rastišču Abieti- Fagetum dinaricum festucetosum, katerih skupna površina je 998 ha. Za izračun ravnotežnega modela prebiralnega gozda (SCHOlZ 1989) smo potrebovali informacije o: - priraščanju dreves v debelina, -jakosti poseka in - debelinski strukturi sestojev. Debelinski prirastek smo povzeli iz prejšnjega načrta (HARTMAN et al. 1985). Takrat so z vrtanjem dreves ugotovili debelinski prirastek za dominantne drevesne vrste Qelko, bukev in smreko) po debelinskih stop- njah. Iz teh podatkov smo glede na drevesno sestavo v posamezni de- belinski stopnji izračunali poprečni debelinski prirastek. Debelinsko struk- turo pa smo ugotovili s stalnih vzorčnih ploskev na mreži 250 m x 250 m; GozdV 58 (2000) 2 61 Bončin i:l A NačrtovanJe v preb1ralnil1 gozdovih · nekatere značilnosti . dileme in predlogi Debelinska stopnja Diameter c/asses (i) ni 3 79,27 4 63,41 5 43 ,60 6 39,02 7 32,93 8 25,85 9 22,80 10 23,78 11 16,83 12 15,00 13 7,32 14 3,54 15 1,71 16 0,61 Skupaj 1 Tot~! 375,67 Preglednica 1 Variantni izračun ravnotežne strukture za prebiral ne gozdove v enoti Grčarice , ki us- pevajo na rastišču Abieti-Fagetum dinaricum festucetosum (oznake so v prilogi 1 ) Tab le 7 Calculalions of different normal diameter structures in se- lection forests of Grčarice forest- ry unit, growing in Abieti-Fagetum dinaricum festucetosum forest type (see App. 1) 1 številke v oklepajih se nanašajo na enačbe v prilogi 1. 62 skupno je bilo analiziranih 3.081 dreves na 164 ploskvah, površina posa- mezne ploskve je bila pet arov. Za vse debelinske stopnje smo izračunali intenzivnost preraščanja dreves v naslednjo debelinsko stopnjo (1 0). Posek smo ugotovili iz evidenc za obdobje zadnjih devetnajstih let, ki so dostopne na računalniškem mediju (preglednica 1 ). Idealna krivulja Normal diameter structure id (mm) P, E; e A B c 1,69 0,0338 0,48 0,0061 100,00 128,00 79,00 2,07 0,0414 0,64 0,0101 65,59 83,95 51 ,81 2,58 0,0516 0,54 0,0125 42,34 54,20 33,45 2,98 0,0597 0,43 0,0110 30,96 39,63 24,46 3,42 0,0683 0,39 0,0119 23,03 29,48 18,20 3,19 0,.0639 0,36 0,0139 20,24 25,91 15,99 3.72 0,0745 0,33 0,0144 14,54 18,61 11,49 3,82 0,0765 0,31 0,0131 12,09 15,47 9,55 3,83 0,0766 0,26 0,0153 10,06 12,87 7,94 4,62 0,0923 0,18 0,0123 7,36 9,42 5,82 3,68 0,0736 0,11 0,0156 7,62 9,76 6,02 3,32 0,0664 0,06 0,0180 6,64 8,50 5,25 2,96 0,0592 0,03 0,0196 5,60 7,16 4,42 2,60 0,0520 0,02 0,0390 3,64 4,66 2,88 349,71 447,63 276,27 4 ZAČETKI PREBIRALNEGA GOSPODARJENJA NA SLO- VENSKEM 4 BEGINNINGS OF SELECTION FOREST MANAGEMENT IN SLOVENIA Leopold Hufnagl (1892, 1893, 1894, 1938) je začetnik načrtnega pre- biralnega gospodarjenja na Slovenskem. Njegova analiza prebiralne strukture sestoj ev in etatna formula (1 )1 temeljita na debelinski strukturi gozdnih sestojev in debelinskem prirastku. Opazil je , da se z 1/ečjim prsnim premerom število dreves zmanjšuje. "Hufnagl je vprašanje trajnosti rešil tako, daje predvidel, da se v vseh debelinskih razredih poseka tisto število dreves, kolikor se j ih po naravnem procesu mora izločiti, poleg tega se posekajo vsa drevesa najmočnejšega debelinskega razreda, za katerega se smatra, da je zrel za posek." (PIPAN 1956, str. 5) Drevesa je uvrščal v štiri debelinske razrede, in sicer v 1. (15 do 30 cm), 2. (30 do 40 cm), 3. (40 do 50 cm) in 4. debelinski razred (50 do 80 cm). Za vsakega je posebej za iglavce in listavce prikazal število dreves, lesno zalogo, prirastek in temeljnico. Ugotovil je poprečno starost dreves v posameznem razredu, analize debelinske rasti dreves pa je dopolnil z vrtanjem. Za posamezne debelinske razrede je ugotovil poprečen debelinski prirastek (idj) in izra- čunal -prehodne dobe (t) . To so obdobja, ki so potrebna, da drevesa prerastejo širino debelinskega razreda. Etat je izračunal glede na število drevja (n) in prehodne dobe (t) za posamezne debelinske razrede. De- jansko je etat načrtoval le za debelejše drevje (3. in 4. debelinski razred). kjer je bil posek ekonomsko upravičen . Določil je spodnjo mejo sečne zrelosti, za iglavce je bila pri prsnem premeru 50 cm, pri listavcih pa pri 40 cm. Menil je, da je za prebiralno strukturo značilno, da je temeljnica posameznih debelinskih razredov enaka (6 ,25 m2). Vendar idealne frek- venčne krivulje ni izdelal in zato ni aktivno spreminjal takrat več ali manj GczdV 58 (2000) 2 ;:no( 1Jno3~= ·:!lien)•.? pragozdne strukture sestojev. Upravičeno je predvideval, da se bo z gospodarjenjem občutno zmanjšalo obdobje zastrte rasti (t 1 ). Hufnaglova dela so bila kmalu dostopna strokovni javnosti in celo pre- vedena v hrvaščina (HUFNAGL 1893, 1895). Hufnagl je imel izjemen vpliv na gozdarje v Sloveniji, Hrvaški in tudi Bosni, tako da so ti nadaljevali in delno modificirali njegov koncept prebiralnega gospodarjenja. Eden izmed njih je bil Oskar Kosler (1955), ki je v nasprotju s Hufnaglom uporabil normalne krivulje (normale), ki so z debelinsko strukturo ponazarjale idealen prebiralni gozd. Krivulje so bile različne glede na boniteto rastišč in drevesne sestavo. Pri tem je uporabll Šuštaršičeve tablice za prebiralni gozd, ki so bile izdelane kar na osnovi tablic za enodobne gozdove (ŠUŠTERŠIČ 1947, 1950). Pipan (1950, 1951, 1956) je ostro kritiziral te tablice in normale za prebiralni gozd in upravičeno zavrnil njihovo uporabo v gozdnogospodarskem načrtovanju. Kosler je določil etat (2) na podlagi primerjave dejanske in idealne debelinske strukture sestojev, kar se razlikuje od pristopov francoskih avtorjev, na primer Schaeffer s sod. (1930), ki razumejo idealno krivuljo le kot ideal. Zmotno je menil, da je ta bl ično določena idealna debelinska struktura bolj ustrezna in objektivna, kot če bi jo določil na osnovi izmere vzorčnih prebiralnih sestojev. Il-.)~~ e»o ~-~J_" .Y~lfr'~~~~ -- /~--+---~---+---+----~--+---~---+--~ 5 IDEALNA STRUKTURA PREBIRALNEGA GOZDA 5 NORMAL STRUCTURE OF THE SELECTION FOREST že Hufnagl je spoznal, da je debelinska struktura ključen sestoj ni pa- rameter za spremljavo prebiralnih gozdov in odločanje o gospodarjenju v prihodnosti. Med prvimi je spoznal poglavitno značilnost prebiralnih goz- dov, ki so jo ugotovili kasneje tudi Schaeffer s sod. (1930), Fran<;ois (1938), Prodan (1949) in drugi, in sicer, da mora biti število dreves, ki vrastejo v določeni debelinski razred, enako vsoti števila posekanih dreves v tem razredu in tistih dreves, ki v istem obdobju prerastejo v naslednji razred. Prvotna naloga urejanja gozdov je bila zagotavljanje trajnih in enakih količin lesa. Prebiralni gozd, ki je omogočal trajne donose lesa, so ime- GozdV 58 (2000) 2 Dokument l Izsek iz Hufaglovega načrta za Goteniško pogorje iz leta 1892, ki prikazuje debelinsko priraščanje jelke in bukve Documenr 1 Fragment of Hufnagl's forestry plan for Gotenice forests from year 1892, showing the diameter increment of tir and beech 63 Bontma. A. Načrtovai!Je v prebrralnih gozdovth- ne~alere znactlnnstr . dileme 1:1 predlogr novali normalni gozd (normalna struktura, ravnotežni gozd) in ga ponazorili z debelinsko strukturo (normalna 1 optimalna 1 idealna krivulja, normala itd .) Debelinska struktura sestojev je postala osnova za urejanje pre- biralnih gozdov, in sicer za kontrolo trajnosti prebiralnega gozda (trajnosti donosov) in za odločanje o prebiranju v prihodnosti. Mnenja gozdarskih strokovnjakov o idealni strukturi prebiralnega gozda so bila in so še vedno različna . Gozdarske strokovnjake lahko razdelimo v tri skupine: -v prvo skupino lahko uvrstimo tiste, ki so idealno krivuljo določili na formalen način; -v drugo skupino lahko uvrstimo tiste, ki so idealno krivuljo določali iz- kustveno, na osnovi meritev in spremljave izbranih gozdov; - v tretjo skupino lahko uvrstimo tiste, ki so zagovarjali izključno kontrolno metodo in nasprotovali shematskim modelom idealnega prebiralnega gozda . 5.1 Formalno določanje idealne krivulje 5.1 Formal determining of normal diameter structure Sem uvrščamo de Liocourta (1 8-98), ki je menil, da se število dreves z naraščajočim prsnim premerom zmanjšuje po geometrijskem zaporedju (3), kar je Meyer (1933) izrazil s padajoče eksponentno funkcijo (4). Idealno lesno zalogo, temeljnico ali drug sestojni parameter (5), ki ozna- čuje gostoto sestaja, izračunamo kot vsoto produktov števila dreves po debelinskih stopnjah in srednje vrednosti za debelinsko stopnjo. Enačba (4) se pogosto uporablja pri urejanju prebiralnih gozdov, in sicer za ponazoritev debelinske strukture prebiralnega gozda in prikazo- vanje idealne zgradbe. Fuchs (1996) je določil idealno strukturo za pre- biralni gozd Kreuzberg glede na določeno število dreves najnižje merjene debelinske stopnje in določeno število dreves s prsnim premerom, večjim od 120 cm. Tudi ameriški gozdarji določajo idealno debelinsko strukturo prebiralnega gozda kot padajoče geometrijsko zaporedje (DAVIS 1 JOHNSON 1980). Tak pristop se je močno uveljavil na Hrvaškem, kjer je Dušan Klepac (1961, 1965, 1997) za različne bonitetne razrede prebiral- nega gozda in kasneje tudi različno drevesne sestavo s Susmelovimi in Colettinimi korelacijami (6) izračuna! normalno lesno zalogo, normalno temeljnico, maksimalen ciljni premer in koeficient geometrijskega zapo- redja (q), nato pa še idealno prebiralno strukturo, ki jo je ponazoril z debelinsko strukturo. Zgornja sestojna višina (H) je bila merilo bonitete Grafikon 1. Možna idealna debe- 150 linska struktura prebiralnega goz- da Gtapll1 Possible normal diame- ter structure in selection forests 1 oo ro ..c z 50 Debelinske stopnje 1 Dia meter classes 6 4 GozdV 58 {2000) 2 Benčina , A. Načrtovanje v preb1ralniil gozdovih - nel