Ekonomski izzivi 2008 ^UMAR UMAR Ekonomski izzivi 2008 3 Avtorji Pri pripravi Ekonomskih izzivov 2008 so sodelovali: I. del: Konjunkturna gibanja Mateja Peternelj (odgovorna urednica), Jure Brložnik, Barbara Ferk, Marjan Hafner, Katarina Ivas, Slavica Jurančič, Rotija Kmet Zupančič, Jasna Kondža, Mateja Kovač, Saša Kovačič, Janez Kušar, Tomaž Kraigher, Jože Markič, Tina Nenadič, Jure Povšnar, Miha Trošt, Ana Tršelič Selan II. del: Fiskalna gibanja in politika Mateja Peternelj (odgovorna urednica), Maja Kersnik, Dušan Kidrič, Barbara Knapič, Jasna Kondža, Martin Larch (zunanji sodelavec), Slaven Mićković (zunanji sodelavec), Marko Mršnik (zunanji sodelavec), Ana Murn, Boštjan Vasle III. del: Razvitost finančnega sektorja in gibanja finnačnih tokov Marijana Bednaš (odgovorna urednica), Jure Brložnik, Barbara Ferk, Marjan Hafner, Jože Markič, IV. del: Izzivi trga dela z vidika varne prožnosti Alenka Kajzer (odgovorna urednica), Slavica Jurančič, Saša Kovačič, Tomaž Kraigher, Tehnična podpora (slike, tabele, obdelava podatkov) Marjeta Žigman, Ema Bertina Kopitar Tehnična urednica Ema Bertina Kopitar UMAR 4 Ekonomski izzivi 2008 Seznam kratic Seznam kratic AJPES - Agencija za javnopravne evidence in storitve APZ - Aktivna politika zaposlovanja ATVP - Agencija za trg vrednostih papirjev BIS - Bank of International Settlements BND - Bruto nacionalni dohodek BS - Banka Slovenije COFOG - Classification of the Functions of Government DARS - Družba za avtoceste v RS ECB - Evropska centralna banka EK - Evropska komisija EMU - Ekonomska in monetarna unija ESSPROS - Evropski sistem statistike socialne zaščite EU - Evropska unija IMF/MDS - International Monetary Fund/Mednarodni denarni sklad KAD - Kapitalska družba LBo - Ljubljanska borza MSP - Mala in srednja podjetja MTO - Srednjeročni javnofinančni cilj (ang. medium-term objective) NFI - Nedenarne finančne institucije NPK - Nacionalna poklicna kvalifikacija OECD - Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj R & D - Raziskave in razvoj SKM - Standard kupne moči SMTK - Standardna mednarodna trgovinska klasifikacija SRDAP - Statistični register delovno aktivnega prebivalstva SURS - Statistični urad RS UJP - Uprava RS za javna plačila UMAR - Urad RS za makroekonomske analize in razvoj ZPIZ - Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ZRSZ - Zavod RS za zaposlovanje ZZZB - Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti ZZZS - Zavod RS za zdravstveno zavarovanje Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD): A - Kmetijstvo, lov, gozdarstvo, B - Ribištvo, C - Rudarstvo, D - Predelovalne dejavnosti, DA -Hrana, pijača, tobačni izdelki, DB - Tekstilije, tekstilni izdelki, DC - Usnje, usnjeni izdelki, DD -Obdelava in predelava lesa, DE - Papir, založništvo, tiskarstvo, DF - Koks, naftni derivati, jedrska goriva, DG - Kemikalije, kemični izdelki, DH - Izdelki iz gume, plastičnih mas, DI - Drugi nekovinski, mineralni izdelki, DJ - Kovine in kovinski izdelki, DK - Stroji in naprave, DL -Električna, optična oprema, DM - Vozila in plovila, DN - Pohištvo, drugo, E - Oskrba z elektriko, plinom in vodo, F - Gradbeništvo, G - Trgovina, popravila motornih vozil, H - Gostinstvo, I -Promet, skladiščenje in zveze, J - Finančno posredništvo, K - Nepremičnine, najem poslovnih storitev, L - Dejavnost javne uprave in obrambe, obvezno socialno zavarovanje, M - Izobraževanje, N - Zdravstvo in socialno varstvo, O - Druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti, P -Zasebna gospodinjstva z zaposlenim osebjem. UMAR Ekonomski izzivi 2008 5 Pregled vsebine Kazalo I. Konjunkturna gibanja 7 Povzetek 9 1. Gospodarska rast 11 2. Cenovna gibanja 19 3. Trg dela 22 3.1. Zaposlenost, brezposelnost 22 3.2. Plače 23 4. Tekoči račun plačilne bilance 26 Literatura in viri 28 II. Fiskalna gibanja in politika_29 Povzetek 31 Uvod 33 1. Fiskalna gibanj a in politika v Evropski unij i 3 3 2. Fiskalna gibanj a in politika v Slovenij i 3 8 2.1. Javno finančni agregati sektorja država 38 2.2. Ciklični in ciklično prilagojeni saldo sektorja država 41 2.3. Finančni tokovi med Slovenijo in proračunom EU 45 2.4. Dolg sektorja država in poroštva RS 48 2.5. Dolgoročna vzdržnost javnih financ 50 3. Fiskalna politika in dolgoročna rast 53 3.1. Metodološki okvir merjenja kakovosti javnih financ 53 3.2. Učinkovitost javnofinančnih prihodkov 55 3.3. Učinkovitost javnofinančnih izdatkov 60 3.3.1. Učinkovitost socialnih izdatkov 61 3.3.2. Učinkovitost državnih pomoči 64 4. Ključne ugotovitve in priporočila 67 Priloga 69 Literatura in viri 71 III. Razvitost finančnega sektorja in gibanje finančnih tokov 73 Povzetek 75 Razvitost finančnega sektorja in analiza finančnih tokov 77 1. Razvitost finančnega sektorja 77 1.1. Finančni sektor v Sloveniji in njegova razvitost v primerjavi z EMU 77 1.2. Primerjava slovenskega bančnega sektorja z bančnimi sektorji v EMU 80 2. Analiza finančnih gibanj in tokov v bankah in vzajemnih skladih 83 2.1. Kreditna aktivnost domačih bank 83 2.2. Varčevanje prebivalstva v bankah in vzajemnih skladih 86 2.3. Spremembe v strukturi pasive v bilancah domačih bank 90 2.4. Gibanje obrestnih mer 91 3. Finančni in kapitalski tokovi s tujino 94 3.1. Zadolževanje v tujini 94 3.2. Drugi kapitalski tokovi 98 4. Blagajniški zapisi BS in nastanek obveznosti BS do Evrosistema v letu 2007 103 UMAR Ekonomski izzivi 2008 6 Pregled vsebine 5. Stanje mednarodnih naložb Slovenije ali neto finančna pozicija 105 6. Finančna kriza na mednarodnih denarnih trgih v letu 2007 in ocena vpliva na slovensko gospodarstvo 107 7. Sklepne ugotovitve 111 Literatura in viri 113 IV. Izzivi trga dela z vidika varne prožnosti_115 Povzetek 117 Trg dela - gibanja in izzivi z vidika varne prožnosti 120 Uvod 120 1. Gibanja na trgu dela v Sloveniji v obdobju 2000-2007 121 1.1. Stopnja brezposelnosti po anketi o delavni sili 121 1.2. Stopnja zaposlenosti po anketi o delovni sili 122 1.3. Razširjenost delnih in začasnih zaposlitev 125 1.4. Sektorska struktura zaposlenosti 127 1.5. Plače, produktivnost in stroški dela 130 1.5.1. Gibanja plač in produktivnosti 130 1.5.2. Stroški dela na enoto proizvodnje 132 2. Varna prožnost - koncept, merjenje, izzivi 136 2.1. Merjenje varne prožnosti 136 2.1.2. Položaj Slovenije po nekaterih kazalnikih varne prožnosti 137 2.2. Komponenet varne prožnosti - stanje in sistemske spremembe v Sloveniji 142 2.2.1. Fleksibilna zaposlitvena pogodbena razmerja 142 2.2.2. Aktivna politika zaposlovanja 144 2.2.3. Vseživljenjsko učenje 147 2.2.4. Sistem socialne zaščite 148 3. Sklep in izzivi trga dela z vidika varne prožnosti 152 Literatura in viri 155 Konjunkturna gibanja UMAR 9 Ekonomski izzivi 2008 Konjunkturna gibanja Povzetek Gospodarska rast se je v prvem četrtletju ohranila na relativno visoki ravni (5,4 %), struktura rasti pa se je v primerjavi s preteklim letom spremenila, saj se je ponovno občutno okrepila rast investicij, medtem ko se rast izvoza postopoma umirja. Prispevka investicijske in izvozne aktivnosti h gospodarski rasti sta bila v prvem četrtletju tako enaka, za razliko od preteklega leta, ko je bil prispevek rasti izvoza relativno višji in je bil glavni dejavnik gospodarske rasti. K visoki rasti investicij v osnovna sredstva v prvem letošnjem četrtletju je prispevala predvsem gradbena dejavnost, povezana z nadaljnjo izgradnjo avtocestnega križa in drugih ne stanovanjskih objektov, rast stanovanjske gradnje in investicij v opremo in stroje pa se se je v primerjavi s preteklim letom nekoliko upočasnila, vendar ostaja na razmeroma visoki ravni. Umirjanje rasti izvoza se pričakovano nadaljuje že drugo četrtletje zapored skladno s postopno upočasnitvijo gospodarske rasti v naših najpomembnejših trgovinskih partnericah. Rast zasebne potrošnje se je ohranila na podobni ravni kot v povprečju lanskega leta, nekoliko višja pa je bila rast državne potrošnje. Tudi v rasti uvoza, ki se je glede na povprečje preteklega leta upočasnila, je prišlo do sprememb v strukturi, predvsem se je skladno z upočasnitvijo rasti proizvodnje predelovalnih dejavnosti znižal prispevek uvoza vmesnih proizvodov. V Pomladanski napovedi smo predvideli, da bo letos prišlo do spremembe v strukturi gospodarske rasti v smeri krepitve prispevka domače potrošnje, rast gradbenih investicij pa je v prvem četrtletju presegla pričakovanja. Na proizvodni strani se je poleg visoke rasti dodane vrednosti v gradbeništvu v prvem četrtletju nadaljevala tudi visoka rast dodane vrednosti nekaterih tržnih storitev, predvsem v trgovini in finančnem posredništvu. V poslovnih in nepremičninskih storitvah ter v gostinstvu se je aktivnost upočasnila, prav tako tudi v prometu, in sicer predvsem zaradi nižje rasti kopenskega prometa, kar je že lahko posledica umirjanja rasti blagovnega izvoza in proizvodnje predelovalnih dejavnosti v istem obdobju. Upočasnitev rasti dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih je bila pričakovana, pri čemer pa sta v prvem četrtletju na izjemno visok padec medletne rasti, podobno kot tudi pri izvozu, poleg upočasnjevanja mednarodne konjunkture vplivala tudi dejavnika tehnične narave, in sicer visoka aktivnost v istem lanskem obdobju ter različna razporeditev velikonočnih praznikov, ki so bili letos v prvem, lani pa v drugem četrtletju. Desezonirani podatki namreč kažejo na ohranjanje rasti na podobni ravni kot v zadnjem lanskem četrtletju. Zato v nadaljevanju leta lahko pričakujemo rahlo povišanje medletnih stopenj rasti, ki pa bodo, zaradi napovedanega nadaljnjega upočasnjevanja mednarodne gospodarske aktivnosti, na precej nižji ravni kot v predhodnem letu. Rahla okrepitev rasti dodane vrednosti javnih storitev je izhajala predvsem iz dejavnosti javne uprav, kjer se je ob povečanih aktivnostih v času slovenskega predsedovanja svetu Evropske unije rast okrepila že drugo četrtletje zapored. V prvem četrtletju so se nadaljevala tudi ugodna gibanja zaposlenosti in brezposelnosti, saj rast zaposlovanja še naprej ostaja visoka, število brezposelnih pa upada. Število zaposlenih in samozaposlenih se je povečevalo v vseh treh mesecih letošnjega prvega četrtletja, najbolj v gradbeništvu ter nekaterih tržnih in javnih storitvah, v predelovalnih dejavnostih pa se je rast upočasnila. Ob sezonski umiritvi se je rast zaposlenosti nadaljevala tudi aprila, kar kaže, da bi bila v celem UMAR Ekonomski izzivi 2008 10 Konjunkturna gibanja letošnjem letu lahko nekoliko višja od Pomladanske napovedi. Stopnja registrirane brezposelnosti je bila marca 6,9-odstotna, kar je za 1,2 odstotne točke manj kot marca lani (upadanje se je nadaljevalo tudi v aprilu in maju), število anketno brezposlenih pa se je v prvem četrtletju medčetrtletno sezonsko nekoliko povišalo, vendar ostaja na precej nižji ravni kot v istem lanskem obdobju. Rast cen življenjskih potrebščin je v prvih šestih mesecih ostala visoka, pričakovano umirjanje je nekoliko počasnejše zaradi uresničitve nekaterih tveganj glede hitrejše rasti cen hrane in nafte na mednarodnih trgih v primerjavi s predpostavkami v Pomladanski napovedi. Zunanji dejavniki tako podobno kot lani ostajajo najpomembnejši razlog za ohranjanje inflacije na relativno visoki ravni, razlika med cenovnimi gibanji v letošnjem in lanskem letu pa je, da je letos do pospešene rasti prišlo tudi v drugih cenovnih skupinah, kar že kaže na morebitne sekundarne učinke. Tveganja glede hitrejše rasti plač od predvidene se v prvih štirih mesecih še niso uresničila, saj je bila rast bruto plač v tem obdobju skladna s pričakovanji v Pomladanski napovedi. V prvih štirih mesecih je bila nominalna rast bruto plače na zaposlenega višja kot v istem lanskem obdobju, realno pa se je rast umirila. Pri tem je bila rast bruto plače v zasebnem sektorju višja od rasti bruto plače v javnem sektorju, vendar za celo leto pričakujemo, da bo na podlagi doseženih dogovorov rast plač v javnem sektorju presegla rast plač v zasebnem sektorju, skupna nominalna rast plač pa bo presegla rast produktivnosti. Takšna gibanja povečujejo tveganja za nastanek makroekonomskih neravnovesij, ki bi lahko vodila k počasnejšemu zniževanju inflacije in poslabšanju konkurenčnosti. V prvih štirih mesecih se je zunanje ravnovesje poslabšalo. Ob upočasnjeni rasti izvoza in višji rasti uvoznih od izvoznih cen se je precej povečal primanjkljaj v blagovni menjavi, po naši oceni so poslabšani pogoji menjave k temu prispevali približno polovico. To je bil tudi glavni razlog za povečanje primanjkljaja na tekočem računu plačilne bilance, ki je bil skoraj enkrat višji kot v enakem lanskem obdobju. Višja sta bila tudi primanjkljaja v bilanci faktorskih dohodkov in tekočih transferih s tujino, le storitveni presežek je ob visoki rasti izvoza transportnih storitev nekoliko presegel lanskega. UMAR 11 Ekonomski izzivi 2008 Konjunkturna gibanja 1. Gospodarska rast Gospodarska rast se je v prvem četrtletju ohranila na relativno visoki ravni (5,4 %), spremenila pa se je struktura rasti, saj se je ponovno močno okrepila rast investicij, medtem ko se rast izvoza postopoma umirja (glej Tabelo 1). Realna rast BDP je bila v primerjavi z zadnjim četrtletjem lanskega leta nekoliko višja (4,7 %), a nižja od povprečja lanskega leta (6,1 %). Po umiritvi v zadnjem četrtletju lani se je na raven lanskoletnega povprečja ponovno povišala rast bruto investicij v osnovna sredstva, ki je predvsem posledica pospešene gradbene aktivnosti v prvih treh mesecih letošnjega leta. Prispevek investicij v osnovna sredstva k skupni realni rasti BDP je znašal 4,5 o. t., spremembe zalog pa so k skupni rasti prispevale 0,8 o. t.1 (glej Sliko 1). Rast zasebne potrošnje se je rahlo okrepila glede na zadnje lansko četrtletje, a ostaja na podobni ravni kot v povprečju lanskega leta. Nekoliko višja kot v zadnjem četrtletju lani in nad lanskim povprečjem pa je bila rast državne potrošnje. Skladno s počasnejšo rastjo tujega povpraševanja se je v prvem četrtletju še naprej umirjala rast izvoza, (predvsem blagovnega), ki je tako za skoraj polovico nižja od lanske povprečne rasti. Prispevek skupnega izvoza k rasti BDP v prvem četrtletju je znašal 4,5 o. t. in je bil enak prispevku bruto investicij v osnovna sredstva. Ob višji rasti domače potrošnje se je v primerjavi z zadnjim lanskim četrtletjem rahlo okrepila tudi rast uvoza, ki pa je bila precej nižja od lanske povprečne rasti. Tabela 1: Medletna realna rast posameznih komponent povpraševanja po četrtletjih Q1 07 Q2 07 Q3 07 Q4 07 2007 Q1 08 Zasebna potrošnja 2,3 2,0 4,8 3,2 3,1 3,4 Državna potrošnja 0,7 0,4 1,7 2,7 1,4 3,4 Bruto investicije v osnovna sredstva 21,2 21,8 18,7 8,6 17,2 17,1 Izvoz blaga in storitev 14,9 13,0 15,1 9,3 13,0 6,3 Uvoz blaga in storitev 14,4 16,2 18,2 8,6 14,1 9,4 Slika 1: Prispevki posameznih komponent povpraševanja h gospodarski rasti po četrtletjih -15 Q12007 Q22007 Vir: SURS, SI-Stat podatkovni portal 3 BDP (desna os) Vir: SURS 8 7 6 5 Zaloge 4 O 2 0 1 Po podatkih industrijske statistike so se zaloge v industriji v prvem četrtletju povečale, a je bilo povečanje nižje kot lani. Ocenjujemo, da je pozitiven prispevek zalog k skupni gospodarski rasti najverjetneje povezan s povečano aktivnostjo v gradbeništvu. Sicer je povečanje zalog v tekočih cenah doseglo 4,2 % BDP. UMAR Ekonomski izzivi 2008 12 Konjunkturna gibanja Po umiritvi ob koncu lanskega leta se je v prvem četrtletju investicijska aktivnost ponovno okrepila, predvsem pri investicijah v gradbene objekte (glej Sliko 2). V prvem četrtletju se je glede na zadnje četrletje lani pospešila predvsem rast investicij v zgradbe in objekte (25,1 %), ki je bila višja tudi od lanske povprečne rasti. Po občutni umiritvi ob koncu lanskega leta se je ponovno močno okrepila predvsem rast investicij pri drugih zgradbah in objektih. Na podlagi podatkov gradbene statistike sklepamo, da so po podobnih stopnjah naraščale investicije v inženirske objekte (ob nadaljevanju gradnje avtocestnega križa) in tudi investicije v nestanovanjske stavbe. Rast stanovanjskih investicij je bila sicer nižja kot v zadnjem četrtletju lani in v povprečju leta 2007, vendar se je umirila na visoki ravni. Na rast gradbenih investicij so ugodno vplivale tudi vremenske razmere. V primerjavi z zadnjim četrtletjem lani se je okrepila tudi rast investicij v opremo in stroje, vendar je bila ob nižji rasti investicij v transportno opremo2 precej nižja kot v povprečju lanskega leta. Nižja od lanske povprečne rasti je bila tudi rast investicij v drugo opremo in stroje, ki pa se je v primerjavi s koncem lanskega leta ponovno okrepila in se tako ohranja na visoki ravni. Ocenjujemo, da je močna investicijska aktivnost v tem segmentu verjetno povezana s (še vedno) visoko izkoriščenostjo proizvodnih kapacitet v predelovalnih dejavnostih. Slika 2: Prispevki k rasti bruto investicij v osnovna sredstva po četrtletjih □ Ostalo □ Druga oprema in stroji □ Transportna oprema □ Druge zgradbe in objekti □ Stanovanjske zgradbe Vir 20 18 16 14 12 10 8 6 4 2 0 Q1 2006 Q22006 Q32006 Q4 2006 SURS, SI-Stat podatkovni portal; preračuni UMAR Rast zasebne in državne potrošnje se je v prvem četrtletju glede na zadnje lansko četrletje rahlo okrepila. Medletna rast zasebne in državne potrošnje je bila v prvem četrtletju enaka (3,4 %) in se je glede na zadnje lansko četrtletje rahlo okrepila, pri čemer je rast zasebne potrošnje rahlo nad ravnjo lanske povprečne rasti, rast državne potrošnje pa se je okrepila. Nominalna rast mase neto plač je bila v prvem četrtletju na ravni nominalne rasti zasebne potrošnje (11,0 %), kar pomeni, da so gospodinjstva povečevala trošenje skladno s povečevanjem dohodkov, realno pa je rast zasebne potrošnje zaostajala za rastjo mase plač3. Ker so gospodinjstva neto najela za polovico manj potrošniških posojil kot lani (31 mio), ocenjujemo, da so gospodinjstva potrošnjo v večji meri financirala z lastnimi viri. Na krepitev rasti zasebne potrošnje v začetku leta so 22 Q22007 Q42007 2 Ob večjih investicijah v železniško in letalsko transportno opremo so se lani investicije v transportno opremo povečale kar za četrtino. 3 Razlika je posledica različnih deflatorjev: masa neto plač je deflacionirana z indeksom cen življenjskih potrebščin, deflator zasebne potrošnje (107,4) pa je bil v prvem četrtletju za 0,6 o. t. višji od tega indeksa. UMAR Ekonomski izzivi 2008 13 Konjunkturna gibanja kazali nekateri tekoči kazalniki trošenja, zlasti rast prihodka v trgovini in registracije novih osebnih vozil. Še naprej je bila razmeroma visoka rast trošenja za trajne dobrine. V začetku leta pa se je nadaljevalo poslabšanje razpoloženja potrošnikov, kar je verjetno predvsem posledica dojemanja visoke inflacije. V drugem četrtletju je bil sicer optimizem potrošnikov rahlo višji kot v prvem četrtletju letos, a še vedno nižji od lanskoletnega povprečja, medtem ko se razmeroma visoka rast registracij novih avtomobilov nadaljuje. Ob konjunkturnem ohlajanju v mednarodnem okolju je bila rast menjave s tujino v prvem četrtletju precej nižja od lanske povprečne rasti, predvsem zaradi nadaljnjega umirjanja rasti blagovnega izvoza, rast blagovnega uvoza pa se je rahlo okrepila, prav tako tudi rast storitvenega izvoza in uvoza. Realna rast blagovne menjave se je v prvem letošnjem četrtletju glede na zadnje četrletje lani precej upočasnila, medtem ko se je rast storitvenih tokov ponovno okrepila in tako že peto četrtletje zapored ohranila na visoki ravni (glej Sliko 3). Na upočasnjeno rast izvoza blaga (4,6 %) je vplivalo predvsem nižje povpraševanje držav članic EU. Nižja kot v zadnjem lanskem četrtletju in tudi v primerjavi z lansko povprečno rastjo je bila z vidika strukture izvoza po SMTK predvsem rast izvoza kemičnih proizvodov (znižanje izvoza medicinskih in farmacevtskih proizvodov), železa in jekla, barvnih kovin ter strojev in transportne opreme, kjer se je umirila predvsem rast izvoza strojev za obdelavo kovin, električnih strojev in naprav ter tudi cestnih vozil. Nasprotno se je v primerjavi z zadnjim lanskim četrtletjem okrepila rast izvoza storitev (15,9 %) in bila na podobni ravni kot v povprečju lanskega leta, k čemur je prispevala predvsem visoka rast izvoza storitev operativnega zakupa, posredovanj ter zavarovalniških in transportnih storitev. Medletna realna rast uvoza blaga se je v prvem četrtletju glede na zadnje lansko četrtletje pospešila (8,2 %), vendar je bila nižja kot v povprečju leta 2007. Glede na strukturo po širokih ekonomskih kategorijah se je po občutni umiritvi medletne rasti v zadnjem četrtletju lani ponovno pospešila rast uvoza proizvodov za investicije (16,1 %), ki pa je bila rahlo nižja kot v celotnem lanskem letu. Nižji kot v zadnjem trimesečju lani in v povprečju leta sta bili rast uvoza proizvodov za široko porabo (16,9 %), ki se je povečala najbolj izmed treh kategorij, in rast uvoza proizvodov za vmesno porabo (8,3 %), ki se umirja že peto četrtletje zapored, a je kljub temu še vedno prispevala največ k skupni rasti blagovnega uvoza. Realna rast uvoza storitev (19,0 %) je bila višja kot v zadnjem lanskem četrtletju in povprečju lanskega leta. K rasti je največ prispeval višji uvoz finančnih, raznih poslovnih, profesionalnih in tehničnih storitev ter poslovnih potovanj. Prispevek salda menjave s tujino h gospodarski rasti je bil v prvem letošnjem četrtletju negativen (-2,3 %). Aprila se je medletna nominalna rast izvoza in uvoza blaga okrepila (18,1 % in 15,7 %), na rast blagovnega izvoza od maja dalje pa bo negativno vplival učinek osnove pri izvozu avtomobilov4. 4 Povprečna nominalna rast izvoza avtomobilov je v prvih štirih mesecih lani znašala 17,3 %, od maja pa se je pospešila in v povprečju znašala 61,2 %. UMAR Ekonomski izzivi 2008 14 Konjunkturna gibanja Slika 3: Medletne stopnje rasti izvoza in uvoza blaga in storitev po četrtletjih Vir: SURS, SI-Stat podatkovni portal Okvir 1: Gospodarska gibanja v mednarodnem okolju in tveganja v letu 2008 Gospodarska rast v naših glavnih trgovinskih partnericah se bo tekom leta predvidoma umirila in bo na letni ravni v okviru naših pomladanskih predpostavk, vendar so gospodarska gibanja še naprej podvržena precejšnjim tveganjem. Gospodarska rast v evrskem območju je bila v prvem četrtletju sicer višja od pričakovane, vendar se bo do konca leta predvidoma umirila (glej Tabelo 2). Sodeč po zadnjih napovedih mednarodnih institucij pričakujemo, da bo realna rast BDP v evrskem območju in naših pomembnejših trgovinskih partnericah na letni ravni v okviru naših pomladanskih predpostavk. Gospodarska gibanja v mednarodnem okolju pa ostajajo izpostavljena precejšnjim tveganjem, predvsem nadaljevanju visokih rasti cen surovin, posledicam finančne krize in še naprej precej negotovim obetom za gospodarsko rast v ZDA. V prvih šestih mesecih letos so se stopnje inflacije v nekaterih naših najpomembnejših trgovinskih partnericah in evrskem območju kot celoti povzpele na rekordne ravni zaradi visoke rasti cen surovin, predvsem nafte in hrane. Cena nafte Brent je v prvih šestih mesecih letos v povprečju znašala 109,2 USD/sod in bila tako za 50,2 % višja kot v povprečju lanskega leta. Nadaljuje pa se tudi visoka rast cen kmetijskih surovin, zaradi česar so mednarodne prognostične institucije povišale napovedi njihovih letošnjih rasti. Tako je Evropska komisija popravila svojo napoved za rast cen z 10,3 % jeseni na 38,6 %. Nadaljnja visoka rast cen nafte in ostalih surovin, ki vpliva na kupno moč potrošnikov ter na višje stroške podjetij, tako predstavlja glavno tveganje za gospodarsko rast v mednarodnem okolju do konca tega leta. Drugi dejavnik tveganja je finančna kriza in njene negotove posledice za druge segmente gospodarstva, kar bo vplivalo na gospodarsko rast v naših pomembnejših trgovinskih partnericah z evrskega območja. ECB v svojem poročilu o finančni stabilnosti ugotavlja, da bo nadaljnji razplet finančne krize odvisen predvsem od gibanja cen nepremičnin v ZDA, ki v prvih mesecih letos padajo še hitreje kot lani. Zaradi tega so tveganja za stabilnost finančnega sistema evrskega območja večja kot ob koncu lanskega leta5. Podobno kot ECB tudi OECD v svoji junijski napovedi ugotavlja, da so se razmere na določenih finančnih trgih začele stabilizirati, vendar ni mogoče izključiti morebitnih nadaljnjih težav. V prihodnjih četrtletjih tako pričakuje, da bodo posledice finančne krize še naprej vplivale na gospodarsko aktivnost, 5 Po podatkih Institute of International Finance so dosedanje izgube evropskih finančnih institucij večje od ameriških, pri čemer so uspele zbrati manj kapitala za kompenzacijo dosedanjih izgub. UMAR Ekonomski izzivi 2008 15 Konjunkturna gibanja kar lahko povratno negativno vpliva na gibanja na finančnih trgih. V ZDA je bila gospodarska rast v prvem četrtletju višja od pričakovane (2,5 %o medletno), vendar se bo tekom leta 2008 predvidoma umirila. Težave na nepremičninskem trgu se namreč nadaljujejo, visoka rast cen energije in hrane ter naraščajoča brezposelnost pa predstavljata dodaten negativen vpliv predvsem na rast zasebne potrošnje, ki je bila glavni dejavnik gospodarske rasti v zadnjih letih. Tabela 2: Medletna desezonirana realna rast BDP v ključnih trgovinskih partnericah_ Delež v skupnem Realna rast BDP, v % Napoved \ slovenskem izvozu Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 2007 (v %) 07 07 07 07 08 08 08 08 EU27 70,5 3,4 2,8 2,9 2,5 2,5 2,2 1,7 1,6 EMU 52,2 3,2 2,6 2,7 2,1 2,2 1,8 1,5 1,5 Nemčija 18,9 3,7 2,6 2,5 1,8 2,6 1,7 1,3 1,4 Italija 13,2 2,1 1,6 1,6 0,1 0,3 0,4 0,3 0,8 Avstrija 7,8 3,6 3,5 3,2 3,0 2,8 2,6 2,4 2,1 Francija 6,5 2,2 1,7 2,4 2,2 2,0 1,9 1,3 1,2 Hrvaška 8,1 5,9 6,0 5,3 4,6 3,8 4,2 4,6 4,8 Vir: Eurostat, SURS, EC Spring Forecasts (april 2008); Consensus Forecasts (junij 2008); Eastern Consensus Forecasts (maj 2008) K ohranjanju rasti dodane vrednosti v prvem četrtletju letos na relativno visoki ravni je prispevalo nadaljevanje ugodnih gibanj v tržnih storitvah in pospešitev aktivnosti v gradbeništvu (glej Sliko 4). Realna rast dodane vrednosti je bila na medletni ravni 5,4-odstotna, kar je nekoliko pod povprečno rastjo lanskega leta (6,2 %) in više kot v predhodnem četrtletju (4,6 %). K rasti je največ, 2,4 odstotne točke prispevala skupina tržnih storitev (G-K), katerih rast (6,7 %) se je obdržala na relativno visoki ravni predhodnega leta (6,9 %). Med osnovnimi dejavnostmi (A-F) sta se rast dodane vrednosti gradbeništva in njegov prispevek k skupni rasti (1,7 odstotne točke) po dveh letih izjemno visokih rasti še okrepila. Skupen prispevek ostalih osnovnih dejavnosti (kmetijstvo, ribištvo in industrija; A-E) pa se je, predvsem zaradi upočasnitve rasti predelovalnih dejavnosti, v primerjavi s povprečjem predhodnega leta prepolovil in je bil tudi nižji kot v zadnjem trimesečju lani. V javnih storitvah (L-P) se je rast dodane vrednosti po umirjenih lanskoletnih gibanjih v prvem trimesečju letos rahlo okrepila, prispevek k skupni rasti dodane vrednosti gospodarstva pa je ostal nizek, 0,4 odstotne točke. UMAR 16 Ekonomski izzivi 2008 Konjunkturna gibanja Slika 4: Prispevki posameznih dejavnosti k rasti dodane vrednosti po četrtletjih 8 7 6 d 5 tn 4 2 4 f 3 0 a. i 2 1 0 -1 □ Neto davki na proizvode □ Druge storitvene dejavnosti (L-P) □ Finančno posredništvo, nepremičnine, poslovne storitve (J, K) □ Trgovina in popravila, gostinstvo, promet in zveze (G, H, I ) □ Gradbeništvo (F) □ Rudarstvo, predelovalne dejavnosti, oskrba z energijo (C, D, E) ■ Kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo (A, B) Vir: SURS, SI-Stat podatkovni portal; preračuni UMAR Rast dodane vrednosti v gradbeništvu (F) se je okrepila v vseh segmentih. V prvem četrtletju je bila dodana vrednost v gradbeništvu realno kar za 27,4 % višja kot v istem lanskem četrtletju, kar je precej višja rast kot v lanskem zadnjem trimesečju (8,0 %), pa tudi višja kot v povprečju lanskega leta (18,7 %). Na ponovno pospešitev rasti v začetku leta kažejo tudi desezonirani podatki o medčetrtletni rasti, ki se je po dveh četrtletjih umirjanja spet izraziteje okrepila. Investicije v gradbene objekte so se v prvih treh mesecih okrepile v vseh pomembnejših segmentih, najbolj v nestanovanjskih gradnjah (glej tudi str. 12). Tako visoka pospešitev rasti v prvem četrtletju ni bila pričakovana, saj so podatki poslovnih tendenc nakazovali nadaljevanje bolj umirjenih gibanj iz konca lanskega leta6. Poleg poslovnih pričakovanj postopno umirjanje v nadaljevanju leta nakazujejo tudi podatki o vrednosti opravljenih del v marcu in aprilu, vendar pa bo zaradi visokega pospeška v prvi četrtini leta rast dodane vrednosti gradbeništva v celem letu nekoliko višja od prvotnih pričakovanj. Slika 5: Vrednost opravljenih gradbenih del, desezonirano, 2000=100 250 ■^ÂËto E > O C .Q 00^0 C T3 —' E ® > O C .Q 00^0 C T3 —' > O C .Q o 0 ro 0 C T3 —' Vir: SURS Si-Stat podatkovni portal; preračuni UMAR 6 Po podatkih poslovnih tendenc v gradbeništvu se je v drugi polovici lanskega leta vrednost kazalnika obsega gradbenih del znižala in je na tej ravni ostala tudi v začetku letošnjega leta. UMAR Ekonomski izzivi 2008 17 Konjunkturna gibanja Nadaljevanje visoke rasti dodane vrednosti tržnih storitev (G-K) je posledica okrepljene rasti v trgovini s popravili motornih vozil in finančnem posredništvu, aktivnost pa se je upočasnila v prometu, poslovnih in nepremičninskih storitvah ter v gostinstvu. Skupna realna rast dodane vrednosti tržnih storitev je bila v prvem četrtletju na medletni ravni 6,7-odstotna, kar je približno na ravni povprečja lanskega leta (6,9 %) in nekoliko nad medletno rastjo predhodnega četrtletja (6,3 %). Najbolj, za 14 %, se je v prvi četrtini leta na medletni ravni povišala dodana vrednost finančnega posredništva (J). Kreditna aktivnost bank, ki predstavlja pretežni del dodane vrednosti finančnega sektorja, je še naprej zelo visoka, kar je delno tudi posledica nizke osnove iz prvega četrtletja lani, medtem ko primerjava s predhodnimi četrtletji kaže na postopno umirjanje rasti. To naj bi se nadaljevalo tudi v prihodnje, saj se zaradi mednarodne finančne krize razmere na finančnih trgih postopno zaostrujejo, kar bo prek poslabšanih pogojev zadolževanja umirilo rast kreditne aktivnosti. Na manjše povpraševanje po kreditih pa bo postopno vplivala tudi pričakovana upočasnitev gospodarske aktivnosti. Rekordno visoka, 9,0-odstotna, medletna realna rast dodane vrednosti dejavnosti trgovine (G) je predvsem rezultat ugodnih gibanj v trgovini na debelo ter v prodaji motornih vozil in goriv. Okrepitev rasti prihodka pa so zabeležili tudi v trgovini na drobno, kjer se je še pospešila rast prodaje gradbenega materiala, gospodinjskih aparatov in pohištva, po treh četrtletjih upadanja pa se je realno povečal tudi prihodek v trgovini z živili7. Med tržnimi storitvami se je rast dodane vrednosti najbolj umirila v prometu (I). Podatki o nominalni rasti prihodka nakazujejo šibko aktivnost v kopenskem prometu, ki je bil glavni dejavnik rasti v zadnjih nekaj letih, kar je že lahko posledica umirjanja rasti blagovnega izvoza in proizvodnje predelovalnih dejavnosti v istem obdobju. Posamezni znaki upočasnjevanja aktivnosti v tem delu gospodarstva se kažejo tudi v nekaterih manjših segmentih poslovnih storitev (K), kjer se je tretje četrtletje zapored nadaljevalo upočasnjevanje rasti zaposlenosti v dejavnostih dajanje strojev in opreme v najem ter posredovanje delovne sile. Visoke rasti števila zaposlenih pa se še naprej ohranjajo pri poslovanju z nepremičninami in v različnih storitvah svetovanja. Rast dodane vrednosti predelovalnih dejavnosti (D) se je upočasnila skladno z umirjanjem mednarodnega gospodarskega okolja in rastjo domačega blagovnega izvoza. Realna rast dodane vrednosti in industrijske proizvodnje se je v prvem četrtletju na medletni ravni umirila na 1,9 %. Upočasnitev rasti je bila glede na postopno upočasnjevanje povpraševanja v nekaterih pomembnejših trgovinskih partneric pričakovana8. Pri tem pa je treba izpostaviti, da sta v prvem četrtletju na izjemno visok padec medletne rasti poleg upočasnjevanja mednarodne konjunkture in posledično blagovnega izvoza (glej tudi str. 13) vplivala tudi dejavnika bolj tehnične narave, in sicer visoka aktivnost v istem lanskem obdobju ter različna razporeditev velikonočnih praznikov, ki so bili letos v prvem, lani pa v drugem četrtletju. To potrjujejo podatki o medčetrtletni rasti dodane vrednosti, ki se je v prvem četrtletju po desezoniranih podatkih približno ohranila na ravni predhodnega obdobja, in podatek o ponovno visoki medletni rasti industrijske proizvodnje v aprilu (9,6 %), ki je medletno rast v prvih štirih mesecih leta dvignil na 3,8 %. Zato v nadaljevanju leta pričakujemo rahlo 7 Predvsem zaradi višjih prihodkov v nespecializiranih prodajalnah z živili, kamor se uvrščajo večji hipermarketi. 8 Izmed naših pomembnejših trgovinskih partneric je bila v prvem četrtletju letos medletna desezonirana rast uvoza nižja kot v zadnjem lanskem četrtletju v Franciji, Italiji, Avstriji, Združenem kraljestvu in na Poljskem. Enako velja za celotno EU, medtem ko se je v evrskem območju rahlo dvignila, kar je predvsem posledica občutnejše pospešitve rasti uvoza v Nemčiji. UMAR Ekonomski izzivi 2008 18 Konjunkturna gibanja povišanje medletnih stopenj rasti, ki pa bodo, zaradi napovedanega nadaljnjega upočasnjevanja mednarodne gospodarske aktivnosti, na precej nižji ravni kot v predhodnem letu. To že nakazujejo tudi podatki ankete o poslovnih tendencah v predelovalnih dejavnostih, saj se je v maju desezonirana vrednost kazalnika zaupanja spustila na raven iz začetka leta 2006. Gledano po posameznih dejavnostih predelovalne industrije se je rast industrijske proizvodnje v prvem trimesečju letos močno upočasnila v večini dejavnosti. Tako kot v drugi polovici lanskega leta pa sta glavna dejavnika rasti ostali izvozno usmerjeni kemična industrija (DG) ter proizvodnja vozil in plovil (DM)9. Skupni prispevek ostalih dejavnosti k rasti industrijske proizvodnje je bil negativen. Slika 6: Dodana vrednost in prispevki k obsegu industrijske proizvodnje predelovalnih dejavnosti po četrtletjih ■ ' Kemična industrija in proizvodnja vozil in plovil (leva os) i i Ostale dejavnosti (leva os) • Medčetrtletna desezonirana in delovnim dnem prilagojena rast dodane vrednosti (desna os) Vir: SURS Si-Stat podatkovni portal; izračuni UMAR 11 10 9 8 7 6 5 4 3 2 1 0 -1 Q1 2007 Q2 2007 Q3 2007 Q4 2007 Q1 2008 3 2 0 Rahla okrepitev rasti dodane vrednosti javnih storitev (L—P) je izhajala predvsem iz dejavnosti javne uprave. V prvem četrtletju so javne storitve na medletni ravni v povprečju zabeležile 2,1-odstotno realno povišanje dodane vrednosti, kar pomeni rahlo okrepitev v primerjavi s povprečjem lanskega leta (1,7 %). Glavnina pospeška je nastala v dejavnosti javne uprave (L), kjer se je ob povečanih aktivnostih v času slovenskega predsedovanja Evrospki uniji rast okrepila že drugo četrtletje zapored. V dejavnosti izobraževanja (M) ter javnih, skupnih in osebnih storitev (O) je rast dodane vrednosti le rahlo presegla lanskoletno povprečje, v zdravstvu in socialnem skrbstvu (N) pa je bila pod povprečjem predhodnega leta. 9 Povprečna medletna rast industrijske proizvodnje v skupini DM je bila v prvih štirih mesecih lani -2,4-odstotna, nato pa se je v naslednjih osmih mesecih pospešila na 26,0 %, tako da je bila na letni ravni 15,5-odstotna (leta 2006 -3,8 %). Zaradi učinka osnove lahko tako pričakujemo, da se bodo od maja dalje medletne stopnje rasti znižale. UMAR Ekonomski izzivi 2008 19 Konjunkturna gibanja 2. Cenovna gibanja Inflacija se ob zunanjih cenovnih pritiskih zaradi naraščajočih rasti cen surovin na svetovnih trgih ohranja na relativno visoki ravni. V prvi polovici letošnjega leta je rast cen življenjskih potrebščin ostala visoka: junija je pri 0,9-odstotni mesečni rasti na medletni ravni dosegla 7,0 %, V prvih šestih mesecih letos so se cene povišale za 4,1 %, (v prvem polletju lani za 2,9 %). Ključna dejavnika pospeška inflacije nad dolgoročno ravnotežno raven, ki po naši oceni na medletni ravni znaša okoli 3 %, tako kot lani ostaja pospešena rast cen hrane in cen tekočih goriv za prevoz in ogrevanje, ki imata izvor v mednarodnem okolju (glej Sliko 7). Domače cene hrane so se sicer v prvih šestih mesecih letos povišale nekoliko manj kot lani, kljub temu pa še naprej predstavljajo pomemben dejavnik domače inflacije. Bolj kot lani pa so se v prvih šestih mesecih letos povišale cene tekočih goriv za prevoz in ogrevanje. Cene rastejo hitreje kot lani tudi v evrskem območju, kjer je bila medletna inflacija junija ponovno najvišja po ustanovitvi evrskega območja (4,0 %), medtem ko je bila lani v istem obdobju 1,9-odstotna. Slika 7: Pospešek rasti cen življenjskih potrebščin nad ravnotežno raven 8 7 6 o 5 f 4 2 £ 3 u O CL 2 £ 1 0 □ Ostalo □ Storitve □ Tekoča goriva " □ Hrana □ Dolgoročna ravnotežna inflacija n i Vir: SURS Si-Stat podatkovni portal, preračuni UMAR Ohranjanje inflacije na visoki ravni je v Sloveniji tudi posledica širitve inflacijskih pritiskov v večje število cenovnih skupin. Zunanji cenovni šoki, ki so jim bila izpostavljena vsa svetovna gospodarstva, se v Sloveniji odražajo v nekoliko večji meri zaradi nekaterih notranjih strukturnih (rigidnejše tržne strukture) in specifičnih dejavnikov (struktura domače potrošnje, ki se odraža v sistemu uteži indeksa cen življenjskih potrebščin). Ob nadaljnji visoki rasti cen nafte in hrane na svetovnih trgih pa je po naši oceni ohranjanje domače inflacije na relativno visoki ravni tudi posledica naraščanja cen proizvodov in storitev v večjem številu cenovnih skupin. Junija je bila rast izmed dvanajstih skupin indeksa kar v osmih višja kot v istem obdobju lani (glej Sliko 8). Hitrejšo rast cen kažejo tudi indikatorji osnovne inflacije. Inflacija, ki ne upošteva rasti cen energije in neprocesirane hrane, je letos višja kot v primerljivem obdobju lani (v prvih šestih mesecih letos je znašala 2,2 %, lani pa 1,7 %). Osnovna inflacija, izračunana po metodi odrezanega povprečja pa je v prvih šestih mesecih letos znašala 2,9 %, v v enakem obdobju lani pa 1,7 %. UMAR Ekonomski izzivi 2008 20 Konjunkturna gibanja Slika 8: Prispevek rasti cen podskupin k inflaciji v prvih šestih mesecih leta 01 Hrana in brezalkoholne pijače 02 Alkoholne pijače in tobak 03 Obleka in obutev 04 Stanovanje 05 Stanovanjska oprema 06 Zdravje 07 Prevoz 08 Komunikacije 09 Rekreacija in kultura 10 Izobraževanje 11 Gostinske in nastanitvene storitve 12 Raznovrstno blago in storitve -0,1 0,1 0,3 0,5 0,7 0,9 1,1 Prispevek, v o. t. Vir: SURS Si-Stat podatkovni portal; izračuni UMAR Rasti cen storitev kljub poviševanju ne prispevajo pomembneje k pospešku inflacije. Stopnje rasti cen storitev so se v zadnjih dveh letih postopoma poviševale, kar deloma pripisujemo procesu realne konvergence. Kljub temu je bil pospešek rasti cen storitev lani glede na leto prej precej blag; deloma je bil povezan tudi z učinki uvedbe evra na inflacijo v začetku lanskega leta, ki so se najbolj odrazili na rasti cen gostinskih in nekaterih ostalih vrst storitev. V prvih šestih mesecih letos so se cene storitev povišale za 3,2 % (lani 2,8 %), kar je k 4,1-odstotni inflaciji prispevalo 1 o. t. Večina cen, ki so pod različnimi oblikami regulacije, raste v skladu z vladnim načrtom. Regulirane cene so se v prvih šestih mesecih letos povišale za 13,1 %o na medletni ravni pa za 17,8 %. Relativno visoka rast je predvsem posledica rasti cen, ki se oblikujejo na podlagi trenutnih oziroma preteklih gibanj cen nafte na svetovnih trgih (tekoča goriva za prevoz in ogrevanje, daljinska energija, zemeljski plin). Če izločimo ta vpliv, je skupna ocenjena rast reguliranih cen v šestih mesecih letos 0,2-odstotna, prispevek k inflaciji pa je manjši od 0,05 o. t. Cene industrijskih proizvodov pri domačih proizvajalcih na domačem trgu rastejo hitreje kot na tujem. Na medletni ravni so v maju na domačem trgu porasle za 6,3 %, na tujem pa za 1,0 %. Ocenjujemo, da se po približno enoletni razmeroma usklajeni rasti cen na domačem in tujem trgu ponovno vzpostavlja razkorak v rasti cen, ki je bil sicer značilen za cenovna gibanja industrijskih proizvodov pred letom 2007. Razliko v rasti cen doma in na tujem lahko sicer v določeni meri pojasnimo z različno strukturo indeksa cen na domačem in tujem trgu. Na domačem trgu sta v maju ključna dejavnika - rast cen v proizvodnji električne energije in cen v proizvodnji hrane, pijač in krmil - predstavljala približno 60 % skupne rasti cen na medletni ravni. Proizvodnja hrane, pijač in krmil je namreč panoga, ki je usmerjena izrazito na domači trg in v strukturi indeksa cen na domačem trgu zavzema dokaj velik delež (po naši oceni blizu 1 1 ! ■ i jun.07/dec jun.08/dec .06 .07 =- ■ ■ -, i P ,1 0,1 0,3 0,5 0,7 0,9 1, Prispevek, v o. t. UMAR 21 Ekonomski izzivi 2008 Konjunkturna gibanja 20 %), podobno velja tudi za proizvodnjo električne energije, ki je v strukturi indeksa cen industrijskih proizvodov na tujem trgu ni. Cene industrijskih proizvodov na domačem trgu so se sicer v prvih šestih mesecih letos enako kot v tem obdobju lani povišale za 3,7 %. Nekatera tveganja iz Pomladanske napovedi glede počasnejšega umirjanja inflacije od pričakovanj se deloma uresničujejo. V Pomladanski napovedi smo kot eno izmed tveganj za počasnejše umirjanje inflacije izpostavili potencialno višjo rast cen energentov in surovin na svetovnih trgih. Ta dejavnik tveganja se v prvi polovici letošnjega leta uresničuje predvsem prek naraščajoče cene nafte10. Poleg tega zadnje napovedi pomembnejših institucij kažejo, da bodo cene kmetijskih surovin in hrane v letošnjem letu rasle bistveno hitreje, kot je bilo pričakovati spomladi (glej tudi Okvir 1). Tveganje glede hitrejše rasti plač od predvidene se v prvih štirih mesecih letos še ni uresničilo, saj je bila rast plač v okviru pričakovanj iz Pomladanske napovedi. Zaradi večjega tveganja, da bo rast plač v daljšem obdobju višja od rasti produktivnosti dela, pa lahko gibanja plač ogrozijo makroekonomsko ravnovesje in poslabšajo konkurenčnost. Predvsem pod vplivom višje inflacije se je cenovna konkurenčnost letos poslabšala. V prvih petih mesecih letošnjega leta je bil ob 0,5-odstotni nominalni rasti realni efektivni tečaj, deflacioniran z relativnimi cenami življenjskih potrebščin, za 1,8 % višji, če upoštevamo rast relativnih cen industrijskih proizvodov predelovalnih dejavnosti pa za 0,7 % nižji. Medletno se je cenovna konkurenčnost v prvih petih mesecih skupaj, merjeno z relativnimi cenami življenjskih potrebščin, poslabšala za 4,4 %, merjeno z relativnimi cenami industrijskih proizvodov pa le za 0,3 %. S pospešeno rastjo inflacije v pomembnejših trgovinskih partnericah se je maja nekoliko umirila tudi medletna rast realnega efektivnega tečaja, deflacioniranega z relativnimi cenami življenjskih potrebščin (glej Sliko 9). Slika 9: Realni efektivni tečaji, deflacionirani s CPI in PPI, medletne stopnje rasti v % 2005 2006 Vir: BS, ECB, OECD, SURS, preračuni UMAR 10 Cena nafte ob pripravi Pomladanske napovedi je bila glede na ceno v začetku julija za približno tretjino nižja. UMAR Ekonomski izzivi 2008 22 Konjunkturna gibanja 3. Trg dela 3.1. Zaposlenost, brezposelnost Ugodna gibanja zaposlenosti se nadaljujejo tudi letos. V prvem četrtletju letošnjega leta je zaposlenost še naprej naraščala, zmanjšal pa se je obseg različnih neformalnih oblik dela11 (glej Tabelo 3). Število zaposlenih in samozaposlenih se je povečevalo v vseh treh mesecih, najbolj v gradbeništvu in prometu ter poslovnih storitvah, visoko rast zaposlenosti pa so zabeležile tudi dejavnosti pretežno tržnih storitev: trgovina, gostinstvo ter druge javne, skupne in osebne storitve12 (glej Sliko 10). Rast zaposlenosti se je nadaljevala tudi aprila, vendar se je sezonsko umirila. V prvih štirih mesecih letos je bilo število delovno aktivnih za 3,4 % višje kot v enakem obdobju lani. Letošnja rast zaposlenosti bo tako verjetno višja od naše pomladanske napovedi. Tabela 3: Kazalniki trga dela po četrtletjih Stopnje rasti (v %) Q1-07 Q2-07 Q3-07 Q4-07 Q1-08 Q1-08/ Q1-07 Glede na predhodno četrtletje Medletno Delovno aktivni po anketi 0,2 3,8 1,2 -2,3 -1,2 1,4 Zaposleni (po statističnem registru) 0,3 1,5 0,5 1,2 0,4 3,7 od teh: Tujci z del.dovoljenji za dol.čas 6,5 18,3 8,7 7,2 5,2 45 Rezidenti (ocena) 0,7 0,9 0,1 0,9 0,2 2,2 Samozaposleni in kmetje 6,0 -0,8 -0,4 0,1 2,3 1,1 Neformalno delovno aktivni (ocena) -2,4 20,9 6,6 -16,1 -9,9 -2,5 Delovno aktivni po nacionalnih računih 0,1 1,4 1,5 0,2 0 3,1 Stopnje brezposelnosti (v % od vsote delovno aktivnih in brezposelnih) Registrirana 8,4 7,7 7,4 7,4 7,1 Anketna 5,7 4,6 4,5 4,7 5,1 Stopnja prostih delovnih mest 1,1 1,2 1,2 0,9 1,1 Vir podatkov: SURS Si-Stat podatkovni portal, preračuni UMAR Tudi letos je število registrirano brezposelnih v prvem četrtletju sezonsko upadlo, medtem ko se je anketna brezposelnost nekoliko povečala. Število registriranih brezposelnih se je zmanjšalo, kar je sicer običajen pomladanski sezonski pojav, ki pa se letos odvija na ravni, ki je približno za 10.000 brezposelnih nižja kot lani. Novih prijav med brezposelne je bilo približno petino manj kot pred letom dni, manj (za 16,2 %) pa je bilo tudi brezposelnih, ki so dobili delo. Povprečno število registrirano brezposelnih in povprečna stopnja registrirane brezposelnosti v prvem četrtletju sta bila tako za 13,5 % oziroma za 1,3 o. t. nižja kot lani. Tudi stopnja anketne brezposelnosti ostaja nizka, 5,1-odstotna, in je za 0,6 o. t. nižja kot pred letom dni, iz razlogov pretežno sezonske narave pa je višja kot v predhodnem četrtletju. Stopnja prostih delovnih mest ostaja enaka kot pred letom dni, tj. 1,1-odstotna. Upadanje brezposelnosti se je nadaljevalo tudi v drugem četrtletju, pri čemer pa se prilivi med brezposelne zmanjšujejo počasneje, odlivi iz brezposelnosti pa hitreje kot v prvem četrtletju. Stopnja registrirane brezposelnosti je bila v aprilu 6,6-odstotna. Število 11 To kaže primerjava rasti števila delovno aktivnih po statističnem registru, ki zajema le zaposlene in samozaposlene osebe, ter po rezultatih ankete o delovni sili, ki vključuje tudi različne druge, neformalne oblike dela, kot so pomagajoči družinski člani in zaposleni po pogodbah o delu ali v sivi ekonomiji. 12 Poslovni subjekti v anketi LPZAP tudi letos napovedujejo najvišjo rast zaposlenosti v gradbeništvu in poslovnih storitvah, visoko (nad 5-odstotno) pa tudi v trgovini, gostinstvu in finančnem posredništvu. UMAR Ekonomski izzivi 2008 23 Konjunkturna gibanja registrirano brezposelnih se je do konca junija znižalo na 60.710. Slika 10: Rast števila delovno aktivnih po panogah Kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo (A, B) Rudarstvo, predelovalne(C, D, E) dejavnosti, oskrba z energijo Gradbeništvo (F) Trgovina, popravila, gostinstvo, promet in zveze (G, H, I) Finančno posredništvo, nepremičnine, poslovne storitve (J, K) Druge storitvene dejavnosti (L do P) ■ Razlika v št. zaposlenih (jan -apr 2008 glede na jan-apr 2007) □ Razlika v št. zaposlenih (jan-apr 2007 glede na jan-apr 2006) -2000 0 2000 4000 6000 8000 10000 Vir podatkov: SURS Si-Stat podatkovni portal, preračuni UMAR Že nekaj let se na trgu dela pojavljajo primanjkljaji določenih poklicnih profilov, še naprej pa se povečuje tudi število delovnih dovoljenj za tujce. Največ težav pri pridobivanju ustreznih delavcev je na področju gradbeništva, obdelovanja kovin ter gostinstva in turizma, primanjkuje pa tudi mehanikov in strojnikov, delavcev elektro stroke, učiteljev, vzgojiteljev in delavcev v zdravstvu13. Potrebe po teh poklicnih profilih podjetja rešujejo tudi z zaposlovanjem tujcev, kar je najbolj značilno za področje gradbeništva. Do konca maja je bilo tujcev z delovnimi dovoljenji za določen čas 79.095, kar je bilo za 45,0 % več kot v enakem obdobju lani in 5,2 % višje kot ob koncu lanskega leta14. 3.2. Plače V prvih štirih mesecih letos je bila rast skupne bruto plače na zaposlenega višja kot v enakem obdobju lani, nadaljeval se je trend hitrejše rasti bruto plače v zasebnem sektorju od rasti bruto plače v javnem sektorju. Bruto plača na zaposlenega se je v prvih štirih mesecih, glede na enako obdobje lani, nominalno povečala za 8,2 %, kar je precej več kot v enakem obdobju lani (5,5 %), vendar v okviru pomladanske napovedi. Razlika v letošnji rasti plač je delno tudi že posledica upoštevanja lanske višje inflacije v uskladitvi plač. V zasebnem sektorju se je letos bruto plača povečala za 8,9 % glede na enako obdobje lani, kar je za 2,0 o. t. več kot v istem lanskem obdobju (6,9 %). Rast bruto plač v javnem sektorju je bila nižja kot v zasebnem (7,1 %), doseženo rast v enakem obdobju lani (4,2 %) pa je presegla za 2,7 o. t., kar je predvsem posledica v februarju izplačane in za januar poračunane 3,4-odstotne izredne uskladitve plač za razliko med lansko dejansko višjo inflacijo od predvidene. Za razliko od lani pa sta letos skladni rasti bruto in neto plač, saj na gibanje neto plač ne vpliva več lanska sprememba v dohodninski lestvici. 13 Podatki na podlagi letne ankete Zavoda za zaposlovanje RS pri delodajalcih glede napovedi zaposlovanja za leto 2008 (Rezultati ankete LPZAP, ZRSZ, maj 2008). 14 Vlada je marca sprejela kvoto delovnih dovoljenj za leto 2008, ki znaša 24.600, kar je za 4.900 manj od zadnje veljavne kvote za leto 2007. Pri tem je kvota dovoljenj za sezonska dela tujcev (8.000) letos višja kot lani (5.830). UMAR Ekonomski izzivi 2008 24 Konjunkturna gibanja Letošnja plačna politika je dogovorjena za zasebni in javni sektor. Vlada in sindikati javnega sektorja so se dogovorili15 za julijsko uskladitev plač v višini spomladi napovedane 4,0-odstotne letne inflacije, pri čemer je za splošno uskladitev osnovnih plač namenjena polovica uskladitvenega odstotka, druga polovica pa je namenjena odpravi plačnih nesorazmerij16. V zasebnem sektorju so se sindikati in delodajalci dogovorili za izredno uskladitev plač17 in za uskladitveni mehanizem za leti 2008 in 2009, še vedno pa tečejo pogajanja glede zakona o minimalni plači, ki bo opredelil vsakoletni avgustovski usklajevalni mehanizem18. Na podlagi doseženih dogovorov (glej Okvir 2) ocenjujemo, da bo predvsem rast bruto plače v javnem sektorju letos višja od ocen v Pomladanski napovedi, posledično bo višja tudi rast skupne bruto plače (7,8 %), ki bo rast produktivnosti dela presegala (7,1 %) za 0,1 o. t. več od ocen v Pomladanski napovedi. Okvir 2: Plačni dogovori v letu 2008 Sklenjeni dogovor o plačah v zasebnem sektorju je zmanjšal obstoječa tveganja zaradi zahtev po nadaljnjem nesorazmernem povečevanju plač v zasebnem sektorju. Zaključila so se pogajanja o izredni uskladitvi zaradi višje lanskoletne inflacije od predvidene ter glede mehanizma uskladitve plač za leti 2008 in 2009. Dogovorjena je bila višja19 izredna uskladitev plač v višini 5,2 %. Osnova za povečanje plač je osnovna plača, dogovorjeni uskladitveni odstotek (5,2 %)20 pa se zmanjša za že izvedena povečanja osnovnih plač za ta namen. Pri uskladitvenem mehanizmu za leti 2008 in 2009 je določeno, da je osnova za avgustovsko usklajevanje izhodiščna plača oziroma najnižja osnovna plača in ne osnovna plača, zaradi česar se za uskladitveni odstotek še vedno ne bodo povečale vse plače. Dogovorili so se tudi glede varnostne zaklopke v primeru preseganja dejanske inflacije nad predvideno za obe leti. Opredeljeni so kriteriji za upoštevanje rasti produktivnosti dela v pogajanjih o plačah na ravni dejavnosti. S podpisom kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev ter aneksov h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev se je zaključilo šestletno dogovarjanje med socialnimi partnerji o pogojih za izvajanje novega sistema plač v javnem sektorju. Ocena skupnih potrebnih sredstev za odpravo plačnih nesorazmerij se je zaradi doseganja kompromisnih rešitev med sindikati in vlado v obdobju od julija 2007, ko je bila kolektivna pogodba za javni sektor parafirana, povišala za približno tretjino na sedanjih 398,9 mio evrov ob podpisu Kolektivne pogodbe za javni sektor (KPJS) in kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev. Povprečna bruto plača na zaposlenega se bo zaradi odprave plačnih nesorazmerij po tej oceni povečala za 13,1%, in sicer po četrtinah, kot je dogovorjeno v KPJS. Ena četrtina letos maja (izplačana skupaj s poračunom pri avgustovski plači), druga in tretja v januarju in septembru 2009 ter zadnja v marcu 2010. Najbolj se bodo povečale plače v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva, in sicer za več kot 20 %, v kulturi za okoli 18 %, v javni upravi za okoli 12 % in v dejavnosti izobraževanja za okoli 6 %. Približno polovico potrebnih sredstev za odpravo plačnih nesorazmerij je bilo zbranih z odloženim delom vsakoletnega julijskega uskladitvenega odstotka plač za predvideno inflacijo od leta 2002 dalje. Druga polovica se bo pokrila iz tekočih javnofinančnih virov. 15 Spremembe zakona o sistemu plač v javnem sektorju. 16 V skladu z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju. 17 Zaradi višje dejanske inflacije od predvidene v letu 2007. 18 V marcu letos je bila minimalna plača povečana za 5,2 % zaradi izredne uskladitve z lansko višjo inflacijo od predvidene. 19 V začetku leta je bila že skoraj dogovorjena izredna uskladitev za leto 2007 v višini 4,6 %. 20 Odstotek je enak odstotku izredne uskladitve minimalne plače. UMAR Ekonomski izzivi 2008 25 Konjunkturna gibanja Do vključno leta 2007je rast bruto plače v javnem sektorju v letnem povprečju zaostajala za rastjo bruto plače zasebnega sektorja, po sedaj sprejetih dogovorih pa bo do leta 2010 rast plač v javnem sektorju presegala rast plač v zasebnem sektorju in tudi rast produktivnosti dela, kar lahko predstavlja tveganje za ohranjanje makroekonomksega ravnovesja. Do vključno leta 2007 je rast bruto plače v javnem sektorju zaostajala za okoli 2,0 o. t. za rastjo bruto plače v zasebnem sektorju. Rast plač v javnem sektorju je zaostajala delno zaradi polovične uskladitve plač, delno pa zaradi tega, ker uvajanje novih dodatkov k plači ni bilo več mogoče zaradi »zamrznitve« kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev. S tako umirjeno nominalno rastjo plač je javni sektor pripomogel k znižanju inflacije in doseganju zelo ugodnega makroekonomskega ravnovesja, kar je bil predpogoj za izpolnitev maastrichtskih kriterijev za vstop v evroobmočje. Sedaj dogovorjeno povečanje plač zaradi odprave plačnih nesorazmerij pa bo s stališča doseganja makroekonomskega ravnovesja pomenilo resno tveganje predvsem zaradi višje rasti plač od rasti produktivnosti dela. Po oceni bodo bruto plače javnega sektorja v obdobju 2008 do 2010 ves čas presegale produktivnost dela (za 1,6 o. t. v letu 2008, za 1,3 o. t. v letu 2009 in za 1,6 o. t. v letu 2010). Skupna rast bruto plač bo leta 2008 presegala rast produktivnosti dela, v letih 2009 in 2010 pa bo še vedno zaostajala za 0,8 o. t. in 0,6 o. t., kar je za 0,3 o. t. manj od ocen v Pomladanski napovedi. Ob tri leta trajajoči hitrejši rasti plač v javnem sektorju je možnost dodatnih pritiskov na rast plač v zasebnem sektorju (spill-over učinek) večja, kar bi lahko učinkovalo na hitrejšo rast skupne plače in s tem nevarnost preseganja rasti produktivnosti v daljšem obdobju. Novi zakon o minimalni plači bo določil avgustovski usklajevalni mehanizem. Dogovarjanje socialnih partnerjev o zakonu o minimalni plači še poteka. Ob marčevski že dogovorjeni 5,2-odstotni izredni uskladitvi minimalne plače bo skupaj z letošnjo avgustovsko uskladitvijo rast minimalne plače lahko višja od rasti izhodiščnih oziroma najnižjih osnovnih plač v zasebnem sektorju. Minimalna plača je opredeljena kot najnižje izplačilo plače za opravljeno delo v rednem delovnem času, dodatki, vezani na opravljeno delo, so že vključeni v to izplačilo, razen dela plače, ki je rezultat nadur. Raven najnižjih osnovnih plač in izhodiščnih plač je za spodnje tarifne skupine pod ravnijo minimalne plače in se zato najnižje izplačane plače, povečane za dodatke iz dela, gostijo okoli minimalne plače. Posledica višje rasti minimalne plače od rasti izhodiščnih oziroma najnižjih osnovnih plač bo zato večja zgostitev izplačila najnižjih plač na ravni minimalne plače, ne bo pa »domino efekta« na ostale ravni plač in je zato vpliv rasti minimalne plače na splošno rast plač v zasebnem sektorju omejen. UMAR 26 Ekonomski izzivi 2008 Konjunkturna gibanja 4. Tekoči račun plačilne bilance Primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance je bil v prvih štirih mesecih letos precej višji kot v enakem obdobju lani in je znašal 728,9 milijona EUR. Na višji medletni primanjkljaj v prvem letošnjem četrtletju je vplival zlasti višji primanjkljaj v trgovinski bilanci. V manjši meri sta se okrepila tudi primanjkljaja v bilanci tekočih transferov in bilanci faktorskih dohodkov. Presežek v storitveni bilanci se je nekoliko povišal in tako blažil poslabšanje zunanjega ravnotežja (glej Tabelo 4). Tabela 4: Tokovi tekočega računa plačilne bilance, v mio EUR I-IV 2008 I-IV 2007 Prilivi Odlivi Saldo Saldo Tekoče transakcije skupaj 9.026,5 9.755,5 -728,9 -367,0 Blagovna menjava (FOB) 6.987,4 7.609,6 -622,1 -389,6 Storitve 1.404,6 1.033,6 371,0 305,2 Transport 454,1 253,1 201,0 152,3 Potovanja 455,7 222,5 233,3 221,7 Ostale storitve 494,7 558,0 -63,3 -68,8 Dohodki od dela in kapitala 371,3 656,8 -285,5 -194,2 Tekoči transferi 263,2 -455,5 -192,3 -88,5 Vir: BS Opomba: Negativni predznak v saldu pomeni presežek odlivov nad prilivi. Višji primanjkljaj v trgovinski bilanci povezujemo z umiritvijo rasti blagovnega izvoza in s poslabšanimi pogoji menjave. Z regionalnega vidika se je povečal primanjkljaj v trgovanju z državami EU, znižal pa se je presežek v trgovanju z državami nečlanicami EU. Poslabšani blagovni pogoji menjave so k višini primanjkljaja v trgovinski bilanci v prvem letošnjem četrtletju prispevali okoli tretjino (glej Sliko 11). Kar dobro polovico poslabšanja v trgovinski bilanci v prvem četrtletju pa je posledica višje vrednosti neto uvoza nafte in derivatov, saj je se je rast cen nafte v prvih mesecih letos močno pospešila (glej Okvir 1 in poglavje o cenovnih gibanjih). Slika 11: Vpliv pogojev menjave na trgovinsko bilanco Vir: SURS,BS, preračuni UMAR Presežek v storitveni bilanci je bil v prvih letošnjih štirih mesecih medletno višji predvsem zaradi večjega neto izvoza transportnih storitev. Pri slednjih se je najbolj okrepil presežek v menjavi cestnega transporta. Presežek v menjavi UMAR Ekonomski izzivi 2008 27 Konjunkturna gibanja potovanj se je medletno nekoliko povišal, kar je bila večinoma posledica višjih neto prilivov od turizma. Nižji primanjkljaj v menjavi skupine ostalih storitev je bil predvsem posledica višjega presežka v menjavi gradbenih storitev (glej tudi poglavje Gospodarska rast). Primanjkljaj v bilanci faktorskih dohodkov so povečala zlasti neto plačila obresti poslovnih bank na posojila, najeta v tujini. Plačila obresti tujini so bila zaradi močnega zadolževanja v preteklih letih in naraščajočih obrestnih mer višja, čeprav so se bankam povečale tudi prejete obresti na posojila, dana tujini. Neto plačane obresti poslovnih bank tujini so v prvih letošnjih štirih mesecih predstavljale 64,5 % vseh neto plačil obresti na tuja posojila (v istem obdobju lani 60,0 %). Ker so tuja podjetja bolj okrepila financiranje kapitalsko povezanih podjetij pri nas kot slovenska podjetja v tujini, so se neto plačane obresti iz naslova teh posojil medletno nekoliko povišale. Povečanje primanjkljaja v bilanci tekočih transferov je bilo posledica višjega primanjkljaja državnega sektorja. Neto proračunski položaj RS do proračuna EU je v prvih štirih letošnjih mesecih izkazoval primanjkljaj v višini 92,4 mio EUR (v istem obdobju lani 24,7 mio EUR). Prihodki iz proračuna EU v državni proračun RS so se medletno nominalno znižali za 32,3 mio EUR. V prvih letošnjih štirih mesecih smo prejeli predvsem manj sredstev za izvajanje skupne kmetijske politike in sredstev za izvajanje notranje politike. Odhodki iz državnega proračuna RS v proračun EU so se medletno povečali za 35,4 mio EUR. Najbolj se je povečalo plačilo sredstev iz naslova bruto nacionalnega dohodka in iz naslova davka na dodano vrednost. K primanjkljaju državnega sektorja so deloma prispevala tudi višja plačila davkov in prispevkov v tujino ter drugi državni transferji. Primanjkljaj zasebnega sektorja je bil medletno nekoliko višji predvsem zaradi višjega primanjkljaja iz naslova zavarovanj in ostalih transferjev. UMAR Ekonomski izzivi 2008 28 Konjunkturna gibanja Literatura in viri Bilten BS. (april 2008). Ljubljana: Banka Slovenije. Consensus Forecasts. (junij 2008). London: Consensus Economics Inc. Eastern Consensus Forecasts. (maj 2008). London: Consensus Economics Inc. EC Spring Forecasts. (april 2008). Pridobljeno aprila 2008 na http://ec.europa.eu/economy_finance/publications/specpub_list9253.htm. ECB Financial Stability Review. (junij 2008). Pridobljeno junija 2008 na http://www.ecb.int/pub/fsr/html/index.en.html. Eurostat Portal Page - vsebine različnih področij. Pridobljeno junija 2008 na http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page?_pageid=1090,30070682,1090_33076576&_dad=portal& _schema=PORTAL. Lane, P., Milesi-Ferretti G.M.: (2006). Capital Flows to Emerging Europe. CEPR and IMF Presentation. Letno poročilo BS 2005 in 2006. Ljubljana: Banka Slovenije. Markič, J. (2007). Dinamika zunanjega zadolževanja Slovenije. Delovni zvezek 10/2007. Ljubljana: Urad RS za makroekonomske analize in razvoj. OECD Economic Outlook, No. 83. (junij 2008). Pridobljeno junija 2008 na http://titania.sourceoecd.org/vl=6227120/cl=22/nw=1/rpsv/periodical/p5_about.htm?jnlissn=0474557 4. US Department of Commerce Bureau of Economic Analysis - National Economic Accounts. Pridobljeno junija 2008 na http://www.bea.gov/national/index.htm#gdp. World Bank Quaterly External Debt Statistics. (maj 2008). Pridobljeno maja 2008 na: http://web.worldbank.org/WBSITE/EXTERNAL/DATASTATISTICS/0,,contentMDK:20440104~me nuPK:1164885~pagePK:64133150~piPK: 64133175~theSitePK:239419,00.html. Fiskalna gibanja in politika UMAR Ekonomski izzivi 2008 31 Fiskalna gibanja in politika Povzetek Leta 2007 se je ob ugodnih konjunkturnih pogojih javnofinančno stanje v večini držav članic EU izboljšalo najbolj v zadnjih letih. Javnofinančni primanjkljaj je dosegel doslej najnižjo raven na celotnem področju EU (0,9 % BDP) in v evrskem območju (0,6 % BDP). K njegovemu zmanjšanju so največ prispevale države, ki so v preteklosti izkazovale primanjkljaje nad referenčno vrednostjo 3 % BDP. Zaradi povečanja primarnih presežkov in ob ugodni nominalni rasti BDP je najbolj doslej upadel tudi javni dolg. V območju evra se je znižal celo pod referenčno vrednost (58,7 % BDP), v EU pa ostaja nekoliko višji (66,2 % BDP). V splošnem je bilo zmanjšanje javnofinančnih primanjkljajev in javnega dolga večje od predvidenega v strateških proračunskih dokumentih, kar je bila v veliki meri posledica ugodnih makroekonomskih razmer. V Sloveniji je bil dosežen najnižji javnofinančni primanjkljaj in delež dolga sektorja država po letu 2000. Lani je bil saldo sektorja država približno izravnan (-0,1 % BDP). Skupni nominalni prihodki so se povečali bistveno bolj kot skupni odhodki, rast obeh kategorij pa je bila nižja od rasti BDP. Delež prihodkov države v BDP se je zmanjšal za 0,9 o. t., na 43,2 %. Rast prihodkov je po pričakovanjih nekoliko upočasnila uveljavljena davčna reforma, vendar so bili ob ugodnih makroekonomskih gibanjih davčni prilivi kljub vsemu večji od predvidenih. Največje doslej je bilo tudi znižanje deleža izdatkov države. Po njihovem zmanjševanju v zadnjih štirih letih za okoli 0,5 o. t. glede na predhodno leto so se lani znižali kar za 2 o. t., na 43,3 % BDP. Najbolj se je zaradi uveljavitve enotnega mehanizma usklajevanja z inflacijo zmanjšal delež sredstev za socialne transfere, ob upočasnjeni stopnji rasti števila zaposlenih ter nizki rasti plač na zaposlenega v javnem sektorju pa je bil precej manjši tudi delež sredstev za zaposlene. Pospešeno znižanje javno finančnega primanjkljaja je prispevalo k znižanju dolga sektorja država. Zaradi nadomeščanja dražjih oblik zadolževanja s cenejšimi, predčasnih odplačil dolga in ob nadaljnjem zniževanju efektivne obrestne mere je delež konsolidiranega dolga sektorja država v BDP dosegel najnižjo raven doslej, 24,1 % BDP. Še naprej pa narašča relativni delež poroštev, vendar ob relativnem zmanjšanju njihovih unovčitev. Ciklično prilagojeni primanjkljaj se je lani znižal za 0,5 o. t. in za 0,4 o. t. presegel dejanskega. Kljub znatnemu izboljšanju nominalnega javnofinančnega položaja večina držav članic EU ni izpolnila načrtov v zvezi z zmanjšanjem strukturnega primanjkljaja. V Sloveniji je bilo znižanje primanjkljaja hitrejše od predvidenega v dopolnitvi programa stabilnosti s konca lanskega leta, po katerem naj bi do leta 2010 dosegli uravnotežen javnofinančni saldo. Skladno z določili srednjeročnega javnofinančnega cilja v okviru Pakta stabilnosti in rasti je bilo tudi izboljšanje ciklično prilagojenega primanjkljaja, ki se je po zadnjih ocenah lani znižal za 0,5 o. t., vendar je bil višji od dejanskega. V letu 2007 je fiskalna politika ohranila proticiklično naravnanost, postala pa je tudi restriktivna. Ob upoštevanju sprememb proizvodne vrzeli v lanskem letu znižanje ciklično prilagojenega primanjkljaja pomeni, da je bila fiskalna politika naravnana proticiklično. Izboljšanje ciklično prilagojenega primanjkljaja je v prvem letu po vstopu v EMU pomenilo primeren odziv fiskalne politike s stališča njene stabilizacijske vloge. UMAR Ekonomski izzivi 2008 32 Fiskalna gibanja in politika Ohranjanje dolgoročno vzdržnih javnih financ ostaja eden ključnih javnofinančnih izzivov. V primeru nespremenjenih parametrov sistemov socialne zaščite in ekonomskih politik bi, ob hitrem povečevanju deleža starega prebivalstva, ki ga nakazujejo demografske projekcije, javni dolg v Sloveniji po letu 2015 začel naraščati. Zaradi pričakovanih vedno večjih javnofinančnih izdatkov, povezanih s staranjem, ki bodo v naslednjih desetletjih povečevali pritisk na javne finance, je iskanje rešitev za zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti ključen izziv fiskalne politike. Za zagotavljanje kakovostnih javnih financ je poleg javnofinančne konsolidacije ključen napredek pri uresničevanju strukturnih sprememb. Znotraj strateškega okvira izvajanja ekonomskih politik EU postaja kakovost javnih financ vedno bolj pomemben dejavnik pri zagotavljanju pogojev za dolgoročno gospodarsko rast in javnofinančno vzdržnost. Kakovostne javne finance določa sodoben institucionalni okvir s celovito zakonsko podlago in proračunskimi postopki, jasno določeni cilji ter fiskalna pravila, kot tudi orodja za spremljanje in merjenje učinkovitosti javnofinančnih prihodkov in odhodkov. Konceptualna podlaga za analizo kakovosti javnih financ je v pripravi; na ravni EU so prvi temelji postavljeni z večdimenzionalnim okvirom po predlogu Evropske komisije. Med ukrepi, usmerjenimi v postopno krepitev razvojne vloge javnih financ v Sloveniji, je bila leta 2007 sprejeta davčna reforma s ciljem povečanja konkurenčnosti gospodarstva. Z uvedenimi davčnimi spremembami se je na več področjih zmanjšala davčna obremenitev. Zaradi spremenjene dohodninske zakonodaje in postopnega odpravljanja davka na izplačane plače se je zmanjšala obremenitev plač z davki in prispevki. S spremembo davčne lestvice so bili najbolj razbremenjeni davčni zavezanci v najnižjih in najvišjih dohodkovnih razredih. Na drugi strani ocene reforme davka od dohodka pravnih oseb - ki je znižala splošno davčno stopnjo, a hkrati zaostrila režim davčnih oljašav - kažejo, da se je povečala efektivna davčna stopnja in torej povečala obremenitev gospodarstva s tem davkom. Davčna obremenitev gospodarstva pa se je še naprej zmanjševala zaradi nadaljnjega odpravljanja davka na izplačane plače. Celovito merjenje učinkovitosti javnofinančnih izdatkov ovirajo metodološke pomanjkljivosti, analiza učinkovitosti socialnih izdatkov in državnih pomoči pa kažeta na doseganje učinkov. Razpoložljivi kazalniki nakazujejo, da socialni izdatki dosegajo ciljne učinke: Slovenija namenja relativno manj sredstev za socialno zaščito kot države EU v povprečju, nižji so tudi administrativni stroški upravljanja s socialnimi izdatki, a ima hkrati manjšo stopnjo tveganja revščine in dohodkovno neenakost. Analiza učinkovitosti državnih pomoči z vidika vpliva na konkurenčnost gospodarstva je pokazala, da so učinkovite tiste pomoči, ki so namenjene za majhna in srednje velika podjetja, raziskave in razvoj ter za spodbujanje zaposlovanja. Drugi nameni pomoči so manj učinkoviti (usposabljanje, regionalni cilji) ali neučinkoviti (reševanje in prestrukturiranje, posebne sektorske pomoči). Sicer učinkoviti nameni pomoči bi lahko v večji meri omogočili doseganje zastavljenih ciljev, če ne bi pri dodeljevanju v prvi vrsti zasledovali cilja "reševanja" slabših podjetij, temveč bi pomoči dodeljevali po kriteriju "dodatnosti" prejemnikom, ki so sposobna z njimi doseči največje učinke. Ker so pomoči na eni strani izrazito koncentrirane, ogrožajo konkurenco na trgu, njihova razdrobljenost pa nakazuje, da so z vidika izdatkov in stroškov države nadpovprečno drage. UMAR Ekonomski izzivi 2008 33 Fiskalna gibanja in politika Uvod Od vključitve v Ekonomsko in monetarno unijo (EMU) ima fiskalna politika skupaj z dohodkovno politiko večjo stabilizacijsko vlogo. Že v prvem letu po sprejetju evra, ko so se v ugodnih konjunkturnih pogojih povečali pritiski tako na notranje kot zunanje ravnovesje gospodarstva, je ustrezna naravnanost fiskalne politike predstavljala enega od najpomembnejših ekonomskih izzivov. Strateški okvir izvajanja ekonomskih politik v EU javnofinančni politiki poleg stabilizacijskih nalog določa tudi razvojno vlogo. Zdrave in pregledne javne finance ter kakovostna fiskalna politika, ki omogočajo učinkovitejšo porabo sredstev, so se izkazale kot ključni pogoj za trajno gospodarsko rast. Zaradi zahtev po pokrivanju vedno večjih obveznosti, povezanih z neugodnimi demografskimi trendi, a ob nespremenjenih zavezah k zmanjšanju obsega javnih financ in znižanju javnofinančnih primanjkljajev, postaja izboljševanje kakovosti javnih financ širši ekonomski izziv. Večji pomen dobivajo institucionalni ustroj, postopki in pravila, ki so osredotočeni na rezultate ter učinke (in ne na porabljena sredstva). V letošnjem fiskalnem poglavju tako obravnavamo dva vidika fiskalne politike, stabilizacijskega in razvojnega. Prvi del je namenjen pregledu fiskalnih gibanj in politike v zadnjem obdobju. V prvem poglavju predstavljamo javnofinančna gibanja v EU, v drugem pa podrobneje gibanje javnofinančnih agregatov in tokov v Sloveniji, vključno z analizo cikličnih in strukturnih dejavnikov ter elementov vzdržnosti. Tretje poglavje je novo in predstavlja metodološko-analitski temelj za celovito spremljanje kakovosti javnih financ v prihodnje. Ključne ugotovitve in priporočila, ki izhajajo iz njih, navajamo v četrtem poglavju. 1. Fiskalna gibanja in politika v Evropski uniji1 Leta 2007 se je proračunski primanjkljaj v EU znižal na najnižjo raven od začetka 70-ih let. Rekordno nizek primanjkljaj v EU (0,9 % BDP) in tudi v evrskem območju (0,6 % BDP) je posledica vsesplošno ugodnih ekonomskih razmer in diskrecijskih ukrepov fiskalne politike, pri čemer so višje prihodke od pričakovanih številne države deloma uporabile tudi za zmanjšanje davkov ali povečanje izdatkov. K zmanjšanju primanjkljaja v EU in evrskem območju so največ prispevale države članice, ki so v preteklih letih izkazovale presežne primanjkljaje. Izboljšanje javnofinančnega položaja ni bilo povsod enakomerno; posebej opazna so bila prizadevanja tistih držav, ki so v preteklosti presegale referenčno vrednost 3 % BDP.2 Leta 2007 je bil v dvanajstih državah članicah EU - dveh več kot pred enim letom - javnofinančni položaj skladen z njihovim srednjeročnim javnofinančnim ciljem ali pa ga je celo presegel. Z nekaj izjemami (Irska, Francija in Velika Britanija) so dejanski primanjkljaji presegli cilje, določene v 1 Poglavje temelji na prispevkih Martina Larcha (svetovalec v Uradu ekonomskih političnih svetovalcev predsednika Evropske komisije, BEPA) in Marka Mršnika (Standard&Poor's). 2 Januarja 2006 je bilo dvanajst držav članic EU v postopku glede presežnega primanjkljaja (EDP) v okviru Pakta stabilnosti in rasti. Do letos je vsem državam v evrskem območju uspelo zmanjšati primanjkljaj pod referenčno vrednost, tako da v postopku ostajata samo še dve državi izven evrskega območja, Madžarska in Poljska. UMAR Ekonomski izzivi 2008 34 Fiskalna gibanja in politika nacionalnih programih stabilnosti in konvergenčnih programih konec 2006 oziroma v začetku 2007 (glej Okvir 1). V evrskem območju je največji napredek pokazala Nemčija, ki je z zmanjšanjem primanjkljaja za 1,6 o. t. dosegla uravnotežen proračun. V nasprotju s predvideno strategijo izvrševanje proračunov ni temeljilo na načrtovanem zmanjšanju javnofinančnih odhodkov. Podobno kot v preteklosti je v večini držav članic EU prišlo do odstopanj dejanskih odhodkov od načrtovanih (vključno z diskrecijsko porabo), ki pa so bila lahko večinoma pokrita s prihodki, saj so bili ti ob ugodni konjunkturi višji od pričakovanih. Takšno izvrševanje proračuna ni skladno s priporočili Sveta finančnih ministrov v Mnenju o programih stabilnosti in konvergenčnih programih iz leta 2006/07, pri državah evrskega območja pa je celo v nasprotju z zavezo, sprejeto spomladi 2007 v Berlinu, da bodo dodatne prihodke v celoti uporabile za zmanjšanje primanjkljaja in dolga. Tabela 1 : Nominalni in strukturni javnofinančni saldi v EU Nominalni saldo (v % BDP)__Strukturni saldo (v % BDP) 2003 2004 2005 2006 2007 2003 2004 2005 2006 2007 BE 0,0 0,0 -2,3 0,3 -0,2 -1,1 -0,9 -0,2 -0,6 -0,3 DE -4,0 -3,8 -3,4 -1,6 0,0 -3,3 -3,0 -2,4 -1,4 -0,3 IE 0,4 1,4 1,6 3,0 0,3 -0,1 2,1 1,3 2,9 0,2 EL -5,6 -7,4 -5,1 -2,6 -2,8 -5,9 -8,0 -5,7 -3,7 -3,3 ES -0,2 -0,3 1,0 1,8 2,2 -0,3 -0,2 1,2 2,0 2,4 FR -4,1 -3,6 -2,9 -2,4 -2,7 -4,0 -3,8 -3,6 -2,7 -2,7 IT -3,5 -3,5 -4,2 -3,4 -1,9 -5,1 -4,7 -4,5 -2,8 -1,5 CY -6,5 -4,1 -2,4 -1,2 3,3 -8,1 -4,9 -2,8 -0,7 3,5 LU 0,5 -1,2 -0,1 1,3 2,9 1,2 -0,9 0,4 1,4 2,8 MT -9,8 -4,6 -3,0 -2,5 -1,8 -6,5 -4,2 -3,8 -2,9 -2,4 NL -3,1 -1,7 -0,3 0,5 0,4 -2,0 -1,1 0,8 1,1 0,3 AT -1,4 -3,7 -1,5 -1,5 -0,5 -0,6 -3,1 -0,8 -1,4 -1,0 PT -2,9 -3,4 -6,1 -3,9 -2,6 -4,7 -4,9 -5,2 -3,2 -2,2 SI -2,7 -2,3 -1,5 -1,2 -0,1 -1,9 -1,6 -0,9 -1,3 -0,7 FI 2,6 2,4 2,9 4,1 5,3 3,3 2,9 3,7 4,2 4,9 EMU-15 -3,1 -2,9 -2,5 -1,3 -0,6 -3,1 -2,9 -2,2 -1,2 -0,7 BG 0,0 1,4 1,8 3,0 3,4 0,0 1,0 1,5 2,5 3,1 CZ -6,6 -3,0 -3,6 -2,7 -1,6 -5,5 -1,3 -3,3 -2,9 -2,3 DK 0,0 1,9 5,0 4,8 4,4 0,9 2,5 5,3 4,1 3,9 EE 1,8 1,6 1,8 3,4 2,8 2,0 1,6 1,2 1,0 1,3 LV -1,6 -1,0 -0,4 -0,2 0,0 -1,2 -0,8 -0,5 -1,1 -1,4 LT -1,3 -1,5 -0,5 -0,5 -1,2 -1,9 -2,1 -1,1 -1,0 -1,4 HU -7,2 -6,5 -7,8 -9,2 -5,5 -6,8 -6,9 -8,6 -9,7 -4,7 PL -6,3 -5,7 -4,3 -3,8 -2,0 -5,9 -5,9 -4,2 -4,0 -2,5 RO -1,5 -1,2 -1,2 -2,2 -2,5 -0,8 -1,8 -1,6 -2,7 -3,4 SK -2,7 -2,4 -2,8 -3,6 -2,2 -1,4 -1,4 -1,0 -3,1 -2,6 SE -0,9 0,8 2,2 2,3 3,5 -0,2 0,2 1,9 1,5 2,8 UK -3,3 -3,4 -3,4 -2,6 -2,9 -3,4 -3,7 -3,4 -2,8 -3,0 EU-27 -3,1 -2,8 -2,5 -1,4 -0,9 -3,0 -2,9 -2,2 -1,5 -1,0 Vir: Evropska komisija UMAR 35 Ekonomski izzivi 2008 Fiskalna gibanja in politika Leta 2007 se je zaradi povečanja primarnih presežkov in ob ugodni nominalni rasti BDP nadaljevalo tudi zmanjševanje javnega dolga. Na celotnem območju EU se je bruto javni dolg kot odstotek BDP zmanjšal pod referenčno vrednost 60 %. Tudi v evrskem območju se je delež javnega dolga znižal, a je bil še vedno 6 o. t. višji od referenčne vrednosti. Delež javnega dolga se je zmanjšal v večini držav. Od desetih držav članic, v katerih je delež javnega dolga leta 2006 presegal 60 % BDP, se je leta 2007 povečal samo v dveh, na Madžarskem in v Franciji. Država z najvišjo stopnjo zadolženosti v EU ostaja Italija (z deležem javnega dolga 104 % BDP). Slika 1: Skupni javnofinančni prihodki in izdatki ter javni dolg v evrskem območju 50 Dolg (desna os) 80 70 40 o. 30 48 60 46 50 44 42 40 20 Vir: Eurostat Okvir 1: Dejavniki izboljšanja javnofinančnega položaja v EU K izboljšanju javnofinančnega položaja v EU in evrskem območju so pripomogli tako ciklični kot strukturni dejavniki. Ocena prispevka posameznih dejavnikov je otežena zaradi velikih nihanj davčnih elastičnosti. Tako je bila v številnih državah evrskega območja, kjer so v zadnjih dveh letih davčni prihodki rasli hitreje od nominalne gospodarske rasti, odzivnost davčnih prihodkov na večjo gospodarsko aktivnost nadpovprečno visoka. K temu so prispevali trendi v dobičkih podjetij, rast cen goriv, živahna rast komponent domačega povpraševanja (zlasti zasebne potrošnje in investicij), hkrati pa so odraz povečevanja vrednosti finančnih in nefinančnih sredstev, ki je posledica rasti na finančnih in nepremičninskih trgih. Primerjava javnofinančnih načrtov z izidi za leto 2007 kaže, da so države evrskega območja povečini podcenile nominalno gospodarsko rast zaradi nižje pričakovane realne gospodarske rasti in tudi inflacije. Primerjava dejanskih rezultatov za leto 2007 z javnofinančnimi načrti iz programov stabilnosti in konvergenčnih programov s konca leta 2006 omogoča vpogled v dinamiko skupnih javnofinančnih prihodkov v preteklem letu glede na prvotna pričakovanja, hkrati pa tudi ocenjuje značaj odhodkovne politike (glej Sliko 2)3. Večini držav je uspelo doseči boljši javnofinančni položaj glede na prvotna pričakovanja, vendar pa so rezultati glede na prihodkovno in odhodkovno komponento precej raznoliki. 3 Standard&Poor's (2008): Budgetary Developments In Europe: Past Simple, Future Tense. UMAR Ekonomski izzivi 2008 36 Fiskalna gibanja in politika Na prihodkovni strani je bil lani pri vseh državah z izjemo Malte in Grčije priliv sredstev znatno višji od pričakovanega v programih stabilnosti in konvergenčnih programih iz leta 2006. Del pozitivnega odstopanja je mogoče pojasniti z relativno previdnimi napovedmi nominalne gospodarske rasti in preseganjem davčnih elastičnosti, predpostavljenih v javnofinančnih programih. Močna gospodarska rast se je odrazila tudi v povečanju števila zaposlenih in zmanjšanju števila brezposelnih, kar je pozitivno vplivalo na javne finance. V državah, kjer so bili uvedeni strukturni ukrepi na prihodkovni strani (npr. davčna reforma v Sloveniji), so bili ti ob dobri gospodarski klimi uspešni in niso vodili do zmanjšanja davčnih prihodkov. Slika 2: Primerjava javnofinančnih načrtov z izidi za leto 2007 programov stabilnosti in konvergenčnih programov). Odhodkovna stran je glede javnofinančnih načrtov bolj predvidljiva, saj ima ciklična komponenta relativno manjši delež kot na prihodkovni strani. V splošnem je bil v preteklih dveh letih nadzor odhodkov bistvenega pomena za izboljšanje javnofinančnega položaja, saj so bili prihodki veliko večji od načrtovanih in je bilo javnofinančne cilje mogoče doseči tudi ob manjši disciplini na odhodkovni strani. Tako je kljub ugodnemu ciklu v nekaterih državah prišlo do višjih javnofinančnih odhodkov glede na načrte. Večina držav je izboljšanje javnofinančnega stanja dosegla s spremembami na strani prihodkov. Slika 2 kaže, da med državami, pri katerih je bilo izboljšanje javnofinančnega položaja nad pričakovanji, prednjačita Ciper (kjer je rast prihodkov močno presegla načrtovano zaradi visokih dobičkov v finančnem sektorju in povečanih nakupov nepremičnin) in Finska (kjer so k višji rasti prihodkov od pričakovane prispevali donosi naložb državnih pokojninskih skladov). Obe državi sta izboljšanje dosegli z nižjimi prihodki od pričakovanih. Na Slovaškem, kjer je bila rast prihodkov prav tako bistveno nad pričakovanji (kot posledica pospešenega trošenja pred povišanjem trošarin in dajatev, napovedanim za 2008), pa je bilo izboljšanje javnofinančnega položaja manj izrazito, saj je sočasno prišlo do dodatne potrošnje na državni in občinski ravni. Nasprotno je bila Slovenija med tistimi državami, kjer večje izboljšanje javnofinančnega položaja od predvidenega v Programu stabilnosti iz leta 2006 ni bilo izključno UMAR Ekonomski izzivi 2008 37 Fiskalna gibanja in politika posledica rasti prihodkov, ki je bila višja od pričakovanj, ampak tudi nižjih odhodkov od načrtovanih4. Rast odhodkov je bila bistveno počasnejša v primerjavi s pričakovanimi na Malti, ki ji je z znatnim znižanjem izdatkov za investicije ob manjših prihodkih od načrtovanih (deloma tudi zaradi slabše absorpcije sredstev EU) uspelo zmanjšati javnofinančni primanjkljaj bolj, kot je načrtovala. Na drugi strani so nepričakovano poslabšanje javno finančnega salda glede na svoje napovedi zabeležile Irska, Grčija in Belgija. Napovedi Evropske komisije kažejo na zastoj in obrat v dosedanjem procesu izboljševanja salda javnih financ. Večina makroekonomskih projekcij za leto 2008 predpostavlja bolj umirjeno gospodarsko rast. Ohranjanje sedanjih javnofinančnih trendov v manj ugodnih konjunkturnih razmerah bo tako predstavljalo ključen izziv za fiskalno politiko v naslednjih letih. 4 Med državami, kjer je prišlo do izboljšanja javnofinančnega položaja zaradi manjših odhodkov od načrtovanih, izstopa Luksemburg, vendar je bil ugoden izid v največji meri rezultat revizije podatkov od leta 2005 dalje. UMAR Ekonomski izzivi 2008 38 Fiskalna gibanja in politika 2. Fiskalna gibanja in politika v Sloveniji 2.1. Javnofinančni agregati sektorja država5 Leta 2007 smo zabeležili najnižji primanjkljaj sektorja država po letu 2000. Primanjkljaj celotnega sektorja država se je v primerjavi z bruto domačim proizvodom postopoma zmanjševal in se leta 2007 znižal na 0,1 % BDP. Glede na predhodno leto je bil primanjkljaj manjši za 1,1 o. t., saj so se skupni nominalni prihodki države povečali bistveno bolj kot skupni odhodki države, pri tem pa je rast obeh kategorij zaostala za rastjo BDP. Ob močni gospodarski rasti sta se lani glede na leto poprej zmanjšala delež celotnih prihodkov in delež celotnih odhodkov sektorja država v BDP. Delež prihodkov države, ki je bil po letu 2000 zelo stabilen in se je v povprečju gibal okoli 44 % BDP, se je leta 2007 zmanjšal za 0,9 o. t. in s 43,2 % BDP dosegel najnižjo raven po letu 1995. Delež skupnih izdatkov sektorja država se je po letu 2001, ko je bil najvišji v zadnjem desetletju (48,1 % BDP), postopoma zmanjševal in lani, po največjem znižanju glede na leto poprej, dosegel 43,3 % BDP. Izdatno znižanje izdatkov države je prispevalo k bistvenemu izboljšanju javnofinančnega položaja v preteklem letu. Tabela 2: Prihodki, izdatki in saldo sektorja država, v % BDP 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Sprememba 2006-2007, v o. t. Skupaj prihodki, v % BDP 43,6 44,1 44,6 44,4 44,2 44,5 44,1 43,2 -0,9 Skupaj izdatki, v % BDP 47,4 48,1 47,1 47,1 46,5 46,0 45,3 43,3 -2,0 Neto posojanje (+) / neto izposojanje (-),v % BDP -3,8 -4,0 -2,5 -2,7 -2,3 -1,5 -1,2 -0,1 -1,1 Vir: SURS, Temeljni agregati sektorja država 2004-2007, za leta 2000-2003 Nefinančni sektorski računi, preračuni UMAR Leta 2007 je rast javnofinančnih prihodkov nekoliko upočasnila uveljavljena davčna reforma, a so bili ob močni gospodarski aktivnosti davčni prilivi večji od pričakovanih. Lani so pomembnejše kategorije prihodkov tako kot celotni prihodki sektorja država rasle počasneje od gospodarske rasti, kar je pripeljalo do zmanjšanja njihovega deleža v BDP. Zaradi spremenjene davčne zakonodaje pri dohodnini in davku na dohodek pravnih oseb (glej poglavje 3.2.) se je zmanjšal delež tekočih davkov na dohodke in premoženje (za 0,3 o. t.). Manjši je bil tudi delež obračunanih prispevkov za socialno varnost (za 0,2 o. t.), ki so lani med vsemi prihodki države rasli najhitreje zaradi povečanja števila prejemnikov plač. Zaradi učinka postopnega zniževanja davka na izplačane plače (glej poglavje 3.2.) se je zmanjšal delež davkov na proizvodnjo in uvoz (za 0,3 o. t.). Med ostalimi davki znotraj te skupine prihodkov je hitrejša rast obračunanih trošarin nadomestila nekoliko zmernejšo rast obračunanega davka na dodano vrednost, ki je sledila bolj umirjeni realni rasti potrošnje gospodinjstev in države ter v manjši meri hitrej ši rasti uvoza blaga in storitev. Zmanj šali so se tudi prihodki iz drugih 5 Analiza zagotavlja primerljivost z gibanji v EU, saj temelji na podatkih po metodologiji nacionalnih računov ESA-95, ki so za Slovenijo na razpolago od leta 1995 dalje. ESA-95 omogoča najširši vpogled v ekonomsko vlogo države kot celote. V Sloveniji se za vodenje fiskalne politike javnofinančni tokovi sicer načrtujejo in spremljajo po nacionalni metodologiji, ki temelji na metodologiji Mednarodnega denarnega sklada (GFS). Metodologija upošteva načelo denarnega toka in je podlaga prikaza, izvajanja in načrtovanja prihodkov in odhodkov državnega proračuna, občinskih proračunov in obeh blagajn socialnega zavarovanja. UMAR Ekonomski izzivi 2008 39 Fiskalna gibanja in politika tekočih transferjev (za 0,3 o. t.). Svoj delež v BDP so povečali le nedavčni prihodki in sicer prihodki iz obresti (za 0,1 o. t.) ter prihodki iz transferjev kapitala (za 0,2 o. t.). Slika 3: Spremembe deležev posameznih skupin prihodkov sektorja država 17,0 16,5 ■ 16,0 15,5 iE 15,0 Socialni prispevki (leva os) Davki na proizvodnjo in uvoz (leva os) ■ Tekoči davki na dohodke, premoženje (desna os) 10,0 14,5 9,5 9,0 8,5 8,0 7,5 Q co 14,0 2000 2001 2002 2003 Vir: SURS, Temeljni agregati sektorja država, preračuni UMAR 2004 2005 2006 2007 7,0 Leta 2007 so v ugodnih makroekonomskih pogojih odhodki sektorja država rasli bistveno počasneje kot v preteklih letih, deloma tudi zaradi racionalizacije javnofinančnih izdatkov. Delež skupnih izdatkov sektorja država v BDP se je glede na predhodno leto znižal za 2 o. t., največ po letu 2001. Najbolj se je zmanjšal delež socialnih nadomestil v denarju (za 0,9 o. t.) zaradi uveljavitve enotnega mehanizma njihovega usklajevanja z inflacijo (razen pokojnin). Precej se je zmanjšal tudi delež sredstev za zaposlene (za 0,6 o. t.), in sicer zaradi upočasnjene stopnje rasti števila zaposlenih ter nizke rasti plač na zaposlenega v javnem sektorju v letu 2007. Glede na leto 2006 se je delež v BDP znižal še pri vmesni porabi (za 0,3 o. t.) in sredstvih za subvencije (0,2 o. t.). Pri odhodkih za plačilo obresti je bilo zmanjšanje deleža manjše (do 0,1 o. t.), medtem ko se delež drugih tekočih in kapitalskih transferjev ni spremenil. Slika 4: Spremembe deležev posameznih skupin izdatkov sektorja država 19 18 17 CL Q CÛ 16 vÇ o 15 > s 14 .N 13 >N (D (D Q 12 11 10 -*- 7,0 6,0 5,0 4,0 1,0 0 Socialna nadomestila (leva os) • Sredstva za zaposlene (leva os) 3,0 'N 2,0 Odhodki od lastnine (desna os) Bruto investicije (desna os) 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Vir: SURS, Temeljni agregati sektorja država, preračuni UMAR UMAR Ekonomski izzivi 2008 40 Fiskalna gibanja in politika Manjši odhodki sektorja država so bistveno prispevali k največjemu zmanjšanju primanjkljaja po letu 2003. Primarni tekoči izdatki so se zmanjšali za 2,1 o. t. in odhodki od lastnine za 0,1o. t., odhodki za investicije in transferje kapitala pa so se povečali za 0,2 o. t., kar nakazuje večjo razvojno naravnanost javnofinančnih odhodkov v letu 2007. Hkrati so se lani zmanjšali prihodki sektorja država, kar je sicer pomenilo davčno razbremenitev (glej poglavje 3.2.), vendar je omejilo zmanjšanje primanjkljaja sektorja država. Ker pa je bilo zmanjšanje odhodkov sektorja država bistveno večje od zmanjšanja prihodkov sektorja države, se je primanjkljaj sektorja država kljub vsemu precej zmanjšal (glej Sliko 5). Slika 5: Prispevek k spremembam primanjkljaja sektorja država 2,5 2,0 1,5 1,0 0,5 0,0 -0,5 -1,0 -1,5 □ Prihodki sektorja država □ Primarni tekoči izdatki d Bruto investicije in transferi kapitala □ Odhodki od lastnine o Primanjkljaj sektorja država 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Vir: SURS, Temeljni agregati sektorja država, preračuni UMAR Opomba: Pozitivna sprememba v relativnem deležu primanjkljaja pomeni zmanjšanje primanjkljaja v tekočem letu glede na leto prej. Povečanje izdatkov in zmanjšanje prihodkov sektorja država je označeno kot negativna vrednost, ker prispeva k povečanju primanjkljaja. Kot v preteklih letih se je tudi lani primanjkljaj sektorja država generiral predvsem na centralni ravni države6. Glede na leto poprej se je zmanjšal z 1,2 % na 0,3 % BDP. Enote lokalne ravni države so leto 2007 zaključile z izravnano bilanco, medtem ko so skladi socialnega zavarovanja izkazali presežek v višini 0,2 % BDP. Tabela 3: Neto izposojanje sektorja država po podsektorjih države, v % BDP 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Neto izposojanje sektorja država (primanjkljaj) -3,8 -4,0 -2,5 -2,7 -2,3 -1,5 -1,2 -0,1 Od tega: Centralna država -3,3 -3,8 -2,2 -2,5 -2,1 -2,2 -1,2 -0,3 Lokalna država 0,0 0,0 -0,2 -0,1 -0,1 0,0 -0,1 0,0 Skladi soc. zavarovanj -0,5 -0,2 -0,1 -0,1 -0,1 0,8 0,1 0,2 Vir: SURS, Temeljni agregati sektorja država 2004-2007, za leta 2000-2003 Nefinančni sektorski računi, preračuni UMAR 6 Enote centralne ravni države po standardni klasifikaciji institucionalnih sektorjev vključujejo neposredne uporabnike državnega proračuna, državne sklade in druge enote centralne ravni države. UMAR Ekonomski izzivi 2008 41 Fiskalna gibanja in politika 2.2. Ciklični in ciklično prilagojeni saldo sektorja država Z razčlenitvijo javnofinančnih agregatov na ciklični in ciklično prilagojeni del ocenimo naravnanost fiskalne politike. Glede na odzivnost prihodkov, odhodkov in posledično salda sektorja država na spremembe v gospodarskem ciklu je dejanska naravnanost fiskalne politike bolj razvidna, ko gibanja agregatov očistimo cikličnih učinkov7. Ciklično prilagojeni oziroma strukturni saldo8, nam pokaže, kakšen javnofinančni rezultat bi dosegli samo zaradi učinkovanja ukrepov fiskalne politike, to je brez vpliva konjunkturnih dejavnikov9. Primerjava spremembe ciklično prilagojenega salda in proizvodne vrzeli med posameznimi leti kaže naravnanost fiskalne politike. Zmanjšanje ciklično prilagojenega primanjkljaja v obdobju pospešene gospodarske rasti tako kaže na restriktivno naravnanost fiskalne politike. Leta 2007 seje ciklično prilagojeni primanjkljaj prepolovil in bil za 0,4 o. t. višji od dejanskega. Ob cikličnem nihanju gospodarske aktivnosti se od leta 2000 poleg dejanskega primanjkljaja postopno znižuje tudi ciklično prilagojeni primanjkljaj. Po razpoložljivih ocenah se je leta 2007, ko je dejanska gospodarska rast presegla potencialno, proizvodna vrzel zaprla. Na izboljšanje javnofinančnega položaja so vplivali tako ciklični kot strukturni dejavniki. Poleg zmanjšanja relativno izraženega nominalnega primanjkljaja se je znižal tudi ciklično prilagojeni primanjkljaj (za 0,5 o. t. glede na leto prej), ki odraža učinke posameznih strukturnih prilagoditev javnih financ. Ocenjujemo, da je bil ob pozitivni proizvodni vrzeli lani dejanski primanjkljaj (-0,1 % BDP) nižji od ciklično prilagojenega (-0,45 % BDP). Slovenija je tako izpolnila svoj srednjeročni fiskalni cilj, ki je - izražen kot strukturni oziroma ciklično prilagojeni primanjkljaj - določen na ravni 1 % BDP (o konceptu in zadnjih dogajanjih v zvezi s srednjeročnimi fiskalnimi cilji glej Okvir 2). Tabela 4: Dejanski, ciklični in ciklično prilagojeni1 saldo sektorja država, v % BDP Proizvodna vrzel Ciklično Dejanski saldo Ciklični saldo prilagojeni Primarni saldo saldo 2000 0,6 -3,8 0,2 -4,0 -1,3 2001 -0,4 -4,0 -0,2 -3,9 -1,6 2002 -0,7 -2,5 -0,3 -2,2 -0,3 2003 -1,9 -2,7 -0,8 -1,9 -0,7 2004 -1,7 -2,3 -0,7 -1,5 -0,5 2005 -1,9 -1,5 -0,8 -0,6 0,1 2006 -0,5 -1,2 -0,2 -1,0 0,2 2007 0,9 -0,1 0,4 -0,5 1,2 Vir: Mićković, S. (2008): Ocena fiskalnega položaja v Sloveniji Opomba: 1 V skladu z metodologijo Evropske komisije ocene ciklično prilagojenega primanjkljaja izhajajo iz izračunov proizvodne vrzeli na osnovi produkcijske funkcije. Ta se je uveljavila kot najbolj ustrezna metoda ugotavljanja potencialne rasti BDP ter elastičnosti odhodkov in prihodkov na spremembe v gospodarskem ciklu kljub nekaterim metodološkim pomanjkljivostim (povezanimi npr. z negotovimi ocenami stoga kapitala). 7 Mero cikličnosti predstavlja razlika med dejanskim in potencialnim proizvodom, t. i. proizvodna vrzel. 8 Strukturni saldo se lahko razlikuje od ciklično prilagojenega, saj poleg ciklične prilagoditve odraža tudi učinke izrednih dejavnikov (npr. predsedovanje EU). Naša analiza temelji na izračunih ciklično prilagojenega salda. 9 Ciklično prilagojeni saldo pomeni tisti javnofinančni rezultat, ki ustreza razmeram, ko je dejanska rast BDP enaka potencialni rasti. UMAR Ekonomski izzivi 2008 42 Fiskalna gibanja in politika Okvir 2: Novi srednjeročni fiskalni cilji v okviru prenovljenega Pakta stabilnosti in rasti V pripravah na vzpostavitev EMU je bil leta 1997 sprejet Pakt stabilnosti in rasti (v nadaljevanju Pakt), ki pomeni mehanizem za usklajeno izvajanje fiskalnih politik držav s skupno valuto. Vse od uveljavitve je očitno, da ima Pakt pomanjkljivosti, ki so postale zelo očitne s širitvijo članstva in povečanjem razlik med članicami. Sprejeta je bila odločitev o prenovi Pakta, ki naj bi omogočila učinkovitejše usklajevanje fiskalnih politik in države odvračala od kršitev določil Pakta. Reforma Pakta, ki je bila formalno potrjena na zasedanju Evropskega sveta marca leta 200510, je bila osredotočena na povečanje ekonomske utemeljenosti fiskalnih pravil11 in zavezanosti k njihovemu spoštovanju na nacionalni ravni. Novi Pakt tako priznava večjo težo gospodarskim razmeram pri postopkih nadzora nad izpolnjevanjem javnofinančnih ciljev in zmanjševanjem javnofinančnih primanjkljajev v ugodnih konjunkturnih razmerah, hkrati pa daje večji pomen višini javnega dolga in vzdržnosti javnih financ. Reforma je omogočila boljše upoštevanje dejanskih gospodarskih razmer in strukturnih reform v posameznih državah članicah. Spremembe prinašajo uvedbo diferenciranih srednjeročnih fiskalnih ciljev in dovoljenih odstopanj na poti prilagajanja. Te naj bi bile uveljavljene postopoma, v dveh korakih. V prvem koraku so države članice v svojih programih stabilnosti in konvergenčnih programih za leto 2005 prvič predstavile svoje srednjeročne javnofinančne cilje12, kjer so že upoštevale tudi najnižje postavljene referenčne omejitve, ki predstavljajo minimalno zahtevo glede višine srednjeročnega cilja. Drugi korak predvideva, da se bodo diferencirani srednjeročni javnofinančni primanjkljaji za vsako državo izračunali ob upoštevanju implicitnih javnofinančnih obveznostih13. Za razliko od izračuna v prvem koraku, ki upošteva le pretekla gibanja, je v drugem koraku pristop izračuna bolj osredotočen na gibanja v prihodnosti, kar je pomembno za srednjeročno in dolgoročno zagotavljanje in ohranjanje vzdržnosti javnih financ. Predlog metodologije za izračun srednjeročnih fiskalnih ciljev je Evropska komisija posredovala državam članicam v razpravo. Kvantitativna ocena vzdržnosti javnih financ in določitve srednjeročnega javnofinančnega cilja na podlagi kazalnikov vzdržnosti naj bi bila dopolnjena s kvalitativno oceno, ki bo dodatno upoštevala zanesljivost projekcij izdatkov, povezanih s staranjem, kot tudi celotni scenarij prihodnjih gospodarskih gibanj na podlagi predvidenih ukrepov ekonomskih politik. Evropska komisija je oblikovala tri izhodiščne pristope za izračun srednjeročnih javnofinančnih ciljev, ki jih na kratko opisujemo v nadaljevanju kot pristope A, B in C (za podrobnosti glej Prilogo). Prva dva v celoti temeljita na sintetičnih indikatorjih dolgoročne javnofinančne vzdržnosti, tretji pristop pa dopušča tudi vključitev elementov vzdržnosti, ki jih uveljavljeni indikatorji ne zajamejo v zadostni meri. Pristop A temelji na prilagoditvi srednjeročnemu cilju v začetku obravnavanega obdobja (angl. frontloading of the adjustment). Novi srednjeročni cilj za Slovenijo, izračunan po tem pristopu, postane javnofinančni presežek v višini 6,1 % BDP, kar je glede na obstoječi javnofinančni 10 Zakonske podlage: Uredba sveta EU 1055/2005 in Uredba 1056/2005. 11 Analiza kakovosti fiskalnih pravil po Kopits-Symanskijevih merilih kaže, da je reforma prinesla pozitivne spremembe, vendar problematična postaja kompleksnost pravil in njihovo konsistentno in objektivno ocenjevanje, hkrati pa ostaja problematično vprašanje izvedljivosti sankcij (Bednaš, 2006). 12 Izračuni so bili narejeni v skladu z metodologijo, ki upošteva višino javnega dolga, potencialno gospodarsko rast in varnostno mejo. 13 Implicitne obveznosti zajemajo tiste obveznosti, ki bodo nastale v prihodnosti in so povezane predvsem s staranjem prebivalstva, in potencialne obveznosti, ki nimajo nujno zakonske ali pogodbene osnove, vendar so del programskih zahtev vplivnih interesnih skupin. UMAR Ekonomski izzivi 2008 43 Fiskalna gibanja in politika okvir za fiskalno politiko povsem nerealističen cilj. V primerjavi z obstoječim srednjeročnim ciljem novi cilj, izračunan po tej metodi, tudi od drugih držav članic terja bistveno bolj ambiciozno fiskalno politiko. Pristop B temelji na principu postopnega prilagajanja in dovoljuje upoštevanje različnih javnofinančnih položajev posameznih držav članic. Novi srednjeročni cilj za Slovenijo, izračunan po pristopu B, je javnofinančni presežek v višini 2,8 % BDP. Pristop C temelji na predpostavki, da je proces javnofinančne prilagoditve v posamezni državi članici odvisen od njenega specifičnega ekonomskega položaja in dovoljuje, da se poleg trenutnega stanja dolga države upoštevajo tudi drugi faktorji vzdržnosti. Pri izračunu novega srednjeročnega cilja za Slovenijo Evropska komisija ni predpostavila nobenih drugih pomembnih faktorjev vzdržnosti, zato je izračunani srednjeročni cilj po tem pristopu enak kot po pristopu B, tj. javnofinančni presežek v višini 2,8 % BDP. Novi srednjeročni fiskalni cilji so, ne glede na uporabljen pristop, za večino držav članic višji od obstoječih. Slika 6: Veljavni srednjeročni fiskalni cilji (MTO) in predlogi novih ciljev po pristopu C 4.0 3.0 2.0 % BDP 1.0 0.0 -1.0 -2.0 BE BG CZ DK DE EE IE EL ES FR IT CY LV LT LU HU MT NL AT PL PT RO SI SK FI SE UK Vir: ECFIN/C2/REP/52865/07 REV Vsak od predlaganih pristopov je sporen s stališča, da pri izbiri referenčne vrednosti države z nizkim dolgom, kot je denimo Slovenija, postavlja v neenak položaj glede na države z visokim dolgom. Pomanjkljivost bi odpravili tako, da bi upoštevali razliko med obstoječim stanjem dolga in dovoljeno zgornjo mejo. Visoko zadolžene države bi tako morale imeti večji primarni saldo kot manj zadolžene države. Predlagani pristop daje večjo težo trenutnemu javno finančnemu položaju ob veliki verjetnosti, da bodo potencialne obveznosti postale dejanske. Poleg izpolnitve uveljavljenih zahtev bi omogočil tudi, da se srednjeročno izognemo slabi alokaciji sredstev, ki izhaja iz znatnih negotovih obveznosti v prihodnosti. Novi srednjeročni cilj za Slovenijo, izračunan po tem pristopu, ob upoštevanju stanja dolga v naslednjih letih ne bi bil višji od 1 % BDP. Takšen pristop pa ne more odpraviti ostalih pomanjkljivosti zgoraj opisanih pristopov, zlasti: - prevelike teže dejanskih obveznosti na račun potencialnih, tj. še neobstoječih obveznosti - visoke negotovosti glede ocen odhodkov, povezanih s staranjem - zmanjšanja potencialnih obveznosti, ki izhajajo iz reform sistemov socialne varnosti, a na račun ogrožanja blaginje, kar povečuje druge potencialne obveznosti. Pogoji za dolgoročno vzdržnost javnih financ se morajo pričeti vzpostavljati takoj, izvajati pa postopoma. Z vidika izvedljivosti je ključnega pomena zlasti: T 1 I 1 T tT T _ 1- 1 J [1 J L T — Obstoječi MTO " Pristop C MTO UMAR 44 Ekonomski izzivi 2008 Fiskalna gibanja in politika - skrajšanje obdobja, za katero ugotavljamo potencialne obveznosti za potrebe določanja srednjeročnih ciljev, na denimo deset let - prilagajanje srednjeročnih ciljev za obdobje desetih let na vsaka štiri leta - določitev srednjeročnih ciljev, ki omogočajo spoštovanje referenčne meje 3 % BDP. Primerjava dinamike ciklično prilagojenega primanjkljaja in proizvodne vrzeli kaže na ciklično oziroma proticiklično naravnanost fiskalne politike. Spremembe ciklično prilagojenega salda v zaporednih letih kažejo naravnanost fiskalne politike oziroma fiskalni impulz. Ob primerjavi s proizvodno vrzeljo v istem obdobju, ki kaže konjunkturna nihanja, lahko ocenimo cikličnost fiskalne politike oziroma fiskalni položaj. Na Sliki 7 lahko glede na spremembe fiskalnega impulza in proizvodno vrzel določimo štiri kvadrante, ki določajo fiskalni položaj. V primeru, da kombinacija obeh parametrov leži v prvem ali tretjem kvadrantu, je fiskalna politika proticiklična. V tem primeru se namreč fiskalna politika v razmerah, ko se gospodarska rast zniža pod potencialno, odziva ekspanzivno; v razmerah, ko dejanska rast presega potencialno rast BDP, pa restriktivno. V primeru, da kombinacija obeh parametrov leži v drugem ali četrtem kvadrantu, je fiskalna politika ciklična. V tem primeru se namreč fiskalna politika v razmerah, ko se gospodarska rast zniža pod potencialno, odziva restriktivno; v razmerah, ko dejanska rast presega potencialno rast BDP, pa je tudi fiskalna politika ekspanzivna. Ciklična naravnanost pomeni, da fiskalna politika ne dopušča delovanja avtomatičnih stabilizatorjev, zaradi česar se na primer odhodki spreminjajo skladno s spremembami gospodarske rasti in ne, kot je bilo načrtovano. To pomeni, da se v primeru višjih gospodarskih rasti od prvotno načrtovanih ciklični prihodki proračuna porabijo za financiranje znižanja davkov in povečanja odhodkov in ne za zmanjšanje primanjkljaja. V letu 2007 je bila fiskalna politika prvič po letu 2000 naravnana proticiklično restriktivno. Na podlagi primerjave dinamike ciklično prilagojenega salda in proizvodne vrzeli v obdobju 2000-2007 ocenjujemo, da je fiskalna politika v prvih petih letih delovala restriktivno, a ciklično (glej Sliko 7, kjer se v prikazu prehajanja ciklične naravnanost fiskalne politike iz drugega v prvi kvadrant točke gostijo v drugem kvadrantu). V obdobju 2001-2005, ko je bila dejanska gospodarska rast nižja od potencialne, je gibanje javnofinančnih odhodkov sledilo makroekonomskim razmeram. V obdobju, ko je bila glavna prioriteta ekonomske politike izpolnjevanje pogojev za prevzem evra, je fiskalna politika omejila delovanje fiskalnih stabilizatorjev. Primanjkljaj sektorja država je tako sicer ostal pod referenčno vrednostjo, vendar je fiskalna politika delovala restriktivno. Od leta 2006, ko se je proizvodna vrzel začela zapirati, je fiskalna politika naravnana proticiklično. Sprva je bila blago ekspanzivna, saj se je ciklično prilagojeni primanjkljaj leta 2006 povečal (po razpoložljivih ocenah za 0,4 o. t.), lansko izboljšanje (za 0,5 o. t.) pa kaže, da je fiskalna politika ponovno postala restriktivna. Povečanje fiskalnega impulza v pogojih pozitivne proizvodne vrzeli je pomenilo primeren odziv fiskalne politike s stališča njene stabilizacijske vloge (premik v prvi kvadrant na Sliki 7). Javnofinančne prilagoditve so bile tako skladne z določili Pakta stabilnosti in rasti, po katerih naj bi fiskalna politika v razmerah visoke konjunkture delovala restriktivno. UMAR Ekonomski izzivi 2008 45 Fiskalna gibanja in politika Slika 7: Ciklična naravnanost fiskalne politike Proizvodna vrzel, v o. t. Vir: Mićković, S. (2008): Ocena fiskalnega položaja v Sloveniji Opomba: Pozitiven fiskalni impulz na primer pomeni izboljšanje ciklično prilagojenega primanjkljaja v tekočem letu glede na leto pred tem. Različna oddaljenost posameznih točk od osi kaže intenzivnost delovanja fiskalne politike. 5 V letošnjem letu naj bi fiskalna politika ohranila proticiklično usmerjenost. Najnovejše ocene na podlagi podatkov iz sprejetega rebalansa proračuna za leto 2008 kažejo, da bo razmerje med dejanskim in ciklično prilagojenim saldom v letošnjem letu na približno lanski ravni. Ob predvidenem zmanjšanju pozitivne proizvodne vrzeli to pomeni, da fiskalna politika ostaja proticiklično naravnana. Hkrati lahko pričakujemo, da bodo spremembe davčne zakonodaje14 zmanjšale fiskalni impulz; zadnje ocene kažejo, da se bo ciklično prilagojeni primanjkljaj le malo izboljšal, čeprav bo proizvodna vrzel ostala pozitivna. 2.3. Finančni tokovi med Slovenijo in proračunom EU Leta 2007 je bila Slovenija prvič po vstopu v EU neto vplačnica sredstev v proračun EU. Po podatkih Ministrstva za finance je bilo v lanskem letu črpanje sredstev iz proračuna EU zelo skromno, hkrati pa je bil večji od pričakovanega odhodek iz naslova tradicionalnih lastnih virov15. Mnogo višja od predvidenih so bila vplačila iz naslova carin16, nekoliko višja pa tudi vplačila iz naslova DDV, kar je skupaj močno preseglo plačila, načrtovana v proračunu za leto 2007. Največji delež vplačil v proračun EU so s 55,3 % predstavljala plačila iz naslova bruto nacionalnega dohodka. Skupno črpanje sredstev iz proračuna EU je v letu 2007 močno upadlo. V lanskem letu pa so bila črpanja sredstev precej nižja od pričakovanih, predvsem na področju strukturne in kohezijske politike, kjer je prišlo do zamikov črpanja 14 Spremembe zakonov, sprejetih januarja letos v okviru ukrepov za zmanjševanje posledic višje inflacije na blaginjo prebivalstva, med drugim uvajajo dodatno splošno dohodninsko olajšavo za zavezance z dohodki do 9.000 evrov in povečujejo socialne transferje. 15 Tradicionalni lastni viri (plačila iz naslova carin, uvoznih dajatev in posebnih davščin pri uvozu kmetijskih proizvodov in živil) se vključujejo med čiste prihodke proračuna EU, pobirajo pa jih države članice in pri tem zadržijo četrtino sredstev kot nadomestilo za stroške pobiranja. 16 To je hkrati pomenilo tudi višje prihodke državnega proračuna. UMAR Ekonomski izzivi 2008 46 Fiskalna gibanja in politika sredstev iz nove finančne perspektive17. Do lani je bila pri črpanju Slovenija med novimi članicami sicer med najuspešnejšimi, saj je do konca leta 2006 počrpala skoraj 70 % sredstev, do katerih je bila upravičena v prejšnji finančni perspektivi18. Slika 8: Struktura prejetih sredstev iz proračuna EU v državni proračun v letu 2007 Predpristopna strategija 3% Ostala prejeta sredstva 1% Vir. Ministrstvo za finance Po podatkih Evropske komisije o prilivih in odlivih sredstev proračuna EU je Slovenija lani ostala neto prejemnica sredstev, a z najmanjšim presežkom doslej. Prejeta sredstva iz proračuna EU so bila lani ponovno višja od vplačil, ki so predstavljala 1,09 % BDP, vendar je bil presežek najmanjši po letu 2004. Do razlik med podatki Ministrstva za finance o prejetih sredstvih iz proračuna EU prihaja, ker podatki ministrstva ne vključujejo sredstev, ki so izplačana prejemnikom v Sloveniji, s katerimi Evropska komisija neposredno sklene pogodbo. Predplačila sredstev iz strukturnega sklada in sredstev za razvoj podeželja, ki so že izdatek proračuna EU, postanejo prihodek slovenskega proračuna šele, ko so za to izpolnjeni pogoji19. 17 V letu 2007 so bili sprejeti programski dokumenti in oblikovana nova institucionalna struktura za izvajanje programov v novem programskem obdobju 2007-2013, do dejanskega črpanja pa naj bi v večji meri prišlo šele v letu 2008. 18 Decembra 2005 je bila sprejeta nova finančna perspektiva za leta 2007-2013. Slovenija je po novi finančni perspektivi v obdobju sedmih let upravičena do skupaj 5.128 mio EUR (tekoče cene), od tega v letu 2008 do 712,7 mio EUR. Sredstva iz prejšnje finančne perspektive lahko Slovenija črpa še do konca letošnjega leta. 19 Sredstva se prikažejo med prihodki državnega proračuna šele, ko dejansko nastanejo stroški, povezani s posameznim projektom, ki se istočasno prikazujejo med odhodki državnega proračuna. UMAR Ekonomski izzivi 2008 47 Fiskalna gibanja in politika Tabela 5: Neto položaj Republike Slovenije do proračuna EU v letih 2004-2007 v mio EUR 2004 2005 2006 2007 Skupaj prejeta sredstva iz proračuna EU 282,0 366,2 406,1 390,1 Skupaj vplačana sredstva v proračun EU 170,4 274,7 279,1 359,4 Neto položaj - računovodska definicija * 111,6 91,5 126,9 30,7 Neto položaj ** (operating budgetary balance) 109,7 101,5 142,7 88,5 Vir: EU Budget 2007 Financial Report Opombe: * Neto položaj po računovodski definiciji je izračunan kot razlika med celotnimi prihodki in celotnimi odhodki. ** Neto položaj je izračunan kot razlika med dodeljenimi in vplačanimi sredstvi brez sredstev za administrativne izdatke in s prilagojenim nacionalnim prispevkom na osnovi popravka v korist Združenega kraljestva. V obdobju od vstopa v EU se je spremenila struktura finančnih tokov med Slovenijo in proračunom EU. Slovenija je največji del sredstev dobila iz naslova skupne kmetijske politike, večji del preostalih sredstev pa za izvajanje notranje politike. V zadnjih dveh letih se je močno povečalo črpanje sredstev iz kohezijskih skladov in za programe v okviru skupne kmetijske politike, zmanjšal pa se je delež sredstev iz predpristopne strategije. V okviru predpristopne strategije je Slovenija namreč prejela le še sredstva za programa PHARE in ISPA, medtem ko je bil program SAPARD zaključen v letu 2005 in so se ukrepi tega programa financirali v okviru skupne kmetijske politike. Ocenjujemo, da je do strukturnih sprememb prišlo tudi lani, saj je bila na osnovi pristopne pogodbe Slovenija upravičena do pavšalnih povračil le do konca leta 2006. Slika 9: Struktura prejetih sredstev iz proračuna EU v letih 2004-2006 2004 Vir: EU Budget 2006 Financial Report 2005 2006 □ Pavšalna povračila □ Predpristopnastrategija ■ Administrativni izdatki □ Notranje politike □ Strukturne politike □ Kmetijstvo Rebalans proračuna za leto 2008 predvideva, da bo Slovenija ob koncu leta neto prejemnica sredstev iz proračuna EU. V prvem polletju letos je bila Slovenija neto vplačnica sredstev v proračun EU. Glede na gibanja v preteklih letih lahko pričakujemo, da bo prišlo do večjega črpanja sredstev iz proračuna EU šele v drugi polovici leta. Ob predpostavki, da bo v letošnjem letu poleg načrtovanih sredstev za letošnje leto počrpan tudi del sredstev, katerih črpanje je bilo predvideno že v lanskem letu, bo neto položaj Slovenije do proračuna EU v letu 2008 ponovno pozitiven. UMAR 48 Ekonomski izzivi 2008 Fiskalna gibanja in politika 2.4. Dolg sektorja država in poroštva RS Do konca leta 2007 je delež konsolidiranega dolga sektorja država v BDP s 24,1 % dosegel najnižjo raven doslej. Glede na leto 2006 je bil manjši za 3,1 o. t., kar je bilo največje znižanje od leta 2000, ko se je delež dolga pričel zmanjševati20. K temu je pozitivno prispeval proces upravljanja z dolgom državnega proračuna, ki vključuje nadomeščanje dražjih oblik zadolževanja s cenejšimi in odkupe dolga21. Nadaljnje zniževanje efektivne obrestne mere je pomenilo manj proračunskih sredstev za plačilo obresti na nakopičen dolg in je tako povratno vplivalo na zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja. Znižanje dolga je bilo lani večje od pričakovanega tudi zaradi manjšega javnofinančnega primanjkljaja od pričakovanega. Do pomembnega znižanja dolga je prišlo zaradi predčasnih odplačil dolga. Z namenom dolgoročnega zniževanja stroškov servisiranja dolga in doseganja večje likvidnosti se od konca 90-ih let izvaja strategija odkupov dolga, z vključitvijo na razvitejši finančni trg po vstopu v EMU pa je ta proces lahko postal intenzivnejši. Leta 2007 je bil odkupljen dolg v vrednosti 1 mlrd EUR, kar je bilo največ po letu 2004. Z delom kupnine od prodaje Nove Kreditne Banke Maribor - NKBM in Slovenske industrije jekla - SIJ je bil predčasno odplačan dolg državnega proračuna v višini 76 mio EUR22. Ob nadomeščanju dražjega zadolževanja s cenejšim k zmanjšanju bremena servisiranja dolga prispeva ugodna struktura dolga. Od vstopa v EMU je največji del dolga nominiranega v EUR. Zadolževanje je v zadnjih letih postajalo v večji meri dolgoročno, ob pretežno fiksni obrestni meri. Leta 2007 je dolg s spremenljivo obrestno mero predstavljal le še okoli 2 % celotnega dolga. Simulacije pokažejo, da bi se breme financiranja dolga povečalo ob naraščajočih obrestnih merah in upočasnjeni gospodarski rasti. Glede na rokovno, valutno in obrestno strukturo dolga je ta občutljiv na spremembe ravni obrestnih mer ECB predvsem na dolgi rok, na kratek in srednji dolg pa je dokaj stabilen. Simulacije odzivnosti dolga na spremembe obrestnih mer23 kažejo, da bi se v primeru zvišanja obrestnih mer ECB za 100 bazičnih točk v letu 2008 stroški odplačila dolga povečali za 0,04 % BDP v letu 2009. Simulacije odzivnosti dolga na spremembo gospodarske rasti kažejo, da bi se v primeru upočasnjene rasti BDP v letih 2008 in 2009 za 1 o. t. v posameznem letu delež dolga sektorja država povečal za 0,4 % BDP v letu 2009. 20 Z revizijo skupnega konsolidiranega dolga sektorja država za obdobje 2001-2006 se je stanje dolga glede na BDP ob koncu leta 2006 znižalo za dobre pol o. t., na 27,2 % BDP. Ministrstvo za finance je v lanskem letu objavilo podatke o popolni konsolidaciji dolga znotraj posameznih sektorjev in med sektorji. Novelirana je bila celotna serija podatkov o stanju dolga po letu 2001. Poleg tega je bila v začetku letošnjega leta opravljena še revizija podatkov za leti 2005 in 2006, ki je rahlo povečala stanje dolga za ti dve leti, vendar je bil skupni učinek na zmanjšanje stanja dolga do konca leta 2006 še vedno pozitiven. Stanje dolga lokalne ravni države pa se je zaradi vključitve podatkov o finančnih lizingih povečalo za obdobje do leta 2005. Prva revizija podatkov je bila objavljena v Poročilu o dolgu in primanjkljaju, ki ga je Slovenija posredovala Evropski komisiji oktobra 2007, druga revizija pa v Poročilu, posredovanem aprila 2008. 21 Dolg državnega proračuna se je v letih 2001-2006 zniževal relativno hitreje kot dolg sektorja država in do konca leta 2007 upadel na 22 % BDP. 22 Rebalans proračuna za leto 2008 predvideva, da se bo tudi letos del prilivov od privatizacije NKBM in SIJ uporabil za znižanje dolga državnega proračuna. 23 Program stabilnosti, december 2007. UMAR Ekonomski izzivi 2008 49 Fiskalna gibanja in politika Slika 10: Dolg in primanjkljaj sektorja država v BDP Vir: Ministrstvo za finance, 2008 Opomba: *Napoved za leto 2008 iz Poročila o dolgu in primanjkljaju, april 2008. Največji delež dolga predstavlja dolg centralne ravni države. Ta delež se v zadnjih treh letih ohranja na višini okoli 97 % celotnega nekonsolidiranega dolga oziroma 99 % celotnega konsolidiranega dolga. Zadolževanje lokalne ravni države je omejeno z dvema fiskalnima praviloma: v posameznem letu ne sme preseči 20 % prihodkov preteklega leta, stroški servisiranja dolga pa ne smejo biti višji od 5 % realiziranih prihodkov preteklega leta24. Dolg skladov socialnega zavarovanja ZPIZ in ZZZS, ki se je leta 2005 v celoti prenesel v državni proračun, v tem trenutku predstavlja le še stanje zadolžitve ZZZS v obliki finančnih lizingov. Leta 2007je delež poroštev ponovno narasel, hkrati pa so se zmanjšale njihove unovčitve. Delež unovčenih poroštev, ki se je do leta 2000 ohranjal na ravni okoli 2 % celotnih poroštev, se je v zadnjih letih močno znižal25 in v letu 2007 znašal le še 0,05 % celotnih poroštev. V deležu BDP to predstavlja vsega 0,01 % BDP. Glede na strukturo poroštev ni pričakovati, da bi v prihodnjih letih prišlo do večjih unovčitev. Največji delež poroštev po stanju konec leta 2007 je bil dan podjetjem s področja prometa in zvez (66,3 %) ter s področja finančnega posredništva (28,5 %). Aprila 2008 sta bili izdani oziroma podpisani dve poroštvi v skupni višini 675 mio EUR. Prvo poroštvo je bilo izdano na osnovi Zakona o poroštvu RS za obveznosti DARS d.d. iz leta 2005 v vrednosti 145 mio EUR. Drugo poroštvo v višini 530 mio EUR je bilo izdano SID Banki d.d. na osnovi Zakona o zavarovanju in financiranju mednarodnih gospodarskih poslov iz leta 2004. Aprila letos je stopilo v veljavo tudi poroštvo Ekološkemu skladu RS, javnemu skladu. Pogodba za obveznosti v višini 30 mio EUR je bila podpisana že 24 Izdatki za servisiranje dolga se izjemoma lahko povečajo za dodatne 3 % realiziranih prihodkov preteklega leta za financiranje investicijskih projektov s področja šolstva, stanovanjske gradnje, oskrbe z vodo in ravnanja z odpadno vodo ali za projekte, sofinancirane s sredstvi EU. V dovoljeni obseg zadolževanja se štejejo lizingi, blagovni krediti in vsakršna druga oblika pogodbenega razmerja, ki pomeni dejansko zadolžitev občinskega proračuna (Zakon o financiranju občin, Ur.l. 123/2006). 25 Z izjemo leta 2005, ko je prišlo do unovčitev dveh velikih poroštev, ki pa so bila za ti dve podjetji prva in hkrati edina do sedaj. UMAR Ekonomski izzivi 2008 50 Fiskalna gibanja in politika septembra lani, vendar je stopila v veljavo z dnem potrditve EIB o prejemu ratifikacije. Slika 11: Poroštva RS in njihove unovčitve 0,4% ü 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Vir: Ministrstvo za finance, 2008 Opomba: Podatki o poroštvih temeljijo na metodologiji GFS. 2.5. Dolgoročna vzdržnost javnih financ Glede na sedanje demografske trende je najpomembnejši izziv fiskalne politike v naslednjih desetletjih ohranjanje vzdržnosti javnih financ. Eurostatove projekcije prebivalstva26 kažejo, da se bo v obdobju do leta 2050 v Sloveniji delež prebivalcev v starosti nad 65 let hitro povečeval, zmanjšal pa se bo delež delovno sposobnega prebivalstva v starosti od 15 do 64 let. Po srednjem scenariju projekcij prebivalstva naj bi vrednost koeficienta starostne odvisnosti starih (razmerje med številom starih prebivalcev in številom delovno sposobnega prebivalstva) narasla z 21,7 % v letu 2005 na 55,6 % v letu 2050. Zaradi izjemno visoke rasti odhodkov, povezanih s staranjem, je Slovenija med bolj izpostavljenimi državami EU pri zagotavljanju javnofinančne vzdržnosti na dolgi rok. Evropska komisija je v zadnji oceni dolgoročne vzdržnosti Slovenijo skupaj z Grčijo, Češko, Madžarsko in Ciprom uvrstila v skupino držav, ki so najbolj izpostavljene javno finančnemu tveganju zaradi staranja prebivalstva. Ocenjena rast odhodkov, povezanih s staranjem, v obdobju do leta 2050 je med 9,9 % BDP in 10,4 % BDP (glej Tabelo 6) , pri čemer nobena od ocen ne upošteva zmanjšanja začetnega stanja dejanskih obveznosti v preteklih letih. Do zmanjšanja je prišlo zaradi sočasnega učinka dveh dejavnikov po uveljavitvi dohodninske reforme: rast plač je zaostajala za rastjo produktivnosti, hkrati pa je davčna reforma povzročila zamik implicitne obdavčitve pokojnin27. Ob predvidenih demografskih gibanjih ter ob predpostavki nespremenjenega ekonomskega okolja in politik bi se s povečanjem javnofinančnih odhodkov, povezanih s staranjem prebivalstva, po letu 2015 javni dolg začel povečevati in do leta 2050 postal nevzdržen. 8% 6% SÈ 4% 2% 0% 26 Leta 2008 je Eurostat za potrebe analiz fiskalnih učinkov staranja prebivalstva pripravil demografsko projekcijo EUR0P0P2008. Glede na predhodno EUR0P0P2004 je prišlo do sprememb v starostni strukturi prebivalstva. 27 Zato je bil vpliv izvedene valorizacije manjši, kot je izračunano v projekcijah izdatkov. UMAR Ekonomski izzivi 2008 51 Fiskalna gibanja in politika Tabela 6: Projekcije javnofinančnih indikatorjev dolgoročne vzdržnosti javnih financ SLOVENIJA Spremembe odhodkov, povezanih s staranjem Vzdržnostna vrzel Dinamika dolga Zahtevani primarni saldo Sprememba od 2010 do S1 S2 2007 2010 2030 2050 2030 2050 Evropska komisija 4,6% 9,9% 3,0% 6,5% 25,6% 23,0% 45,0% 227,0% 7,3% Program stabilnosti -dopolnitev 2007 5,0% 10,4% 1,6% 5,5% 25,3% 21,1% 16,0% 164,1% 6,6% Vir:.Program stabilnosti 2007, Evropska Komisija: Slovenia - Macro Fiscal Assessment, An Analysis of the November 2007 Update of the Stability Programme, 2008. Opomba: Primarni saldo, povečan za velikost indikatorja S1, zagotavlja doseganje referenčnega kriterija za dolg (60 % BDP) v letu 2050, če v tem času ne bi spremenili usmeritev politik. Primarni saldo, povečan za velikost indikatorja S2, zagotavlja izpolnjevanje medčasovne proračunske omejitve v neomejenem časovnem horizontu, če v tem času ne bi spremenili usmeritev politik. Da so prihodnji pritiski na javne finance veliki, potrjujeta kazalnika dolgoročne vzdržnosti S1 in S2, ki merita velikost potrebne proračunske prilagoditve, ki zagotavlja vzdržnost javnih financ. Po zadnjih izračunih28 znaša vrednost parametra S1 1,6 % BDP in pomeni, da bi moral biti primarni saldo v vseh letih do 2050 višji za 1,6 o. t., če v letu 2050 ne bi želeli preseči referenčnega kriterija za dolg (60 % BDP). Vrednost parametra S2 znaša 5,5 % BDP in pomeni, da bi moral biti primarni saldo v vseh naslednjih letih višji za 5,5 o. t., da bi izpolnjevali tudi medčasovno proračunsko omejitev (glej Slika 12). Slika 12: Projekcije javnofinančnega salda glede na indikator dolgoročne vzdržnosti Vir: Ministrstvo za finance, 2008 Za ohranitev dolgoročne vzdržnosti javnih financ so nujne sistemske prilagoditve. Povečanje obveznosti financiranja pokojnin zahteva prestrukturiranje javnofinančnih izdatkov in prilagoditve pokojninskega sistema, vključno z mehanizmom valorizacije pokojnin in spodbujanjem dodatnih prostovoljnih pokojninskih zavarovanj. Čimprejšnje spremembe na področju 28 Program stabilnosti 2007. UMAR Ekonomski izzivi 2008 52 Fiskalna gibanja in politika ureditve pokojnin bi zmanjšale stroške potrebne prilagoditve, dodaten argument za takojšnje ukrepanje pa je tudi, da bi se breme prilagoditev razporedilo med več generacij. Poleg povečanja izdatkov za pokojnine se bodo ob predvidenih demografskih spremembah povečali javnofinančni izdatki tudi na drugih področjih, zlasti na področju zdravstva in dolgotrajne oskrbe. Izvajanje ukrepov ekonomske politike na področju zaposlenosti in produktivnosti v smeri povečevanja delovne aktivnosti v starosti lahko prispeva k zmanjšanju pritiska demografskih sprememb na javnofinančni položaj. UMAR Ekonomski izzivi 2008 53 Fiskalna gibanja in politika 3. Fiskalna politika in dolgoročna rast V prizadevanjih za povečanje potenciala gospodarske rasti v EU se je poleg stabilizacijske okrepila tudi razvojna vloga javnofinančne politike. Strateški okvir usklajenega izvajanja ekonomskih politik v EU temelji na prizadevanjih za višjo gospodarsko rast in več delovnih mest. Ob pritiskih zaradi globalizacije in neugodnih demografskih trendov je tudi fiskalna politika prevzela bolj razvojno vlogo. Če je gospodarska rast pogoj za več delovnih mest in večjo socialno vključenost, so cilji fiskalne politike pomemben predpogoj za rast: večja prilagodljivost na zunanje šoke, stabilizacijska vloga in dolgoročna vzdržnost javnih financ. Spremljanje kakovosti javnih financ metodološko med državami EU ni usklajeno, zato je Evropska komisija pričela razvijati enotni okvir merjenja in ocenjevanja, ki naj bi ga po formalnem sprejetju članice prevzele in uveljavile za celovito analizo javnih financ in njihove kakovosti. 3.1. Metodološki okvir merjenja kakovosti javnih financ Evropska komisija predlaga umestitev kakovosti javnih financ v večdimenzionalni okvir. Ta vključuje elemente javnofinančne politike in tudi z njo povezane aktivnosti na drugih področjih, ki podpirajo dolgoročno gospodarsko rast. V središču šestih dimenzij ostajajo potrebne prilagoditve, ki jih fiskalni politiki nalagata Lizbonska strategija in Pakt stabilnosti in rasti. Prvo dimenzijo določa velikost sektorja država. Ta ni nujno ključna za razvojni učinek javnih financ glede na negotovo dolgoročno povezavo med obsegom javnofinančnih prihodkov in izdatkov ter gospodarsko rastjo. Kljub relativno velikemu obsegu lahko države uspešno izvajajo fiskalno politiko s pomočjo učinkovitega davčnega sistema in ob hkratnem zagotavljanju učinkovite porabe javnofinančnih sredstev. Drugo dimenzijo predstavlja velikost in spremenljivost javnofinančnega primanjkljaja. Neposredno jo odražajo določila Pakta stabilnosti in rasti, ki naj bi podpirala gospodarsko rast z blaženjem konjunkturnih nihanj in zagotavljanjem dolgoročne vzdržnosti javnih financ. Tretjo dimenzijo tvori sestava in učinkovitost javnofinančnih izdatkov. Ob stalnih pritiskih na povečevanje obveznosti (npr. staranje prebivalstva) je poleg primerne sestave javnofinančnih izdatkov ključno zlasti zagotavljanje učinkovite porabe javnofinančnih sredstev. Študije učinkovitosti izdatkov za izobraževanje in zdravje, ki so glede na razpoložljivost podatkov najbolj pogoste, odkrivajo možnosti za izboljšanje učinkovitosti29. Prispevek dimenzije velikosti in strukture javnofinančnih izdatkov h gospodarski rasti je večji v državah, ki imajo pri izvajanju programov in ukrepov oporo v fiskalnih pravilih na strani izdatkov, k rezultatom usmerjen proračun in trdno oblikovano srednjeročno politiko. 29 Mednarodne raziskave Mednarodnega denarnega sklada na podlagi metode DEA (Data Envelope Analysis) Slovenijo na področju učinkovitosti porabe sredstev na področju zdravstva in tudi na področju izobraževanja uvrščajo v skupino držav z najmanjšo učinkovitostjo. Koeficienti učinkovitosti kažejo, da bi lahko ob predpostavki, da bi sredstva porabljali tako učinkovito kot najučinkovitejša država v preučevanem vzorcu, enak učinek dosegli tudi s približno za tretjino manjšimi sredstvi (IMF, 2006). UMAR Ekonomski izzivi 2008 54 Fiskalna gibanja in politika Četrto dimenzijo določata sestava in učinkovitost javnofinančnih prihodkov. Sestava javnofinančnih prihodkov je pokazatelj razvojne sposobnosti davčnega sistema, da neposredno vpliva na prilagodljivost gospodarstva. Zaradi vpliva na ponudbo dela in akumulacijo kapitala lahko relativno večji delež neposrednih davkov v celotni strukturi prihodkov pomeni hitrejši in večji učinek na povečevanje potenciala za gospodarsko rast. K večji učinkovitosti javnofinančnih prihodkov prispeva zlasti enostaven in pregleden davčni sistem, ki zagotavlja popolnejše zajetje pobiranja davkov ob manjših stroških upravljanja. Slika 13: Šestdimenzionalni okvir kakovosti javnih financ za zagotavljanje gospodarske rasti I.OlKlg ja^Tiüfinanünih i 'ILi'KII v NT 2, Ja\noJinančrii primanjkljaj 1.Obseg javnuiiaautuili prihodkov Z 5. Vodenje ffckalne politike 3 J Struktura 3.2 Ućinkovilosl javnuiînaïk'nih javnofinančnih i/daikov izdatkov 4.1 Slruklitra in učinkovitost 4.2 Delovanje j«viH>llimnčnih prihodkov jHViic upra>e Prilagodljiv osi Stabilizacija Vzdržnost 0 Gospodarska rast 0 Razporejanje dohodka ----- Hfnilhu up i tfM m», 6.2 finii/vinku Ključne dimenzije javnih financ Cilji Posredne dimenzije javnih financ Vir: Evropska komisija, Ecfin: The Quality of Public Finances: A Roadmap for Deriving a Conceptual Framework and Set of Indicators (Note for the EPC Working Group on QPF), Brussels, 1. February 2008 Peto dimenzijo predstavlja fiskalna politika, njena pravila in kanali delovanja, skozi katere se stekajo vse predhodne dimenzije kakovosti. Sodoben institucionalni okvir z neodvisnimi javnofinančnimi institucijami30, jasno določeni srednjeročni javnofinančni cilji in obvezujoča fiskalna pravila omogočajo večjo disciplino in tako zmanjšujejo javnofinančna nihanja ter na ta način prispevajo k dolgoročni vzdržnosti javnih financ. Šesto dimenzijo obsegajo vse tiste aktivnosti, ki so sicer izven področja javnih financ, a so z njim tesno povezane. Prilagajanje regulatorskega in pravnega okvira v okviru strukturnih reform je nujno potrebno za dobro delovanje trgov dela, proizvodov in storitev, ki pomembno vplivajo na boljšo odzivnost gospodarstva na šoke in dolgoročne trende. Fiskalna politika ima pri tem ključno vlogo z vplivom na mobilnost proizvodnih dejavnikov, udeležbo na trgu dela, plačno politiko in podjetniško okolje. 30 Režimi, ki v okviru proračunskega procesa odgovornost za fazo načrtovanja (deloma) - denimo postopek priprave strateškega makrofiskalnega okvira - predajo instituciji/am, ki organizacijsko niso podrejene organom, odgovornim za fazo uresničevanja, lahko na osnovi realističnih predpostavk bolje izpolnijo plane (glej Report on Quality of Public Finances Issues, 2008). UMAR Ekonomski izzivi 2008 55 Fiskalna gibanja in politika Večdimenzionalni okvir analize kakovosti javnih financ predstavlja metodološko in statistično podlago za primerjavo med državami članicami EU. Pomanjkljive informacije in neustrezni podatkovni viri za posamezne države ovirajo analitično delo, zato v zadnjem času poteka intenzivno usklajevanje evidenc in kazalnikov31. To velja še zlasti za merjenje učinkovitosti javnofinančnih izdatkov, ki imajo pomemben vpliv na pospeševanje gospodarske rasti. Celovita analiza mora vključevati podatke o porabljenih sredstvih oziroma vložkih (ang. input), rezultatih v obliki proizvoda/storitve (ang. output) in ciljnega učinka oziroma vpliva na družbo (ang. outcome), vendar celoten nabor kazalnikov še ni dokončno razvit. Na nekaterih področjih denimo obstajajo kazalniki rezultatov (output), ni pa usklajenih kazalnikov za merjenje uresničitve učinka (ooutcome)32. Poenotenje postopkov za merjenje učinkovitosti je nujno za izboljšanje primerljivost med državami. Celovita študija kakovosti javnih financ za Slovenijo še ne obstaja. Posamezne dimenzije deloma sicer obravnavamo v našem rednem prikazu fiskalnih gibanj in politike v okviru te publikacije (glej zlasti poglavja 2.1., 2.2. in 2.5.), v nadaljevanju pa tokrat analizo dopolnjujemo tudi s poskusom obravnave učinkovitosti javnofinančnih prihodkov in izdatkov. Učinkovitost prihodkov analiziramo skozi prizmo učinkov zadnje davčne reforme, učinkovitost javnofinančnih izdatkov pa glede na dostopnost podatkov in informacij ter aktualnost preverjamo za dve skupini izdatkov: državne pomoči in socialne izdatke. 3.2. Učinkovitost javnofinančnih prihodkov Analiza učinkovitosti javnofinančnih prihodkov ocenjuje vpliv davčnega sistema na alokacijo proizvodnih dejavnikov in s tem spodbujanje stabilne ter dolgoročne rasti. Davčni sistem določa pogoje gospodarjenja in je pomemben dejavnik ekonomskih odločitev, ki vplivajo na alokacijo proizvodnih dejavnikov. Ključno dimenzijo pri oceni učinkovitosti javnofinančnih prihodkov predstavljata višina in razmerje med davčno obremenitvijo dela in kapitala zaradi vpliva na alokacijo dejavnikov in konkurenčnost gospodarstva ter možnosti za hitrejšo gospodarsko rasti in zaposlenost. Ocena učinkovitosti davčnega sistema v nadaljevanju je omejena na posledice zadnje davčne reforme. Davčne spremembe iz leta 2007 so zmanjšale obremenitev z davki. Celotna obremenitev z davki in prispevki, merjena kot delež v BDP, je bila v Sloveniji leta 200633 z 39,3 % nekoliko pod povprečjem EU (41,2 % BDP), vendar je od ostalih držav odstopala z nadpovprečno obremenitvijo dela in potrošnje ter podpovprečno obremenitvijo kapitala. S ciljem povečanja konkurenčnosti gospodarstva in ustvarjanja stimulativnega davčnega okolja je bila v letu 2007 uveljavljena davčna reforma: reformirana sta bila dohodnina in davek na dohodek pravnih oseb, na novo so bili urejeni davki občanov in davek na promet 31 V okviru izgradnje enotnega metodološkega okvira za analizo kakovosti javnih financ je Evropska komisija pričela z zbiranjem kazalnikov, ki jih uporabljajo v posameznih državah članicah. V naslednjem koraku bo komisija oblikovala sestavljene kazalnike za spremljanje stanja in gibanja na vseh dimenzijah. 32 Na področju izobraževanja je dokaj enostavno meriti rezultat izdatkov (denimo ocene standardiziranih testov za srednješolske dijake (PISA)), težje pa učinek (denimo zaposljivost). Primer nepopolnega kazalnika je na primer tudi pričakovana življenjska doba, ki ne zajame kvalitete življenja. 33 Zadnje leto, za katero so dostopni primerljivi podatki za EU. UMAR Ekonomski izzivi 2008 56 Fiskalna gibanja in politika nepremičnin, dopolnjen je bil zakon o davku na dodano vrednost. Do sprememb je prišlo tudi pri trošarinah: z zniževanjem trošarinskih dajatev na naftne derivate so se med letom blažili vplivi rastočih cen nafte na domačo inflacijo, s povečanjem trošarinskih dajatev na cigarete pa se je dokončno uskladilo njihovo višino z evropsko direktivo. Uvedene so bile tudi trošarine na električno energijo in nov davek na tonažo. Reforma davka od dohodka pravnih oseb je znižala splošno davčno stopnjo ob hkratni zaostritvi davčnih olajšav. Poleg spremenjenih pravil za ugotavljanje davčne osnove je bilo uzakonjeno postopno znižanje splošne davčne stopnje (s 25 % v letu 2006 na 23 % v letu 2007 in nato še vsako leto za eno odstotno točko do 20 % v letu 2010), odpravljena pa je bila tudi 20-odstotna olajšava za investirana sredstva v opremo in neopredmetena dolgoročna sredstva34. Povečanje efektivne davčne stopnje davka na dohodek pravnih oseb kaže na povečanje obremenitve s tem davkom v letu 2007. Po predhodnih ocenah35 Davčnega urada RS za leto 2007 se je efektivna stopnja davka na dohodek glede na predhodno leto povečala za 0,4 o. t., na 19,2 %. V razmerah dobrih poslovnih rezultatov je to pri 2 o. t. nižji normativni davčni stopnji predvsem posledica ukinitve davčnih olajšav za investicije. Zaradi višje efektivne davčne stopnje se je delež davka na dohodek pravnih oseb v BDP povečal na 3,3 % BDP (glej poglavje 2.1.). Dohodninska reforma je s spremembo obremenitve davčnih zavezancev zmanjšala proračunske prihodke iz tega davka. Novi zakon o dohodnini je ob nespremenjeni definiciji davčne osnove uveljavil tristopenjsko davčno lestvico (16 %; 27 %; 41 %)36 in poenostavil sistem davčnih olajšav. Ukinjeni sta bili olajšava zaradi različnih izdatkov (do 2 % davčne osnove) in olajšava zaradi nakupov bivališča (do 4 % davčne osnove), določena pa je bila nekoliko višja splošna olajšava za vse zavezance, prav tako so se ohranile vse olajšave, povezane s statusom oziroma aktivnostjo zavezanca37. Lani se je povprečna letna stopnja obremenitve plač z dohodnino glede na leto pred uvedbo novega režima zmanjšala s 14,1 % na 12,95 %, kar je bistveno prispevalo k skoraj 3-odstotnemu realnemu upadu prihodkov iz dohodnine in posledično znižanju njihovega deleža v BDP v primerjavi z letom 2006, na 5,4 % BDP (glej poglavje 2.1.). Zaradi spremenjene davčne lestvice je bila razbremenjena večina davčnih zavezancev, najbolj pa tisti v najnižjih in najvišjih dohodkovnih razredih. Do največje razbremenitve (za 20,1 %) je prišlo v najnižjem dohodninskem razredu z letno davčno osnovo 13.600 EUR. Na meji davčne lestvice, kjer se poveča davčna stopnja, je zmanjšanje obremenitve manj izrazito. Najmanjša razlika v obremenitvi med novim in starim sistemom (le 2,5 %) je za razred pri 44.000 34 Zakon dovoljuje le še 20-odstotno olajšavo za vlaganja v notranje raziskovalno-razvojne dejavnosti in za nakup raziskovalno-razvojnih storitev, olajšavo za zaposlovanje invalidov in za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju, olajšavo za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje in za donacije ter dodatno olajšavo za manj razvita področja. 35 Ocene že vključujejo predvidena izplačila poračunov v letošnjem letu. 36 Nova davčna lestvica ima dva razreda manj: ukinjena je bila najvišja davčna stopnja (50 %), dva srednja razreda (33 %; 37 %) sta bila združena v enega z nižjo davčno stopnjo kot doslej (27 %), medtem ko je spodnja davčna stopnja ostala nespremenjena (16 %). 37 Pri olajšavah za vzdrževane družinske člane ni prišlo do večjih sprememb, ohranila se je olajšava za invalide in seniorska olajšava za osebe, stare nad 65 let, v veljavi ostaja tudi olajšava za samozaposlene v kulturi, samozaposlene novinarje, za študentsko delo ter za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. UMAR Ekonomski izzivi 2008 57 Fiskalna gibanja in politika EUR davčne osnove. Nad tem zneskom se s povečevanjem dohodninske osnove učinek razbremenitve ponovno krepi. Ker davčni zavezanci po novem dohodninskem sistemu ne morejo več uveljavljati posebne olajšave zaradi različnih izdatkov (2 % dohodninske osnove) in ne posebne olajšave zaradi nakupov bivališča (4 % dohodninske osnove), so razbremenitve dejansko manjše. Če se dohodninska osnova giblje med 21.000 EUR in 60.000 EUR, je obremenitev zavezancev lahko dejansko tudi večja ob predpostavki, da so zavezanci pred spremembo sistema uveljavili pravico do ene oziroma obeh olajšav (glej Sliko 14). Dohodninska osnova v EUR Vir: Preračuni UMAR Opomba: Dohodninska osnova je osnova, od katere se obračuna dohodnina po veljavni dohodninski lestvici. Dohodninska olajšava predstavlja delež dohodninske osnove. Izračun upošteva možnost uveljavitve posebne olajšave zaradi različnih izdatkov v višini 2 % kot tudi dodatne 4-odstotne posebne olajšava zaradi nakupa bivališča (v skupni višini 6 % osnove). Leta 2007 se je z znižanjem stopnje davka na izplačane plače v procesu njegovega postopnega ukinjanja nadaljevalo razbremenjevanje plač. Davek na izplačane plače je bil uveden v drugi polovici leta 1996 kot ukrep industrijske politike, s katerim bi ob zmanjšanju obremenitve najnižjih plač s prispevki za socialno varnost državnemu proračunu zagotovili vir za financiranje primanjkljaja, ki je tako nastal v pokojninski blagajni. Stopnja prispevka delodajalca za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje je bila znižana za 4 o. t. (s 12,85 % na 8,85 % od plač), s čimer naj bi pomagali razbremeniti zlasti delovno intenzivne panoge s področja lesne, tekstilne in usnjarske industrije ter gradbeništva. Določena je bila spodnja meja plač, ki z davkom na izplačane plače niso bile obremenjene, sicer pa se je davek plačeval po progresivni lestvici. Povprečna obremenitev z davkom na izplačane plače se je z leti povečevala: s 3 % od plač ob uveljavitvi davka na 5,1 % leta 2005, ko je bila sprejeta odločitev glede odprave davka do leta 2009. Postopno zniževanje stopnje davka na izplačane plače po posameznih davčnih razredih (s 3,8 %; 7,8 %; 14,8 % leta 2005 na 3,0 %; 6,3 %; 11,8 % v letu 2006 in nato 2,3 %; 4,7 %; 8,9 % v letu 2007) je zmanjšalo povprečno obremenitev bruto plač s tem davkom. Leta 2007 je bila obremenitev plač v primerjavi z letom prej za 0,85 o. t. manjša - 3,4-odstotna, zaradi česar je prišlo do skoraj 16-odstotnega realnega upada prihodkov iz davka na izplačane plače in zmanjšanja njihovega deleža v BDP na 1,2 % BDP (glej p°glavje 21). UMAR Ekonomski izzivi 2008 58 Fiskalna gibanja in politika Slika 15 65 Povprečna obremenitev dela z davki in prispevki, v % od plač ,o 55 J? ^ 50 T3 ° 45 40 0 E 35 0 Š 30 1 25 ro ,5 20 0 Si 15 £ 10 5 0 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Vir: UJP, Poročilo o razporejenih javnofinančnih prihodkih in kritju (B-2), preračuni UMAR 3 Prispevki delodajalcev □ Davek na izplačane plače □ Prispevki delojemalcev D Davek od plač (zaposlitve) -del dohodnine Postopna ukinitev davka na izplačane plače zmanjšuje davčno obremenitev plač in spreminja razmerje med vplačili delavcev in delodajalcev. Zaradi postopne ukinitve davka na izplačane plače in spremenjene dohodninske zakonodaje ter ob nespremenjenih stopnjah prispevkov za socialno varnost (38,2 % od plač) se celotna obremenitev plač s prispevki in davki v zadnjih letih pospešeno zmanjšuje. S 58,1 % od plač v letu 2005 se je znižala na 57,4 % leta 2006 in na 55,2 % leta 2007 (glej Sliko 15). Z odpravljanjem davka na izplačane plače se spreminja razmerje med vplačili (prispevki) delavcev in vplačili (prispevki) delodajalcev za kritje obveznosti za socialno zavarovanje. Leta 2007 je bilo razmerje med vplačili delavcev in prispevki ter davki delodajalcev 53:47. Ocenjujemo, da se bo z ukinitvijo davka leta 2009 delež vplačil delavcev povečal na 58:42 (glej Sliko 16). 60 Slika 16: Razmerje med obveznostmi delavcev in delodajalcev 30% 20% 10% 0% 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 nap. nap. ^ Prispevki za socialno varnost delodajalcev □ Davek na izplačane plače -delodajalci 3 Prispevki za socialno varnost delojemalcev Vir: UJP, Poročilo o razporejenih javnofinančnih prihodkih in kritju (B-2), preračuni in napoved UMAR UMAR Ekonomski izzivi 2008 59 Fiskalna gibanja in politika S postopno ukinitvijo davka na izplačane plače se zmanjšuje vir proračunskih sredstev. Po znižanju prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je nekaj nad 28 % letnih prihodkov Zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje (ZPIZ) zagotovil transfer državnega proračuna. Najvišji je bil transfer leta 2002, ko je v deležu BDP dosegel 4,1 %, nato se je počasi zmanjševal in leta 2007, ko so bili ob višji zaposlenosti in v razmerah višje inflacije prispevki za socialno varnost nad načrtovanimi, znašal 3,2 % BDP38. Davek na izplačane plače, formalno sicer integralni vir državnega proračuna, je bil namenjen pokrivanju obveznosti iz socialnega zavarovanja ZPIZ. Med letoma 2000 in 2005 je njegov delež predstavljal od 41-48 % skupnega letnega transferja državnega proračuna v ZPIZ. S postopnim ukinjanjem davka se pokrivanje transferja iz tega vira zmanjšuje; leta 2007 je pomenil le še 37 %, ob njegovi odpravi leta 2009 pa bo transfer v pokojninsko blagajno v celoti obremenil druge vire proračuna. Slika 17: Struktura prihodkov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Mro^rmtDr^coai G1OTG1G1G1G1G1G1 (M CO ID ID □ Drugi prihodki (nedavčni) □ Prejeta sredstva iz drugih javnih skladov (KAD) 3 Prejeta sredstva iz državnega proračuna □ Prispevki za socialno varnost (M(M(M(M(M(M(M(M Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuniUMAR Ob zmanjševanju davčnih virov bo zaradi naraščanja obveznosti potrebno v prihodnje prestrukturirati državni proračun na prihodkovni in odhodkovni strani. Transfer v pokojninsko blagajno predstavlja okoli 14 % celotnih odhodkov državnega proračuna. Ob pričakovanem naraščanju izdatkov ZPIZ zaradi staranja prebivalstva bo v prihodnjih letih prišlo do relativnega povečevanja transferjev v pokojninsko blagajno. Potrebno bo prestrukturiranje odhodkov državnega proračuna oziroma vključitev drugih virov. Lanska reforma nekaterih premoženjskih davkov je imela pozitivni učinek na javnofinančne prihodke. V ločenih zakonih so bili na novo urejeni davki občanov. Po novem zakonu o davku na dediščina in darila, katerega predmet obdavčitve so nepremičnine, premičnine in tudi druge premoženjske in stvarne pravice, se je razširil krog zavezancev. V zakonu za prvi dedni red velja oprostitev plačila davka kot doslej, za naslednje rede pa veljajo nekoliko višje davčne stopnje. Na novo je opredeljena davčna osnova nepremičnine, in sicer kot 38 Transfer v ZPIZ ima dva namena: 1. plačilo obveznosti države, ki niso del socialnega zavarovanja - ZPIZ ima vlogo plačilnega agenta države - in 2. pokritje dela obveznosti ZPIZ iz socialnega zavarovanja, ki niso pokrite s prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Leta 2007 je bilo za namen pokrivanja razlike med viri in obveznostmi iz državnega proračuna prenešenih 384 milijonov EUR, kar je pomenilo dobrih 10 % obveznosti iz pokojninsko-invalidskega zavarovanja. UMAR Ekonomski izzivi 2008 60 Fiskalna gibanja in politika 80 % posplošene tržne vrednosti, ugotovljene na podlagi predpisa o množičnem prevrednotenju. Zakon o davku na vodna plovila širi krog zavezancev39, vključno z nerezidenti, če so vpisani v slovenski ladijski register, pri čemer so iz obdavčitve izvzeta plovila, ki se uporabljajo za opravljanje registrirane pridobitne dejavnosti. Dopolnjen je bil še zakon o davku na promet nepremičnin, ki natančneje opredeljuje in tudi razširja obseg obdavčitve, pri čemer je davčna osnova vezana na posplošeno vrednost nepremičnine, ugotovljene po zakonu o množičnem vrednotenju nepremičnin, davčna stopnja pa ostaja 2-odstotna. V zakonu so navedene oprostitve plačila davka, kjer se je doslej upoštevala le pravna praksa. Navedene reforme premoženjskih davkov so imele finančno pozitiven učinek; leta 2007 so se prihodki iz davka na promet nepremičnin realno povečali za okoli 32 %. 3.3. Učinkovitost javnofinančnih izdatkov Za izboljšanje učinkovitosti javnofinančnih sredstev je bil uveden večletni programski pristop k načrtovanju porabe proračunskih sredstev. Slovenija je pred leti začela z uvajanjem sodobnih proračunskih postopkov in ciljno usmerjenega proračuna. Takšen pristop naj bi omogočil spremljanje učinkovitosti porabe sredstev, preko zagotavljanja večje fleksibilnosti javnofinančnih izdatkov40 pa tudi izboljšal njihovo sestavo. Uveden je bil centraliziran sistem javnega naročanja, ki naj bi zagotovil boljši nadzor nad porabo proračunskih sredstev. V podporo investicijskim projektom je bil lani sprejet Zakon o zasebno-državnem partnerstvu. Sistem za merjenje učinkovitosti javnofinančnih izdatkov je v fazi razvoja. Proces izbora uporabnih in zanesljivih kazalnikov, ki bodo ustrezno spremljali doseganje ciljev41, ovira dejstvo, da mednarodno primerljiva merila za ugotavljanje učinkovitosti še niso dogovorjena, na nekaterih področjih pa še vedno niso razvite primerljive podatkovne osnove. Statistika javnofinančnih izdatkov po funkcionalni klasifikaciji, ki šele na drugi ravni (COFOG II42) omogoča ocenjevanje učinkovitosti, naj bi bila v celoti vzpostavljena prihodnje leto. V pripravi je enotna evidenca razvojnih politik po posameznih programih, projektih in ukrepih43, ki bo omogočala ocenjevanje kakovosti javnih financ na programski ravni. Kazalniki učinkovitosti vladnih razvojnih politik bodo na voljo predvidoma letos jeseni, v začetku leta 2009 pa tudi kazalniki učinkovitosti razvojnih programov, ki bodo kakovost merili glede na vložena sredstva (angl. input), rezultate (angl. output) in učinke (angl. outcome). Na podlagi obstoječega metodološkega okvira so bile opravljene prve ocene učinkovitosti javnofinančnih izdatkov in drugih javnofinančnih instrumentov. 39 Davek zajema plovila, dolga 5 m (prej 8 m), pri čemer se višina davka določi glede na dolžino in moč plovila. 40 Slovenija z 72 % fiksnih odhodkov (socialni transferji, obresti, plače in subvencije) presega povprečje novih držav članic EU, ki znaša 68 % (IMF, 2006). 41 Kazalniki za merjenje dolgoročnih ciljev so določeni le za 31 % odhodkov državnega proračuna, od teh je polovica brez ciljne vrednosti. 61 % odhodkov državnega proračuna ima določene kazalnike za merjenje letnih ciljev (Derenčin, 2006). 42 Eurostat je za potrebe spremljanja javnofinančnih izdatkov uveljavil statistično metodologijo na ravni COFOG II, kjer kljub stalnemu napredku še vedno obstajajo precejšnje omejitve pri razpoložljivosti podatkov za vse države članice. 43 Uredba o razvojnem načrtovanju. UMAR Ekonomski izzivi 2008 61 Fiskalna gibanja in politika Glede na metodološke in konceptualne omejitve pri spremljanju posameznih področij javnofinančnih izdatkov, zlasti v daljšem časovnem obdobju, prikazujemo zgolj rezultate najbolj nedavnih ocen učinkovitosti dveh skupin izdatkov: socialnih izdatkov, ki so bili v okviru slovenskega predsedovanja EU središčna tema ekonomsko-političnih debat, in državnih pomoči, katerih učinkovitost z vidika njihovega vpliva na konkurenčnost je bila letos izmerjena prvič. 3.3.1. Učinkovitost socialnih izdatkov Povečanje učinkovitosti in uspešnosti socialnih izdatkov je prioriteta večine držav članic. Socialni izdatki44 so ena večjih postavk javnofinančnih izdatkov tako v Sloveniji kot v državah članicah EU; v povprečju petindvajseterice EU predstavljajo 54 % proračunske porabe oz. 27,2 % BDP. Povečanje učinkovitosti in uspešnosti teh izdatkov je ena izmed tistih prioritet, ki je skupna večini držav članic. Ker je sistem socialnih izdatkov, poleg davčnega sistema in olajšav, tudi del socialne redistribucije, s katero države blažijo revščino in zmanjšujejo dohodkovno neenakost, je spremljanje gibanj teh izdatkov obenem tudi ugotavljanje učinkovitosti socialne politike posamezne države. Povečanje učinkovitosti in uspešnosti socialnih izdatkov je zato pomembno tako z vidika zagotavljanja učinkovitosti javnih financ kot z vidika učinkovitosti socialne politike v kontekstu uresničevanja Lizbonske strategije. Države EU, prav tako tudi Slovenija, se s ciljem modernizirati sistem in povečati učinkovitost, lotevajo številnih sprememb (glej poglavje Izzivi trga dela/2.4.4.). Pri tem morajo upoštevati princip, da reforma enega področja socialnih izdatkov ne sme izničiti reform na drugem področju. Spremembe celotnega sistema socialnih izdatkov, ki vključuje sistem socialne zaščite in davčni sistem, vključno z davčnimi olajšavami, morajo biti načrtovane tako, da parcialne reforme na različnih področjih delujejo kot usklajena celota45. Kazalniki in ustrezne metodologije za merjenje učinkovitosti in uspešnost socialnih izdatkov na ravni EU so v pripravi. Evropska komisija za te namene uporablja izbrane kazalnike: 1. delež sredstev za socialno zaščito v BDP, 2. stopnja tveganja revščine pred in po socialnih transferjih, 3. zmanjševanje dohodkovne neenakosti (kvintilni količnik, Ginijev količnik), 4. delež administrativnih stroškov pri uveljavljanju programov socialne zaščite in 5. mejne efektivne davčne stopnje. Osnovni kazalnik socialne zaščite - delež sredstev za socialno zaščito v BDP kaže, da Slovenija namenja relativno manj sredstev za socialno zaščito kot države EU v povprečju. Delež sredstev za socialno zaščito v BDP46, ki se med državami članicami EU zelo razlikuje, je odvisen od tradicije in razlik v socialnih modelih, demografske slike posamezne države, kot tudi od njene stopnje ekonomskega razvoja. Leta 2005 je Slovenija v primerjavi z EU povprečjem namenila nižji delež svojega BDP za socialno zaščito: 23,4 % v primerjavi s 27,2 % v EU-27. 44 Socialni izdatki, kot jih je v tem kontekstu opredelila Evropska komisija na temelju baze ESSPROS, so naslednji: izdatki za starost in za prejemke v primeru smrti hranitelja družine, za bolezen in za zdravstveno varstvo, za otroke in družino, za brezposelne, za pomoč pri nastanitvah in pomoči socialno izključenim (Efficiency and effectiveness of social spending, Brussels, Achivements and challenges, 11 March 2008). 45 Ecofin conclusions being prepared by the Presidency for the May Ecofin meeting; Annex II. Brussels, 2 April, 2008. 46 Evropski sistem statistike socialne zaščite - ESSPROS. UMAR Ekonomski izzivi 2008 62 Fiskalna gibanja in politika Brez socialnih transferjev bi se tveganje revščine v Sloveniji podvojilo, kar kaže na izredno velik vpliv socialnih izdatkov na zniževanje revščine. Čeprav se je delež sredstev za socialno zaščito v BDP v zadnjih letih nekoliko zmanjšal, se tveganje revščine v istem obdobju ni povečalo, ampak je ostalo na približno enaki ravni. Podatki o stopnji tveganja revščine pred socialnimi transferji in po njih kažejo znaten vpliv socialnih transferjev na zmanjšanje revščine, saj bi se tveganje revščine brez socialnih transferjev podvojilo (glej Tabelo 7)47. Učinek socialnih transferjev na zniževanje revščine je v Sloveniji večji kot v povprečju držav EU (v Sloveniji znižanje od 24 % na 12 %, v EU-25 od 26 % na 16 %)48. Ocenjujemo, da je to v veliki meri posledica selektivnega pristopa pri upravičenosti do nekaterih socialnih pravic, kar pomeni, da so jih v večji meri deležne skupine prebivalstva z nižjimi dohodki (v nekaterih državah EU za določene pravice velja sistem univerzalnosti). Graf 18: Delež izdatkov za socialno zaščito in stopnja tveganja revščine v EU □ Stopnja tveganja revščine pred socialnimi transferji (desna os) • Delež izdatkov za socialno zaščito (leva os) 35 m Sä 30 > S 25 N o 20 S 15 N J 10 "O ■X 5 >N JU ß > 0), ki predstavlja delež razlike med tekočim stanjem dolga in dovoljeno zgornjo mejo dolga (60 % BDP), pri čemer je razlika odvisna od fiskalne politike posamezne države. Z vključitvijo novega člena bi dosegli, da bi visoko zadolžene države morale imeti višji srednjeročni cilj, kot ga predvideva katerikoli od pristopov A, B ali C. Prav obratno bi nizko zadolžene države lahko imele nižji MTO od predvidenega s katerimkoli od navedenih pristopov. Skladno z gornjimi usmeritvami bi novi srednjeročni javnofinančni cilj lahko določali po naslednji formuli: pri čemer pomeni r povprečno efektivno obrestno mero dolga sektorja država, g povprečno nominalno trendno gospodarsko rast in m varnostno mejo. UMAR Ekonomski izzivi 2008 71 Fiskalna gibanja in politika Literatura in viri Bednaš, M. (2006). Reforma pakta stabilnosti in rasti. Ljubljana: UMAR, delovni zvezek. Bilten javnih financ, maj 2008. Ljubljana: Ministrstvo za finance. Bučar, M., Kamar, P., Ciraj, A.M., Kajnč, S. (2008). Strukturni skladi v Sloveniji, zadostno izkoriščen vir? Derenčin, V. (2006). Učinkovitost državne uprave in proračun Republike Slovenije. Magistrsko delo. Ecfin conclusions prepared by the Presidency for the May Ecfin meeting: Annex II. (2008). Brussels: European Commission. Efficiency and Effectiveness of Social Spending: Achievements and challenges. ECFIN/E3(2007)/REP/ 51455. (2008). Brussels: European Commission - DG Ecfin. EU budget 2006 Financial Report. Brussels: European Commission. (dostopno na strani http://ec.europa.eu/budget/publications/fin_reports_en.htm) EU budget 2007 Financial Report. Brussels: European Commission. (dostopno na strani http://ec.europa.eu/budget/documents/budget_current_year-1_en.htm) European Commission - Regional policy - Funds available, pridobljeno 16.6.2008 na strani http://ec.europa.eu/regional_policy/policy/fonds/index_en.htm Eurostat EU Portal; Eurostat Data Navigation Three. Eurostatove projekcije prebivalstva za Slovenijo, 2008-2060, EUROPOP2008, konvergenčni scenarij, http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=1683. Izvajanje evropske kohezijske politike v RS v programskem obdobju 2007 - 2013 (2007). Ljubljana: Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, pridobljeno na http://www.svlr.gov.si/si/delovna_podrocja/podrocje_evropske_kohezijske_politike/kohezijska_politi ka_v_obdobju_2007_2013/sredstva_2007_2013/ Kazalniki spodbud za delo, Slovenija, 2007 - začasni podatki. (2008). Prva statistična objava. Ljubljana: Statistični urad RS. Letna poročila Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Mićković, S. (2008). Ocena fiskalnega položaja v Sloveniji. (delovno gradivo UMAR). Ministrstvo za finance - Finančno premoženje in poroštva- Poroštva - pridobljeno 13.6.2008 na strani http://www.mf.gov.si/slov/seajs/inf_porostva.htm Murn, A., Burger, A., Rojec, M. (vodja), Jaklič, A. (2008). Kako do večje učinkovitosti javnofinančnih sredstev za povečanje konkurenčnosti gospodarstva. Analiza učinkovitosti državnih pomoči in predlogi za njeno izboljšanje. Ciljni raziskovalni program "Konkurenčnost Slovenije 20062013", V5-0201. Končno poročilo. Ljubljana: Javna agencija RS za raziskovalno dejavnost in Ministrstvo za finance. Murn, A. (2008). Učinki subvencij na konkurenčnost, mednarodno trgovino in konkurenco v Sloveniji. Naše gospodarstvo. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta, št. (54)1-2, str. 87-94. Nefinančni sektorski računi. Ljubljana: Statistični urad RS. UMAR Ekonomski izzivi 2008 72 Fiskalna gibanja in politika Neto položaj proračuna RS do proračuna EU v letu 2007. (2008). Ljubljana: Ministrstvo za finance (interno poročilo). Neto položaj proračuna RS do proračuna EU v prvih petih mesecih leta 2008. (2008). Ljubljana: Ministrstvo za finance (interno poročilo). Options for incorporating implicit government liabilities in the medium-term budgetary objectives. ECFIN/C2/REP/52865/07 REV (2007). Brussels: European Commission. Poročilo o primanjkljaju in dolgu države. (oktober 2007). Ljubljana: Ministrstvo za finance, Statistični urad RS. Poročilo o primanjkljaju in dolgu države. (april 2008). Ljubljana: Ministrstvo za finance, Statistični urad RS. Poročilo o razporejenih javnofinančnih prihodkih in kritju (B-2). Ljubljana: Uprava za javnofinančne prihodke. Program stabilnosti (dopolnitev Programa stabilnosti sprejetega leta 2006). (2007). Ljubljana: Vlada RS. Report on Quality of Public Finances Issue: Work Accomplished and Way Forward (2008). V Deroose, Kastrop (Ur.), The Quality of Public Finances: Findings of the Economic Policy Committee-Working Group (2004-2007) (str. 21-39). Brussels: European Commission. Should additional leeway be allowed for low-debt countries when setting MTOs incorporating implicit liabilities? ECFIN/C2/REP/55111. (2007). Brussels: European Commission. Slovenia: Macro Fiscal Assessment, An Analysis of the November 2007 Update of the Stability Programme. ECFIN/50670/08-EN. (2008). Brussels: European Commission. Slovenija: Preliminary Conclusions of the IMF Mission. (2006). Washington: International Monetary Fund. Standard&Poor's (2008): Budgetary Developments In Europe: Past Simple, Future Tense. Temeljni agregati sektorja država, 2004-2007. (2008). Prva statistična objava. Ljubljana: Statistični urad RS. The Quality of Public Finances: A Roadmap for Deriving a Conceptual Framework and Set of Indicators (Note for the EPC Working Group on QPF). (2008). Brussels: European Commission - DG Ecfin. Turrini, A. (2008). Fiscal policy and the cycle in the Euro Area: The role of government revenue and expenditure. Brussels: European Commission and CEPR. Woo, J. (2005). The Behavior of Fiscal Policy: Cyclicality and Discretionary Fiscal Decisions. Norway: Fiscal policy workshop organized by Steinar Holden, Editor of Scandinavian Journal of Economics, to be held at University of Oslo. Zaključni račun proračuna RS za leto 2006 (2007). Ljubljana: Ministrstvo za finance. (dostopno na strani http://www.mf.gov.si/slov/proracun/zaklj_racun_2006/vsebina.htm) Razvitost finančnega sektorja in gibanje finančnih tokov UMAR Ekonomski izzivi 2008 75 Razvitost finančnega sektorja in gibanja finančnih tokov Povzetek S procesom približevanja Slovenije EU in liberalizacijo kapitalskih tokov ter vstopom v EMU se je povečala vpetost Slovenije v mednarodne finančne in denarne tokove. To je vplivalo na hitrejšo rast finančnih tokov v Sloveniji v zadnjih letih in postopno zmanjševanje zaostanka razvitosti slovenskega finančnega sektorja za povprečjem EU in EMU1. Kljub pospešenemu dohitevanju pa je zaostanek na tem področju še visok in tudi presega zaostanek, ki ga ima Slovenija po kazalcu gospodarske razvitosti (bruto domači proizvod na prebivalca po kupni moči), kjer je leta 2007 dosegla 89 % povprečja EU oziroma 81 % povprečja EMU. Najpomembnejši segment slovenskega finančnega sektorja so banke, kjer v zadnjih letih prihaja do nekoliko hitrejšega napredka. Kljub temu Slovenija ravno pri kazalniku bilančne vsote bank v primerjavi z BDP beleži največji zaostanek, saj dosega le dobro tretjino povprečja EMU. Na drugih dveh segmentih (zavarovalništvo, trg kapitala) je relativni razvojni zaostanek manjši. Obseg kreditov bank nebančnim sektorjem v primerjavi z BDP v Sloveniji je najnižji med državami EMU, leta 2007 je dosegal dve tretjini povprečja EMU. Pri tem je zaostanek pri deležu kreditov podjetjem in NFI relativno manjši kot pri deležu kreditov gospodinjstvom. Zadolževanje podjetij in NFI je bilo v zadnjih letih tudi bolj intenzivno kot zadolževanje gospodinjstev, tako da so prispevala 80 % celotnega neto zadolževanja domačih nebančnih sektorjev. K temu je prispevala tudi preusmeritev podjetij in NFI iz zadolževanja na tujih trgih k zadolževanju pri domačih bankah skladno s procesom konvergence obrestnih mer in izboljšanjem pogojev zadolževanja v Sloveniji po letu 2004. V razvitejših finančnih sistemih je pomemben del kreditne aktivnosti tudi zadolževanje gospodinjstev. V Sloveniji je zadolženost gospodinjstev, kljub razmeroma obsežnemu najemanju bančnih kreditov v zadnjih letih, relativno (glede na BDP) še vedno najnižja med vsemi državami članicami EMU. Zaostanek je relativno večji pri stanovanjskih kot pri potrošniških kreditih gospodinjstvom, čeprav prvi v zadnjih letih rastejo hitreje. Visoka rast kreditov v zadnjih letih ni značilna le za Slovenijo, saj se je tudi v razvitih finančnih sistemih v obdobju konjunkture in nizkih obrestnih mer kreditna aktivnost bank precej okrepila. V Sloveniji pa je bila ta rast relativno višja kot v povprečju evrskih držav. V Sloveniji so banke v procesu konvergence obrestnih mer na evropsko raven nekoliko hitreje zniževale pasivne obrestne mere, ki se že več kot leto in pol ohranjajo na nižji ravni od evropskega povprečja, nasprotno pa so aktivne obrestne višje od povprečja v EMU. Pri tem med aktivnimi obrestnimi merami do največjih razlik med Slovenijo in povprečjem EMU prihaja pri obrestnih merah za stanovanjske kredite prebivalstvu, razlike med obrestnimi merami za potrošniške kredite in kredite podjetjem pa so nekoliko nižje. Prebivalstvo prilagaja strukturo svojih prihrankov spremembam obrestnih mer in večji ponudbi na trgu. Zniževanje pasivnih obrestnih mer je v zadnjih letih vplivalo na nižje stopnje rasti varčevanja prebivalstva v bankah. Ob večinoma ugodnih 1 Po vstopu Slovenije v EMU je smiselno razvitost slovenskega finančnega sektorja primerjati s povprečjem evrskega območja; tu je zaostanek nekoliko večji kot v primerjavi s povprečjem EU. Na drugi strani Slovenija po razvitosti finančnega sektorja dosega relativno boljše rezultate od večine novih držav članic EU. UMAR Ekonomski izzivi 2008 76 Razvitost finančnega sektorja in gibanja finančnih tokov gibanjih na kapitalskih trgih doma in v tujini (do avgusta lani), večji domači in tuji ponudbi in intenzivnejšem trženju se je v zadnjih letih močno okrepilo varčevanje prebivalstva v vzajemnih skladih. Obseg sredstev v vzajemnih skladih je konec preteklega leta tako dosegal že skoraj četrtino vlog prebivalstva v bankah. Postopoma pridobivajo na pomenu tudi pokojninski skladi. Nizke stopnje rasti bančnih depozitov in visoko povpraševanje po kreditih sta privedla do vse večjega zunanjega financiranja bank, večinoma najemanja dolgoročnih posojil v tujini. To je vplivalo tudi na spremembe v pasivi bilanc domačih bank, kjer se krepi delež tujih virov financiranja. Po izbruhu mednarodne finančne krize avgusta 2007 pa so banke v zaostrenih razmerah na medbančnem trgu povečale obseg kratkoročnega zadolževanja v tujini. Glede na to, da ta sredstva naprej v veliki meri posojajo na dolgi rok, to poslabšuje ročnostno usklajenost in s tem povečuje likvidnostno tveganje. Pospešeno zadolževanje v tujini je vplivalo na rast skupnega bruto zunanjega dolga, ki je konec leta 2007 dosegel 102,4 % BDP. Čeprav bruto zunanji dolg narašča relativno hitro v primerjavi z drugimi članicami EMU, je Slovenija med državami evrskega območja še vedno najmanj zadolžena. Poleg večjega zadolževanja zlasti domačih bank v tujini se je z vstopom Slovenije v EU in EMU povečala tudi vpetost Slovenije v druge mednarodne finančne in kapitalske tokove. Povečala sta se obseg terjatev do tujine, predvsem naložbe v vrednostne papirje, neposredne investicije v tujino, komercialni krediti in bančna posojila, in tudi obseg obveznosti, kjer so se poleg najetih posojil povečale tudi vloge tujih bank, komercialni krediti, naložbe tujcev v vrednostne papirje in le v manjši meri neposredne tuje investicije. Pri tem je skupni obseg obveznosti naraščal hitreje od obsega terjatev, zato se je neto finančna pozicija iz presežka prevesila v primanjkljaj. Večino primanjkljaja predstavlja neto zunanji dolg, ki je konec leta 2007 v deležu BDP predstavljal 18,9 %. Primanjkljaj neto finančne pozicije pa je konec leta znašal 21,9 % BDP. Vplivi finančne krize, ki se je začela avgusta 2007, se glede na vpetost in izpostavljenost finančnih sektorjev zunanjim šokom med državami kažejo v različnem obsegu. Dosedanje skupne izgube bank in ostalih finančnih institucij na svetovni ravni znašajo nekaj čez 300 milijard USD, MDS pa ocenjuje, da bodo skupne izgube presegle 900 milijard USD. Posledice bo glede na obseg krize poleg finančnega občutil tudi realni sektor gospodarstva, vendar se ti učinki med državami precej razlikujejo. Neposredni vpliv finančne krize, ki je prisoten v vseh državah, je povišanje obrestnih mer na medbančnih trgih zaradi zaostrovanja razmer na teh trgih ter manjšega zaupanja med bančnimi subjekti. Drugim neposrednim učinkom finančne krize pa so relativno manj izpostavljene države, med katere sodi tudi Slovenija, kjer so sodobni finančni inštrumenti slabše razviti kot v ZDA in starejših članicah EU. Povečano tveganje, povezano s posledicami finančne krize, se v teh državah kaže predvsem v primeru tesnejših povezav z izpostavljenimi bankami v tujini. Pri tem samo odvisnost od tujega financiranja še ne pomeni nujno tudi večjih negativnih učinkov finančne krize, povečuje pa s tem povezana tveganja. V Sloveniji je zaostrovanje razmer na medbančnih trgih vplivalo predvsem na težjo dostopnost dolgoročnih tujih posojil, kar se kaže v krepitvi kratkoročnega zadolževanja v tujini. UMAR Ekonomski izzivi 2008 77 Razvitost finančnega sektorja in gibanja finančnih tokov Razvitost finančnega sektorja in analiza finančnih tokov V Sloveniji je finančni sektor v primerjavami z državami EU še relativno slabo razvit, do opaznejših razvojnih premikov prihaja šele v zadnjih letih, zlasti v bančnem sektorju, kjer se krepi kreditna aktivnost in povečuje vpetost v mednarodne denarne in kapitalske tokove. Glede na pomen razvitosti finančnega sektorja za delovanje celotnega gospodarstva takšni premiki povečujejo možnosti za hitrejšo gospodarsko rast (Jazbec in Masten, 2004, str. 95), pri čemer pa je ključnega pomena, da je ta razvoj kakovosten oziroma da se zaradi hitrejšega razvoja prekomerno ne povečajo tveganja, povezana z večjo izpostavljenostjo zunanjim šokom. V analizi se osredotočamo predvsem na razvitost slovenskega bančnega sektorja in gibanja finančnih tokov doma in s tujino v zadnjih letih. Skozi analizo kreditne aktivnosti bank, varčevanja prebivalstva, zadolževanja v tujini in drugih kapitalskih tokov s tujino ugotavljamo poglavitne trende v zadnjih letih in njihov pomen za razvitost bančnega sektorja. V zadnjem poglavju predstavljamo še vplive mednarodne finančne krize, ki se je začela avgusta 2007, na finančni sektor v razvitih gospodarstvih in ocenjujemo morebitne posledice za slovenski finančni sektor in gospodarstvo. 1. Razvitost finančnega sektorja 1.1. Finančni sektor v Sloveniji in njegova razvitost v primerjavi z EMU Največji delež znotraj finančnega sektorja v Sloveniji imajo banke; v zadnjih letih ni prišlo do bistvenih sprememb v strukturi, saj vsi segmenti rastejo približno enakomerno. V slovenskem finančnem sektorju imajo največji delež banke (okoli 60 % skupne bilančne vsote), sledijo jim drugi finančni posredniki, relativno pa je najnižji delež zavarovalnic. Struktura finančnega sektorja se v zadnjih letih ni bistveno spremenila, saj vsi sektorji glede na bilančno vsoto rastejo po podobnih stopnjah. UMAR Ekonomski izzivi 2008 78 Razvitost finančnega sektorja in gibanja finančnih tokov Slika 1: Obseg in rast bilančne vsote posameznih sektorjev v slovenskem finančnem sektorju v letih 2004-2007 45 40 35 30 rr .j 25 T! F 20 > 15 10 5 0 □ Denarne finančne institucije □ Drug i finančni posredniki □ Zavarovalnice Viri: BS, AJPES Kazalniki razvitosti slovenskega bančnega sektorja nakazujejo, da je zaostanek za povprečjem EMU še vedno precej visok in se le počasi zmanjšuje. Najpomembnejši segment slovenskega finančnega sektorja so banke, kjer pa prihaja do nekoliko hitrejšega napredka šele v zadnjih letih, ko so se zaradi vstopa v EMU občutno znižale obrestne mere, prav tako pa je bilo po letu 2004 in zlasti po letu 2007 bistveno omejeno tudi devizno tveganje, kar je močno okrepilo kreditno aktivnost bank in s tem tudi rast njihove bilančne vsote. Kljub temu Slovenija ravno pri kazalniku bilančne vsote bank v primerjavi z BDP beleži največji razvojni zaostanek, saj dosega le dobro tretjino povprečja EMU. Slika 2: Primerjava vrednosti bilančne vsote v BDP v letu 2006 600% 500% 400% 300% 200% 100% Ô Bilančna vsota -EU-27 -----EMU CO (M D o CD - |—1 - * 1—1 1—1 PI — — nnnnnnnnr, Viri: SURS, EUROSTAT, BS, ECB, LBo, Slovensko zavarovalno združenje, Sigma: World Insurance in 2006 Glede razvitosti finančnih storitev je Slovenija najbliže evropskemu povprečju na področju trga kapitala, na področju zavarovalništva pa je zaostanek nekoliko večji2. 0% 2 Merjeno samo s tržno kapitalizacijo delnic v BDP. Zavedamo se, da gre za sintetičen kazalnik, ki nikakor ne more predstaviti celotne slike stanja finančnega sektorja, vendar se v mednarodnih primerjavah najpogosteje UMAR Ekonomski izzivi 2008 79 Razvitost finančnega sektorja in gibanja finančnih tokov Tržna kapitalizacija delnic na Ljubljanski borzi se je v zadnjih dveh letih skoraj potrojila. Velik del rasti je posledica rasti vrednosti delnic, pomemben prispevek pa je imela tudi uvrstitev delnic nekaterih podjetij v državni lasti na borzo. Kazalnik tržne kapitalizacije delnic glede na BDP je tako konec leta 2007 dosegel že približno dve tretjini evropskega povprečja. Letos pa bi se zaradi večjega upada tržne kapitalizacije delnic v prvem četrtletju razlika lahko ponovno nekoliko okrepila. Nekoliko večji razvojni razkorak kot na kapitalskem trgu beležimo na področju zavarovalništva (približno 60 % povprečja EU), kjer se zaostanek v letu 2006 že drugo leto zapored ni zmanjšal. Postopoma se v korist razvitejših finančnih storitev (življenjska zavarovanja) izboljšuje le struktura zavarovalnih premij, vendar pa življenjska zavarovanja še vedno predstavljajo slabo tretjino vseh premij, oziroma približno polovico evropskega povprečja. Slika 3: Primerjava vrednosti tržne kapitalizacije delnic glede na BDP v letu 2007 Viri: SURS, EUROSTAT, LBo Opomba: EURONEXT: od 01/2001: Amsterdam-Bruselj-Pariz; od 02/2002: + Lizbona, OMX: nordijski in baltski trg Slika 4: Primerjava zavarovalnih premij glede na BDP v letu 2006 Viri: SURS, EUROSTAT, LBo, Slovensko zavarovalno združenje, Sigma: World Insurance in 2006 uporablja kot približek za merjenje razvitosti trga kapitala. UMAR Ekonomski izzivi 2008 80 Razvitost finančnega sektorja in gibanja finančnih tokov 1.2. Primerjava slovenskega bančnega sektorja z bančnimi sektorji v EMU Primerjava razvitosti slovenskega bančnega sektorja z EMU kaže, da je naš bančni sektor relativno slabo razvit. Delež bilančne vsote bančnega sektorja glede na BDP v Sloveniji dosega le tretjino povprečja EMU (glej točko 1.1). Obseg kreditov bank nebančnim sektorjem v primerjavi z BDP v Sloveniji je najnižji med državami EMU, leta 2007 pa je dosegal dve tretjini povprečja EMU, kar je sicer skoraj za polovico več kot v letu ob vstopu v EU (glej in Slika 5). Pri tem je zaostanek pri deležu kreditov podjetjem in NFI relativno manjši kot pri kreditih gospodinj stvom. Zaostanek za povprečjem EMU pri deležu kreditov podjetjem in NFI je relativno majhen. Pri deležu kreditov podjetjem in NFI v primerjavi z BDP le malenkostno (dobri 2 odstotni točki) zaostajamo za povprečjem EMU, ki je bilo v letu 2007 na ravni dobrih 60 %. Delež kreditov podjetjem v primerjavi z BDP (brez NFI) pa že presega povprečje EMU. Razlog za razmeroma velik pomen bančnih kreditov pri financiranju podjetniškega sektorja gre najbrž iskati v strukturi slovenskega finančnega sistema, ki je bančno zasnovan, oziroma v nezadostni razvitosti finančnega sektorja oz. plitvosti domačega finančnega trga. Druge možnosti za financiranje podjetij so namreč še precej omejene3. Tudi v nekaterih nam primerljivo razvitih državah članicah EU (Portugalska in Španija) podobni razlogi vplivajo na visoko odvisnost podjetij od bančnega sistema, delež kreditov podjetij v primerjavi z BDP v teh državah tudi precej presega slovensko raven. Slika 5: Primerjava deležev kreditov nebančnemu sektorju glede na BDP v obdobju2004-2007 140% 120% 100% 80% 60% 40% 20% 0% Viri: BS, ECB, SURS, EUROSTAT, preračuni UMAR □ Slovenija OEMU 2004 2005 2006 2007 3 K večji vlogi preostalih segmentov finančnega trga bi lahko prispeval tudi prvi del privatizacije druge največje banke, ki je potekal preko javne ponudbe vrednostnih papirjev. Glede na velik interes vlagateljev so se za takšen način pridobivanja finančnih sredstev odločili še nekateri izmed možnih izdajateljev, vendar pa so v prvi polovici leta razmere na kapitalskih trgih takšnemu načinu financiranja precej nenaklonjene. Eden izmed možnih virov financiranja so tudi skladi tveganega kapitala, a je dejavnost kljub sprejeti zakonski osnovi še vedno slabo razvita. UMAR Ekonomski izzivi 2008 81 Razvitost finančnega sektorja in gibanja finančnih tokov Slika 6: Primerjava deležev kreditov podjetij in NFI v BDP v letu 2007 140% 120% 100% 80% 60% 40% 20% 0% Viri: BS, Zadolženost gospodinjstev je v Sloveniji še vedno relativno nizka, predvsem zaradi nizkega deleža stanovanjskih kreditov glede na BDP v primerjavi s povprečjem EMU. V razvitejših finančnih sistemih pomemben del kreditne aktivnosti predstavlja tudi zadolževanje gospodinjstev, v Sloveniji pa so ta, kljub razmeroma obsežnemu zadolževanju v zadnjih letih, relativno (glede na BDP) še vedno najmanj zadolžena med vsemi državami članicami EMU. Povprečna zadolženost gospodinjstev v EMU, merjena v deležu posojil v BDP, je leta 2006 znašala 54,3 %, v EU pa 44,8 %. Delež kreditov gospodinjstvom glede na BDP pa je v Sloveniji leta 2007 znašal 20,3 % BDP. Zaostanek je največji na področju stanovanjskih kreditov, saj njihov delež v primerjavi z BDP dosega le dobro petino povprečja EMU (glej). Skupni delež potrošniških in kreditov za ostale namene v BDP je bil leta 2007 v Sloveniji za petino nižji kot v EMU, kjer se je v zadnjih letih gibal na ravni okrog 15,7 %. Podrobnejša primerjava pokaže, da Slovenija presega povprečje EMU na področju potrošniških kreditov, ki se v zadnjih letih sicer krepijo precej počasneje od stanovanjskih. Delež kreditov gospodinjstev za ostale namene pa dosega le slabo polovico ravni EMU. Obseg stanovanjskih kreditov v Sloveniji je sicer relativno nizek, vendar ti krediti v zadnjih letih beležijo najvišje stopnje rasti med krediti gospodinjstvom. Med razlogi za relativno majhen obseg stanovanjskih kreditov so skromna razvitost njihove ponudbe v preteklosti, razmeroma ugodni pogoji odkupa stanovanj v procesu privatizacije v prvi polovici devetdesetih let, zaradi česar tedaj ni prišlo do povečanega povpraševanja po teh kreditih, poleg tega pa tudi v razmeroma slabo razvitem inštitucionalnem okviru4, kjer šele v zadnjih letih prihaja do postopnih izboljšav, ki so tudi prispevale k hitrejši rasti tovrstnega financiranja v zadnjih letih. Poleg povečane konkurence ter posledično izboljšane ponudbe bank na tem področju je bil večji obseg najemanja stanovanjskih kreditov v zadnjih letih močno spodbujen tudi z nižjimi obrestnimi merami. I Podjetja EMU -Podjetja I NFI EMU -NFI ti m n al ECB, SURS, EUROSTAT, preračuni UMAR 4 Težave so bile z neažurno zemljiško knjigo, neurejenimi razmerami na področju izvršbe (predolgi sodni postopki) in hipotekarnega bančništva. UMAR Ekonomski izzivi 2008 82 Razvitost finančnega sektorja in gibanja finančnih tokov Slika 7: Primerjava deležev kreditov gospodinjstev v BDP za leto 2007 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% Viri: BS Podobno kot v Sloveniji se je tudi v razvitih finančnih sistemih v obdobju konjunkture in nizkih obrestnih mer kreditna aktivnost bank precej okrepila. V EMU se je v zadnjih treh letih skupni obseg kreditov v povprečju letno povečal za desetino, v Sloveniji pa je bila rast skoraj 25-odstotna, kar se je posledično odrazilo v nekoliko hitrejšem dohitevanju Slovenije povprečja EMU. Največji obseg predstavlja zadolževanje podjetniškega sektorja, ki je v tem obdobju beležilo višjo stopnjo rasti obsega kreditov kot gospodinjstva. Slika 8: 35% 30% 25% 20% 15% 10% 5% 0% Vrrr: BS, ECB, SURS, EUROSTAT, preračuni UMAR ___j--—.. JI J. ■nlllTlL Stanov Ostalo EMU - I Potrošniški ■ EMU -Stanovanjski ■ EMU -Ostalo LO mmh CO CO CO .CO CO .CO CO .CO , ECB, SURS, EUROSTAT, preračuni UMAR Primerjava medletnih stopenj rasti obsega kreditov nebancnim sektorjem □ EMU ^Slovenija t----r 2005 2006 2007 UMAR Ekonomski izzivi 2008 83 Razvitost finančnega sektorja in gibanja finančnih tokov 2. Analiza finančnih gibanj in tokov v bankah in vzajemnih skladih 2.1. Kreditna aktivnost domačih bank Po vstopu Slovenije v EU se je kreditna aktivnost domačih bank nepretrgano krepila. V prvem letu in pol po vstopu se je nadaljevalo upadanje obrestnih mer, ki se je pričelo že s procesom njihove konvergence proti evropskemu povprečju leta 2003. Krepilo se je zadolževanje prebivalstva, še bolj pa podjetji in NFI. Najvišje stopnje rasti je beležilo devizno zadolževanje, saj so bile obrestne mere za tovrstne kredite ugodnejše od obrestnih mer za kredite v domači valuti, obenem pa je Slovenija ob koncu prve polovice leta 2004 vstopila v sistem ERM II, kar je precej zmanjšalo devizno tveganje, saj so se takrat devizni krediti pretežno najemali v evrih. V začetku leta 2004 so devizni krediti predstavljali približno četrtino vseh kreditov domačih bank nebančnim sektorjem, pred vstopom Slovenije v EMU pa je njihov delež narasel že na skoraj dve tretjini. Ker pa je bilo velik del najetih deviznih kreditov denominiranih v EUR, je ob vstopu v EMU njihov delež upadel na manj kot 5 % (večino predstavljajo krediti v CHF, manjši meri tudi v GBP in USD). Slika 9: Neto tokovi zadolževanja podjetij in NFI pri domačih bankah in na tujem 7.000 6.000 5.000 3 4.000 Lil 0 1 3.000 2.000 1.000 0 Vir: BS, preračuni UMAR K okrepljeni rasti zadolževanja so največ prispevala podjetja in NFI, ki so predstavljala 80 % celotnega neto zadolževanja domačih nebančnih sektorjev. Podjetja in NFI so se zaradi konvergence obrestnih mer in izboljšanih pogojev zadolževanja zaradi nekoliko večje konkurence med bankami v Sloveniji po letu 2004 postopoma preusmerjala iz zadolževanja na tujih trgih k domačemu zadolževanju. Padajoče obrestne mere so tako dodatno spodbudile povpraševanje podjetij in NFI po kreditih, ki je v teh letih naraščalo tudi zaradi ugodnih konjunkturnih razmer v mednarodnem okolju, ki so pozitivno vplivale na domačo gospodarsko aktivnost. Poleg tega je povpraševanje po kreditih dodatno okrepila tudi razmeroma visoka prevzemna aktivnost v zadnjih letih. Po podatkih Banke Slovenije so bile pri prevzemih precej aktivne predvsem nedenarne finančne institucije, ki so zlasti v preteklem letu močno okrepile zadolževanje; rast bančnih kreditov tem institucijam je presegla 50 % (delež NFI znotraj kreditov podjetjem in □ Neto tok domačega zadolževanja (prebivalstvo) □ Neto tok tujega zadolževanja (podjetja in NFI) □ Neto tok domačega zadolževanja (podjetja) 2005 2006 2007 UMAR Ekonomski izzivi 2008 84 Razvitost finančnega sektorja in gibanja finančnih tokov NFI je konec leta 2007 predstavljal 10,1 %). Zlasti v letu 2007 pa so k rasti zadolževanja najverjetneje nekaj prispevale tudi nizke realne obrestne mere, ki so bile predvsem posledica relativno višje inflacije v Sloveniji v primerjavi povprečjem EMU. Slika 10: Medletne stopnje rasti obsega kreditov nebančnim sektorjem pri domačih bankah 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% Vir: BS, preračuni UMAR Podobno kot podjetja so tudi gospodinjstva v tem obdobju precej okrepila svoj obseg zadolževanja. Najbolj se je okrepilo zadolževanje prebivalstva za nakup stanovanj, saj so se tovrstni krediti v obdobju od leta 2005-2007 v povprečju na medletni ravni povečali za 50 %, njihovi neto tokovi pa so predstavljali približno polovico celotnega neto zadolževanja prebivalstva (glej Slika 10). Precej se je podaljšala tudi ročnost stanovanjskih kreditov, saj je pred tem delež kreditov z ročnostjo, daljšo od 15 let, dosegal manj kot tretjino vseh kreditov, v letu 2007 pa je že presegel 60 %. Prebivalstvo je pred uvedbo evra pretežno najemalo devizne kredite, po uvedbi evra, ki je postal domača valuta, se je njihov pomen zmanjšal, vendar je bil ta upad nižji kot pri podjetjih5. Banka Slovenije navaja, da je velik del deviznih kreditov denominiran v švicarskih frankih, saj je bilo izposojanje v tej valuti obrestno ugodneje kot v evrih. Hitro rast deviznih kreditov pa je dodatno spodbudilo tudi ugodno gibanje vrednosti švicarskega franka do evra v obdobju od leta 2006 do leta 2007. Delež neto tokov deviznih kreditov se je v začetku letošnjega leta precej okrepil, obenem pa je bilo gibanje vrednosti švicarskega franka do evra precej bolj spremenljivo kot v preteklih obdobjih, kar pomeni, da so gospodinjstva v tem delu zadolževanja bolj izpostavljena deviznemu tveganju. □ Medletna stopnja rasti - podjetja □ Medletna stopnja rasti - NFI □ Medletna stopnja rasti - prebivalstvo T—---—r 2005 2006 2007 5 Pred prevzemom evra je bil delež deviznega zadolževanja prebivalstva na ravni okoli 80 %, nato pa je upadel na približno 30 %, podjetja in NFI pa so se prej praktično zadolževala samo v obliki deviznih kreditov, nato pa je njihov delež upadel na desetino. UMAR 85 Ekonomski izzivi 2008 Razvitost finančnega sektorja in gibanja finančnih tokov Slika 11: Neto tokovi zadolževanja prebivalstva in medletne nominalne stopnje rasti obsega kreditov 2005 2006 2007 Vir: BS, preračuni UMAR Po razmeroma visoki rasti v januarju 2008 seje kreditna aktivnost domačih bank v naslednjih treh mesecih precej umirila. Neto tokovi so bili v prvih štirih mesecih letos z 2.010,9 mio EUR le še za desetino višji kot v primerljivem obdobju lani, kar je precej počasnejša rast kot v preteklih letih. Razlogov za umirjanje rasti je več in so tako na strani povpraševanja kot tudi ponudbe. Na manjši obseg povpraševanja vplivajo predvsem višje obrestne mere, ki so posledica mednarodne finančne krize6. Na drugi strani pa se zaradi posledic mednarodne finančne krize banke soočajo tudi s precej omejeno ponudbo financiranja iz tujine (še posebno tiste, ki niso v lasti tujih bank), kar vpliva na njihovo ponudbo kreditov. Medletna stopnja rasti se je sicer v prvih štirih mesecih letos še naprej ohranjala na razmeroma visoki ravni, vendar pa se je v aprilu znižala že tretji mesec zapored in dosegla raven 30,4 %, kar je najmanj v zadnjih desetih mesecih. Slika 12: Neto tokovi kreditov domačih bank nebančnim sektorjem in medletne stopnje rasti obsega kreditov 800 700 600 500 400 300 200 100 0 -100 B e p^^BP ■ S P 0 ! 5 ji ■ ■ ■ ■S i ■ ■ H II 1 ill mUHHH^ y Hfl ■ M 1 Država (net tok, l. os) 1 Prebivalstvo (net tok, l. os) 1 Podjetja in NFI (net tok, l. os) Skupaj (rast, d. os) jan. feb. mar. apr. maj jun. jul. avg. sep. okt. nov. dec. jan. feb. mar. apr. 07 07 07 07 07 07 07 07 07 07 07 07 08 08 08 08 Podjetja in NFI (rast, d. os) Prebivalstvo (rast, d. os) Vir: BS, preračuni UMAR 40% 30% 20% 0% 6 Z njenim izbruhom je na denarnih finančnih trgih prišlo do poviševanja referenčnih obrestnih mer (3-mesečni EURIBOR je bil v maju za 0,6 odstotne točke višji kot pred izbruhom finančne krize; glej poglavje 6). UMAR Ekonomski izzivi 2008 86 Razvitost finančnega sektorja in gibanja finančnih tokov Tudi v prvih štirih mesecih letos prevladuje zadolževanje podjetij in NFI. Več kot tri četrtine neto zadolževanja nebančnega sektorja v tem obdobju odpade na podjetja in NFI, ki so se neto zadolžila za 1.590,7 mio EUR, kar je le slabih 5 % več kot v primerljivem obdobju lani. Dobro polovico tega je bilo kreditov za obratna sredstva, ki pa so za primerljivim obdobjem lani zaostali za dobro petino, kar bi lahko povezovali tudi s postopnim umirjanjem rasti proizvodne aktivnosti. Na drugi strani pa so se neto tokovi kreditov za investicije in ostale namene povečali za dobro tretjino. Visoka rast neto tokov kreditov za ostale namene (80 %) je najverjetneje v veliki meri povezana tudi s financiranjem prevzemnih aktivnosti podjetij. Pomen zadolževanja v tujini kot vira financiranja podjetij se še naprej zmanjšuje, saj so podjetja v treh mesecih letos neto najemala kredite v višini 89,8 mio EUR, kar je le dobro tretjino vrednosti iz istega obdobja lani. Poleg majhnih razlik med tujimi in domačimi obrestnimi merami je k tako velikemu upadu deloma prispevala tudi manjša dostopnost kreditov na tujih trgih. Rast zadolževanja gospodinjstev se v prvih štirih mesecih letos umirja počasneje kot pri podjetjih in NFI, kar je predvsem posledica nadaljnjega obsežnega zadolževanja v obliki stanovanjskih kreditov. Prebivalstvo se je v prvih štirih mesecih letos neto zadolžilo za 417,0 mio EUR, kar je za 13,7 % več kot v primerljivem obdobju lani. Največji delež so predstavljali neto tokovi stanovanjskih kreditov, ki so v prvih štirih mesecih letos dosegli 285,2 mio EUR, kar je za polovico več kot v primerljivem obdobju lani. Na drugi strani pa so se neto tokovi potrošniških in ostalih kreditov v prvem četrtletju letos v primerjavi z istim obdobjem lani znižali za dobro četrtino. Nižja vrednost tovrstnega neto zadolževanja je najverjetneje posledica negativnih gibanj na kapitalskih trgih in s tem manjšega obsega zadolževanja gospodinjstev za nakup vrednostnih papirjev. 2.2. Varčevanje prebivalstva v bankah in vzajemnih skladih Zniževanje obrestnih mer pa je na drugi strani vplivalo tudi na nižje stopnje rasti varčevanja prebivalstva v bankah. V letu 2005 so se precej umirili neto prilivi vezanih vlog, medtem ko so neto prilivi likvidnejših vlog (vlog čez noč) med vlogami prebivalstva v bankah dobili pomembnejšo vlogo (glej). V letih 2006 in 2007 so se gibanja spremenila, saj so se pričeli krepiti vezani depoziti. Med njimi še posebno vloge na odpoklic, ki so bile tudi bolje obrestovane. Razlog za višje stopnje rasti bi lahko iskali v višji rasti neto plač in v postopnem dvigovanju pasivnih obrestnih mer. Rast neto plač je bila višja v skupinah z večjo nagnjenostjo k varčevanju in je posledica nižje progresije v novi dohodninski zakonodaji, ki je začela veljati z letom 2007. Dvigovanje obrestnih mer pa je bilo v prvi polovici leta 2007 posledica dvigovanja ključne obrestne mere ECB, pozneje pa so se pasivne obrestne mere poviševale tudi zaradi zaostrovanja razmer na medbančnih trgih kot posledica finančne krize, saj se je bankam dostop do tujih finančnih sredstev precej omejil. UMAR Ekonomski izzivi 2008 87 Razvitost finančnega sektorja in gibanja finančnih tokov Slika 13: Neto tokovi vlog prebivalstva v banke 1.400 1.200 1.000 800 OL 600 3 LU o 400 E V 200 0 -200 -400 -600 □ Vezane vloge □ Vloge čez noč 2005 Vir: BS, preračuni UMAR Slika 14: Medletne stopnje rasti vlog prebivalstva v bankah 30% 25% 20% 15% 10% 5% 0% -5% -10% Vir: BS, preračuni UMAR Zniževanje obrestnih mer, večinoma ugodna gibanja na kapitalskih trgih doma in v tujini (do avgusta lani), večja domača in tuja ponudba in intenzivnejše trženje so v zadnjih letih okrepili varčevanje prebivalstva v vzajemnih skladih. Obseg sredstev v vzajemnih skladih domačih upravljavcev se je v obdobju 2004-2007 na medletni ravni v povprečju povišal za dve tretjini (glej). Medletna donosnost pa je pri posameznih vzajemnih skladih presegla 50-odstotno raven. Visoki donosi pa spodbudili vlagatelje za bolj tvegane naložbe v delniške sklade, saj se je njihov delež v tem obdobju več kot podvojil in so konec leta 2007 predstavljali skoraj dve tretjini sredstev v vzajemnih skladih domačih upravljavcev. □Vloge čez noč DVezane vloge □ Skupaj ' 1 2005 2006 2007 UMAR Ekonomski izzivi 2008 88 Razvitost finančnega sektorja in gibanja finančnih tokov Slika 15: Obseg sredstev prebivalstva v bankah in vzajemnih skladih 14.000 12.000 10.000 3 8 000 o > 6.000 4.000 2.000 0 Vir: ATVP, preračuni UMAR □ Vloge □ Vzajemni skladi ■■_ 2004 2005 2006 2007 Obseg sredstev v vzajemnih skladih je konec preteklega leta dosegal že skoraj četrtino vlog prebivalstva v bankah. Neto tokovi v vzajemne sklade pa so v povprečju dosegali slabih 30 % neto tokov vlog prebivalstva v banke. Kljub visoki rasti v zadnjih letih pa mednarodna primerjava kaže, da so vzajemni skladi še naprej manj pomembna oblika varčevanja kot v povprečju v EMU, kjer sredstva na prebivalca presegajo ravni 15.200 EUR7, v Sloveniji pa dosegajo le dobrih 1.200 EUR. Tudi primerjava z BDP pokaže, da je razlika občutna, saj je delež sredstev v vzajemnih skladih v Sloveniji leta 2006 znašal 6,5 % BDP, v EMU pa 57,2 % BDP8. Postopoma pa pridobivajo na pomenu tudi pokojninski skladi, obseg njihovih sredstev se je sicer v obdobju 2004-2007 povečal za 7,5-krat, a je konec leta s 439,1 mio EUR dosegal le 15 % sredstev vzajemnih skladih domačih upravljavcev. Slika 16: Neto prilivi v vzajemne sklade in medletne stopnje rasti obsega sredstev v vzajemnih skladih domačih upravljavcev Vir: ATVP, preračuni UMAR Opomba: MMMF: skladi denarnega trga 0 -100 7 Podatek je za leto 2006. Manjkajo podatki za Malto in Ciper, vključeni pa so podatki za Irsko in Luksemburg, ki precej odstopajo od povprečja. Povprečje brez teh dveh držav bi le rahlo preseglo raven 8.300 EUR. 8 Glej opombo 8. UMAR Ekonomski izzivi 2008 89 Razvitost finančnega sektorja in gibanja finančnih tokov V letošnjem letu prihranki prebivalstva ob zaostrovanju razmer na mednarodnih denarnih trgih ponovno pridobivajo večji pomen za financiranje kreditne aktivnosti bank. Rast varčevanja prebivalstva v bankah se je tako ob postopnem zviševanju obrestnih mer in najverjetneje tudi zaradi manjših naložb gospodinjstev na kapitalskih trgih še naprej krepila. Neto prilivi vlog gospodinjstev v banke so v štirih mesecih letos bili na ravni 437,6 mio EUR in so skoraj 2,5-krat presegli vrednost iz primerljivega obdobja lani. Višje stopnje rasti so beležile vezane vloge (predvsem kratkoročne in na odpoklic), medtem ko so bile vloge čez noč konec aprila za en odstotek nižje kot ob koncu preteklega leta. Slika 17 600 500 400 300 § 200 LU | 100 > 0 -100 -200 -300 Vir podatkov: BS, preračuni UMAR Po močni krepitvi v preteklem letu je obseg sredstev v vzajemnih skladih domačih upravljavcev v prvih štirih mesecih letos upadel za skoraj petino9. K takšnemu gibanju je največ prispevalo zniževanje vrednosti vrednostnih papirjev na večini kapitalskih trgov, slaba četrtina upada pa je bila posledica neto odlivov sredstev iz vzajemnih skladov, ki so bili na ravni 123,3 mio EUR, medtem ko so v istem obdobju lani beležili neto prilive v višini 204,6 mio EUR. Najpomembnejši delež sredstev vzajemnih skladov še vedno predstavljajo delniški skladi, ki so imeli v upravljanju 64,5 % vseh sredstev, vendar pa se je njihov delež letos znižal za 1,6 strukturne točke. : Neto tokovi vlog prebivalstva v banke □ Vloge na odpoklic □ Dolgoročne vloge □ Kratkoročne vloge □ Vloge čez noč - B i= — - ,0, □ H _ I^l^l^l^l^l^l^l^l^l^l^l^cocococo oooooooooooooooo 9 V aprilu je prvič v zadnjih desetih letih beležil upad tudi na medletni ravni. UMAR Ekonomski izzivi 2008 90 Razvitost finančnega sektorja in gibanja finančnih tokov Slika 18: Neto tokovi v posamezne vrste vzajemnih skladov domačih upravljavcev in medletne stopnje rasti skupnega obsega sredstev ooooooo^oooooooo Vir podatkov: ATVP, preračuni UMAR 2.3. Spremembe v strukturi pasive v bilancah domačih bank Nizke stopnje rasti bančnih depozitov na eni in visoko povpraševanje po kreditih na drugi strani so v preteklih letih privedli do okrepljenega zunanjega financiranja bank. Banke so pretežen del svoje kreditne aktivnosti financirale z zadolževanjem v tujini, ki se je krepilo iz leta v leto in je v letu 2007 že preseglo 3,3 mrd EUR (glej). Mednarodna finančna kriza, ki je izbruhnila avgusta 2007, pa je precej spremenila strukturo tega zadolževanja. Banke so se pred tem zadolževale v večjem obsegu in v obliki dolgoročnih kreditov, zaostrovanje razmer na medbančnem trgu pa jih je prisililo, da so se pogosteje zatekale h kratkoročnemu zadolževanju. Glede na to, da so ta sredstva naprej v veliki meri posojale na dolgi rok10, je to poslabšalo ročnostno usklajenost in povečalo likvidnostno tveganje. Pomemben vir financiranja so bile tudi vloge tujih bank, ki so se v zadnjih treh letih gibale na ravni okrog 1 mrd EUR. Glede na težje dostopne zunanje vire financiranja v letošnjem letu se banke za pridobivanje dodatnih sredstev zatekajo tudi k dokapitalizaciji, ki je sicer tudi posledica dejstva, da kapitalska ustreznost večine bank ni sledila visoki kreditni aktivnosti, prav tako dodatne kapitalske zahteve postavlja tudi uveljavljanje pravil Basel 2. 10 Na osnovi podatkov iz finančnih računov ocenjujemo, da so banke v celotnih neto tokovih odobrile približno dve tretjini dolgoročnih kreditov. UMAR Ekonomski izzivi 2008 91 Razvitost finančnega sektorja in gibanja finančnih tokov Slika 19: Spreminjanje strukture pasive bank 100% 30% 20% 10% 0% □ Ostalo 3 Bančne vloge □ Bančni krediti 3 Depoziti nebančnih sekotjrev Vir podatkov: BS, preračuni UMAR *Podatek je za januar 2006. Slika 20: Struktura neto zadolževanja bank na tujem 4.000 3.500 3.000 § 2.500 uu .2 2.000 E > 1.500 1.000 500 0 □ Vloge 3 Kratkoročni krediti □ Dolgoročni krediti -500 2004 Vir podatkov: BS, preračuni UMAR 2.4. Gibanja obrestnih mer Nižja inflacija in odprava indeksacije obrestnih mer sta v preteklih letih precej znižali raven obrestnih mer, ki so do konca leta 2006 konvergirale proti ravnem v EMU. Ker je ECB dobro leto pred vstopom Slovenije v EMU pričela postopoma dvigovati osrednjo obrestno mero, je bila konvergenca nekoliko hitrejša. Po vstopu v EMU pa so se obrestne mere v Sloveniji ponovno pričele dvigovati, kar je bilo sprva posledica ukrepov restriktivne denarne politike ECB, ki je konec leta 2005 pričela s postopnim poviševanjem obrestnih mer, v drugi polovici leta 2007 pa so bili dvigi povezani z zaostrovanjem razmer na finančnih trgih zaradi izbruha mednarodne finančne krize. UMAR Ekonomski izzivi 2008 92 Razvitost finančnega sektorja in gibanja finančnih tokov Slika 21: Gibanje nekaterih obrestnih mer c Ü 13 5 c Ü 13 5 c Ü 13 5 c Ü 13 5 c ■ S^ ro o s^ ro o s^ ro o s^ ro 'o s^ Vir podatkov: BS, www.euribor.org, preračuni UMAR V Sloveniji so banke nekoliko hitreje zniževale pasivne obrestne mere, ki se že več kot leto in pol ohranjajo na nižji ravni od evropskega povprečja. Na drugi strani pa so aktivne obrestne višje od povprečja v EMU. Do največjih razlik med Slovenijo in EMU prihaja pri obrestnih merah za kredite prebivalstvu, ki je precej omejeno pri zadolževanju na tujem11. Pri stanovanjskih kreditih so obrestne mere kar za 1,2 o. t. višje od povprečja v EMU, medtem ko so razlike med obrestnimi merami za potrošniške kredite in kredite podjetjem nekoliko nižje. Večji razmik med aktivnimi in pasivnimi obrestnimi merami predvsem kaže na še vedno nezadostno konkurenco na slovenskem bančnem trgu. Slika 22: Gibanje razlik primerljivih obrestnih mer med Slovenijo in EMU cocococo^r^r^r^rioiOLoiococococoi^i^i^i^co ooooooooooooooooooooo .î^ ro o ro o ro o ro o ro 'o Vir podatkov: BS, preračuni UMAR Neto zadolževanje domačih bank na tujem se je v začetku leta nekoliko okrepilo, vendar še ostaja pod povprečno ravnjo iz preteklega leta. Po januarskem neto odplačevanju kratkoročnih kreditov so ti v preostalih mesecih prvega četrtletja v okviru bančnega zadolževanja na tujem ponovno pridobili na pomenu. Neto tokovi tujih kreditov skupaj (kratkoročnih in dolgoročnih) so bili v 11 Jezikovne ovire, obseg zadolževanja je v večini primerov premajhen, da bi bil smiseln najem finančnih svetovalcev, tuje banke so zaradi manjšega obsega razpoložljivih informacij previdnejše pri posojanju. UMAR Ekonomski izzivi 2008 93 Razvitost finančnega sektorja in gibanja finančnih tokov tem obdobju na ravni 561,6 mio EUR, v istem obdobju lani pa so banke tuje kredite celo neto odplačevale, in sicer v višini 208,3 mio EUR. Takrat so bile potrebe zaradi sproščanja finančnih sredstev iz naslova zapadanja blagajniških zapisov BS po tovrstnem financiranju manjše. UMAR Ekonomski izzivi 2008 94 Razvitost finančnega sektorja in gibanja finančnih tokov 3. Finančni in kapitalski tokovi s tujino 3.1. Zadolževanje v tujini Z vstopom Slovenije v EU in EMU se je povečala vpetost Slovenije v mednarodne finančne in kapitalske tokove. Na povečan obseg finančnih in kapitalskih tokov s tujino, tako terjatev kot obveznosti, sta vplivala predvsem: 1. popolna liberalizacija kapitalskega in finančnega računa plačilne bilance v procesu priprav na vstop v EU; 2. prevzem evra leta 2007. Slika 23: Zadolževanje bank, podjetij in DFO ter državnega sektorja v tujini 4.000 3.500 3.000 2.500 tr [j] 2.000 o ' E 1.500 > 1.000 500 0 -500 Vir: BS Zadolževanje v tujini se je začelo krepiti po letu 2003, v zadnjih štirih letih zlasti intenzivno narašča zadolževanje bank v tujini. Večje zadolževanje bančnega sektorja sta v obdobju po letu 2003 spodbujali upočasnjena depreciacija tolarja do evra ter konvergenca domačih in tujih obrestnih mer pred in po vstopu Slovenije v EU, ki je na eni strani vplivala na upočasnitev rasti vlog v domačih bankah, na drugi strani pa na povečano povpraševanje podjetij in gospodinjstev po kreditih. Ob nižji rasti domačih virov financiranja so domače poslovne banke zato začele povečevati obseg zadolževanja v tujini, še zlasti po letu 2004, in na ta način zagotavljale sredstva za povečano povpraševanje ostalih sektorjev (zlasti podjetij) po kreditih12. Dodatno sta na povečan obsega zadolževanja v tujini v letu 2007 vplivala tudi odprava tečajnih tveganj za zadolževanje v evrih po vstopu v EMU (zadolževanje v evrih predstavlja okoli 90 % zunanjega dolga) in nižje premije za tveganje, ki so povečale dostopnost tujih posojil. Neposredno zadolževanje podjetij v tujini se je po letu 2004 postopoma zmanjšalo in preusmerilo na zadolževanje pri domačih poslovnih bankah. V letu 2006 in začetku leta 2007 se je rast zadolževanja bančnega sektorja v tujini, katerega večino so predstavljala dolgoročna posojila, nekoliko upočasnila, saj so banke povečano domače povpraševanje po kreditih delno pokrile iz zapadlih blagajniških zapisov BS. Znotraj ostalega sektorja je na rast zadolževanja v tujini v letu 2006 precej vplival tudi večji obseg posojil, ki so jih v tujini najele DFO. 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 12 Polega najemanja posojil v tujini so bile pomemben tuji vir financiranja v bilancah domačih bank tudi prejeta gotovina in vloge tujih bank (glej poglavje 2.1.3). UMAR 95 Ekonomski izzivi 2008 Razvitost finančnega sektorja in gibanja finančnih tokov Slika 24: Zadolževanje bank in ostalih sektorjev v tujini 4.000 3.500 3.000 3 HI o 2.000 E > 1.500 1.000 500 0 Vir: BS Pospešeno zadolževanje v tujini je vplivalo na rast bruto zunanjega dolga, ki je konec leta 2007 dosegel 102,4 % BDP. Bruto zunanji dolg je konec leta 2007 znašal 34.358 mio EUR in je bil v primerjavi z decembrom 2006 višji za 10.324 mio EUR. K temu je s 5.197 mio. EUR ali 50,3 % prispevalo zadolževanje domačih poslovnih bank, katerega rast se je lani ponovno okrepila. Delež dolga poslovnih bank se od leta 2001 stalno povečuje in je konec leta 2007 predstavljal 47,2 % bruto zunanjega dolga ter 48,3 % BDP (konec leta 2006 36,2 % BDP). Poleg neposrednega najemanja posojil bank in podjetij ter DFO v tujini je k povišanju bruto zunanjega dolga v letu 2007 prispeval tudi dolg BS, ki je nastal z njenim vstopom v Evrosistem. Z vstopom v EMU so se terjatve iz naslova blagajniških zapisov in dolgoročnih depozitov, ki so jih imele poslovne banke do Banke Slovenije, znižale. Obveznosti BS iz tega naslova pa so se nadomestile s kratkoročnimi obveznostmi do Evrosistema, ki so se močno povečale zlasti v prvih petih mesecih 2007, ko so še zapadali TBZ (za 3.522,5 mio EUR). K povečanju bruto zunanjega dolga so obveznosti BS do Evrosistema tako prispevale 34,6 %. Poleg tega je k rasti bruto zunanjega dolga prispevala tudi izdaja dolgoročnih državnih evroobveznic, ki je v primeru naložb tujih vlagateljev prikazana kot bruto zunanji dolg državnega sektorja13. Državni sektor je v zadnjih letih neto odplačeval posojila, najeta v tujini in se zadolževal pretežno z izdajo dolgoročnih državnih vrednostnih papirjev (evroobveznic). Zaradi velikega zanimanja tujih vlagateljev je to vplivalo na rast bruto zunanjega dolga državnega sektorja, zlasti v letu 2007. Zadolženost državnega sektorja se je povečala zaradi izdaje obveznice Slobond v vrednosti 1 mrd EUR in je konec leta 2007 znašala 3.026 mio EUR oz. slabo desetino skupnega bruto zunanjega dolga. Povezane osebe14 so se od vseh sektorjev zadolževale najmanj. Povezane osebe so se od vseh sektorjev zadolževale najmanj vse do leta 2007, ko se je njihov □ Banke □ Ostali sektorji ■ 2004 2005 2006 2007 13 Sredstva iz prodaje referenčnih obveznice RS so bila porabljena delno za financiranje izvrševanja državnega proračuna, delno pa za financiranje odkupov obstoječega (dražjega) dolga. 14 Pravne osebe, kapitalsko povezane z nerezidenti, ki so lastniki 10 % ali več kapitala. UMAR Ekonomski izzivi 2008 96 Razvitost finančnega sektorja in gibanja finančnih tokov dolg nekoliko bolj povečal, kar pa je bilo večinoma posledica širšega zajema obveznosti neposrednih vlagateljev15, prej zajetih med obveznostmi podjetij v ostalem sektorju. Delež povezanih oseb v celotnem bruto zunanjem dolgu se je tako od vstopa Slovenije do leta 2007 zniževal. Leta 2007 pa se je v primerjavi z decembrom 2006 povečal za 2.859 mio. EUR (od tega za 2.035 mio EUR zaradi nove metodologije), na 3.977 mio. EUR oz. 11,9 % bruto zunanjega dolga. Bruto zunanji dolg ostalih sektorjev se je tako večinoma znižal (na 7.551 mio. EUR) zaradi omenjene prekvalifikacije dela posojil ostalih sektorjev (kjer prevladujejo podjetja) med posojila kapitalsko povezanih družb. V tem so se dolžniške obveznosti do neposrednih vlagateljev povečevale hitreje od dolžniških obveznosti do povezanih podjetij v tujini. Večina bruto zunanjega dolga je bila tudi v letu 2007 dolgoročni ter negarantirani zasebni dolg. Konec leta 2007 je, ob neupoštevanju obveznosti do povezanih oseb, za katere razvrstitev po ročnosti ni objavljena, dolgoročni dolg predstavljal 64,7 %, kratkoročni pa 35,3 % bruto zunanjega dolga. Omenjeno razmerje ročnosti glede na zapadlost dolga pomeni, da Slovenija do zdaj ni imela problemov z likvidnostjo in s solventnostjo. Konec leta 2006 je bilo to razmerje še nekoliko bolj v prid dolgoročnemu dolgu (77,3 % glede na 22,7 %), z letom 2007 pa je prišlo do povečanja kratkoročnega dolga, večinoma kot posledica omenjenih sprememb v instrumentariju denarne politike, pa tudi zaradi večjega kratkoročnega zadolževanja v tujini. Nastanek obveznosti BS do Evrosistema je bil lani tudi glavni dejavnik povečanja javnega in javno garantiranega dolga, ki je konec leta 2007 znašal 8.087 mio. EUR oz. 23,5 % bruto zunanjega dolga. Poroštva RS za zunanji dolg, ki sodijo med javnogarantirani dolg, so konec decembra 2007 znašala 2.555,7 mio. EUR, kar je za 597 mio. EUR več kot konec leta 2006. Slovenija je med državami evrskega območja najmanj zadolžena. Delež bruto zunanjega dolga je konec leta 2007 predstavljal 102,4 % BDP, kar je precej nižje od povprečja za evrsko območje v letu 2007 (191,8 % BDP). V obdobju 2003-2007, za katerega so na voljo podatki za evrsko območje, je bila nominalna rast zunanjega dolga v Sloveniji višja kot v povprečju evrskega območja (Slovenija 24,9 %, evrsko območje 14,2 %); pri tem se je hitreje kot v Sloveniji zunanji dolg povečeval le v Irski (za 28,7 %). Vendar pa se je ob približno dvakrat hitrejši rasti BDP v Sloveniji njegov delež glede na BDP povečal manj kot v EMU (z 52,2 % BDP na 102,4 %, v EMU s 129,0 % BDP na 191,8 %). 15 Z novim sistemom poročanja se med neposredne naložbe poleg obveznosti, ki jih ima podjetje z neposrednim tujim lastnikom, vključujejo tudi obveznosti z vsemi nerezidentnimi podjetji, ki spadajo v njegovo skupino. UMAR Ekonomski izzivi 2008 97 Razvitost finančnega sektorja in gibanja finančnih tokov Slika 25: Stanje bruto zunanjega dolga v državah evrskega območja, v % BDP 400 350 300 250 200 150 100 50 0 823 ' 3528 ro ro CO C o E ro cz 3 (D z Œ •CO LL i LU Vir: SURS,BS, World Bank, nacionalne centralne banke, preračuni UMAR Tabela 1: Stanje bruto zunanjega dolga Slovenije, v mio EUR 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Skupaj bruto zunanji dolg 9.490 10.386 11.524 13.225 15.343 20.508 24.034 34.358 Kratkoročni dolg 2.283 2.213 2.327 2.475 2.659 4.543 5.206 10.673 Javni in javno garantirani dolg 0 15 99 70 57 40 48 3.588 Negarantirani zasebni dolg 2.283 2.198 2.227 2.405 2.603 4.503 5.158 7.086 Dolgoročni dolg 5.895 7.369 8.229 9.590 11.552 14.551 17.709 19.708 Javni in javno garantirani dolg 2.883 3.095 3.142 3.461 3.689 3.771 4.275 4.499 Negarantirani zasebni dolg 3.012 4.274 5.087 6.129 7.863 10.780 13.435 15.209 Obveznosti do povezanih oseb 1.312 804 969 1.160 1.132 1.415 1.118 3.977 Javni in javno garantirani dolg 0 0 0 0 0 0 0 0 Negarantirani zasebni dolg 1.312 804 969 1.160 1.132 1.415 1.118 3.977 Vir: Bilten Banke Slovenije, april 2008. Slika 26: Struktura bruto zunanjega dolga po sektorjih, v % BDP 100 80 È 60 m > 40 20 0 Vir: Bilten Banke Slovenije, april 2008, preračuni UMAR UMAR 98 Ekonomski izzivi 2008 Razvitost finančnega sektorja in gibanja finančnih tokov Slika 27: Stanje neto zunanjega dolga in neto terjatev, v % BDP 30 25 20 15 10 o. 5 Q m 0 t -5 -10 -15 -20 -25 -30 -35 Vir: Bilten Banke Slovenije, april 2008, preračuni UMAR Opomba: predznak (+) pomeni neto dolžniške terjatve do tujine, predznak (-) pomeni neto zunanji dolg. .J—- i^- - - ■ 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Povezane osebe Ostali sektorji Poslovne banke Banka Slovenije Državni sektor Skupaj neto zunanji dolg Čeprav se je v preteklih dveh letih precej okrepilo tudi financiranje tujine s posojili, je njegov obseg zaostajal za obsegom najetih posojil, zato se je povečal neto zunanji dolg. Pri financiranju tujine s posojili so domače poslovne banke, ki so teh posojil odobrile največ, pretežno financirale države na ozemlju nekdanje Jugoslavije, domača podjetja pa so usmerjala posojila posojilojemalcem v državah EU. Kljub hitrejšemu povečevanju dolžniških terjatev Slovenije do tujine v zadnjih letih se je neto dolžniška pozicija poslabševala, neto zunanji dolg je konec leta 2007 v deležu BDP tako predstavljal 18,9 % (11 % BDP konec leta 2006). 3.2. Drugi kapitalski tokovi Med drugimi kapitalskimi tokovi so se v zadnjih letih izraziteje okrepile neposredne naložbe in naložbe v vrednostne papirje slovenskih vlagateljev v tujini, ki so presegale naložbe tujih vlagateljev v Slovenijo. Slika 28: Tokovi neposrednih naložb, v mio EUR 1.200 1.000 800 o: 3 LU o 600 E > 400 200 0 Vir: BS, preračuni UMAR □ Domače v tujini nïuje v Sloveniji H II II II II II 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 UMAR Ekonomski izzivi 2008 99 Razvitost finančnega sektorja in gibanja finančnih tokov V zadnjih treh letih so tokovi neposrednih naložb Slovenije v tujino presegale tokove tujih neposrednih naložb v Slovenijov (glej Slika 29). Slovenska podjetja imajo večino neposrednih naložb v državah na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Padajoči delež slovenskega blagovnega izvoza na to območje nakazuje, da Slovenija del prejšnjega izvoza nadomešča z lokalno proizvodnjo na teh trgih. Po razpoložljivih podatkih za obdobje 2003-2006 je imela Slovenija največ neposrednih naložb na Hrvaškem, in sicer kar 42,5 %. Sledijo Srbija in Črna gora, Nemčija, BiH, Poljska in Makedonija. Vrednost neposrednih naložb Slovenije v tujini je bila v povprečju sestavljena iz dveh tretjin lastniškega kapitala, tretjina so bile neto terjatve do tujih kapitalsko povezanih družb (razlika med terjatvami in obveznostmi med povezanimi družbami). Razmerje med lastniškim kapitalom in ostalim kapitalom se krepi in nakazuje dolgoročno zanimanje lastnikov pri financiranju svojih naložb v tujini. V Slovenijo so v obliki neposednih tujih investicij največ investirale države EU. Po razpoložljivih podatkih o neposrednih naložbah v Sloveniji po državah so v obdobju 2003-2006 naše najpomembnejše trgovinske partnerice v povprečju prispevale približno dve tretjini vseh neposrednih tujih naložb. Med slednjimi so bile najpomembnejše tuje vlagateljice Avstrija, Nemčija, Francija in Italija. Od držav članic EU, s katerimi so slovenski trgovinski tokovi skromni, je delež Nizozemske v povprečju predstavljal 5,1 % vrednosti celotnih vhodnih naložb. Od držav nečlanic EU pa je bila Švica največja vlagateljica v Slovenijo. V strukturi vrednosti tujih neposrednih naložb v Sloveniji je prevladoval lastniški kapital. Ob koncu leta 2006 je znašalo stanje lastniškega kapitala 5601,1 mio evrov. Čeprav tuji investitorji poleg kapitalskih vlaganj podpirajo tudi tekoče financiranje slovenskih podjetij s posojili in komercialnimi krediti, se je delež neto obveznosti do tujih vlagateljev v stanju celotnih tujih neposrednih naložb v preteklih dveh letih precej znižal (na 10,4 %o oziroma 8,6 %o v letu 2006; v letu 2003 pa je znašal 12,1 %). Večina vseh prilivov tujih neposrednih naložb je imela v zadnjih letih torej obliko lastniškega kapitala. Slika 29: 3.500 3.000 2.500 Cć U2.000 HI Ë 1.500 > 1.000 500 0 -500 Vir: BS Tudi pri naložbah v vrednostne papirje so naložbe slovenskih vlagateljev v tujino presegale naložbe tujih vlagateljev v Slovenijo. Na strani terjatev so se zlasti krepile naložbe zasebnega sektorja v tuje lastniške vrednostne papirje. Zlasti opazen je bil porast v letu 2005 po odpravi omejitev za naložbe v tuje Tokovi portfeljskih naložb s tujino ilDomače v tujini ÜTuje v Sloveniji —T— -—I— 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 UMAR Ekonomski izzivi 2008 100 Razvitost finančnega sektorja in gibanja finančnih tokov vrednostne papirje, ko so se povečale predvsem naložbe vzajemnih skladov, višje pa so bile tudi naložbe prebivalstva in zavarovalnic. Tudi v letu 2006 in 2007 so se naložbe v tuje vrednostne papirje povečevale, zaradi učinka osnove pa so se stopnje rasti nekoliko umirile. Sproščanje likvidnosti iz naslova zapadlih blagajniških zapisov BS pa je, večinoma v prvem četrtletju leta 2007, močno povečalo naložbe slovenskih poslovnih bank v tuje vrednostne papirje, predvsem v državne obveznice evrskega območja. Tako se se izrazito okrepile portfelj ske naložbe slovenskih poslovnih bank v tuje obveznice in zadolžnice ter v instrumente denarnega trga. Na strani obveznosti iz naslova vrednostnih papirjev so se zlasti v preteklih dveh letih okrepile naložbe tujcev v državne vrednostne papirje RS. Slika 30: Tokovi portfeljskih naložb v tujino, po vrstah VP 2.500 2.000 1.500 on ZD LU O ' £ 1.000 > 500 0 Vir: BS, preračuni UMAR □ Lastniški vp. □ Dolžniški vp. 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Večino tokov iz naslova ostalih naložb sestavljajo gotovina in vloge. Sektor prebivalstva ima pretežni del gotovine in vlog, kar predstavlja tisti del gotovine, ki je izven domačega bančnega sistema: 1. devize, shranjene doma, in 2, devize na računih v tujih bankah. Pred uvedbo evro gotovine je prebivalstvo precej deviz, ki jih je imelo doma, prineslo v banke, kjer so bile kasneje zamenjane z evrom. Od leta 2001 odlivi iz naslova gotovine in vlog prebivalstva ostajajo na relativno visoki ravni. Povečujejo se transferi nerezidentov svojim družinam in tudi nakupi rezidentov v tujini. Posledica lanske krepitve pa so bile tudi metodološke spremembe16. 16 BS je leta 2007 uvedla tudi novo metodologijo ocenjevanja gotovinskih transakcij z nerezidenti, kar je močno znižalo statistično napako. Po načelu dvojnega knjigovodstva so gotovina in vloge prebivalstva protivknjižba potovanjem in dohodkom od dela. Gotovina prebivalstva se ocenjuje kot vsota razlik med gotovinskimi prilivi in odlivi iz naslova turizma in dohodkov od dela. UMAR Ekonomski izzivi 2008 101 Razvitost finančnega sektorja in gibanja finančnih tokov Slika 31: Terjatve do tujine iz naslova gotovine in vlog 2.400 1.800 1.200 § 600 Lil o 'E 0 > -600 -1.200 -1.800 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Vir: BS Slika 32: Obveznosti do tujine iz naslova vlog 3.500 OL 2 2.500 o E > 1.500 500 -500 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Vir: BS □ Banke □ Banka Slovenije Po vstopu Slovenije v EU so se okrepili tudi tokovi kratkoročnih komercialnih kreditov, kjer odlivi iz Slovenije presegajo prilive iz tujine. Kratkoročni komercialni krediti so precej povezani z dinamiko in strukturo blagovnega izvoza. Več kot polovic terjatev iz naslova kratkoročnih komercialnih kreditov ima Slovenija do držav EU, s katerimi opravi približno dve tretjini vseh blagovnih tokov, tretjino pa do drugih evropskih držav. UMAR Ekonomski izzivi 2008 102 Razvitost finančnega sektorja in gibanja finančnih tokov Slika 33: Kratkoročni komercialni krediti, v mio EUR in realna rast blagovnega izvoza, v % Vir: BS, preračuni UMAR UMAR Ekonomski izzivi 2008 103 Razvitost finančnega sektorja in gibanja finančnih tokov 4. Blagajniški zapisi BS in nastanek obveznosti BS do Evrosistema v letu 2007 Pred vstopom v EMU je Banka Slovenije postopno prilagajala instrumente denarne politike veljavni ureditvi v evrskem območju. Delovanje denarne politike BS od vstopa v mehanizem menjalnih tečajev ERM II pa do prevzema evra je bilo osredotočeno na stabiliziranje nominalnega tečja tolarja do evra. Ker so bila odstopanja tržnih deviznih tečajev centralne paritete majhna, centralna banka ni tečajno intervenirala (razen prvi mesec po vstopu v ERM). Ker poslovne banke niso potrebovale dodatne likvidnosti, sta bila instrumenta za izdajanje primarnega denarja redkeje uporabljena (lombardno posojilo in začasni odkup vrednostnih papirjev). Večji del presežne likvidnosti je BS umikala s prodajo tolarskih blagajniških zapisov. Zaradi načrtovanega vstopa Slovenije v evrsko območje je tako BS postopoma prilagajala instrumente denarne politike instrumentom, ki jih ima ECB. Tolarske blagajniške zapise je nadomeščala z dolgoročnimi depoziti. Postopno je sprostila minimalno predpisano devizno likvidnost, ki so jo banke in hranilnice naložile v dolgoročnih tolarskih depozitih. Dokončno je BS odkupila devize od bank iz naslova sedemdnevnega swap posla. Zaradi omenjenih spremembe instrumentov monetarne in tečajne politike je bilo stanje tolarskih blagajniških zapisov ob koncu leta 2006 precej višje od stanja blagajniških zapisov v tujem denarju. Zagotavljanje stabilnega tečaja preko swap poslov pred vstopom v EMU je zahtevalo veliko vpetost poslovnih bank v operacije centralne banke, zaradi česar so poslovne banke relativno manj pozornosti namenjale razvoju drugih oblik poslovanja, to pa je imelo negativen vpliv tako na razvoj finančnega sektorja kot tudi na gospodarsko rast (Jazbec in Masten, 2004, str. 95). V drugi polovici leta 2004 se je stanje swap poslov sicer pričelo zmanjševati, vendar je Banka Slovenije z namenom odložitve povečanja likvidnosti zaradi zapadlosti tolarskih blagajniških zapisov na obdobje po prevzemu evra bankam pričela ponujati dolgoročni depozit z obrestno mero, ki je bila za dve desetinki odstotne točke višja kot za 60-dnevne tolarske blagajniške zapise, s tem pa je nadomestila približno dve tretjini zmanjšanja swap poslov. To pa je pomenilo nadaljevanje izrinjanja drugih naložbenih aktivnosti bank in zaviranje poglabljanja finančnega sektorja. Slovenija je s prevzemom evra postala tudi članica Evrosistema17, denarna politika pa je s tem postala predmet skupnega interesa. Z vstopom v evrsko območje so se pogoji zadolževanja in naložb slovenskih bank pri evropski centralni banki izenačili s pogoji ostalih bank evrskega območja. Uporabljajo se instrumenti ECB, ki na pasivi svoje premoženjske bilance nima blagajniških zapisov. Stanje blagajniških zapisov BS in dolgoročnega depozita se je zato postopoma zniževalo, tako da so domače poslovne banke del kapitala preusmerjale v tuje vrednostne papirje, predvsem v državne obveznice evrskega območja. V prvem četrtletju leta 2007 so se tako izrazito okrepile portfelj ske 17 Evrosistem je od 1. januarja 1999 odgovoren za določanje in izvajanje skupne denarne politike evroobmočja. Sestavljajo ga ECB in centralne banke držav, ki imajo skupno valuto evro (zdaj 13). Glavni cilj ECB je ohranjanje cenovne stabilnosti. Poleg glavnega cilja obstajajo še drugi pomembni cilji, kakršni so: devizni tečaj, obrestna mera, nominalna rast BDP, denarni agregat M3 itd. UMAR Ekonomski izzivi 2008 104 Razvitost finančnega sektorja in gibanja finančnih tokov naložbe slovenskih poslovnih bank v tuje obveznice in zadolžnice (za 1.173,6 mio EUR) ter v instrumente denarnega trga (za 761,4 mio EUR). Slika 34: Portfeljske naložbe slovenskih poslovnih bank pred vstopom v evrsko območje in po njem, tokovi v mio EUR 0 -500 a. 3 LU ■ g -1.000 > -1.500 -2.000 2005 Q1 2006 Q2 2006 Q3 2006 Q4 2006 2006 Q1 2007 Vir: BS Slika 35: Stanje swap poslov in TBZ 900 800 700 600 500 400 300 200 100 0 Vir: BS n g E — «> —j F ^ (n tO g E — ® —j F ^ (n Manjša odvisnost bank od poslovanja s centralno banko po vstopu v EMU bo omogočila hitrejši razvoj bančnega sektorja. Kljub postopnemu poglabljanju je bančni trg v Sloveniji še vedno plitek, saj je obseg bančne aktive v primerjavi z BDP še vedno pod ravnijo, ki bi po ocenah bil ravnovesen za našo gospodarsko razvitost (Jazbec in Masten, 2004, str. 93). To nakazuje, da banke verjetno še ne zagotavljajo vseh potrebnih storitev, ki bi podpirale hitrejšo gospodarsko rast, zato je poglabljanje bančnega in sploh finančnega sektorja pomemben razvojni izziv, ki bo tudi prispeval k višji gospodarski rasti. UMAR Ekonomski izzivi 2008 105 Razvitost finančnega sektorja in gibanja finančnih tokov 5. Stanje mednarodnih naložb Slovenije ali neto finančna pozicija Neto finančna pozicija18 je po liberalizaciji kapitalsko-finančnega računa in vstopu Slovenije v EU prešla iz presežka v primanjkljaj. Potem ko je v letu 2002 izkazovala rahel presežek (0,1 % BDP), je v letu 2007 njen primanjkljaj znašal 21,9 % BDP. Pri terjatvah do tujine je bil v obdobju 2004-2007 opazen porast rezervnih imetij (do vstopa v EMU) neposrednih naložb v tujini in naložb v vrednostne papirje, medtem ko se je delež ostalih naložb zniževal. Pri obveznostih je delež bruto zunanjega dolga ali nelastniških obveznosti v obdobju 2004-2007 predstavljal okoli štiri petine skupnih obveznosti do tujine, drugo petino pa so predstavljale lastniške obveznosti (lastniški kapital in reinvestirani dobički iz naslova neposrednih naložb tujcev v Sloveniji ter naložbe v lastniške vrednostne papirje). Celotno stanje mednarodnih naložb Slovenije je v povprečju izkazovalo neto dolžniško pozicijo, ki je bila za 2 mrd EUR večja od neto zunanjega dolga. Tabela 2: Stanje mednarodnih naložb Slovenije, v % BDP 2003 2004 2005 2006 2007 1 Dolžniške terjatve 59,0 60,6 69,3 67,9 83,7 2 Lastniške terjatve 3,7 6,2 9,9 14,6 16,8 3 Skupne terjatve (1+2) 62,6 66,8 79,2 82,5 100,4 4 Bruto zunanji dolg 52,2 57,3 72,6 78,9 102,4 5 Lastniške obveznosti 16,3 17,4 17,8 20,7 19,9 6 Skupne obveznosti (4+5) 68,5 74,7 90,4 99,7 122,4 7 Neto zunanji dolg/terjatve (1-4) 6,8 3,3 - 3,3 - 11,0 -18,8 8 Neto lastniški dolg/terjatve (2-5) - 12,6 - 11,2 - 7,9 - 6,1 -3,2 9 Neto finančna pozicija (7+8) -5,8 -7,9 -11,2 -17,1 -21,9 Vir: Bilten BS (2008) Opomba: *-negativni (pozitivni) predznak v saldu pomeni neto dolžniško (upniško) finančno pozicijo. Hitrejša rast obveznosti od terjatev je ob relativno nižjih donosih na terjatve vplivala na rast primanjkljaja v bilanci faktorskih dohodkov v tekočem računu plačilne bilance. Ocenjujemo, da je bila v obdobju 2003-2007 implicitna nominalna stopnja donosa19 na celotne terjatve Slovenije do tujine (2,6 %) v povprečju nižja od implicitne stopnje donosa na celotne obveznosti do tujine (4,7 %), kar je ob hitrejšem povečevanju obveznosti od terjatev vplivalo na rast neto odhodkov od kapitala v tekočem računu plačilne bilance. Pri obveznostih so namreč prevladovala najeta posojila v tujini, pri imetjih pa do konca leta 2006 devizne rezerve BS, sestavljene predvsem iz vlog in prvovrstnih obrestnih papirjev, ki že v osnovi prinašajo nižji donos. Lani so se ob prevzemu evra 18 Stanje mednarodnih naložb ali neto finančna pozicija izkazuje stanje celotnih terjatev in obveznosti, ki jih ima Slovenija do tujine ob koncu vsakega leta, s strukturo, ki je enaka strukturi finančnega računa plačilne bilance. Poleg dolžniških instrumentov, ki so vključeni v bruto zunanje terjatve in bruto zunanji dolg, vključuje še terjatve in obveznosti iz lastniških razmerij. Spremembe v neto finančni poziciji med dvema zaporednima letoma so odraz transakcij v plačilni bilanci (salda tekočega in kapitalskega računa ter neto napak in izpustitev) in kapitalskih dobičkov/izgub zaradi cenovnih, tečajnih ter drugih sprememb. 19Implicitna stopnja donosa je izračunana tako, da se tok prejetih in plačanih donosov od kapitala (obresti iz naslova lastniškega in dolžniškega kapitala) v tekočem letu primerja s stanjem celotnih terjatev in stanjem celotnih obveznosti predhodnega leta. UMAR 106 Ekonomski izzivi 2008 Razvitost finančnega sektorja in gibanja finančnih tokov devizne rezerve BS prerazporedile na druge postavke finančnih terjatev, pri čemer pa je vrednost imetij BS ostala nespremenjena. Zaradi zapadanja blagajniških zapisov so se lani tudi močno povečale obveznosti BS do Evrosistema. Slika 36: Saldo dohodkov od kapitala, v mio EUR Ost privatni sektor Uradni sektor 2003 Vir: BS, preračuni UMAR 2004 2005 2006 2007 0 Poleg višjih plačil neto obresti so se v okviru salda tekočega računa v preteklih letih povečali tudi neto plačani donosi tujini iz naslova lastniškega kapitala v okviru neposrednih naložb. Pri tujih neposrednih naložbah v Sloveniji po letu 2005 izdatki od lastniškega kapitala presegajo dohodke iz tega naslova. Kapitalski dobički so bili bolj volatilni od plačanih donosov na obveznosti in prejetih donosov na terjatve do tujine. Pri tem posebej izstopa leto 2003, ko se je neto izguba iz naslova kapitalskega dobička na tuje neposredne naložbe precej povečala. Slika 37: Stanje mednarodnih naložb v novih članicah EU (konec leta 2006), v % BDP 0 -20 -40 H jul 20 Vir: SURS, BS, Eurostat, preračuni UMAR UMAR Ekonomski izzivi 2008 107 Razvitost finančnega sektorja in gibanja finančnih tokov 6. Finančna kriza na mednarodnih denarnih trgih v letu 2007 in ocena njenega vpliva na slovensko gospodarstvo Vplivi finančne krize se glede na njene razsežnosti prenašajo tudi na druge segmente gospodarstva, pri čemer pa so razlike med državami precejšnje. Finančna kriza se je začela avgusta 2007 z zlomom trga drugorazrednih hipotek v ZDA. Zaradi narave razprševanja tveganja preko procesa sekuratizacije, ki je potekalo v zadnjih letih, se je hitro razširila tudi na ostale dele sveta. Dosedanje izgube bank in ostalih finančnih institucij znašajo nekaj čez 300 milijard USD, medtem ko MDS ocenjuje, da bodo skupne izgube presegle 900 milijard USD. Posledice bo glede na obseg krize poleg finančnega občutil tudi realni sektor, vendar se ti učinki med državami precej razlikujejo, zlasti so neposredno manj izpostavljene države, med katere sodi tudi Slovenija, kjer so sodobni finančni inštrumenti slabše razviti kot v ZDA in starejših članicah EU. Povečano tveganje v teh državah, povezano s posledicami finančne krize, se bo predvidoma pokazalo predvsem pri tesnejših povezavah z izpostavljenimi bankami v tujini. Najbolj očiten je neposredni vpliv finančne krize na zaostrovanje razmer na medbančnih trgih, kjer so obrestne mere, kot znak manjšega zaupanja med bančnimi subjekti, precej narasle. Povprečna razlika med 3-mesečnim EURIBOR in ključno obrestno mero ECB od začetka finančne krize pa do maja 2008 znaša 0,64 o. t., medtem ko je v prvih sedmih mesecih leta 2007 znašala 0,26. ECB namreč že od junija lani ni spremenila obrestne mere, ki znaša 4,0 %, 3-mesečni EURIBOR pa je narasel s 4,2 % julija lani na 4,9 % maja letos. Slika 38: Obrestne mere ECB in 3-mesečni EURIBOR Vir: ECB Na zaostrovanje kaže tudi indikator monetarnih pogojev na evrskem območju. ECFIN indikator monetarnih pogojev na evrskem območju, kjer gre za kombinacijo sprememb realnega deviznega tečaja in realnih kratkoročnih obrestnih mer, od avgusta lani strmo narašča, kar nakazuje bolj restriktivne monetarne pogoje. Sicer je v prvih dveh mesecih letos vrednost indikatorja prehodno padla, vendar se je marca in aprila ponovno krepko dvignila. UMAR Ekonomski izzivi 2008 108 Razvitost finančnega sektorja in gibanja finančnih tokov Ključni kanal prenosa finančne krize na realno gospodarstvo poteka preko zaostrovanja posojilnih pogojev in manjše razpoložljivosti posojil. Sodeč po rezultatih ECB raziskave o posojilnih pogojih20, so se posojilni pogoji na evrskem področju začeli zaostrovati že v tretjem četrletju lani, od takrat dalje pa se to zaostrovanje le še stopnjuje. ECB ugotavlja, da so se posojilni pogoji bolj poslabšali za posojila podjetjem kot gospodinjstvom, in to bolj za velika podjetja kot pa majhna in srednja podjetja ter bolj za dolgoročna kot kratkoročna posojila. Slika 39: Sprememba posojilnih pogojev med zadnjim četrtletjem 2002 in prvim četrtletjem 2008 ■a o aj .o E .M Vir: ECB LTq Ftnr TFT velika podjetja dolgoročna Posojilni pogoji za posojila podjetjem za nakup nepremičnin Posojilni pogoji za posojila gospodinjstvom Zaostrovanje posojilnih pogojev za podjetja se stopnjuje od začetka finančne krize lani avgusta in se bo predvidoma nadaljevalo tudi v prihodnjih četrtletjih. Med razlogi, zaradi katerih so banke na evrskem območju zaostrile posojilne pogoje za posojila podjetjem, prevladujejo poslabšana pričakovanja glede splošne gospodarske situacije in obetov za posamezne specifične sektorje ter dostopnost bank do financiranja na trgu. Zaostrovanje posojilnih pogojev pa se, sodeč po odgovorih bank, že odraža na manjšem povpraševanju zlasti velikih podjetij po dolgoročnih posojilih. Banke so v aprilski anketi21 še vedno ocenjevale, da se bo zaostrovanje posojilnih pogojev predvsem za velika podjetja in dolgoročna posojila v naslednjih treh mesecih nadaljevalo in še stopnjevalo, povpraševanje po posojilih pa še naprej zmanjševalo. Visoka rast posojil podjetjem se, kljub poslabšanju posojilnih pogojev, nadaljuje. Rast posojil podjetjem in NFI je bila lani višja kot v letu 2006, kar velja za evrsko območje in tudi nove članice, vključno s Slovenijo; letos se je povsod še rahlo okrepila. Lani je bila rast na ravni evrskega območja 13,9— odstotna, v Sloveniji pa 32,2-odstotna (3 o. t. več, kot je bila povprečna rast v novih članicah). Nadaljnja visoka rast posojil podjetjem po eni strani nakazuje, da podjetja načrtujejo investicije, kljub temu da se svetovna gospodarska rast ohlaja. Po drugi strani pa to lahko kaže, da so alternativni viri financiranja (strukturirani finančni inštrumenti) zaradi finančne krize manj dostopni, tako da podjetjem ne ostane drugega kot najemati posojila v bankah22. 20 ECB Bank Lending Survey (oktober 2007, januar 2008, april 2008). 21 ECB Bank Lending Survey (april 2008). 22 Citigroup kot enega izmed možnih razlogov za nadaljnjo visoko rast kreditov ob poslabšanju posojilnih pogojev navaja tudi dejstvo, da so banke že pred začetkom finančne krize s podjetji sklenile dogovore o posojilih (ocenjena 70 Q1 08 Q4 02 60 Q1 08 50 40 Q1 08 30 š 20 UMAR 109 Ekonomski izzivi 2008 Razvitost finančnega sektorja in gibanja finančnih tokov Podobno kot pri podjetjih so se posojilni pogoji v državah evrskega območja zaostrili tudi za posojila gospodinjstvom, čeprav v relativno manjši meri. Pri posojilih gospodinjstvom se posojilni pogoji bolj zaostrujejo za posojila za nakup nepremičnin kot pa za potrošniška posojila. Med dejavniki, ki so vplivali na zaostritev posojilnih pogojev za prvi tip posojil, prevladujejo poslabšana pričakovanja glede splošnih gospodarskih razmer in glede obetov za nepremičninski trg, pri posojilih za potrošniške kredite pa poslabšana pričakovanja glede splošnih gospodarskih razmer in slabša kreditna sposobnost potrošnikov. Podobno kot pri podjetjih banke tudi pri posojilih gospodinjstvom pričakujejo še nadaljnje poslabšanje posojilnih pogojev in nižje povpraševanje po posojilih, oboje pa bolj izrazito pri posojilih za nakup nepremičnin kot pri potrošniških posojilih. Rast posojil gospodinjstvom na evrskem območju se predvsem zaradi višje ključne obrestne mere ECB umirja že od leta 2005. Na evrskem območju se je rast posojil gospodinjstvom za nakup nepremičnin začela umirjati že pred začetkom finančne krize, predvsem zaradi postopnega dvigovanja ključne obrestne mere ECB od decembra 2005 naprej, pa tudi zaradi začetka umirjanja nepremičninskih trgov v nekaterih državah. Tako je bila rast posojil za nakup nepremičnin v evrskem območju leta 2006 12,3-odstotna, lani 8,3-odstotna, v prvih treh mesecih letos pa le še 6,4-odstotna. Nasprotno rast posojil za nakup nepremičnin v Sloveniji ostaja visoka in je skoraj petkrat višja kot v evrskem območju. Tudi pri potrošniških posojilih je slika precej podobna kot pri posojilih za nakup nepremičnin. Slika 40: Medletna rast posojil v Sloveniji in evrskem območju 35 30 > 25 tn s ra 20 e 0) Î5 15 0) S 10 5 0 - Skupaj SLO Podjetja in NFI SLO Prebivalstvo EMU EMU Prebivalstvo SLO Skupaj EMU Podjetja in NFI EMU Vir: ECB 40 Pri identificiranju morebitnih posledic finančne krize za stare in nove članice EU je treba upoštevati izpostavljenost njihovih finančnih sistemov tujini. Pri visoki izpostavljenosti finančnih sistemov tujini (visok delež tuijih virov in obveznosti v bilancah bank) se učinki finančne krize lahko prenašajo hitreje in intenzivneje. Ocena izpostavljenosti finančnih sistemov tujini na podlagi lokacijske bančne statistike Bank of International Settlements23 kaže, da je bila po višina je 6.000 milijard USD), ki jih podjetja do pred nekaj mesecev še niso začela črpati. 23 Banke, ki poročajo BIS so iz 40 držav, od teh so članice EU Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Portugalska, Španija, Švedska in Združeno kraljestvo. UMAR Ekonomski izzivi 2008 110 Razvitost finančnega sektorja in gibanja finančnih tokov tem kazalcu Slovenija oz. njen finančni sistem leta 2006 bolj izpostavljen tujini kot v povprečju EMU in EU. Med novimi članicami pa so bile bolj izpostavljene tujini le Malta, Ciper, Estonija in Litva. Slika 41: Izpostavljenost tujini kot delež celotne bančne vsote v državi, 2006 Vir: ECB, BIS Banke v večini novih članic zadovoljujejo potrebe po financiranju preko najemanja posojil v tujini. Odvisnost od tujega financiranja, ki še ne pomeni nujno tudi večjih učinkov finančne krize, povečuje pa s tem povezana tveganja, je mogoče oceniti tudi na podlagi primerjave rasti deleža posojil in depozitov v BDP. Hitrejša rast prvega signalizira naraščajoče potrebe po financiranju, ki ga banke z depoziti ne morejo v celoti zadovoljiti. Gre za proces, ki je značilen za države, ki so v procesu dohitevanja razvitih držav. Kot kaže Slika 42, je v večini novih članic, vključno s Slovenijo, med letoma 2002 in 2006 delež posojil v BDP rasel veliko hitreje od deleža depozitov v BDP, medtem ko je rast obeh deležev na ravni evrskega območja in tudi celotne EU veliko bolj uravnotežen. Slika 42: Sprememba v deležu depozitov in kreditov v BDP, 2002-2006 30 20 10 0 OOsk . EU-27 ^EU-13 RO ■ EU-12 O 30 40 50 Spremembe deleža posojil v v BDP, v o. t. Vir: ECB, Eurostat 80 60 40 20 0 70 60 50 40 ES HU CZ SI 10 0 UMAR 111 Ekonomski izzivi 2008 Razvitost finančnega sektorja in gibanja finančnih tokov 7. Sklepne ugotovitve Slovenija zmanjšuje razvojni zaostanek finančnega sektorja za povprečjem evrskih držav. Čeprav je slovenski finančni sistem pretežno bančno zasnovan, je zaostanek največji prav v bančnem sektorju. Na področju bančnega kreditiranja podjetij in NFI ter potrošniških kreditov prebivalstvu je Slovenija relativno bližje povprečju držav evrskega območja kot na področju stanovanjskega kreditiranja prebivalstva, kljub visoki rasti stanovanjskih kreditov v zadnjih letih. Razlog za to gre iskati predvsem v nezadostni razvitosti finančnega sektorja oz. plitvosti domačega finančnega trga, saj so druge možnosti za financiranje podjetij precej omejene. Večji zaostanek na področju stanovanjskega kreditiranja prebivalstva pa je predvsem posledica v preteklosti manj razvitih bančnih produktov na tem področju, privatizacije stanovanj oziroma njenega financiranju v preteklosti in slabo razvitega institucionalnega okvira, kjer šele v zadnjih letih prihaja do postopnih izboljšav. Padajoče obrestne mere so v zadnjih letih spodbudile povpraševanje podjetij in NFI po kreditih, ki je v teh letih naraščalo tudi zaradi ugodnih konjunkturnih razmer v mednarodnem okolju in nekaterih strukturnih sprememb v gospodarstvu, ki so pozitivno vplivale na domačo gospodarsko aktivnost. Visoko povpraševanje po bančnih kreditih je v zadnjih letih tako povezano predvsem s potrebami domačega nebančnega sektorja (podjetja, NFI, prebivalstvo) po finančnih sredstvih za financiranje domačih naložb v opremo in stroje, infrastrukturo in gradnjo stanovanjskih ter drugih objektov, prav tako tudi drugih naložbenih aktivnosti doma in v tujini. S tega vidika je visoka rast bančnih kreditov potrebna za financiranje hitrejše gospodarske rasti in je sestavni del procesa dohitevanja razvitih gospodarstev. S procesom integracije Slovenije v evropski finančni trg je ob pospešeni rasti kreditov domačih bank nebančnemu sektorju prišlo tudi do strukturnih sprememb v bančnih virih. Močno se je povečal pomen tujih virov, zlasti dolgoročnih posojil, najetih pri tujih bankah. To je na eni strani posledica večje dostopnosti teh virov zaradi nižjih obrestnih mer in manjšega deviznega tveganja po vstopu Slovenije v EU in EMU, na drugi strani pa ne dovolj visoke rasti prihrankov prebivalstva za financiranje hitro rastočih kreditov. Pomemben vir financiranja so tudi vloge tujih bank. Hkrati so nižje obrestne mere in večja vpetost slovenskega finančnega sektorja v mednarodne finančne in kapitalske tokove spodbudile tudi rast sredstev v vzajemnih skladih, ki postaja vedno pomembnejša oblika naložb sredstev prebivalstva izven bančnega sistema. Ob zaostrovanju razmer na mednarodnih denarnih trgih prihranki prebivalstva v bankah letos ponovno pridobivajo večji pomen za financiranje kreditne aktivnosti bank, njihova rast pa je spodbujena predvsem z višjimi obrestnimi merami in večjim tveganjem pri naložbah v vzajemne sklade. Čeprav se konkurenca v slovenskem bančnem sektorju krepi, gibanja nekaterih tokov kažejo, da je ta še vedno nezadostna. Na področju bančnih obrestnih mer je tako razmik med aktivnimi in pasivnimi obrestnimi merami relativno večji kot v povprečju držav evrskega območja, zlasti pri poslovanju s prebivalstvom. Ocenjujemo pa, da so k relativno nizki konkurenci deloma prispevale tudi razmere na domačem denarnem trgu pred vstopom v EMU, ko domače banke zaradi ugodnih možnosti naložb v instrumente denarne politike niso bile dovolj spodbujene k razvoju novih bančnih produktov. UMAR Ekonomski izzivi 2008 112 Razvitost finančnega sektorja in gibanja finančnih tokov Predvsem večje zadolževanje domačih bank v tujini je pospešilo tudi rast bruto zunanjega dolga, ki pa ob sedanji višini z vidika solventnosti na makroekonomski ravni še ne predstavlja resnega makroekonomskega problema, saj gre pretežno za dolgoročni zunanji dolg zasebnega sektorja v evrih, kjer ni nevarnosti sprememb deviznega tečaja. Razmeroma visoka rast bruto zunanjega dolga, ki pa je glede na BDP v primerjavi z razvitimi državami evrskega območja še relativno nizek, je predvsem posledica večje vpetosti v mednarodne finančne tokove in odraža proces konvergence razvitejšim finančnim in gospodarskim sistemom. Tveganje zaradi večjega zadolževanja v tujini za bančni sektor se je nekoliko povečalo v preteklem letu, ko se je v njihovih bilancah okrepil delež kratkoročnih tujih virov, med obveznostmi pa ni prišlo do podobnih sprememb v ročnostni strukturi, saj so novo odobrena posojila še vedno pretežno dolgoročna. Z makroekonomskega vidika pa je za stabilno finančno pozicijo do tujine pomembna predvsem višina neto dolga oziroma neto finančne pozicije, ki poleg najetih in danih posojil zajema tudi prilive in odlive drugih finančnih tokov. Čeprav je tu v zadnjih letih prišlo do poslabšanja, sta neto zunanji dolg oziroma primanjkljaj neto finančne pozicije v Sloveniji še vedno relativno nizka. Slovenski bančni sektor je izpostavljen vplivom gibanj na mednarodnih denarnih trgih predvsem preko gibanja obrestnih mer, manj pa preko izvedenih finančnih instrumentov, ki so v Sloveniji še relativno slabo razviti. Posledice lanske finančne krize se v slovenskem finančnem sistemu kažejo predvsem v povišanih obrestnih merah in težji dostopnosti tujih posojil, kar bo vplivalo tudi na razpoložljivost posojil v domačih bankah in financiranje domače gospodarske aktivnosti. Glede na težje dostopne zunanje vire financiranja se banke za pridobivanje dodatnih sredstev zatekajo tudi k dokapitalizaciji, ki je sicer tudi posledica dejstva, da kapitalska ustreznost večine bank ni sledila visoki kreditni aktivnosti, prav tako dodatne kapitalske zahteve postavlja tudi uveljavljanje pravil Basel 2. UMAR Ekonomski izzivi 2008 113 Razvitost finančnega sektorja in gibanja finančnih tokov 8. Literatura Bilten. (april 2008). Ljubljana: Banka Slovenije, 1991-. ISSN 1318-0762. EU Banking structures. (2007). Frankfurt am Main: ECB. ISSN 1830-1878. Eurostat news release. GDP per inhabitant in purchasing power standards. (179/2007). Luxembourg: Eurostat. Pridobljeno junija 2008 na http://epp .eurostat. cec.eu. int/. Jazbec B., Masten I. (2004). Razvoj slovenskega bančno-finančnega sektorja z vidika vstopanja v EMU: pričakovani učinki na makroekonomsko stabilnost in gospodarsko rast. Razvojnoraziskovalna dejavnost ter inovacije, konkurenčnost in družbena odgovornost podjetij (str. 83-97). Ljubljana: časnik Finance. Letna poročila 1995-2006. Ljubljana: Banka Slovenije. Letno statistično poročilo. (2008). Ljubljana: Ljubljanska borza. Markič, J. (2007). Dinamika zunanjega zadolževanja Slovenije. Delovni zvezek št. 10. Ljubljana: Urad RS za makroekonomske analize in razvoj. Statistični zavarovalniški bilten 2007. (2007). Ljubljana: Slovensko zavarovalno združenje. Izzivi trga dela z vidika varne prožnosti UMAR Ekonomski izzivi 2008 117 Izzivi trga dela z vidika varne prožnosti Povzetek V obdobju 2000-2007 se je brezposelnost zmanjšala in se je znižala na 4,9 % v letu 2007. Stopnja brezposelnosti se je v Sloveniji zniževala hitreje kot v povprečju EU in povprečju starih članic. V opazovanem obdobju se je znižala tudi stopnja dolgotrajne brezposelnosti (leta 2000: 4,1 %, leta 2007: 2,2 %). Kljub temu pa ostajajo na področju brezposelnosti naslednji problemi: visok delež dolgotrajne brezposelnosti, brezposelnost mladih (15-24 let) in starejših (nad 50 let) ter povečanje števila registriranih brezposelnih s terciarno izobrazbo. V obdobju 2000-2007 se je število delovno aktivnih v Sloveniji povečevalo s povprečno letno stopnjo 1,4 %, kar je hitreje kot v povprečju EU. Stopnja zaposlenosti (15-64 let) se je v Sloveniji povečala na 67,8 %, kar je več od povprečja EU, pri čemer je stopnja zaposlenosti žensk nad povprečjem EU, moških pa pod povprečjem EU. Sorazmerno nizki pa ostajata stopnja zaposlenosti mladih (15-24 let) in starejših (55-64 let), ki predstavljata pomemben del »rezerv« za povečanje zaposlenosti v Sloveniji, ki v starostni skupini 25-54 let niso velike. Delež začasnih zaposlitev hitro narašča, zelo razširjene pa so te zaposlitve med mladimi (15-24 let), kar povzroča segmentacijo trga dela in določene probleme mladim. Kot odgovor na izzive globalizacije se je v EU oblikoval koncept varne prožnosti, ki je s prenovljeno Lizbonsko strategijo postala tudi cilj Slovenije. Integriran koncept varne prožnosti sestavljajo štiri komponente, ki z usklajenim delovanjem zagotavljajo dinamičen trg dela in varnost posameznika: 1. fleksibilna zaposlitvena pogodbena razmerja, ki temeljijo na moderni zakonodaji o delovnih razmerjih, so fleksibilna za delodajalca in delavca, zmanjšujejo segmentacijo trga dela in zmanjšujejo delo na črno; 2. aktivna politika zaposlovanja, ki učinkovito pomaga ljudem v primeru brezposelnosti in jim omogoči prehod v nove zaposlitve; 3. sistem vseživljenjskega učenja, ki je zanesljiv in delavcem zagotavlja prilagodljivost in zaposljivost; 4. moderni sistemi socialne varnosti, ki ustrezno kombinirajo sistem dohodkovne podpore in spodbud za zaposlovanje ter mobilnosti na trgu dela. Merjenje varne prožnosti se šele razvija, saj gre za sorazmerno nov koncept. Prve analize modelov varne prožnosti (Phillips, Eamets 2007) so Slovenijo uvrstile v skupino držav z velikimi izzivi na področju varne prožnosti. Slovenija se je uvrstila skupaj s Poljsko, Madžarsko, Češko in Slovaško v skupino, za katero so značilni: skromna mobilnost, visoka dolgotrajna brezposelnost in nizka stopnja delovne aktivnosti starejših (kar je znak skromne prožnosti trga dela), visoka varnost dohodka in nizko družbeno zaupanje. Izziv teh držav sta oblikovanje večje fleksibilnosti in zagotavljanje dohodkovne varnost. V prispevku smo skušali prikazati in oceniti politike in ukrepe na področju oblikovanja varne prožnosti, ki jih je Slovenija naredila v zadnjih dveh letih. Tudi z vidika varne prožnosti se na trgu dela kot problem kažeta dolgotrajna brezposelnosti in nizka stopnja zaposlenosti starejših, ki se jima s tega vidika pridružuje še skromna razširjenost delnih zaposlitev. Ker dolgotrajna brezposelnost zmanjšuje človeški kapital, bi bilo z vidika oblikovanja varne prožnosti treba v okviru APZ razviti in okrepiti programe, ki preprečujejo prehod v dolgotrajno brezposelnost. Slovenija ima eno najnižjih stopenj zaposlenosti UMAR Ekonomski izzivi 2008 118 Izzivi trga dela z vidika varne prožnosti starejših v EU. Nizka stopnja zaposlenosti starejših, ki je še posebej nizka za ženske, predstavlja pomemben izziv za ekonomsko politiko in politiko trga dela. V okviru APZ bi bilo smiselno okrepiti programe, ki spodbujajo zaposlovanje starejših, vendar so potrebne tudi spremembe v pokojninskem sistemu, ki bi spodbujale daljše ostajanje v delovni aktivnosti. Na nujnost dodatne prilagoditve pokojninskega sistema demografskim spremembam pa kaže tudi dejstvo, da se je povečevanje povprečne starosti ob upokojitvi po letu 2005 zelo upočasnilo in da je povprečna starost ob izhodu iz trga dela v Sloveniji 1,4 leta pod povprečjem EU. Delež delnih zaposlitev, ki praviloma predstavljajo »prijazno« obliko fleksibilnega dela, je kljub naraščanju relativno nizek. Delne zaposlitve predstavljajo možnost za povečanje fleksibilnosti in zaposlenosti. Pregled ukrepov na štirih ključnih področjih varne prožnosti je pokazal, da so bile v zadnjih dveh letih spremembe narejene predvsem v smeri večje fleksibilnosti pogodbenih razmerij. Spremembe Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) iz leta 2007 so šle v smeri večje notranje fleksibilnosti (zaposlovanje za vrsto dela), razširjene so bile možnosti za zaposlovanja za določen čas, zmanjšane so bile tudi nekatere ovire za interes delodajalcev za zaposlovanje s krajšim delovnim časom. Spremembe ZDR v smeri zagotavljanja večje fleksibilnosti niso prinesle bistvenega zmanjšanja stroškov odpuščanja, ki so v ekonomski teoriji pomemben razlog za previdnost delodajalcev pri zaposlovanju (višina odpravnin nespremenjena, odpovedni roki skrajšani le za določene skupine delavcev). Po naši oceni večje spremembe na tem področju niso bile možne, ker niso bile podprte z ukrepi za zagotavljanje večje dohodkovne varnosti in ukrepi za večjo prilagodljivost delavcev (vseživljenjsko učenje). Aktivna politika zaposlovanja, vseživljenjsko učenje in sistemi socialne varnost v Sloveniji še vedno nimajo ustrezne vloge pri oblikovanju varne prožnosti. Aktivna politika zaposlovanja mora zagotavljati lahek in hiter prehod med zaposlitvami. Zato bi bilo treba v Sloveniji okrepiti programe izobraževanja in usposabljanja brezposelnih in zaposlenih. Povečati bi bilo treba vključenost nizko izobraženih in starejših. Na področju izobraževanja in usposabljanja zaposlenih bi bilo smiselno poleg razpisov za sofinanciranje izobraževanja in usposabljanja zaposlenih v podjetjih v prestrukturiranju in v perspektivnih dejavnostih, ki so bili izvedeni v zadnjih dveh letih, oblikovati tudi razpise za sofinanciranje izobraževanja in usposabljanja v malih podjetjih. Kljub relativno visoki vključenosti odraslih (25-64 let) v vseživljenjsko učenje v primerjavi z drugimi državami, je vključenost starejših in manj izobraženih prenizka, da bi prispevala k oblikovanju varne prožnosti. Dosedanje spremembe Zakona o socialnem varstvu in Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti so povečale predvsem obveznosti brezposelnih glede sprejemanja zaposlitve, zadostne spodbude za delo in za ostajanje starejših v delovni aktivnosti pa še niso bile oblikovane. Oblikovanje varne prožnosti ostaja velik izziv za Slovenijo. K oblikovanju varne prožnosti bi bilo treba pristopiti bolj celovito, da bi se vse štiri politike podpirale in izvajale koordinirano. Večja fleksibilizacija ne bo možna brez podpore ostalih politik varne prožnosti predvsem 1. zagotavljanja večje vključenosti starejših in manj usposobljenih v vseživljenjsko učenje; 2. učinkovite aktivne politike zaposlovanja, ki bo preprečevala prehod v dolgotrajno brezposelnost in se v večji meri posvečala prehodom med zaposlitvijo z ustreznimi programi izobraževanja UMAR 119 Ekonomski izzivi 2008 Izzivi trga dela z vidika varne prožnosti in usposabljanja za še zaposlene in 3. zagotavljanja dohodkovne varnosti posameznika tudi v primeru brezposelnosti. UMAR Ekonomski izzivi 2008 120 Izzivi trga dela z vidika varne prožnosti Trg dela - gibanja in izzivi z vidika varne prožnosti Uvod Razprava o trgu dela je aktualna z vidika zagotavljanja konkurenčnosti, zagotavljanja socialne vključenosti in oblikovanja politik varne prožnosti. Na eni strani ima trg dela pomembno vlogo pri zagotavljanju konkurenčnosti gospodarstva, kjer se izpostavlja predvsem potreba po oblikovanju bolj prožnega trga dela. Prožnost trga dela in predvsem fleksibilnost plač v EMU namreč predstavljata enega izmed pomembnih mehanizmov prilagajanja gospodarstva zunanjim šokom1. Gibanje stroškov dela pa je pomembno merilo ugotavljanja in zagotavljanja konkurenčnosti. Na drugi strani pa je pri oblikovanju politik v EU pomembno tudi zagotavljanje družbene povezanosti in socialne vključenosti ter ostajanje v zaposlitvi. Soočena s temi izzivi si je EU v prenovljeni Lizbonski strategiji med cilji zastavila dolgoročno rast, ki bo zagotavljala rast kakovostnih delovnih mest. V ta namen integrirane smernice za izvajanje Lizbonske strategije med drugim predvidevajo: ukrepe za privabljanje več ljudi v zaposlitev in modernizacijo sistemov socialne varnosti, ukrepe za izboljšanje prilagodljivosti zaposlenih in podjetij ter ukrepe za povečanje vlaganj v človeški kapital in spodbujanje vseživljenjskega učenja. Na ravni EU je prišlo do oblikovanja koncepta varne prožnosti, ki izhaja iz dopolnjevanja dimenzije prožnosti in varnosti. Tema (trg dela) je predstavljena v dveh poglavjih. V prvem poglavju prikazujemo gibanje stopnje brezposelnosti, stopnje zaposlenosti, sektorske spremembe v zaposlenosti, gibanje plač in stroškov dela na enoto proizvodnje v obdobju 2000-2007 ter razširjenost delnih in začasnih zaposlitev. Čeprav se je v opazovanem obdobju brezposelnost zmanjšala in zaposlenost povečala, izpostavljamo določene probleme na trgu dela, ki ostajajo izziv. V drugem poglavju pa predstavljamo koncept varne prožnosti in načine njenega merjenja ter skušamo podati pregled politike in ukrepov v Sloveniji v zadnji dveh letih na štirih osnovnih področjih politik za zagotavljanje varne prožnosti. V sklepnem delu pa skušamo opredeliti najpomembnejše izzive trga dela z vidika varne prožnosti. 1 Na makroekonomski ravni so za prilagajanje gospodarstva šokom pomembne različne oblike fleksibilnosti plač. Največkrat se izpostavljajo naslednje 3 oblike fleksibilnosti plač: 1. odzivnost na spremembe v ravni cen oz. inflaciji, ki predstavlja t. i. nominalno fleksibilnost; 2. odzivnost na stopnjo brezposelnosti, ki meri, kako hitro se »razreši« neravnotežje na trgu dela in jo označujemo kot realno fleksibilnost plač; 3. odzivnost na spremembe v strukturi povpraševanja in ponudbe, ki jo označujemo kot relativno fleksibilnost plač in je povezana z geografsko in sektorsko mobilnostjo ter neskladji na poklicnih trgih. UMAR 121 Ekonomski izzivi 2008 Izzivi trga dela z vidika varne prožnosti 1. Gibanja na trgu dela v Sloveniji v obdobju 2000-2007 1.1. Stopnja brezposelnosti po anketi o delovni sili V obdobju 2000-2007 beležimo zmanjševanje stopnje brezposelnosti, ki se je v letih 2006 in 2007 precej pospešilo. Pospešitev zmanjševanja brezposelnosti v zadnjih dveh letih lahko povezujemo s precejšnjo pospešitvijo gospodarske rasti, ki smo jo imeli v letu 2006 (5,7 %) in 2007 (6,1 %). Tabela 1: Stopnje brezposelnosti v Sloveniji po spolu 2000-2007 Skupaj Moški Ženske Razlika (ženske-moški) 2000 7,0 6,8 7,3 0,5 2001 6,4 5,9 7,0 1,1 2002 6,4 5,9 6,8 1,1 2003 6,7 6,4 7,1 0,7 2004 6,3 5,5 6,4 0,9 2005 6,5 6,1 7,1 1,0 2006 6,0 4,9 7,2 2,3 2007 4,9 4,0 5,9 1,9 Vir: SURS, Statistične informacije, Anketa o delovni sili Stopnja brezposelnosti moških se je zmanjševala hitreje kot stopnja brezposelnosti Žensk. Razlika med stopnjo brezposelnosti žensk in moških se je zato vse do leta 2006 povečala, kar kaže na slabšanje relativnega položaja žensk na trgu dela. V letu 2007 pa se je omejena razlika nekoliko zmanjšala in relativni položaj žensk nekoliko izboljšal (glej Tabela 1). Razlika med stopnjo brezposelnosti žensk in moških se je v povprečju EU v obdobju 2000-2007 zmanjšala. Povečanje razlike v Sloveniji kaže na smiselnost večjega vključevanja žensk v programe aktivne politike zaposlovanja, ki bi izboljšale njihove zaposlitvene možnosti. Tabela 2: Sto rnje brezposelnosti po starostnih skupinah 15-24 let 25-49 let 50-64 let Skupaj 2000 16,8 5,7 6,2 7,0 2001 18,1 5,1 4,8 6,4 2002 16,7 5,4 4,3 6,4 2003 17,4 5,9 4,3 6,7 2004 16,3 6,8 4,3 6,3 2005 16,0 5,9 4,4 6,5 2006 13,9 5,6 3,8 6,0 2007 10,3 4,4 4,1 4,9 Vir: SURS, Statistične informacije, Anketa o delovni sili V obdobju 2000-2007 se je najbolj zmanjšala stopnja brezposelnosti mladih v starostni skupini 15-24 let (glej Tabela 2). Pri tem je bilo zmanjšanje nekoliko večje pri ženskah kot pri moških. K zniževanju stopnje brezposelnosti mladih prispeva tudi dejstvo, da na trg dela vstopajo manjše generacije mladih. Stopnja brezposelnosti mladih je dvakrat višja kot stopnja brezposelnosti celotne populacije. Na odstopanje stopnje brezposelnosti mladih od povprečja vpliva tudi nizka stopnja delovne aktivnosti med mladimi oz. visoka stopnja njihove vključenosti v izobraževanje. Za to je kot merilo problema brezposelnosti med mladimi bolj primeren kazalnik razmerja med številom brezposelnih mladih in številom mladih. V letu 2006 je to razmerje znašalo 5,6 % in se je od leta 2000 (6,4 %) postopno zmanjševalo. Če omenjeno razmerje primerjamo z Nizozemsko, UMAR Ekonomski izzivi 2008 122 Izzivi trga dela z vidika varne prožnosti ki v EU beleži najnižjo stopnjo brezposelnosti mladih (5,9 % v letu 2007), vidimo, da je omenjeno razmerje v Sloveniji v letu 2006 znašalo 5,6 %, na Nizozemskem pa 4,6 %. Kljub zmanjševanju stopnje brezposelnosti mladih se ti soočajo s težavami pri vstopanju na trg dela, predvsem pa so bolj izpostavljeni fleksibilnim oblikam zaposlitve kot druge starostne skupine (glej poglavje 1.3.). Podatki o registrirani brezposelnosti pa kažejo, da je bilo povprečno število brezposelnih s terciarno izobrazbo leta 2007 za 50 % višje kot leta 2000, njihov delež v skupni brezposelnosti pa se je povečal s 4,4 % v letu 2000 na 10 % v letu 2007. Dolgotrajna brezposelnost ostaja relativno visoka kljub zmanjševanju. V obdobju 2000-2007 se je delež dolgotrajno brezposelnih2 zmanjševal, vendar je bil v letu 2007 še vedno relativno visok (45,7 %) in nad povprečjem EU (42,8 %). Z vidika varne prožnosti pa praviloma kaže na skromno mobilnost na trgu dela in jo obravnavamo tudi v poglavju 2.1.2. Dolgotrajna brezposelnost zmanjšuje človeški kapital in s tem možnosti za ponovno zaposlitev. Dolgotrajni brezposelnost so pogosteje izpostavljeni starejši in manj izobraženi. Delež brezposelnih, starejših od 50 let, v skupni brezposelnosti se je v obdobju 20002007 povečal. Slika 1: Deleži dolgotrajno brezposelnih v skupni brezposelnosti v Sloveniji, 2000-2007 70 60 50 £ 40 ■iši 0 o 30 Q 20 10 0 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 _ mn 62,7 63,3 i 54,7 I 1 56,6 53,1 i 47,3 1 49,3 1 45,7 Vir: Eurostat 1.2. Stopnja zaposlenosti po anketi o delovni sili V obdobju 2000-2007 je stopnja zaposlenosti naraščala. Stopnja zaposlenosti prebivalstva (15-64 let ) je bila leta 2007 za 5 o. t. višja kot leta 2000, pri čemer se je stopnja zaposlenosti žensk povečala za 4,2 o. t. in moških za 5,5 o. t.3 Kot je razvidno iz Tabele 3, se je stopnja zaposlenosti povečevala v vseh starostnih skupinah. Do hitrejšega povečanje stopnje zaposlenosti je prišlo z letom 2004, ko je prišlo tudi do pospešitve gospodarske rasti. V obdobju 2000-2007 se je zaposlenost po anketi o delovni sili povečevala povprečno letno za 1,4 %, kar je hitreje kot v EU (1,1 %). V letu 2007 je Slovenija zabeležila visoko rast 2 Dolgotrajno brezposelna je oseba, ki je brezposelna več kot 1 leto. 3 To se zrcali tudi v povečevanju razlike med stopnjo brezposelnosti moških in žensk. UMAR 123 Ekonomski izzivi 2008 Izzivi trga dela z vidika varne prožnosti zaposlenosti4, ki je spremljala visoko gospodarsko rast (6,1 %). Stopnja zaposlenosti prebivalstva (15-64 let) se je v letu 2007 povečala na 67,8 % in s tem precej približala lizbonskemu cilju (70 %). Stopnja zaposlenosti v Sloveniji od leta 2004presega povprečje EU-27. Še v letu 2003 je bila na ravni povprečja EU-27 (62,6 %), v letu 2004 pa se je močno povečala in presegla povprečje EU. V obdobju 2004-2007 se je v Sloveniji in v EU povečala za 2,5 o. t. in tako še vedno presega povprečje starih članic EU-15 (66,9 %) oz. EU-27 (65,4 %). Slovenija na področju zaposlenosti žensk že od leta 2004 presega lizbonski cilj (60 %). Stopnja zaposlenosti žensk (15-64 let) je v letu 2007 znašala 62,6 %. Stopnja zaposlenosti žensk v starostni skupini 15-64 let presega povprečje EU že več kot 10 let, kljub povečanju pa ostaja izredno nizka stopnja zaposlenosti starejših žensk. Stopnja zaposlenosti žensk v Sloveniji je v starostni skupini 2554 let primerljiva z Dansko, ki beleži najvišjo stopnjo zaposlenosti žensk v starostni skupini 15-64 let v EU. Vendar pa se v Sloveniji stopnja v naslednji starostni skupini (55-64 let) najbolj zmanjša med vsemi državami EU (glej Slika 2). Podrobneje o vzrokih za nizko stopnjo zaposlenosti starejših glej v poglavju 2.1.2. Slika 2: Stopnje zaposlenosti žensk v starostni skupini 25-54 let in 55-64 let Slovenija Združeno kraljestvo Vir: Eurostat Stopnja zaposlenosti moških v Sloveniji zaostaja za povprečjem EU. Stopnja zaposlenosti moških (starostna skupina 15-64 let) se je v obdobju 2000-2007 povečala za 5,5 o. t. in je leta 2007 znašala 72,2 %, kar je manj od povprečja EU (72,5 %). V opazovanem obdobju se je stopnja zaposlenosti moških povečala bolj kot stopnja zaposlenosti žensk, vendar je to zadostovalo samo za zmanjšanje zaostanka za povprečjem EU. 4 Število delovno aktivnih se je po anketo o delovni sili povečalo za 2,5 %, število formalno delovno aktivnih po registru delovno aktivnih se je povečalo za 3,5%, zaposlenost po statistiki nacionalnih računov pa je bilo v letu 2007 višje za 2,7 %. UMAR Ekonomski izzivi 2008 124 Izzivi trga dela z vidika varne prožnosti Tabela 3: Stopnje zaposlenosti v Sloveniji po starostnih skupinah (v %) 15-24 let 25-49 let 50-64 let 55-64 let 15-64 let 2000 33,6 85,6 37,3 22,5 62,9 2001 31,4 86,6 41,1 25 63,9 2002 30,6 86,3 41,3 24,4 63,4 2003 29,3 85,5 41,1 23,5 62,6 2004 34,0 86,3 45,8 29,0 65,3 2005 34,1 86,3 47,3 30,5 65,9 2006 35 86,3 49,1 32,6 66,6 2007 37,6 87,6 49,5 33,4 67,8 Vir: Eurostat Stopnja zaposlenosti mladih v Sloveniji se je v obdobju 2000-2007 povečala, vendar še vedno predstavlja rezerve za povečanje stopnje zaposlenosti. Stopnja zaposlenosti mladih (15-24 let) se je v opazovanem obdobju povečala in v letu 2007 nekoliko presegla povprečje EU-27 (37,2%). Na »rezerve« za povečevanje zaposlenosti mladih pa kaže dejstvo, da je stopnja zaposlenosti mladih v Sloveniji v letu 2007 še vedno za 30,8 o. t. zaostajala za stopnjo zaposlenosti mladih na Nizozemskem, ki ima najvišjo stopnjo zaposlenosti in najnižjo stopnjo brezposelnosti. Stopnja zaposlenosti mladih v Sloveniji zaostaja za povprečjem starih članic EU-15 (40,8 %). Vprašanje rezerv za povečanje stopnje zaposlenosti mladih v Sloveniji ni dovolj raziskano. Eden izmed razlogov za nižjo stopnjo v Sloveniji od povprečja starih članic EU-15 pa je visoka vključenosti mladih v izobraževanje, ki praviloma izboljšuje možnosti za zaposlitev5. Stopnja zaposlenosti starejših se povečuje, vendar je še vedno zelo nizka. Kot je razvidno iz Tabele 3, se v obdobju po letu 2000 sorazmerno hitro povečuje stopnja zaposlenosti starejših. K temu prispeva učinkovanje pokojninske reforme iz leta 20006, pa tudi demografski oz. statistični učinek7. Stopnja zaposlenosti starejših (55-64 let), kjer je bil leta 2000 zastavljen lizbonski cilj 50 % do leta 2010, je bil v Sloveniji kljub povečanju za 11,2 o. t. v obdobju 2000-2007 še vedno med najnižjimi v EU. Slovenija ima eno najnižjih stopenj zaposlenosti starejših v EU. V letu 2007 je imelo v EU samo šest držav nižjo stopnjo zaposlenosti starejših moških in samo dve državi nižjo stopnjo zaposlenosti starejših žensk8. Nizka stopnja zaposlenosti starejših skupaj s procesom staranja prebivalstva povečuje pritiske na rast javnih izdatkov za pokojnine (glej tudi fiskalno poglavje). Stopnja zaposlenosti starejših se v nekaterih študijah uporablja kot kazalnik varne prožnosti, zato jo v primerjavi z drugimi državami podrobneje obravnavamo v poglavju 2.1.2. 5 Vključenost mladih (15-24 let) v izobraževanje v Sloveniji je po podatkih Eurostata leta 2005 znašalo 68,8 %. 6 Povprečna starost novih prejemnikov starostnih pokojnin se je v obdobju 2000-2007 pri moških povečala za 1 leto in 6 mesecev, pri ženskah pa za 2 leti. 7 Del zgodaj upokojene generacije iz zgodnjih devetdesetih let prehaja med starejše od 64 let, njihova delovna aktivnost se v lizbonskih ciljih ne meri več. 8 V letu 2007 je imela Švedska trikrat večjo stopnjo zaposlenosti starejših žensk kot Slovenija (22,2 %). UMAR 125 Ekonomski izzivi 2008 Izzivi trga dela z vidika varne prožnosti 1.3. Razširjenost delnih in začasnih zaposlitev Razširjenost delnih in začasnih zaposlitev se pogosto izpostavljata kot preprosta kazalnika prožnosti trga dela. Zaposlitve s krajšim delovnim časom (delne zaposlitve) praviloma povečujejo prilagodljivost trga dela na strani ponudbe in povpraševanja. Začasne zaposlitve povečujejo možnosti za prilagajanje obsega zaposlenosti in zmanjšujejo stroške tovrstnega prilagajanja. Sorazmerno velika razširjenost začasnih zaposlitev je praviloma tudi posledica velikih stroškov odpuščanja in težavnosti odpuščanja. Malenfant, LaRue in Vezina (2007) ugotavljajo, da pogosto začasno delo podobno kot brezposelnost zmanjšuje blagostanje posameznika. Ker je fleksibilnost pomembna komponenta prožne varnosti, ki jo obravnavamo v drugem poglavju, tukaj prikazujemo predvsem gibanje deležev delnih in začasnih zaposlitev v Sloveniji v obdobju 2000-2007. Razširjenost delnih zaposlitev kot kazalnik varne prožnosti pa v primerjavi z drugimi državami EU obravnavamo v poglavju 2.1.2. Delež delnih zaposlitev v skupni zaposlenosti v Sloveniji narašča. To se lahko interpretira kot trend v smeri povečanja prožnosti trga dela. Povečanje deleža delnih zaposlitev v Sloveniji je v veliki meri posledica povečevanja teh zaposlitev med mladimi (15-24 let) in starejšimi (50-64 let). Pri mladih gre verjetno predvsem za povečanje obsega študentskega dela, kar Slovenijo po deležu delnih zaposlitev med mladimi (33 %) uvršča nad povprečje EU. Pomemben razlog za povečanje pri starejših je povečanje števila pomagajočih družinskih članov. Večje povečanje uporabe delnih zaposlitev beležimo po letu 2003, kar je lahko povezano s pospešitvijo gospodarske rasti in predvsem pri ženskah tudi z možnostjo uveljavitve pravice do dela s krajšim delovnim časom, ki ga je uvedel Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Zaostanek Slovenije pri razširjenosti delnih zaposlitev je velik pri ženskah in minimalen pri moških. V letu 2007 je v Sloveniji imelo delno zaposlitev 8,1 % delovno aktivnih v starosti 15-64 let (povprečje EU: 17,6). Delež delno zaposlenih žensk je v Sloveniji (10 %) močno zaostajal za povprečjem EU (30,7 %), pri deležu delno zaposlenih moških (6,5 %) pa je zaostanek za povprečjem EU (6,9 %) minimalen. Na Nizozemskem, kjer so delne zaposlitve najbolj razširjene, pa je delno zaposlenih kar 74,7 % žensk in 22,7 % moških. Vendar pa je v Sloveniji delež delnih zaposlitev višji kot v EU med mladimi ženskami (15-24 let), in sicer 40,8-odstoten, v povprečju EU pa je 34,5-odstoten. K temu verjetno pripeva delo preko študentskih servisov v Sloveniji. Ker je razširjenost delnih zaposlitev tudi kazalnik varne prožnosti, ga obravnavamo tudi v poglavju 2.1.2. UMAR Ekonomski izzivi 2008 126 Izzivi trga dela z vidika varne prožnosti Tabela 4: Deleži delnih zaposlitev po starostnih skupinah Slovenije, v % 15-24 let 25-49 let 50-64 let 15-64 let 2000 13,4 3,3 10 5,3 2001 15,8 3,3 8,2 5,3 2002 17,6 3,5 8,9 5,8 2003 21,8 3,3 7,9 5,8 2004 29,1 4,4 12,0 8,3 2005 30,1 4,3 9,5 7,8 2006 29,8 4,3 10,4 8,0 2007 29,8 3,9 11,6 8,1 Vir: Eurostat Delež začasnih zaposlitev v Sloveniji hitro narašča, še posebej po letu 2003. Zaradi hitre rasti deleža začasnih zaposlitev se Slovenija uvršča vedno višje med državami EU9. Leta 2007 je znašal delež začasnih zaposlitev 18,4 % (povprečje EU:14,5 %). V zadnjih desetih letih se je več kot podvojil, še posebej hitro pa narašča po letu 2003, ko se je povečal za 4,9 o. t. Ker se je varovanje zaposlitve za nedoločen čas v letu 2003 z Zakonom o delovnih razmerjih v Sloveniji zmanjšalo, lahko povečevanje začasnega zaposlovanja povezujemo predvsem s pospešitvijo gospodarske rasti, ki jo beležimo po letu 2003. Tabela 5: Deleži začasnih zaposlitev v skupni zaposlenosti po starostnih skupinah, v % 15-24 let 25-49 let 50-64 let 15-64 let 2000 43,2 9,5 6,6n 12,8 2001 51,0 9,3 5,4n 13 2002 52,9 10,8 6,0n 14,6 2003 53,0 10,2 4,4n 13,5 2004 63,1 13,6 7,7n 17,8 2005 62,5 13,5 6,3n 16,8 2006 64,8 13,1 6,5n 17,1 2007 68,3 14,0 6,7n 18,4 Vir: Eurostat Opomba: n- statistično nezanesljiv podatek Razširjenost začasnih zaposlitev je še posebej velika med mladimi (15-24 let). V večini držav je delež začasnih zaposlitev med mladimi večji kot med ostalimi zaposlenimi. Po razširjenosti začasnih zaposlitev med mladimi se je Slovenija v drugem četrtletju 2007 uvrstila na prvo mesto med državami EU s 66,5 % delovno aktivnih mladih, ki imajo začasno zaposlitev (ženske: 76,1 %, moški: 60 %). K veliki razširjenosti začasnih zaposlitev med mladimi v Sloveniji v določeni meri prispeva občasno delo mladih preko študentskih servisov, ki so ob sedanji ureditvi privlačni za delodajalce z vidika možnosti hitrega prilagajanja števila delovnih ur in oseb ter z vidika manjše davčne obremenitve dela preko študentskih servisov v primerjavi z redno zaposlitvijo. Velika razširjenost začasnih zaposlitev predstavlja starostno segregacijo trga dela. To pa pomeni, da se mladi soočajo z večjo negotovostjo glede stabilnosti zaposlitve, kar lahko vpliva na njihove pomembne življenjske odločitve, med drugim tudi glede oblikovanja družine. Z vidika varne prožnosti predstavljajo problem »strogi« pogoji za pridobitev nadomestila za brezposelnost, ki mladim s pogostimi 9 Po deležu začasnih zaposlitev med zaposlenimi v starostni skupini 15-64 let se je Slovenija v drugem četrtletju 2007 uvrstila na 4. mesto (za Španijo, Poljsko in Portugalsko) in je prehitela Finsko, ki se je leta 2006 še uvrščala pred Slovenijo. UMAR Ekonomski izzivi 2008 127 Izzivi trga dela z vidika varne prožnosti začasnimi zapolitvami otežujejo pridobitev nadomestila za primer brezposelnosti, ki bi jim zagotavljala dohodkovno varnost. 1.4. Sektorska struktura zaposlenosti Spremembe sektorske strukture zaposlenosti v Sloveniji sicer sledijo spremembam v razvitih evropskih državah, vendar s precejšnjim zaostankom. Zaradi naraščajoče produktivnosti v kmetijstvu in predelovalnih dejavnostih ter procesa nadomeščanja internih storitev v proizvodnih dejavnostih z nabavo teh storitev na trgu (outsourcing) se v razvitih državah v sektorski strukturi zaposlenosti že dalj časa zmanjšujeta deleža zaposlenih v agrarnem sektorju in v industriji, povečuje pa se delež zaposlenih v storitvenih dejavnostih. V Sloveniji je ta proces počasnejši. Slovenija ima še vedno sorazmerno visoka deleža delovno aktivnih v kmetijstvu in v predelovalnih dejavnostih, delež delovno aktivnih v storitvah pa je v primerjavi z razvitimi državami nizek. Zaradi mednarodne primerljivosti analiziramo v nadaljevanju predvsem podatke anket o delovni sili10. Delež delovno aktivnih v kmetijskem sektorju (kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo) se v večini njenih članic še naprej krči, v Sloveniji pa se ohranja na ravni okrog 10 %. Kmetijstvo še vedno predstavlja področje rezervne delovne aktivnosti, zlasti starejšim in slabo izobraženim osebam, ki bi bile sicer brezposelne. Slovenija ima zato med delovno aktivnimi tudi visok delež pomagajočih družinskih članov, zaradi česar število delovno aktivnih iz leta v leto precej niha, po drugi strani pa to omogoča, da ima Slovenija relativno nizko efektivno brezposelnost. Delež delovno aktivnih v kmetijskem sektorju v Sloveniji ostaja v primerjavi z drugimi državami članicami in s povprečjem EU relativno visok in se skoraj ne spreminja (glej Tabelo 6), medtem ko se v drugih državah članicah EU bolj ali manj hitro znižuje. Med 27 državami članicami EU je imelo leta 2007 višji delež delovno aktivnih v kmetijskem sektorju kot Slovenija še pet držav: Litva, Portugalska, Grčija, Poljska in Romunija. 10 V Sloveniji spremljajo trg dela tri statistike, ki se razlikujejo po obsegu kategorij delovne aktivnosti. Mednarodno usklajena anketa o delovni sili opredeljuje kot delovno aktivne poleg oseb v delovnem razmerju in samozaposlenih tudi vse druge osebe, ki so v referenčnem tednu opravile kakršnokoli delo za plačilo, dobiček ali družinsko blaginjo. SURS objavlja tudi mesečne podatke o statistiki formalno delovno aktivnih (to je oseb v delovnem razmerju in samozaposlenih). Vira zanje sta Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP) in ocena o številu kmetov, ki temelji na četrtletnih podatkih Anket o delovni sili. Ta statistika za razliko od ankete o delovni sili ne zajema različnih neformalnih oblik dela, kot so neplačani pomagajoči družinski člani, delo po pogodbah o delu ali delo v sivi ekonomiji. Statistika zaposlenosti po metodologiji nacionalnih računov naj bi ocenila število delovno aktivnih v ekvivalentu polnega delovnega časa. Temelji na Statističnem registru delovno aktivnega prebivalstva, na dinamiki števila kmetov, ki plačujejo socialne prispevke, ter na statistično ugotovljenih razmerjih med tema kategorijama in številom drugih delovno aktivnih oseb po področjih dejavnosti. UMAR Ekonomski izzivi 2008 128 Izzivi trga dela z vidika varne prožnosti Tabela 6: Sektorska struktura in dinamika delovno aktivnih, Slovenija in EU, 2000-2007 Struktura delovno aktivnih, v % Razlika v strukturi, v o.t. Povprečna letna rast 2000-2007, v % Slovenija EU27 Slovenija-EU27 2000 2007 2000 2007 2000 2007 Slovenija EU 27 A Kmetijstvo, lov, gozdarstvo 9,6 9,9 7,9 5,5 1,7 4,3 1,7 -3,8 B Ribištvo 0,1 0,1 - - - -3,0 C Rudarstvo 0,8 0,5 0,6 0,4 0,3 0,0 -6,7 -3,1 D Predelovalne dejavnosti 30,3 27,6 20,3 18,1 10,0 9,5 0,0 -0,4 E Oskrba z elektr.,plinom,vodo 1,1 1,1 1,0 0,9 0,1 0,2 0,4 -0,2 F Gradbeništvo 5,4 6,0 7,6 8,2 -2,2 -2,1 3,0 2,3 G Trgovina, popr. mot. vozil 13,4 12,1 14,3 14,4 -0,9 -2,3 -0,1 1,2 H Gostinstvo 3,8 4,0 3,7 4,2 0,1 -0,2 2,0 3,0 I Promet, skladiščenje, zveze 6,7 6,2 6,2 6,1 0,5 0,1 0,2 1,0 J Finančno posredništvo 2,4 2,5 3,1 3,0 -0,6 -0,5 1,5 0,8 K Nepremičnine, najem, posl. stor.* 4,8 6,9 7,6 9,6 -2,7 -2,7 6,7 4,7 L Javna uprava in obramba 6,0 5,6 7,2 7,1 -1,2 -1,5 0,4 1,1 M Izobraževanje 6,4 7,7 6,6 6,9 -0,2 0,8 4,0 1,7 N Zdravstvo in soc. varstvo 5,2 5,7 8,7 9,5 -3,4 -3,8 2,7 2,6 O Druge javne,skupne in os. stor. 3,9 4,1 4,4 4,6 -0,5 -0,6 2,0 1,9 P zasebna gospodinjstva 0,1 0,9 1,1 - -1,0 - 5,1 Q Eksteritorialne organizacije - - 0,1 0,1 - - - -0,2 Delovno aktivni po anketi skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 1,4 1,1 Industrija (C do E) 32,3 29,2 21,8 19,5 10,4 9,7 -0,1 -0,5 Storitve skupaj (G do Q) 52,7 54,9 62,6 66,7 -9,9 -11,8 2,5 2,1 - pretežno tržne (G do K) 31,2 31,7 34,8 37,3 -3,6 -5,6 2,7 2,2 - pretežno javne (L do O) 21,5 23,1 26,8 28,2 -5,3 -5,1 2,4 1,9 Vir: Eurostat, preračuni UMAR Delež delovno aktivnih v industriji (področja dejavnosti C do E) se še naprej počasi znižuje, v gradbeništvu pa niha na ravni okrog 6 %o. Po anketi o delovni sili se je delež delovno aktivnih v industriji v obdobju 2000-2007 znižal z 32,3 % na 29,2 %, od tega v predelovalnih dejavnostih s 30,7 % na 27,6 %. Še naprej se znižuje tudi v rudarstvu, kjer se število delovno aktivnih zaradi zapiranja rudnikov iz leta v leto zmanjšuje, medtem ko ostaja v dejavnosti oskrbe z elektriko, plinom in vodo bolj ali manj nespremenjen11. Število zaposlenih v gradbeništvu se zadnja leta zaradi povečanih gradbenih investicij sicer povečuje, česar pa ankete o delovni sili zaradi povečanega sezonskega zaposlovanja tujcev ne zajamejo12. Tako ostaja delež v gradbeništvu, potem ko se je leta 2001 dvignil na raven okrog 6 %, bolj ali manj nespremenjen. Slovenija je imela do leta 2005 najvišji delež delovno aktivnih v predelovalnih dejavnostih v EU, delež delovno aktivnih v gradbeništvu pa je nižji od povprečja EU. Delež delovno aktivnih v predelovalnih dejavnostih je do leta 2005 presegal povprečje EU 27 za več kot 10 odstotnih točk, v letih 2006 in 2007 pa se je ta razlika zmanjšala, Slovenijo pa po deležu delovno aktivnih v predelovalnih dejavnostih med vsemi delovno aktivnimi presega Češka republika. Delež 11 Podobno dinamiko kažejo tudi podatki statistike nacionalnih računov in statističnega registra delovno aktivnega prebivalstva. 12 Anketa o delovni sili namreč ne zajema v Sloveniji začasno prisotnih tujcev, zaradi česar sta število in delež delovno aktivnih v gradbeništvu po tej anketi podcenjena. UMAR Ekonomski izzivi 2008 129 Izzivi trga dela z vidika varne prožnosti delovno aktivnih v gradbeništvu je po podatkih anket o delovni sili med nižjimi v EU in za okrog 2 odstotni točki nižji od povprečja EU 27. Delež delovno aktivnih v storitvenih dejavnostih je v Sloveniji še vedno je precej nižji kot v večini evropskih držav in se le počasi zvišuje. Po anketi o delovni sili iz leta 2000 je bil delež 51,9-odstoten, do leta 2007 pa se je povečal na 54,9 %. Od tega predstavljajo delovno aktivni v pretežno javnih storitvah13 23,1 %, v pretežno tržnih storitvah14 pa 31,7 %. Med državami članicami EU-27 imata delež delovno aktivnih v storitvah nižji kot Slovenija le še Romunija in Poljska15. Povprečje EU-27 je 66,7 % (4,1 o. t. več kot leta 2000), EU 15 pa 70,2 % (3,5 o. t. več kot leta 2000). Države z najvišjim deležem delovno aktivnih v storitvah (več kot 75 % leta 2007) so Luksemburg16, Nizozemska, Združeno kraljestvo in Švedska. Med storitvenimi dejavnostmi ima najvišji delež zaposlenih v Sloveniji trgovina, najhitreje pa narašča zaposlenost v poslovnih storitvah, izobraževanju ter zdravstvu in socialnem varstvu. V obdobju 2000-2007 se je s tem tako v Sloveniji kot v povprečju v EU najbolj povečal delež delovno aktivnih v poslovnih storitvah, ki predstavljajo v EU-27 v povprečju že drugo najmočnejše področje zaposlovanja (za trgovino), v Sloveniji pa je po podatkih anket o delovni sili še vedno več delovno aktivnih v področju izobraževanja17. Po deležih delovno aktivnih v posameznih področjih storitvenih dejavnosti ima Slovenija višji delež od povprečja EU-27 le na področju izobraževanja, za povprečjem EU-27 pa najbolj zaostaja na področjih zdravstva in socialnega varstva18, poslovnih storitev in trgovine. 13 V področjih dejavnosti L do O po NACE-Rev 01. 14 V področjih dejavnosti G do K po NACE-Rev 01. 15 Na Poljskem je ta delež le malo nižji od slovenskega, v Romuniji pa je bil leta 2007 39,1 %, leta 2000 pa še 29,0 %. 16 Leta 2007 81,4 %, leta 2000 76,6 %. 17 Ankete o delovni sili, ki zajamejo tudi zaposlene izven delovnega razmerja, v Sloveniji na področju izobraževanja sistematično izkazujejo višje število delovno aktivnih kot statistični register delovno aktivnega prebivalstva, ki zajema le osebe v delovnem razmerju. Ta razlika, ki je bila leta 2000 še okrog 7000, se je do leta 2007 povečala že na okrog 15.000. Gre torej za študente ali pa za upokojence, ki delajo na področju izobraževanja izven delovnega razmerja, povečanje pa gre predvsem na račun povečanega števila študentov, ki se je v obravnavanem obdobju povečalo za 24 tisoč (od 91.494 leta 2000 na 115.445 leta 2007). 18 Po številu delovno aktivnih v zdravstvu in socialnem varstvu na 1000 prebivalcev je bila Slovenija leta 2007 med 27 državami članicami EU na 15. mestu (glej sliko). UMAR Ekonomski izzivi 2008 130 Izzivi trga dela z vidika varne prožnosti Slika 3: Število delovno aktivnih po anketah o delovni sili v zdravstvu in socialnem varstvu na 1000 prebivalcev, v EU-27 v letih 2000 in 2007 100 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0 Vir podatkov: Eurostat, Population and social conditions, Labour market, pridobljeno na: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/ 1.5. Plače, produktivnost in stroški dela 1.5.1. Gibanja plač in produktivnosti Razmerje med plačami in produktivnostjo dela je pomembno za vodenje politike plač. Pri izvajanju ciljev ekonomske politike je postala z vstopom v EMU plačna politika zaradi izgube samostojne monetarne politike še pomembnejša, kot je bila pred tem. V preteklem obdobju je na področju plačne politike veljala usmeritev o zaostajanju rasti realne bruto plače za rastjo realne produktivnosti dela vsaj za eno odstotno točko. V Socialnem sporazumu za obdobje 2007-2009 je predvideno, da se rast plač ob upoštevanju inflacije in produktivnosti v zasebnem sektorju lahko dogovori v kolektivnih pogodbah dejavnosti, v Kolektivni pogodbi o načinu usklajevanja plač, povračil stroškov v zvezi z delom in regresu za letni dopust ter v kolektivnih pogodbah podjetij. V javnem sektorju pa je pri oblikovanju plač potrtreba upoštevati tudi javnofinančne okvire. Rast plač, ki zagotavlja cenovno stabilnost in je skladna z rastjo trendne produktivnosti, priproča tudi ena izmed integiranih smernic za izvajanje Lizbonske strategije. 3 -rJ >- o: > o o X Q- o o -1 m cc UMAR Ekonomski izzivi 2008 131 Izzivi trga dela z vidika varne prožnosti Tabela 7: Nominalna rast produktivnosti dela in bruto plače na zaposlenega v zasebnem in javnem sektor u v obdobju 2000-2007 Leto Produktivnost dela Bruto plača na zaposlenega Skupaj Zasebni sektor Javni sektor 2000 9,3 10,6 10,3 11,2 2001 11,5 11,9 10,9 13,9 2002 11,7 9,7 10,0 8,7 2003 9,0 7,5 7,8 6,7 2004 7,6 5,7 6,8 2,8 2005 5,7 4,8 5,4 3,4 2006 6,5 4,8 5,4 3,5 2007 7,3 5,9 6,9 4,1 2000-2007 8,6 7,6 7,9 6,8 Vir podatkov: SURS, preračuni za produktivnost dela UMAR (Pomladanska napoved 2008) Preračun bruto plače na zaposlenega za zasebni sektor je seštevek področij od A do K po Standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD). Preračun bruto plače na zaposlenega za javni sektor je seštevek področij od L do O po Standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD). Povprečna letna rast plač je v obodbju 2000-2007 zaostajala za rastjo produktivnosti, razen v letih 2000 in 2001. Kot prikazuje Tabela 7, je povprečna letna rast plač v obodbju 2000-2007 znašala 7,6 %, produktivnosti pa 8,6 %. V letih 2000 in 2001 je nominalna povprečna bruto plača na zaposlenega presegla rast produktivnosti dela. V obeh letih je bilo tako tudi za gibanje bruto plače v javnem sektorju, medtem ko je v zasebnem sektorju bruto plača presegla produktivnost dela le leta 2000. V obdobju 2002-2007 je bilo značilno, da je rast plač v javnem sektorju bolj zaostajala za produktivnostjo dela (3,1 o. t.) kot v zasebnem setorju (0,9 o. t.). Razloga za upočasnjeno rast plač v javnem sektorju sta 1. uveljavitev zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki je onemogočal povečevanje plač z uvajanjem dodatkov iz kolektivnih pogodb, in 2. usklajevalni mehanizem, ki je del uskladitvenega odstotka namenjal za odpravo plačnih nesorazmerij. Zaostajanje rasti plač za rastjo produktivnosti dela po dejavnostih in po skupinah dejavnosti ni tako enoznačno kot na globalni ravni. Po dejavnostih je prikazano razmerje rasti plač do produktivnosti le za zasebni sektor, saj je za javni sektor sicer produktivnost statistično izračunana, vendar pa je merljivost te produktivnosti strokovno težko dejansko ovrednotiti. V letih 2000 in 2001 v večini dejavnosti zasebnega sektorja plače niso zaostajale za produktivnostjo dela, v naslednjem obdobju pa se po letih usmeritev ni uresničila le v eni ali dveh dejavnostih. Za obdobje 2000-2006 je v povprečju rast plač presegala rast produktivnosti v gradbeništvu in skupini dejavnosti poslovnih storitev (J, K). V obdobju 2002-2006 pa je rast plač presegala produktivnost samo v dejavnosti Nepremičnine, najem poslovne storitve. UMAR Ekonomski izzivi 2008 132 Izzivi trga dela z vidika varne prožnosti Tabela 8: Nominalna rast produtivnosti dela in bruto plač na zaposlenega po dejavnostih in skupinah dejavnosti zasebnega sektorja_ 2000- -2006 2002- 2006 Produktivnost Plače Produktivnost Plače Skupaj 8,7 7,8 8,1 6,5 Zasebni sektor (od A do K) 9,3 8,1 8,7 7,1 A Kmetijstvo, lov, gozdarstvo 7,2 6,0 6,2 5,6 B Ribištvo 8,7 6,5 10,3 6,8 Industrija (C,D,E) 9,7 8,5 8,6 7,4 C Rudarstvo 12,4 9,4 14,1 7,9 D Predelovalne dejavnosti 9,3 8,4 8,3 7,3 E Oskrba z elektr., plinom, vodo 12,3 9,5 9,3 8,6 F Gradbeništvo 7,0 7,4 9,3 7,1 Proizvodne storitve (G, H, I) 9,4 7,2 8,8 6,5 G Trgovina, popr. mot. vozil 9,3 7,1 8,8 6,7 H Gostinstvo 7,5 6,5 7,8 5,5 I Promet, skladiščenje, zveze 9,7 7,8 9,3 6,4 Poslovne storitve (J, K) 6,3 7,7 6,1 6,3 J Finančno posredništvo 8,0 8,4 8,5 7,5 K Nepremičnine,najem,posl. sto 3,4 7,8 1,9 6,2 Vir: SURS, preračuni UMAR 1.5.2.Stroški dela na enoto proizvodnje V obdobju 2001-2007 so realni stroški dela na enoto proizvoda v slovenskem gospodarstvu bolj ali manj neprekinjeno upadali, ob močnem postopnem umirjanju njihove nominalne rasti19. Po hitrem upadanju v drugi polovici devetdesetih let (letno v povprečju za -2,6 %) se je v obdobju 2001-2007 upočasnil tudi njihov realni padec (na -0,8 %). Realna rast sredstev za zaposlene na zaposlenega20 se je namreč nekoliko okrepila (z 2 % v drugi polovici devetdesetih let na 3,1 %), produktivnosti dela pa umirila na še vedno visoki ravni (3,8 % glede na 4,7 %; gl. Sliko 4). Ob pospešeni rasti bruto dodane vrednosti je v zadnjih letih prišlo tudi do opaznejše rasti zaposlenosti, ki je sredi devetdesetih let še precej upadala. 19 Nominalni stroški dela na enoto proizvoda so definirani kot razmerje med nominalnimi sredstvi za zaposlene na zaposlenega in realno bruto dodano vrednostjo na zaposlenega. Realni stroški dela na enoto proizvoda so enaki nominalnim, deflacioniranim z implicitnim deflatorjem bruto dodane vrednosti. Ker se implicitna deflatorja bruto dodane vrednosti iz števca in imenovalca pokrajšata, so definirani tudi kot razmerje med nominalnimi sredstvi za zaposlene na zaposlenega in nominalno bruto dodano vrednostjo na zaposlenega. 20 Deflacionirana z deflatorjem bruto dodane vrednosti. UMAR 133 Ekonomski izzivi 2008 Izzivi trga dela z vidika varne prožnosti Slika 4: Nominalni in realni stroški dela na enoto proizvoda v slovenskem gospodarstvu, letne stopnje rasti v % 15 12 9 6 3 0 -3 -6 -9 Vir: SURS; preračuni UMAR 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 V primerjavi z EU 27 (-0,6 %) in evrskim območjem (-0,5 %) je bil padec realnih stroškov dela na enoto proizvoda v slovenskem gospodarstvu rahlo višji. Pri relativno majhnih razlikah v gibanjih21 se je Slovenija v obdobju 2001-2007 uvrstila med država z višjim padcem. Zaradi procesa dohitevanja so Slovenija, Slovaška in Poljska svoj relativno ugoden položaj realizirale v razmerah nadpovprečno visoke rasti produktivnosti dela, medtem ko je bil relativno ugodnejši položaj Nemčije, Avstrije in Španije predvsem posledica podpovprečnih rasti ali celo padca sredstev za zaposlene na zaposlenega (gl. Sliko 5). Slika 5: Realni stroški dela na enoto proizvoda v članicah EU v obdobju 2001-2007, povprečne letne stopnje rasti v % - O Sredstva na zaposlenega, realno - ■ Produktivnost dela-realno (inveizne vrednosti) ULC realno I _ — 1 1 I p i i ■ - I I — i i — .J CZ T J O ,_, rn □ u 43 U g. ■ ■■ JL iHIDI ■ ■ ■ ■ VU' ■ Y ■ t ■ 1 I ■ 1 ■ 1 M M K 13 H ■ t 1 1 1 t t t t t i j i i — i ■ 1 1 1 — ■ — I I U m 3 m -i a: n- oooom-uii-i Vir: SURS, Eurostat; preračuni UMAR Opomba: Realna sredstva za zaposlene na zaposlenega so deflacionirana z deflatorjem bruto dodane vrednosti. Med sektorji slovenskega gospodartva so k relativno ugodnim gibanjem v obdobju 2001-2006 največ prispevali trgovina, gostinstvo in promet ter industrija (gl. Tabelo 9). Prvi trije so izstopali zaradi relativno skromnejše realne rasti sredstev za zaposlene na zaposlenega, zadnji zaradi izrazitejše rasti 21 Nekoliko izstopata le Poljska z najizrazitejšim padcem in Latvija z najizrazitejšo rastjo. UMAR Ekonomski izzivi 2008 134 Izzivi trga dela z vidika varne prožnosti produktivnosti dela. V poslovnih storitvah in gradbeništvu, kjer je realna rast sredstev za zaposlene na zaposlenega prehitevala relativno skromno rast produktivnosti dela, so realni stroški dela na enoto proizvoda porastli. V nasprotju s tem je v javnih storitvah skromna realna rast sredstev za zaposlene na zaposlenega sledila skromni rasti produktivnosti dela. Tabela 9: Stroški dela na enoto proizvoda in komponente po sektorjih slovenskega gospodarstva v obdobju 2001-2006, povprečne letne stopnje rasti v %_ Stroški dela na Sredstva za zaposlene na Produkti Sektor enoto proizvoda zaposlenega vnost Nominalni Realn Nominalno Realno* dela* Gospodarstvo 3,9 -0,7 8,0 3,2 3,9 Gospodarstvo brez kmetijstva (brez A, B) 4,0 -0,5 8,0 3,4 3,8 Kmetijstvo in ribištvo (A, B) 3,7 0,3 6,9 3,4 3,0 Industrija (C, D, E) 1,8 -0,9 8,3 5,5 6,4 Gradbeništvo (F) 6,1 0,6 9,2 3,6 2,9 Trgovina, gostinstvo in promet (G, H, I) 4,2 -1,2 8,3 2,7 4,0 Poslovne storitve (J, K) 5,9 1,1 7,6 2,8 1,6 Javne storitve (L do P) 5,4 -0,4 6,6 0,8 1,2 Vir: SURS; preračuni UMAR Opomba:*Deflacionirano z deflatorjem bruto dodane vrednosti. Ob stalnem postopnem zmanjševanju razlik je bila Slovenija po doseženem razmerju med stroški dela in bruto dodano vrednostjo v letu 2007 (70,3 %) še vedno precej nad povprečjem evro območja (62,5 %), pa tudi EU 27 (64,7 %)22. Med članicami so ji tesno sledile Romunija (69,9 %) in Portugalska (69,5 %), v nekoliko manjši meri tudi Danska (68,1 %), medtem ko so bile razlike v primerjavi s preostalimi članicami opaznejše. Vzrokov za odstopanja je več, med njimi specifičnost slovenskega kmetijskega sektorja (z velikim številom majhnih kmetij in velikim deležem samozaposlenih), razlike v strukturi slovenskega gospodarstva (predvsem manjši delež bruto dodane vrednosti finančnega posredništva, nepremičnin in poslovnih storitev ter večji delež industrijskega sektorja) in višja obdavčitev dela v Sloveniji, kar razmerja med stroški dela in bruto dodano vrednostjo v slovenskem gospodarstvu zvišuje. Ob znižanju obdavčitve dela, ki se zaradi prvih učinkov sprememb dohodnine in postopne ukinitve davka na izplačane plače kaže iz ocen za leti 2006 in 2007, bodo razen vzdržne rasti stroškov dela na zaposlenega za zagotavljanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva potrebni tudi ukrepi za povečanje dodane vrednosti23. V letu 2006 je bilo razmerje med stroški dela in bruto dodano vrednostjo v primerjavi s povprečjem EU in evro območja najmanj ugodno v poslovnih storitvah in gradbeništvu. Razlike so se, še posebej v poslovnih storitvah, v zadnjih letih še povečale. Industrija in javne storitve so se po doseženem razmerju med stroški dela in bruto dodano vrednostjo približale povprečju EU in evrskega območja, medtem ko je bilo v trgovini, gostinstvu in prometu razmerje celo nekoliko nižje (glej Slika 6). 22 Belgija (67,1 %), Združeno kraljestvo (67,1 %), Švedska 65,3 %), Nizozemska (65 %), Madžarska (64,5 %), Francija (63,8 %), Ciper in Grčija (63,1 %), Latvija (62,4 %), Avstrija (62,1 %), na koncu pa Litva (55,9 %), Poljska (55,4 %), Luksemburg (54,5 %) in Slovaška (46,6 %). 23 Podrobneje glej tudi Ekonomski izzivi (2007): Plače, produktivnost in konkurenčnost. UMAR Ekonomski izzivi 2008 135 Izzivi trga dela z vidika varne prožnosti Slika 6: Razmerja med stroški dela in bruto dodano vrednostjo (deleži plač) v Sloveniji, EU 27 in evro območju v letu 2006 po sektorjih 100 80 60 > 40 20 0 Vir: SURS, Eurostat; preračuni UMAR UMAR Ekonomski izzivi 2008 136 Izzivi trga dela z vidika varne prožnosti 2. Varna prožnost - koncept, merjenje, izzivi Koncept varne prožnosti izhaja iz ideje, da se varnost in prožnost ne izključujeta, ampak dopolnjujeta. Withagen in Tros (2004) jo opredelita kot politiko in strategijo, ki na eni strani spodbuja fleksibilnost na trgu dela, v organizaciji dela in industrijskih odnosih ter varnost zaposlitve in socialno varnost na drugi strani. Podata naslednji opredelitvi varne fleksibilnosti: 1. stopnja zaposlitvene varnosti, ki omogoča kariero tudi manj usposobljenim delavcev z relativno skromno pozicijo na trgu dela, njihovo aktivnost in socialno vključenost; 2. stopnja numerične24, funkcionalne in plačne fleksibilnosti, ki omogoča trgu dela in posameznemu podjetju hitro in ustrezno prilagoditev spremenjenim pogojem z namenom ohranitve konkurenčnosti in produktivnosti. Sinonim za varno prožnost je pogosto danski model. Danski model iz devetdesetih let pogosto velja za vzorčni model dinamičnega trga dela, ki je močno zmanjšal brezposelnost. Danska ima uspešno delujočo kombinacijo dinamičnega trga dela in relativno visoko stopnjo socialne varnosti. Za njen blaginjski model velja učinkovita kombinacija prožnosti (velika zaposlitvena mobilnost kot posledica relativno nizke varnosti zaposlitve), socialne varnosti (radodaren sistem zavarovanja za brezposelnost) in aktivne politike trga dela. Za uspeh danskega modela je pomembna tudi vključenost socialnih partnerjev. Koncept varne prožnosti je vključen tudi v prenovljeno Lizbonsko strategijo. V letu 2007 je Evropske komisija opredelila koncept varne prožnosti z vidika oblikovanja ustreznih politik. V tej opredelitvi integriran koncept varne prožnosti sestavljajo štiri komponente, ki z usklajenim delovanjem zagotavljajo dinamičen trg dela in varnost posameznika: 1. fleksibilna zaposlitvena pogodbena razmerja, ki temeljijo na moderni zakonodaji o delovnih razmerjih, so fleksibilna za delodajalca in delavca, zmanjšujejo segmentacijo trga dela in zmanjšujejo delo na črno; 2. aktivna politika zaposlovanja, ki učinkovito pomaga ljudem v primeru brezposelnosti in jim omogoči prehod v nove zaposlitve; 3. sistem vseživljenjskega učenja, ki je zanesljiv in prilagodljiv, delavcem pa zagotavlja prilagodljivost in zaposljivost; 4. moderni sistemi socialne varnosti, ki ustrezno kombinirajo sistem dohodkovne podpore in spodbud za zaposlovanje ter mobilnosti na trgu dela. Aktivna udeležba vseh socialnih partnerjev je pogoj za oblikovanje varne prožnosti, ki bo koristila vsem 25. 2.1. Merjenje varne prožnosti Koncept varne prožnost je relativno nov in zelo obsežen, zato še ni konsenza o kazalnikih za merjenje. Narejenih je bilo nekaj poskusov merjenja in primerjalnih analiz na osnovi različnih kazalnikov. Tangian (2004) je indeks varne prožnosti oblikoval iz naslednjih meril: meril zaposlitvene in socialne varnosti po pravnih osnovah in podatkov o gibanju nekaterih oblik zaposlitve (stalne, začasne in delne zaposlitve, samozaposlitve). V njegovo analizo je 24 Numerična fleksibilnost označuje prilagajanje števila zaposlenih oz. opravljenih delovnih ur. Podrobneje o opredelitvah pojma fleksibilnost trga dela glej Kajzer (2005). 25 EC (2007): Towards Common Principles of Flexicurity:more and better jobs through flexibility and security, Towards Common Principles of Flexicurity-Council counclusions, 6. december 2007. UMAR Ekonomski izzivi 2008 137 Izzivi trga dela z vidika varne prožnosti vključenih 16 držav, med katerimi ni Slovenije26. Novejša analiza modelov varne prožnosti (Phillips, Eamets, 2007)27, ki jo predstvaljamo v nadaljevanju, pa vključuje tudi Slovenijo. Novejša študija modelov varne prožnosti, ki jo predstavljamo, je analiza Phillips, Eamets (2007). Gre za faktorsko analizo in analizo združevanja v skupine (cluster analiza) kazalnikov varne prožnosti za 25 držav EU28. V analizi je bilo uporabljenih 16 spremenljivk, ki so razvrščene v naslednje skupine: 1. merila prožnosti trga dela - mobilnost ter enostavnost najti novo zaposlitev in zaposlitev s krajšim delovnim časom, kar je povezano z indikatorji vključenosti v vseživljenjsko učenje, stopnjo brezposelnosti, brezposelnosti mladih, dolgotrajno brezposelnostjo in stopnjo delovne aktivnosti (zaposlenosti) starejših; 2. merila socialne zaščite - vključena sta dva indikatorja izdatkov za socialno zaščito (v % BDP in na prebivalca v SKM), zavarovanje za primer brezposelnosti in trajanje zaposlitve; 4. merila socialne vključenost - vključeni so stopnja tveganja revščineter Gini koeficient kot merilo porazdelitve dohodka in delež mladostnikov (18-24 let), ki je opustilo šolanje. Analiza je države EU razvrstila v šest skupin. V prvo skupino se uvrščajo Avstrija, Belgija, Francija in Luksemburg, ki predstavljajo t. i. kontinentalen model socialne in ekonomske aktivnosti. V teh državah je socialna zaščita relativno močna, trajanje zaposlitve pri enem delodajalcu relativno dolgo, kar nakazuje majhno mobilnost in rigidnost trga dela. V drugo skupino se uvrščata Nizozemska in Združeno kraljestvo, za kateri so značilni relativno prožen trg dela, nizka brezposelnost, velik delež delno zaposlenih in tudi mobilnost dela. Tretjo skupino predstavljajo nordijske države - Danska, Finska, Švedska, ki so pogosto vzorčni model varne prožnosti in beležijo najvišje vrednosti pri vključenih spremenljivkah. Četrto skupino predstavljajo Baltske države (Latvija, Litva, Estonija), Irska in Ciper, kjer so indikatorji prožnosti trga dela relativno visoki, socialna in dohodkovna varnost pa sta v teh državah relativno skromna. Peto skupino sestavljajo Grčija, Italija, Malta in Španija. Označujemo jo lahko kot južno evropsko oz. mediteransko skupino, za katero so značilni skromna prožnost trga dela, majhna dohodkovna varnost, visoka brezposelnost in nizka vključenost odraslih v vseživljenjsko učenje. Šesto skupino pa sestavljajo Češka, Madžarska, Poljska, Slovaška in Slovenija, kjer so skupne značilnosti: skromna mobilnost, velika dolgotrajna brezposelnost in nizka stopnja delovne aktivnosti starejših, kar je znak skromne prožnosti trga dela. 2.1.2.Položaj Slovenije po nekaterih kazalnikih varne prožnosti Od 16 spremenljivk, vključenih v omenjeno analizo, predstavljamo položaj Slovenije v EU za kazalnike, za katere so razpoložljivi podatki Eurostata. Med merili prožnosti predstavljamo razširjenost zaposlitev s krajšim delovnim časom, dolgotrajno brezposelnost, vključenost v vseživljenjsnko učenje in stopnjo delovne aktivnosti starejših. Izmed kazalnikov socailne zaščito prikazujemo delež izdatkov za socialno zaščito na prebivalca v SKM, od kazalnikov socialne 26 Najvišje indekse varne prožnosti po tej metodi doseže Švedska, Danska je uvrščana na 6. mesto. 27 Študija je bila narejena za European foundation for improvement of living and working conditions. 28 Analiza vključuje podatke do leta 2005. UMAR Ekonomski izzivi 2008 138 Izzivi trga dela z vidika varne prožnosti vključenosti pa stopnjo tveganja revščine in delež mladostnikov, ki so zgodaj opustili šolanje. V nadaljevanju bomo skušali prikazati uvrstitev Slovenije znotraj EU in (ne)homogenost šeste skupine, kamor je bila po študiji Phillps, Eamets (2007) razvrščena Slovenija. Po razširjenost zaposlitev s krajšim delovnim časom (delne zaposlitve) se Slovenija uvršča med države, kjer so te manj razširjene. Kot smo prikazali v poglavju 1.3., se je razširjenost delnih zaposlitev v Sloveniji sicer v zadnjih letih povečala, a je bila v letu 2007 še vedno relativno skromna (8,1 %) in pod povprečjem EU-27 (17,6 %o). Tako močno zaostaja za nordijskimi državami, ki največkrat predstavljajo vzročni model za varno prožnost. Šesta skupina je po kazalniku razširjenosti delnih zaposlitev relativno homogena, saj se Češka, Madžarska, Slovaška, Poljska in Slovenija uvrščajo med države s skromno razširjenostjo delnih zaposlitev. Delež delnih zapolitev v povprečju EU je več kot dvakrat višji kot v Sloveniji. Po razširjenost delnih zaposlitev izstopa Nizozemska, ki delne zaposlitve spodbuja že od leta 1982, ko je prišlo do dogovora med socialnimi partnerji o spodbujanju delnih zaposlitev kot oblike dela, ki zagotavlja fleksibilnost na strani ponudbe in povpraševanja. Leta 2007 je bilo na Nizozemskem na ta način zaposlenih 46,3 % vseh zaposlenih v starosti 15-64 let (glej Slika 7). Delež delnih zaposlitev, ki praviloma predstavljajo »prijazno« obliko fleksibilnega dela, v Sloveniji narašča, vendar ostaja relativno nizek (glej poglavje 1.3.). Delne zaposlitve predstavljajo možnost za povečanje fleksibilnosti in zaposlenosti. Ocenjujemo, da sta glavna razloga za njihovo skromno razširjenost v Sloveniji predvsem: 1. skromen interes delodajalcev, za katere je zaposlovanje več oseb s krajšim delovnim kljub lanskim spremembam ZDR še vedno dražje kot zaposlovanje ene osebe, in 2. skromen interes delojemalcev zaradi nizke ravni dohodkov, ki jih takšna zaposlitev zagotavlja. Slika 7: 50 45 40 35 30 SS 25 ! 20 <1> Q 15 10 5 0 Delež delno zaposlenih v skupni zaposlenosti v skupni zaposlenosti v EU, v %, leto 2007 mnnnnnnlll Vir:Eurostat Delež dolgotrajno brezposelnih je v Sloveniji relativno visok. Delež dolgotrajno brezposelnih je lahko kazalnik mobilnosti na trgu dela in varne prožnosti. Višji deleži dolgotrajno brezposelnih pomenijo, da brezposelni dalj časa ostajajo brezposelni in da je mobilnost na trgu dela v državah z nižjimi deleži večja kot v državah z večjimi deleži dolgotrajno brezposelnih. Kot smo pokazali v poglavju 1.1., se je delež dolgotrajno brezposelnih v Sloveniji v obdobju 2000-2007 zmanjševal, vendar ostaja nad povprečjem EU-27 in je še vedno relativno visok. UMAR Ekonomski izzivi 2008 139 Izzivi trga dela z vidika varne prožnosti Z vidika varne prožnosti bi bilo v okviru APZ, kot prikazujemo v poglavju 2.2.2., smiselno okrepiti programe izobraževanja in usposabljanja, ki bi lahko zmanjšali dolgotrajno brezposelnost in preprečevali prehode v dolgotrajno brezposelnost. Šesta skupina je po kazalniku dolgotrajne brezposelnosti relativno homogena, saj Slovenija ne izstopa iz skupine, v katero je bila razvrščena po študiji Phillips, Eamets (2007). Slovenija ima skoraj trikrat višji delež dolgotrajno brezposelnih kot skupina nordijskih držav, ki največkrat predstavljajo vzročni model za varno prožnost. Visok delež dolgotrajno brezposelnih v Sloveniji kaže na obstoj neskladij na trgu dela, za njihovo odpravljanje pa je potrebna aktivna politika zaposlovanja in tudi izobraževanja. Slika 8: Deleži dolgotrajno brezposelnih v skupni brezposelnosti v EU , v %, leto 2007 80 -,- 70 60 Vir: Eurostat Vključenost v vseživljenjsko učenje je v Sloveniji visoko. Vključenost v vseživljenjsko učenjeje izboljšuje možnosti za ostajanje v zaposlenosti. Po vključnosti odraslih v vseživljenjsko izobraževanje Slovenija močno odstopa od ostalih držav v šesti skupini in se uvršča takoj za nordijske države, Združeno Kraljestvo in Nizozemsko (glej Slika 9). Vendar se za ugodnim povprečjem skriva velika razlika med vključenostjo srednje in starejše generacije ter vključenostjo bolj in manj izobraženih, o čemer več govorimo v poglavju 2.2.3. Manjša vključenost starejših v vseživljenjsko učenje prispeva tudi k zgodnejšemu izstopu iz trga dela, ki se zrcali v nizki stopnji zaposlenosti starejših (55-64 let), kjer se Slovenija spet uvršča med države z najnižjimi stopnjami in države omenjene šeste skupine. UMAR Ekonomski izzivi 2008 140 Izzivi trga dela z vidika varne prožnosti Slika 9: Vključenost odraslih(25-64 let) v vseživljsko učenje v letu 2006, v % 35 30 25 20 * 15 10 5 0 Vir: Eurostat Slovenija se uvršča med države z najnižjimi stopnjami zaposlenosti starejših. Vseživljenjsko učenje pomembno vpliva na sposobnost posameznika ostajati v delovni aktivnosti, vendar je za daljše ostajanje starejše populacije v delovni aktivnosti treba prilagoditi tudi delovne pogoje, spodbude za daljšo delovno aktivnost pa morajo izhajati tudi iz pokojninskega sistema (več glej 2.2.4.). Kot smo prikazali v Tabeli 3 v poglavju 1.2., se je stopnja zaposlenosti v tej starostni skupini sicer najbolj povečala, vendar ostaja še vedno izjemno nizka. V letu 2007 in tudi v letih, ki jih zajema analiza, se Slovenija uvršča med države z najnižjimi stopnjami zaposlenosti starejših in ne odstopa od drugih držav šeste skupine. Stopnja zaposlenosti starejših na Švedskem, ki ima najvišjo stopnjo zaposlenosti starejših, je dvakrat višja kot v Sloveniji (glej Slika 10). Kot smo pokazali v poglavju 1.2., je v Sloveniji še posebej nizka stopnja zaposlenosti starejših žensk. Glavni vzroki za nizko stopnjo zaposlenosti starejših v Sloveniji so: 1. množično zgodnje upokojevanja v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja; 2. sedanja nižja povprečna starost ob upokojitvi v primerjavi z drugimi državami in 3. strukturna brezposelnost, ki v veliki meri prizadene starejše, ki so tudi manj vključeni v vseživljenjsko učenje. Relativno zgodnji izstop iz trga dela v Sloveniji, ki se zrcali tudi v nizki stopnji zaposlenosti starejših, kaže potrebo po spremembah v pokojninskem sistemu. Na nujnost dodatne prilagoditve pokojninskega sistema demografskim spremembam pa kaže tudi dejstvo, da se je povečevanje povprečne starosti ob upokojitvi po letu 2005 zelo upočasnilo in da je povprečna starost ob izhodu iz trga dela v Sloveniji 1,4 leta pod povprečjem EU. ■ UMAR Ekonomski izzivi 2008 141 Izzivi trga dela z vidika varne prožnosti Slika 10: Stopnja zaposlenosti starejših (55-64 let) v letu 2007, v % 80 - 70 ■ 60 50 Vir: Eurostat Del kazalnikov varne prožnosti predstavlja tudi obseg sredstev, ki jih država namenja za socialno zaščito. Slovenija je leta 2005 za socialno zaščito namenjala 23,4 % BDP in s tem odstopala od skupine, kamor je bila razvrščena v obravnavani analizi modelov varne prožnosti, vendar hkrati močno zaostajala za nordijskimi državami. Kot je razvidno iz Slike 11, podobno sliko kaže tudi kazalnik višina izdatkov za socialno zaščito na prebivalca v SKM. Slika 11: Izdatki za socialno zaščito na prebivalca v SKM, 2005 14000 nnr inr I Vir: Eurostat 5 8000 6000 4000 2000 0 Vključena merila socialne vključensoti kažejo relativno ugodno sliko za Slovenijo. Slovenija skupaj s Češko in Slovaško, ki so v analizi razvrščene v šesto skupino držav, spada med države z najnižjimi stopnjami tveganja revščine v EU, večji problem pa revščina predstavlja na Madžarskem in Poljskem. V letu 2006 je bila stopnja tveganja revščine v Sloveniji (12 %) podobna kot v nordijskih državah. Podobno ugodno sliko za Slovenijo in druge države šeste skupine držav kaže tudi kazalnik zgodnje opuščanje šolanja, kjer je delež mladih 18-24 let, ki niso vključeni v izobraževanje, najmanjši med državami EU (glej Slika 12). Po kazalniku razlik v dohodkih (merjeno z Gini koeficientom) UMAR Ekonomski izzivi 2008 142 Izzivi trga dela z vidika varne prožnosti Slovenija bistveno odstopa od ostalih držav v obravnavani šesti skupini, saj se uvršča med države z najmanjšimi razlikami v dohodkih29. Slika 12: Delež mladih (18-24 let), ki so opustili šolanje, leto 2006 45 - 40 ■ _ 35 30 15 10 Vir: Eurostat 2.2. Komponente varne prožnosti - stanje in sistemske spremembe v Sloveniji Slovenija se je opredelila za oblikovanje varne prožnosti, zato predstavljamo ukrepe v zadnjih dveh letih. V skladu z opredelitvijo koncepta varne prožnosti na ravni EU predstavljamo spremembe na naslednjih področjih: 1. fleksibilna zaposlitvena pogodbena razmerja; 2. učinkovita aktivna politika zaposlovanja; 3. sistem vseživljenjskega učenja, ki delavcem zagotavlja prilagodljivost in zaposljivost; 4. sistemi socialne varnosti in davkov, ki so spodbudni za zaposlovanje in ostajanje starejših v delovni aktivnosti. 2.2.1. Fleksibilna zaposlitvena pogodbena razmerja V letu 2007 so bile sprejete spremebe Zakona o delovnih razmerjih v smeri zagotavljanja večje fleksibilnosti. Spremembe omogočajo povečanje notranje fleksibilnosti z uvedbo zaposlovanja za vrsto dela*0 in možnosti za daljše nadurno delo (fleksibilnejša ureditev delovnega časa). Spremembe do določene mere omogočajo tudi povečanje zunanje fleksibilnosti s širitvijo možnosti za uporabo fleksibilnih oblik zaposlovanja (zaposlovanja za določen čas) in spremembami glede lažje odpovedi pogodbe o zaposlitvi (odpravnine - ponudba zaposlitve pri drugem delodajalcu, skrajšanje odpovednih rokov). Nadurno delo lahko traja tudi preko letne časovne omejitve nadurnega dela (ta se s 180 ur znižuje na 170 ur) in sicer največ 230 ur na leto na podlagi pisnega soglasja delavca. 29 Samo Švedska in Danska sta imeli leta 2004 manjšo neenakost. 30 Z uvedbo možnosti zaposlitve za vrsto dela je povečana možnost premeščanja delavcev v okviru podjetja in večje prilagajanje dela potrebam delovnega procesa. UMAR Ekonomski izzivi 2008 143 Izzivi trga dela z vidika varne prožnosti V smeri večje fleksibilnosti so bile povečane tudi možnosti za zaposlovanje za določen čas. S spremembami so se možnosti zaposlovanja za določen čas razširile tudi na primere, ko nihče od prijavljenih kandidatov ne izpolnjuje zahtevanih pogojev za opravljanje dela, v primerih zaposlovanja vodilnih delavcev in zaposlitev za opravljanje dela na projektu. Pomembna je tudi izjema od splošne dveletne časovne omejitve sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas v primeru priprave in izvedbe dela, ki je projektno organizirano31. Nekoliko so bili zmanjšani tudi stroški odpuščanja s skrajšanjem odpovednih rokov. Višina odpravnin ni bila spremenjena. Vendar je bila uvedena sprememba, da delodajalec ni dolžan izplačati odpravnine v primeru, ko Zavod za zaposlovanje ali delodajalec delavcu ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi že v času odpovednega roka ponudi sklenitev pogodbe o zaposlitvi z drugim delodajalcem in delavec to pogodbo sklene. Skrajšani so bili določeni odpovedni roki v primeru odpovedi iz poslovnih razlogov, in sicer v naslednjih primerih: 1. s 75 dni na 60 dni - če ima delavec najmanj 15 let delovne dobe pri delodajalcu, in 2. s 150 dni na 120 dni - če ima delavec najmanj 25 let delovne dobe pri delodajalcu. Spremembe torej niso prinesle bistvenega zmanjšanja stroškov odpuščanja, ki so v ekonomski teoriji pomemben razlog za previdnost delodajalcev pri zaposlovanju (višina odpravnin ostaja nespremenjena, odpovedni roki so skrajšani le za določene skupine delavcev). Po naši oceni večje spremembe na tem področju niso bile možne, ker niso bile podprte z ukrepi za zagotavljanje večje dohodkovne varnosti in ukrepi za večjo prilagodljivost delavcev (vseživljenjsko učenje). Zmanjšane so bile določene ovire za interes delodajalcev za zaposlovanje s krajšim delovnim časom. Spremembe zakona so jasno opredelile načelo sorazmernosti pravic zaposlenih s krajšim delovnim časom glede na dolžino delovnega časa. Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno odpira možnosti zaposlovanja za kratkotrajno delo in za malo delo. Po novem se kratkotrajno delo (brezplačno opravljanje dela v mikro družbi, zasebnem zavodu ali pri podjetniku z največ 10 zaposlenimi, kadar jih opravlja zakonec podjetnika ali lastnika oziroma solastnika gospodarske družbe oziroma zasebnega zavoda ali oseba, s katero je v sorodu v ravni vrsti do prvega kolena, in traja največ 40 ur mesečno) ne šteje za zaposlovanje na črno. Po novem se malo delo32 ne šteje za zaposlovanje na črno. V letu 2006je bila uvedena tudi možnost ustanavljanja specializiranih agencij za zagotavljanje dela delavcev drugemu delodajalcu. S spremebami ZZZB se je ustanavljanje teh agencij olajšalo. Po novem pravico do zagotavljanja dela delavcem drugemu delodajalcu taka agencija pridobi le z vpisom v register agencij za zagotavljanje dela in ji ni treba skleniti koncesijske pogodbe, kot mora to storiti običajna agencija za zaposlovanje. 31 Pogodba za določen čas se lahko sklene za čas trajanja projekta. 32 Malo delo je opredeljeno kot delo, ki traja največ 20 ur na teden in ne več kot 40 ur na mesec, plačilo za opravljanje tega dela pa ne presega 50 % minimalne plače po zakonu, če takšno delo opravlja oseba, ki ni v delovnem razmerju s polnim delovnim časom, ki ne opravlja samostojne dejavnosti in ne prejema pokojnine. UMAR Ekonomski izzivi 2008 144 Izzivi trga dela z vidika varne prožnosti 2.2.2.Aktivna politika zaposlovanja Pravne in vsebinske podlage za povečanje učinkovitosti aktivne politike zaposlovanja so bile sprejete v preteklih dveh letih, vendar jih spremljajo problemi pri izvedbi. Konec leta 2006 je Vlada RS sprejela nove usmeritve aktivne politike zaposlovanja: Program ukrepov Aktivne politike zaposlovanja (APZ) za obdobje 2007-2013 in Načrt izvedbe programa ukrepov Aktivne politike zaposlovanja za leti 2007 in 2008. Sprejet je bil tudi nov pravilnik o izvajanju aktivne politike zaposlovanja, ki omogoča racionalnejšo politiko zaposlovanja. Program ukrepov Aktivne politike zaposlovanja za obdobje 20072013 je skušal odpraviti probleme, ki jih je povzročalo sprejemanje programa za posamezno koledarsko let, ki je onemogočalo izvajanje daljših programov in povzročalo težave pri njihovem financiranju. Program ukrepov APZ za obdobje 2007-2013 je podal strateške cilje in predvidel štiri sklope programov: 1. svetovanje in pomoč pri zaposlitvi; 2. usposabljanje in izobraževanje; 3. spodbujanje zaposlovanja in samozaposlovanja; 4. programi za povečevanje socialne vključenosti. Do izvedbe začrtanih sprememb APZ, ki bi pripeljale do večje učinkovitosti, še ni prišlo. Načrt izvedbe ukrepov APZ za leti 2008 in 2009 je bil sprejet šele sredi maja 2008, kar povzroča težave pri izvajanju aktivnosti na tem področju. Letni akcijski načrt izvajanja programov APZ v letih 2008 in 2009 ne sledi v programu APZ za obdobje 2007-2013 začrtanemu povečevanju deleža sredstev za izobraževanje in usposabljanje. Močno pa akcijski načrti programov APZ od strateških načrtov odstopajo tudi na področju sredstev, namenjenih za svetovanje in pomoč pri iskanju zaposlitve. Z vidika oblikovanja varne prožnosti bi bilo bolj ustrezno, da bi se uresničevale usmeritve. Ocenjujemo, da bi bilo koristno za vodenje politike zaposlovanja, če bi omenjeni letni načrti, ki jih sprejema Vlada RS, predvidevali tudi vključitev števila brezposelni oseb v programe APZ. Z vidika oblikovanja politike varne prožnosti bomo izpostavili predvsem programe usposabljanja in izobraževanja brezposelnih in zaposlenih, ker so ključni za oblikovanje varne prožnosti. V okviru APZ obstajajo programi institucionalnega usposabljanja, usposabljanja na delovnem mestu in integrirani programi usposabljanja, formalnega izobraževanja ter nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK) Čeprav so z vidika povečevanja zaposljivosti programi usposabljanja in izobraževanja uspešni, se je delež vključenih brezposelnih v te programe v letu 2007 zmanjšal34 (glej Tabelo 10) in je z vidika zagotavljanja varne prožnosti na trgu dela premajhen. V zadnjih dveh letih se je s pomočjo razpisov Evropskega socialnega sklada okrepilo tudi sofinanciranje izobraževanja in usposabljanja zaposlenih, ki je pomembno z vidika ohranjanje zaposlenosti35. Odziv in interes delodajalcev za sofinanciranje je bil velik, kar potrjuje potrebo po okrepitvi takšnih programov in oblikovanju podobnih razpisov tudi za sofinanciranje izobraževanja in usposabljanja v malih in srednjih podjetjih. 33 Nacionalna poklicna kvalifikacija je delovna poklicna oziroma strokovna usposobljenost, ki je potrebna za opravljanje poklica ali posameznih sklopov zadolžitev v okviru poklica na določeni ravni zahtevnosti. Posameznik pridobljeno NPK uporabi pri iskanju zaposlitve in pri formalnem izobraževanju. 34 V letu 2007 je namreč prišlo do velike zamude pri objavi razpisa za program usposabljanje na delovnem mestu in težav pri izvajanju. Ker se priprave na potrjevanje nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK) niso izvajale v obliki posebnega programa, je bilo potrjevanje NPK vključenih bistveno manj brezposelnih kot v predhodnih letih. 35 V letu 2007 je bilo programe usposabljanja in izobraževanja v sektorjih v preoblikovanju in v perspektivnih sektorjih vključenih okoli 33.000 zaposlenih. UMAR Ekonomski izzivi 2008 145 Izzivi trga dela z vidika varne prožnosti Tabela 10: Število vključenih brezposelnih oseb (BO) v programe usposabljanja in izobraževanje (UI)_ 2005 2006 2007 Programi institucionalnega usposabljanja 1903 3290 3860 NPK 419 3041 205 Programi praktičnega usposabljanja 2905 Delovni preizkus 1897 1783 2210 Usposabljanje na delovnem mestu 2064 3778 695 Programi izobraževanja 5912 Formalno izobraževanje 1347 2898 PUM 222 82 215 Izboljšanje računalniške pismenosti BO 15686 SKUPAJ VKLJUČENE BO V PROGRAME UI 12173 29007 19626 Delež vključenih v te programe od povprečnega števila brezposelnih (v %) 13,2 33,8 27,5 Vir: ZRSZ poročila o izvajanju ukrepov APZ, izračuni UMAR Z vidika politike varne prožnosti so pomembni tudi programi povečevanja socialne vključenosti. Na tem področju so bile v letu 2007 nove vključitve brezposelnih oseb samo v programe javnih del in zaposlitvene programe pri neprofitnih delodajalcih. Ti programi so pomembni predvsem z vidika politike aktivacije brezposelnih oseb in preprečevanja revščine in spodbujanja delovne aktivnosti, zato je zaskrbljujoče, da se je število novih vključitev v takšne programe v zadnjih dveh letih bistveno zmanjšalo36. Program ukrepov APZ za obdobje 2007-2013 predvideva oblikovanje sistema t. i. spodbud za delo (ang. in-work benefits), ki bi nagrajevale delovno aktivnost in povečale spodbude tudi za slabo plačna dela in so bile predvidene v programu ukrepov APZ za obdobje 2007-2013. Slovenija namenja za politiko zaposlovanja relativno malo denarja. Po podatkih Eurostata je v letu 2005 namenila za celotno politiko zaposlovanja samo 0,6 % BDP, pri čemer je za ukrepe aktivne politike zaposlovanja porabila samo 0,2 %o BDP. S tem se Slovenija uvršča med države EU, ki namenjajo najmanj denarja za politiko zaposlovanja (glej Slika 13). 36 Iz poročil o izvajanju ukrepov politike APZ izhaja, da se je število zmanjšalo z 10.602 v letu 2005 na 3.579 v letu 2007. UMAR Ekonomski izzivi 2008 146 Izzivi trga dela z vidika varne prožnosti Slika 13: Javni izdatki za aktivne in pasivne ukrepe politike zaposlovanja v letu 2005, v % BDP 4,5 4,0 3,5 Sä 3,0 & 2,5 CO >N 2,0 _ 20 15 10 5 0 usposabljanje spodbude delodajalcem rehabilitacija in neposredno ustvarjanje podjetniške spodbude zaposlovanje delovnih mest r 6,1 Vir: Eurostat, Statistics in Focus 45/2008 Pri analizi politike zaposlovanja v Sloveniji se pojavljajo pomanjkanje ocenjevanja učinkovitosti programov in težave pri podatkih. Za vodenje učinkovite aktivne politike zaposlovanja bi bilo treba izboljšati dostopnost podatkov o število vključitev v programe in zagotoviti zunanje evalvacije učinkovitosti programov s pomočjo raziskovalnih metod. UMAR 147 Ekonomski izzivi 2008 Izzivi trga dela z vidika varne prožnosti 2.2.3. Vseživljenjsko učenje Leta 2006 je bil sprejet nov Zakon o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah, ki uveljavlja sistem priznavanja neformalnega in priložnostnega učenja. V letu 2006 je bil sprejet nov Zakon o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah, ki uveljavlja sistem nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPK)37. V šolskem letu 2007/2008 se je priznavanje neformalno pridobljenega znanja začelo izvajati tudi na področju srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja. Sistem NPK predstavlja v Sloveniji glavni sistem za priznavanje neformalnega in priložnostnega učenja (za potrebe dela, za potrebe nadaljevanja formalnega izobraževanja), čeprav uveljavljanje sistema spremljajo še nekateri problemi (slaba povezanost med certifikati NPK in sistemom plač, pomanjkljiva vključenost socialnih partnerjev, neprepoznavnost certifikatov NPK ipd). Za spodbujanje vseživljenjskega učenja bo treba razviti nekatere nove ukrepe. V letu 2007 je bila sprejeta Strategija vseživljenjskosti učenja, vendar oviro širjenju vseživljenjskosti učenja predstavlja dejstvo, da Slovenija še ni sprejela operativnega programa za izvajanje Strategije vseživljenjskosti učenja ter pričela izvajati raznih ukrepov in aktivnosti za povečanje vključenosti prebivalstva v vseživljenjsko učenje. Lani sprejeta Resolucija o nacionalnem programu visokega šolstva Republike Slovenije 2007-2010 predvideva povečanje deleža prebivalstva v vseh oblikah vseživljenjskega učenja in v okviru tega razvijanje programov vračanja v programe terciarnega izobraževanja za zaposlene, brezposlene in neaktivne. Za doseganje omenjenega cilja bo treba razviti nekatere ukrepe. Izvajanje nekaterih ukrepov na področju vseživljenjskega učenja pa nalaga tudi Socialni sporazum za obdobje 2007-2009, ki med drugim predvideva spodbujanje izobraževanja in usposabljanja zaposlenih, katerih delovno mesto bo verjetno ogroženo, uvajanje spodbud za podjetja, ki vlagajo v izobraževanje zaposlenih, in oblikovanje skladov za izobraževanje. Izdelan pa je bil tudi Predlog Smernic strategije razvoja temeljnih spretnosti in pismenosti zaposlenih. Vključenost odraslih v vseživljenjsko učenje je razmeroma visoka, vendar s starostjo hitro upada. V Sloveniji je bilo v letu 2007 v razne oblike vseživljenjskega učenja (formalno in neformalno izobraževanje) vključenega 14,8 % prebivalstva v starosti 25-64 let (leta 2006: 15,0 %), s čimer Slovenija presega evropsko povprečje (EU27: 9,7 %), vendar precej zaostaja za nekaterimi severnoevropskimi državami (glej Slika 9 v poglavju 2.1.2). Poleg tega stopnje vključenosti v vseživljenjsko učenje v Sloveniji s starostjo38 naglo upadajo (glej Sliko 15), čeprav predstavlja vključenost v vseživljenjsko učenje za ohranjanje zaposlenosti tako v mlajših kot tudi v starejših življenjskih obdobjih pomemben dejavnik ohranjanja konkurenčnega položaja na trgu dela. Slovenija po vključenosti odraslih v vseživljenjsko učenje močno zaostaja za Dansko. Danska v EU dosega v vseh starostnih obdobjih najvišje stopnje vključenosti v vseživljenjsko učenje in se pogosto omenja kot vzorčni model varne prožnosti. Kot je razvidno iz Slike 15 v Sloveniji s starostjo vključenost v vseživljenjsko učenje bistveno hitreje upada kot na Danskem, podobno pa kažejo tudi podatki za povprečje EU. 37 Nacionalna poklicna kvalifikacija je delovna poklicna oziroma strokovna usposobljenost, ki je potrebna za opravljanje poklica ali posameznih sklopov zadolžitev v okviru poklica na določeni ravni zahtevnosti. Posameznik pridobljeno NPK uporabi pri iskanju zaposlitve in pri formalnem izobraževanju. 38 Vir: Eurostat, preračuni UMAR. UMAR 148 Ekonomski izzivi 2008 Izzivi trga dela z vidika varne prožnosti Slika 15: Stopnje vključenosti prebivalstva v vseživljenjsko učenje, glede na starost, Slovenija in Danska, skupaj in glede na starost, v %, 2007 40 35 30 25 £ 20 ■ 15 10 5 0 25-64 25-39 40-49 Viri: Population and Social Conditions Eurostat - Education (Eurostat), 2008 Problem v Sloveniji predstavlja tudi nizka vključenost odraslih, še posebej brezposelnih v srednje izobraževanje. Število odraslih, vpisanih v srednje šole, upada; v šolskem letu 2006/2007 jih je bilo v srednje šole vpisanih 14.956, kar je 13,3 % manj kot v letu 2005/2006 in 28,4 % manj kot v letu 2000/2001. V srednje šole je bilo v letu 2006 vključenih 0,8 % prebivalcev v starosti 25-64 let (leta 2000: 0,5 %), kar je manj kot leta 2005. Višja je vključenost odraslih v terciarno izobraževanje; v letu 2006/2007 je znašala 3,4 %, v obdobju 2000/2001-2006/2007 pa se je povečala za 1 o. t. Čeprav je stopnja brezposelnosti najvišja pri osebah z nedokončano ali končano osnovno šolo, se število brezposelnih, vpisanih v srednje šole zmanjšuje^9. 2.2.4. Sistemi socialne zaščite Koncept varne prožnosti zahteva oblikovanje modernih sistemov socialne zaščite, ki kombinirajo dohodkovno podporo in spodbude za zaposlovanje. V zadnjih dveh letih v Sloveniji ni bilo večjih sistemskih sprememb na področju zagotavljanja dohodkovne varnosti, prišlo pa je do davčnih sprememb (podrobneje glej fiskalno poglavje), za katere lahko sklepamo, da so pripeljale do sprememb pri spodbudah za delo, ki jih predstavljamo v nadaljevanju. Ker del varne prožnosti predstavlja tudi oblikovanje spodbud za daljše ostajanje starejših v delovni aktivnosti, analiziramo tudi te spodbude in možnosti delne upokojitve, ki v nekaterih državah omogočajo postopen prehod iz trga dela. Čeprav je vsebina sistemov socialne zaščite in zagotavljanja dohodkovne varnosti zelo obsežna, tokrat analiziramo samo ti omenjeni vprašanji. Sistemske spremembe na področju socialne zaščite so bile v zadnjih dveh letih narejene predvsem v smeri večjih obveznosti brezposelnih, bistvenih sprememb na področju zagotavljanja dohodkovne varnosti pa ni bilo. Zakon o 39 V letu 2006/2007 jih je bilo v srednje šole vpisanih 1.892 (v letu 2005/2006: 3.044), kar je tudi najmanj v obdobju 2000/20001-2006/2007. UMAR Ekonomski izzivi 2008 149 Izzivi trga dela z vidika varne prožnosti zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZB) je povečal obveznosti brezposelnih glede sprejemanja zaposlitve, saj morajo brezposelni po določenem roku sprejeti delo, ki zahteva tudi do dve stopnji nižjo izobrazbo, kot jo imajo. Sprememba ZZZB je v sistemu zavarovanja za primer brezposelnosti odpravila pravico do denarne pomoči oz. jo je združila s pravico do socialne pomoči, ki jo dodeljuje Center za socialno delo. Takšna sprememba pomeni racionalizacijo sistema dodeljevanja, vendar ne predstavlja koraka v smeri zagotavljanja varne prožnosti. Tudi s spremembami Zakona o socialnem varstvu so se povečale obveznosti prejemnikov z uvedbo novega razloga prenehanja prejemanja denarne socialne pomoči (neutemeljena odklonitev primernega dela po podjemni pogodbi, pogodbi o naročilu avtorskega dela ali primernega humanitarnega ali drugega podobnega dela). Spremembe omenjenih zakonov niso prinesle bistvenih sprememb na področju zagotavljanja dohodkovne varnosti. Za ugotavljanje spodbud za delo obstajajo posebni kazalniki. Kazalniki spodbud za delo, ki jih je letos prvič po nekoliko prilagojeni metodologiji OECD izračunal SURS, kažejo vplive na neto dohodke pri prehodih iz nezaposlenosti v zaposlitev in pri prehodih iz slabše plačane zaposlitve na bolje plačano. To prikazujeta predvsem kazalnika: past brezposelnosti40 in past nizkih plač41. Ker ima brezposelnost najmočnejši vpliv na zdrs ljudi pod mejo revščine, so spodbude za zaposlovanje obenem tudi sredstvo preprečevanja revščine42. Spodbude za delo so se v obdobju 2001-2007 nekoliko spreminjale. V obdobju 2001-2007 se je past brezposelnosti znižala za 1,9 o. t. Past nizkih plač se je v istem obdobju za samsko osebo brez otrok sicer povečala, za par z dvema otrokoma pa zmanjšala (glej Tabelo 11). V letu 2007 so se spodbude za delo v primerjavi z letom 2006 povečale. Past brezposelnosti se je znižala za 1,5 o. t., še vedno pa ostaja visoka. Nekoliko manjša je past nizkih plač, ki se je v primerjavi z letom pred tem prav tako zmanjšala. Leta 2007 si je samska oseba pri prehodu na bolje plačano delovno mesto za vsak dodatni evro bruto plače povečala neto dohodke za 0,49 EUR (leta 2006: 0,484 EUR), par z dvema otrokoma pa si je vsak evro svojih bruto dohodkov povečal za 0,326 EUR (leta 2006: 0,274 EUR). Prehod na bolje plačano delovno mesto je sicer še vedno ugodnejši za samsko osebo kot za par z dvema otrokoma. 40 Kazalnik past brezposelnosti prikazuje, kolikšna je razlika v neto dohodkih osebe pri prehodu iz brezposelnosti v zaposlenost zaradi višjih davkov in socialnih prispevkov ter nižjih pripadajočih socialnih transferjev v zaposlitvi v primerjavi z dohodki in višjimi pripadajočimi socialnimi transferji med brezposelnostjo. Izračun je narejen ob predpostavki, da zaposleni prejema 67 % bruto plače povprečne zaposlene osebe. 41 Kazalnik past nizkih plač prikazuje razmerje v neto dohodkih zaposlene osebe pri prehodu na višje plačano delovno mesto (s 33 % na 67 % bruto plače povprečne zaposlene osebe), in sicer se razmerje spremeni zaradi višjih davkov in socialnih prispevkov ter nižjih pripadajočih socialnih transferjev glede na prejšnje nižje dohodke, posledično nižje davke in socialne prispevke ter višje pripadajoče socialne transferje. 42 Lahko pride do situacije, ko se revni brezposelni ne odločijo za zaposlitev, ker bi s tem izgubili določene socialne transferje in bi bil njihov neto zaslužek po plačilu davkov in prispevkov za socialno varnost nižji kot pred zaposlitvijo. Osebe z nizko plačo pa se zaradi istih razlogov ne odločijo za prehod na bolje plačano delovno mesto. UMAR Ekonomski izzivi 2008 150 Izzivi trga dela z vidika varne prožnosti Tabela 11: Nekateri kazalniki spodbud za delo, Slovenija, 2001-2007 Past nezaposlenosti v % Past nizkih plač, v % Samska oseba brez otrok Samska oseba brez otrok Par, ena zaposlena oseba, dva otroka 2001 82,6 39,1 99,4 2002 84,4 42,7 95,5 2003 86,1 46,1 94,8 2004 87,7 49,1 91,9 2005 82,6 50,8 76,4 2006 82,2 51,6 72,6 2007 80,7 51,0 67,4 Vir: SURS: Kazalniki spodbud za delo, Slovenija, 2007 - ZAČASNI PODATKI; 14. maj 2008, Prva objava Slovenija se uvršča med države z relativno skromnimi spodbudami za delo. V primerjavi z EU je bila leta 2007 past nezaposlenosti v Sloveniji višja kot v povprečju EU, višja je bila tudi past nizkih plač tako za samsko osebo kot za par z dvema otrokoma (več glej fiskalno poglavje). Na oblikovanje varne prožnosti za starejše pomembno vpliva pokojninski sistem. Del oblikovanja varne prožnosti predstavljajo tudi spodbude za daljše ostajanje starejših v delovni aktivnosti in večja fleksibilnost pri zaposlovanju starejših. Večja fleksibilnost za starejše (varovane) delavce in tiste, ki že izpolnjujejo pogoje za upokojitev ali ki so že upokojeni, je normativno omogočena z redno zaposlitvijo za skrajšani delovni čas (dogovor delodajalca in delojemalca) ali z delno upokojitvijo oziroma delno zaposlitvijo (dogovor delodajalca in delojemalca). Delna upokojitve omogoča postopen izhod iz trga dela. Za ostajanje starejših v delovni aktivnosti pa vplivajo tudi spodbude za ostajanje, ki izhajajo iz pokojninskega sistema. Spodbude za daljše ostajanje v delovni aktivnosti so bile uvedene s pokojninsko reformo leta 2000. Spodbude, ki jih ima vgrajene pokojninski sistem, so predvsem povečevanje skupne odmerne stopnje za vsako leto aktivnosti po izpolnitvi pogojev za upokojitev in povečevanje pokojnine za tiste, ki se upokojijo po doseženi polni upokojitveni starosti. V tabeli 12 so podani izračuni povečanja pokojnine glede na pokojnino ob polni upokojitveni starosti, ki kažejo, da lahko z odlaganjem upokojitve po doseženi upokojitveni starosti za štiri leta povečamo odmerjeno pokojnino ob polni upokojitveni starosti za 15,4 %. Kljub spodbudam za daljšo aktivnost se za podaljšanje ne odloči večje število zavarovancev. Tabela 12: Povečanje ravni pokojnine zaradi odlaganja upokojitve Obdobje odložene upokojitve po doseženi polni upokojitveni starosti v letih Indeks ravni povečanja višine pokojnine1 glede na pokojnino ob polni upokojitveni starosti 0 100 1 105,54 2 110,06 3 113,40 4 115,41 5 117,42 6 119,44 7 121,45 Vir: izračuni UMAR Opomba: :Do povečanje ravni pokojnine pride zaradi povečanja odmerne stopnje in zaradi dodatka za aktivnosti po doseženi polni upokojitveni starosti (63 let za moške, 61 let za ženske). UMAR Ekonomski izzivi 2008 151 Izzivi trga dela z vidika varne prožnosti Možnost delne upokojitve v Sloveniji je redko uporabljena. Konec leta 2007 je imelo to vrsto upokojitve 184 oseb. Razlogi za to so: 1. za delno upokojitev je treba izpolniti pogoje za polno starostno upokojitev; 2. za delno ostajanje v aktivnosti je potrebno soglasje delodajalca; 3. za večino tistih, ki dosežejo polno upokojitveno starost, je zmanjšanje dohodka ob delni upokojitvi v primerjavi s plačo preveliko. Razlog za takšno zmanjšanje dohodka je v nizki odmerjeni pokojnini in v davčni obravnavi dohodkov iz upokojitve43. 43 Pokojnina je neto dohodek, ki je bil obdavčen že s prevedbo bruto pokojninske osnove v čisto pokojninsko osnovo, davčna ureditev pa ga obdavči še enkrat enako, kot da bi bil dohodek iz zaposlitve. UMAR Ekonomski izzivi 2008 152 Izzivi trga dela z vidika varne prožnosti 3. Sklep in izzivi trga dela z vidika varne prožnosti V obdobju 2000-2007 se je brezposelnost zmanjšala. Stopnja brezposelnosti se je znižala na 4,9 % v letu 2007. Stopnja brezposelnosti se je v Sloveniji zniževala hitreje kot v povprečju EU in povprečju starih članic. V opazovanem obdobju se je znižala tudi stopnja dolgotrajne brezposelnosti (leta 2000: 4,1 %, leta 2007: 2,2 %). Kljub temu pa ostajajo na področju brezposelnosti predvsem naslednji problemi: visok delež dolgotrajne brezposelnosti, brezposelnost mladih (15-24 let) in starejših (nad 50 let) ter povečanje števila registriranih brezposelnih s terciarno izobrazbo44.. Zaposlenost je naraščala in stopnja delovne aktivnosti se je povečala. V obdobju 2000-2007 se je število delovno aktivnih v Sloveniji povečevalo s povprečno letno stopnjo 1,4 %, kar je hitreje kot v povprečju EU. Stopnja zaposlenosti (1564 let) se je v Sloveniji povečala na 67,8 %, kar je več, kot znaša povprečje EU, pri čemer je stopnja zaposlenosti žensk nad povprečjem EU, moških pa pod povprečjem EU. Sorazmerno nizki pa ostajata stopnja zaposlenosti mladih (15-24 let) in starejših (55-64 let), ki predstavljata pomemben del »rezerv« za povečanje zaposlenosti v Sloveniji, ki v starostni skupini 25-54 let niso velike. Z vidika povečanja zaposlovanja mladih je izziv tudi organizacija delovnega okolja in pogojev, ki bo omogočala daljšo delovno aktivnost starejših in hitro vstopanje mladih v zaposlitev (razvoj t. i. »ageing managementa« človeških virov, ki bo kombiniral izkušnje in znanje starejših z znanjem in »zagnanostjo« mladih). Kot odgovor na izzive globalizacije se je v EU oblikoval koncept varne prožnosti, ki je s prenovljeno Lizbonsko strategijo postala tudi usmeritev Slovenije. Integriran koncept varne prožnosti sestavljajo štiri komponente, ki z usklajenim delovanjem zagotavljajo dinamičen trg dela in varnost posameznika: 1. fleksibilna zaposlitvena pogodbena razmerja, ki temeljijo na moderni zakonodaji o delovnih razmerjih, so fleksibilna za delodajalca in delavca, zmanjšujejo segmentacijo trga dela in zmanjšujejo delo na črno; 2. aktivna politika zaposlovanja, ki učinkovito pomaga ljudem v primeru brezposelnosti in jim omogoči prehod v nove zaposlitve; 3. sistem vseživljenjskega učenja, ki je zanesljiv in prilagodljiv, delavcem pa zagotavlja prilagodljivost in zaposljivost; 4. moderni sistemi socialne varnosti, ki ustrezno kombinirajo sistem dohodkovne podpore in spodbud za zaposlovanje ter mobilnosti na trgu dela45. Tudi Slovenija se je opredelila za oblikovanje koncepta varne prožnosti. Prve analize modelov varne prožnosti Phillips, Eamets (2007) so Slovenijo uvrstile v skupino držav z velikimi izzivi na področju varne prožnosti. Slovenija se je uvrstila skupaj s Poljsko, Madžarsko, Češko in Slovaško v skupino, za katero so značilni: skromna mobilnost, visoka dolgotrajna brezposelnost in nizka stopnja delovne aktivnosti starejših, kar je znak skromne prožnosti trga dela, visoka varnost dohodka in nizko družbeno zaupanje. Izziv teh držav sta oblikovanje večje fleksibilnosti in zagotavljanje dohodkovne varnosti. V 44 Podatki o registrirani brezposelnosti kažejo, da je povprečno število brezposelnih s terciarno izobrazbo leta 2007 za 50 % višje kot leta 2000, njihov delež v skupni brezposelnosti pa se je povečal s 4,4 % v letu 2000 na 10 % v letu 2007. 45 Common Principles of Flexicurity - Council Conclusions, 6. december 2007. UMAR Ekonomski izzivi 2008 153 Izzivi trga dela z vidika varne prožnosti prispevku smo skušali prikazati politike in ukrepe na področju oblikovanja varne prožnosti, ki jih je Slovenija naredila v zadnjih dveh letih. Z vidika varne prožnosti se na trgu dela kažejo naslednji problemi: dolgotrajno brezposelnosti, nizka stopnja zaposlenosti starejših in skromna razširjenost delnih zaposlitev. Ker dolgotrajna brezposelnost zmanjšuje človeški kapital, bi bilo z vidika oblikovanja varne prožnosti treba v okviru APZ razviti in okrepiti programe, ki preprečujejo prehod v dolgotrajno brezposelnost. Slovenija ima eno najnižjih stopenj zaposlenosti starejših v EU. Nizka stopnja zaposlenosti starejših, ki je še posebej nizka za ženske, predstavlja pomemben izziv za ekonomsko politiko in politiko trga dela. V okviru APZ bi bilo smiselno okrepiti programe, ki spodbujajo zaposlovanje starejših, vendar so potrebne tudi spremembe v pokojninskem sistemu, ki bi spodbujale daljše ostajanje v delovni aktivnosti. Na nujnost dodatne prilagoditve pokojninskega sistema demografskim spremembam pa kaže tudi dejstvo, da se je povečevanje povprečne starosti ob upokojitvi po letu 2005 zelo upočasnilo in da je povprečna starost ob izhodu iz trga dela je v Sloveniji 1,4 leta pod povprečjem EU. Delež delnih zaposlitev, ki praviloma predstavljajo »prijazno« obliko fleksibilnega dela, postopno narašča, vendar ostaja relativno nizek. Delne zaposlitve predstavljajo možnost za povečanje fleksibilnosti in zaposlenosti. Ocenjujemo, da sta glavna razloga za njihovo skromno razširjenost predvsem: 1. skromen interes delodajalcev, za katere je zaposlovanje več oseb s krajšim delovnim kljub lanskim spremembam ZDR še vedno dražje kot zaposlovanje ene osebe; 2. skromen interes delojemalcev zaradi nizke ravni dohodkov, ki jih takšna zaposlitev zagotavlja. V Sloveniji med fleksibilnimi oblikami zaposlovanja naraščajo predvsem začasne zaposlitve, ki pogosto ne zagotavljajo varne prožnosti. Delež začasnih zaposlitev v skupnem številu zaposlenih se je v zadnjih desetih letih več kot podvojil, še posebej hitro pa narašča po letu 2003, ko je prišlo do pospešitve gospodarske rasti. Delež začasno zaposlenih v Sloveniji presega povprečje EU. Visok delež začasno zaposlenih je največkrat posledica visokih stroškov in težavnosti odpuščanja. Povečanje fleksibilnosti trga dela v Sloveniji se torej zagotavlja predvsem z začasnimi zaposlitvami, za katere analize (Malenfant, LaRue in Vezina, 2007) ugotavljajo, da njihova pogosta uporaba podobno kot brezposelnost zmanjšuje blagostanje posameznika. Začasnim zaposlitvam so nadpovprečno izpostavljeni mladi. To povzroča starostno segmentacijo trga dela. Z vidika varne prožnosti predstavljajo problem »strogi« pogoji za pridobitev nadomestila za brezposelnost, ki mladim s pogostimi začasnimi zaposlitvami močno otežujejo pridobitev nadomestila za primer brezposelnosti. Zaradi velike razširjenosti začasnih zaposlitev je z vidika oblikovanja varne prožnosti treba razmisliti o ustrezni dohodkovni podpori brezposelnim, ki imajo pogosto zaposlitev za določen čas. Pregled ukrepov na štirih ključnih področjih varne prožnosti je pokazal, da so bile v zadnjih dveh letih spremembe narejene predvsem v smeri večje fleksibilnosti pogodbenih razmerij. Spremembe Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) iz leta 2007 so šle v smeri večje notranje fleksibilnosti (zaposlovanje za vrsto dela), razširjene so bila možnosti za zaposlovanja za določen čas, zmanjšane so bile tudi nekatere ovire za interes delodajalcev za zaposlovanje s krajšim delovnim časom. Spremembe ZDR iz leta 2007 v smeri zagotavljanja večje fleksibilnosti sicer niso bile velike, predvsem ni prišlo do bistvenega zmanjšanja stroškov odpuščanja, ki UMAR Ekonomski izzivi 2008 154 Izzivi trga dela z vidika varne prožnosti so v ekonomski teoriji pomemben razlog za previdnost delodajalcev pri zaposlovanju (višina odpravnin nespremenjena, odpovedni roki skrajšani le za določene skupine delavcev. Po naši oceni večje spremembe na tem področju niso bile možne, ker niso bile podprte z ukrepi za zagotavljanje večje dohodkovne varnosti in ukrepi za večjo prilagodljivost delavcev (vseživljenjsko učenje). Aktivna politika zaposlovanja (APZ), vseživljenjsko učenje in sistemi socialne varnosti v Sloveniji še vedno nimajo ustrezne vloge pri oblikovanju varne prožnosti. APZ mora zagotavljati lahek in hiter prehod med zaposlitvami. Zato bi bilo treba v Sloveniji okrepiti programe izobraževanja in usposabljanja brezposelnih in zaposlenih. Povečati bi bilo treba vključenost nizko izobraženih in starejših. Na področju izobraževanja in usposabljanja zaposlenih bi bilo smiselno poleg razpisov za sofinanciranje izobraževanja in usposabljanja zaposlenih v podjetjih v prestrukturiranju in v perspektivnih dejavnostih, ki so bili izvedeni v zadnjih dveh letih, oblikovati takšen razpise tudi sofinanciranje izobraževanja in usposabljanja v malih podjetjih. Kljub visoki vključenosti odraslih v vseživljenjsko učenje je vključenost starejših in manj izobraženih prenizka, da bi prispevala k oblikovanju varne prožnosti. Na področju socialne varnosti so spremembe ZSV in ZZZB so povečale predvsem obveznosti brezposelnih glede sprejemanja zaposlitve, ki pa jim še niso sledilo oblikovanje spodbud za delo ( »in-work benefits«), ki bi stimulirale tudi sprejemanje slabše plačanih del, ki bi zagotavljele dohodkovno varnost posameznika. Oblikovanje varne prožnosti ostaja velik izziv za Slovenijo. K oblikovanju varne prožnosti bi bilo treba pristopiti bolj celovito, da bi se vse štiri politike medseboj podpirale in izvajale koordinirano. Večja fleksibilizacija ne bo možna brez podpore ostalih politik varne prožnosti predvsem 1. zagotavljanja večje vključenosti starejših in manj usposobljenih v vseživljenjsko učenje; 2. učinkovite aktivne politike zaposlovanja, ki bo preprečevala prehod v dolgotrajno brezposeslnot in se v zečji meri posvečala prehodom med zaposlitvijo z ustreznimi porgrami izobržavenja in usposabljanja za še zaposlene in 3. zagotavljanja dohodkovne varnosti posameznika tudi v primeru brezposelnosti. UMAR Ekonomski izzivi 2008 155 Izzivi trga dela z vidika varne prožnosti Literatura in viri EC (2007): Towards Common Principles of Flexicurity:more and better jobs through flexibility and security. Dosegljivo na spletu 15.5. 2008: http://ec.europa.eu/employment social/employment strategy/flexicurity%20media/flexicurit ypublication 2007 en.pdf Eurostat portal page Employment, Pridobljeno maja 2008 s:http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page?_pageid=1996,45323734&_dad=portal&_sche ma=PORTAL&screen=welcomeref&open=/&product=STRIND_EMPLOI&depth=2 s: Eurostat portal page- Social cohesion pridobljeno maja 2008 na: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page?_pageid=1996,45323734&_dad=portal&_schem a=PORTAL&screen=welcomeref&open=/&product=STRIND_SOCOHE&depth=2 Eurostat, Population and social conditions, Labour market, pridobljeno na: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/; Expenditure on labour market Policies, 2005:Eurostat, Statistic in focus 46/2008 Social protection in European Union. Eurostat, Statistic in focus 45/2008 Kajzer, A. (2005). Pojem fleksibilnosti trga dela in stanje na trgu dela. Delovni zvezek št. 14 Ljubljana:Urad za makroekonomske analize in razvoj Malenfant, R, LaRue, A. in Vezina, M (2007). Intermitent Work and Well-being: One Foot in the Door, One Foot Out. Current Sociology, Vol. 55, No. 6, str. 814-835 Philips, K. and Eamets. R.(2007). Approaches to Flexicurity: EU models. European foundation for the Improvement of Working and Living conditions SURS,SI-stat portal Tangian, A.S. (2004).Defining flexicurity Index and application to European Countries. Dosegljivo na spletu 15.4. 2008: http://opus.zbw-kiel.de/volltexte/2004/2139/ Towards Common Principles of Flexicurity-Council conclusion, 6. december 2007 Socialni sporazum za obdobje 2007-2009 Kratice: APZ- aktivna politika zaposlovanja ZDR- Zakon o delovnih razmerjih ZSV- Zakon o socialnem varstvu ZZZB- Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti EU- 15 - stare članice EU (pred letom 2004) EMU- Evropska monetarna unija