497
mit dem Tone. Ich entschloss mich nun den Ton durch accute zu bezeichnen und zwar den durch accutus, dem gedehnten, durch gravis, dem ge-scharften, denn ich bemerkte, dass der volle Ton allzeit entweder gedehnt oder gescharft ist, und glaubte den langen Vokal als vordoppelt denken zu konnen, welcher dann entweder a = aa, gedehnt, oder a — aa gescharft ausgesprochen werden miisste. Die Ideen des seligen Kumerdeu von langen, vorne oder hinten elidirten, halb langen, und dergleichen Vocalen, konnte ich nie recht fassen. Was ich nun einsehe ist dieses; dass die Scharfung beu uns wirklich
SPOMENIK  PETRU VELIKEMU V PETROGRADU
dem obigen Beuspiele a = aa gleich ist, dass die Starnmsulbe allermeist den vollen Ton hat, das die Rb-weichungen grosstentheils in Regeln gebracht konnen, und dass der hartnackige Rest in Sprachbuchern fiiglich bezeichnen werden diirfte, aber womit? — Meine Meinung ware: mit dem accutus und gravis. Was meinen Sie? — Die hartnackigsten waren unsere Zeitvvorter in ihrem am, im, wovon einige den sonst halben Ton dieser Ausgangssulbe auf die vorletzte, und den vollen auf den Ausgang werfen . . . MuB ich sie (se. Accente) bezeichnen und womit?" V odgovoru (4. aprila 1808 „ Vodnikiana") pa želi Dobrovsku le, da bi se naglas zaznamoval, kjer ni deblo na-glašeno, na kvaliteto naglasa se ne ozira prav nič; jasna stvar njemu, Čehu, pač ni bila.
Kakovost dolgega naglasa slovenskega je torej Vodnik prvi dobro spoznal in označil. Če je pa tudi potisnjeni značaj kratkega naglasa spoznal, ne da se z gotovostjo trditi. Vedel je skoro gotovo, da imamo samo en kratek naglas, ker nikjer ne omenja dveh kratkih naglasov. Iz opazke (str. 5, Pismenosti): „i ino u isrekujemo vezhidel kakor bresglafna predtegnena glafa", celo sklepam, da je Vodnik tudi že čutil padajoči značaj kratkega naglasa.
Dalje je Vodnik spoznal, da tudi dolgi, naglašeni vokali niso vedno enako naglašeni, da se v pregibanju kakovost naglasa menja. V »Pismenosti" o tem ni govora, pač pa v nemškem rokopisu, ki obsega to, kar oddelka D in E v „Pismenosti", to je nauk o tvorbi besedi in nauk o dolžini zlogov. Tu pravi v prvem oddelku: „Von der Aussprache der Sulben": „In den versehiedenen Biegungen ubergeht oft der gedehnte Selbstlaut in einen geseharften, und umgekehrt." V „Pismenosti" o tem izrecno ne govori, a ravna se včasi po tem, tako n. pr. naglasa vedno mati, a v gen. du. in pl. mater. Drugih naglasnih zakonov Vodnik v nobenem rokopisu kakor tudi ne v „Pismenosti" ne omenja. V „Pismenosti" (str. 41) samo omenja, da je naglas na „eji" in „ejfhi" v komparativu vedno „teshek", t. j. potisnjen in naglašeni vokal v gen. pl. neutr. vlečen, kar pa lahko znači samo „dolg",  ne samo  „sategnen".   (Str. 25.)
Svojega naglašanja Vodnik, žal, v slovnici ni dosledno izpeljal. V poštev tu ne pridejo že znamenja nad e in o, ker se je Vodnik tu preveč ravnal po Kopitarju in zaznamoval z obema znakoma (- in ') kakovost obeh vokalov in kakovosti njih naglasa; tako nam pomagajo v našem preiskovanju samo „a, i, u", če so naglašeni. Pa tudi tu ni bil Vodnik dosleden v „Pismenosti". Stal je tu brez dvoma pod vplivom Kopitarjevim in sebi v škodo rabil tudi njegova naglasna znamenja mesto svojih v več slučajih. Naj slede zgledi.
Pravilno   po svojem principu  naglasa  Vodnik:
Vodnikov naglas v »Pismenosti" 1. 1811.	Naglas Kopitarjev v „Grammatiki" 1. 180?.	Naglas Pleteršnikov ali Valjavčev in Škrabčev
str. 19 boga bogu str. 20 meha mehu str. 40 bolan hladan str. 47 oba str. 97 bral pral	232 boga bogu meha mehu 267 bolan hladan 350 bral pral	Rad 132, str. 195 boga bogu meha mehu „     str. 203 bolan hladan Pleteršnik: oba Rad 132, str. 204 bral pral
Tu je Vodnik popolnoma samostojen. Nedoslednost opažamo zlasti pri adjektivih na -an, -ak.