Dr. Anton Gosar / Dela 1 6-2001 • 1 35-1 63 UČINKI SLOVENSKO-HRVAŠKE MEJE IN OSAMOSVOJITVE NA TURIZEM V HRVAŠKI IN SLOVENSKI ISTRI dr. Anton Gosar Izvleček Razprava obravnava položaj turističnega gospodarstva ter opredeli turistični obisk v slovenski (Kraško-obalna regija) in hrvaški Istri (Istrska županija) oziroma turističnih središčih med letoma 1 985 in 1 999. Ugotavlja regionalno diferencirano stopnjo upada turističnega obiska po razpadu SFR Jugoslavije. Podrobneje bo analizirala obdobje revitalizacije turizma, prednostno v drugi polovici devetdesetih let in makroekonomske ukrepe ter geopolitične dejavnike, ki so oblikovali ponudbo in vplivali na turistični obisk. Razprava poskuša ugotoviti katera inicialna območja turizma so prag obiska izpred desetletja presegla in katera ostajajo še zadržana do turistične ponudbe v Istri. Obe receptivni območji turizma, na Hrvaškem in Sloveniji, kot tudi vodilna turistična središča so obravnavana ločeno in primerjalno. Prikazana je stopnja napredka in razložena regionalna diferenciacija v stremljenjih po doseganju turističnega obiska izpred desetih let. Prispevek povzema mnenja iz ankete o učinkih hrvaško-slovenske meje in osamosvojitve na turizem v hrvaški in slovenski Istri, ki so jo izvedli študentje ljubljanske univerze julija 2000. Odgovori osvetlijo problematiko skozi prizmo delavcev v turizmu (gostinstvo, hotelirstvo, šport in rekreacija) in turistov, ki so v takrat počitnikovali v Opatiji, Umagu in Portorožu. Ključne besede: Slovenija, Hrvatska, Istra, turizem, regionalni razvoj, turistična geografija, politična geografija * Dr., red. prof., Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, Slovenija 135 Dr. Anton Gosar / Dela 1 6-2001 • 1 35-1 63 THE IMPACT OF THE CROATO-SLOVENE BORDER AND THE CREATION OF TWO NATION-STATES ON TOURISM IN ISTRIA Abstract The paper discusses the structure of the tourist economy and analyses tourist visits in the Slovenian part (the tourist region "Obala in Kras") and the Croatian part (Istarska zupanija) of the Istrian peninsula, in the Northern Adriatic. The discussed time-span 1985 - 1999 falls in the years as Slovenia and Croatia, former republics within the multi-ethnic federation of Yugoslavia, in 1991 declared independence. The rebellion of the Serbs in Croatia (until 1 995) and the ongoing conflict in the Balkans have impacted tourism at the most. In addition has the change from the "socialist" to market economy influenced the scene in time of general transition from communism to democracy. This study relates to published data on tourist visits to both regions and towns of Istria. It compares the region in relation to the developments in other parts of the respective states and among each other. The study focuses particular on changes in tourism development strategies, made by the state, due to diverse structures and, finally, financial outcomes of the tourist economies, operating in similar natural and cultural environments. Neither region has yet reached the tourist visits and bed-nights from the years before independence. Croatia falls behind much more than Slovenia. The study states that the Slovenian part is better of due to the proximity to tourisi-markets and, most obvious, due to new development strategies, adding the 3E experience (Casino, Aqualand) to the Mediterranean image. Very informative are the results, which came from qualitative interviews made by students in several coastal cities of Istria in 1 999. They add an additional knowledge to the research both countries have conducted /TOMAS/ in 1 994 and 1 997 in order to improve their image on the global tourist market. Keywords: Slovenia, Croatia, Istra, turizem, regional development, turistical geography, political geography 136 Dr. Anton Gosar / Dela 1 6-2001 • 1 35-1 63 razlogi!) je bila povezana z vsemi središči takratne Evrope. Obiskovali so jo predvsem nemški intelektualci in družine plemičev, industrialcev in meščanov iz takratne Avstro-Ogrske in Prusije (Jordan, 1997). Sem so zahajali in Istro vključevali v svoja dela denimo pesnik Rainer Maria Rilke (Devin), pisatelj Thomas Mann (Pula) in biolog Robert Koch (Brioni). Svetovno znana pripoved Thomasa Manna „Smrt v Benetkah" uvodoma omenja vtise iz počitnic in potovanja po Istri ter prečenje Severnega Jadrana s parnikom. Štiri izletniške oziroma turistične destinacije so bile še posebej cenjene: (ribiško-podeželjsko) zaledje Trsta in otočje Brioni ter turistični središča Portorož, Poreč in Opatija. Turisti so se mnogih območij Istre izogibali, saj je vse do srede tridesetih let veljajo, da je malarija pogosta bolezen teh krajev. Melioracije reke Mirne (za časa Mussolinija) in poprejšnji radikalni posegi Roberta Kocha (z nafto) na Brionih so dokončno zatrli to bolezen in omogočili razvoj tudi drugim območjem (denimo: Novi grad). Portorož je pričel svoj sloves graditi na zdravilni moči slanice in solinskega blata po letu 1 830, ko so tu zgradili prvi (vojaški) zdraviliški prenočitveni obrat. Sledile so gradnje hotelske, igralniške in druge turistične infrastrukture: leta 1912 dokončani hotel Palače je bil največji in najimenitnejši v Istri in na Severnem Jadranu (Jeršičč - Gosar, 1 995). Poreč je zastavil v smeri turističnega razvoja po letu 1 866, ko se je za njegov razvoj zavzela tržaška firma Lloyd in nekateri tamkajšnji podjetniki. Poreč je imel že 20 let poprej organizirano turistično vodniško službo. Posebno vzpodbudo izgradnji kopališč in hotelov (Riviera, Sanremo, Parentino) je Poreču, a tudi Portorožu, dala leta 1902 dograjena, ozkotirna, kasneje elektrificirana železniške proga Trst - Poreč, t.i. „Parenzana". Tračnice so odmontirali sredi tridesetih let in jih ponovno položili v Afriki (Džibuti - Addis Abeba), ko je namreč takratna Italija zasedla Abesinijo (=Etiopijo) (Blaževič, 1 987). Po letu 1860, ko je v vili reškega trgovca H. Scarpa počitnikovala žena cesarja Ferdinanda L, je za zimovanje v Opatiji zavladalo med plemiči in meščani takratne Avstro-Ogrske in Prusije izjemno zanimanje. Interes je želela v dobiček preliti železniška družba Južna železnica, ki je leta 1 884 dogradila pristanišče in izjemno lep hotel Kvarner. Iz nove železniške postaje v predmestju (Matulji) so v kraj prispele znane evropske vladarske družine: romunski kralj Karol, avstrijski cesar Franc Jožef, nemški cesar Viljem II. švedski kralj Oskar, srbska vladarska družina Obrenovičev, in drugi. Že sredi sedemdesetih let 1 9. stoletja so v Opatiji vodili statistično prijavno-odjavno službo, leta 1 907 so kraj proglasili za sedež regionalne turistične organizacije 138 Učinki slovensko-hrvaške meje in osmamosvojitve na ... za Istro in Kvarner, saj je med takratnimi 195. turističnimi središči Avstro -Ogrske veljal za drugo najbolj obiskano (Blaževič, 1996). Do leta 1 945 je turizem potekal v enoviti državi: do leta 1 91 9 v okrilju Avstro-Ogrske - za katero je bilo ta območje okno v svet in so mu, zaradi tega, oblastniki posvečali ustrezno pozornost, po tem letu (St. Germain, 1919; Rapallo, 1920 ) pa v okviru kraljevine Italije - za katero je bilo to izrazito periferno in lastnim turističnim središčem konkurenčno območje. Med letom 1 945 in 1 954 so poprek čez Istro potegnili vrsto meja: mejo med cono A in B Svobodnega tržaškega ozemlja (STO), nato pa mejo med državama Italijo in Jugoslavijo in sosledno med republikama Slovenijo in Hrvaško. Zaradi nacionalnih, političnih in drugih zamer je turizem povsem zamrl. Ponovno ga je v življenje obudil Videmski sporazum o čezmejnem sodelovanju (1 958), predvsem pa v začetku šestdesetih let sprejeta odločitev jugoslovanske vlade, da naj turizem ustvari pomemben delež v nacionalnem gospodarstvu. S projektoma „Južni Jadran" in „Severni Jadran", ki so valorizirali naravne in družbene vire za potrebe razvoja turizma in predlagali konkretne rešitve, je mednarodna skupnost (ZN) pritrdila taki usmeritvi nacionalnega gospodarstva (Jordan, 1 997). Nastala je današnja podoba turističnih naselij Portoroža (Bernardin), Poreča (Plava laguna) in drugih središč ob zahodni istrski obali (Umag, Novi grad, Vrsar, Rovinj, Pula). Razvoj v Opatiji in na vzhodni istrski obali (Rabac) je bil bolj zadržan. Kljub temu so v letu 1 989 v Opatiji zabeležili 2.4 milijona nočitev, kar je bilo 6 krat več kot pred petdesetimi leti (430 tisoč). V nasprotju z Opatijo pa je Poreč šele leta 1 962 dosegel število nočitev, ki je bilo primerljivo s predvojno Opatijo (488 tisoč); Opatijo pa je z 8.6 milijoni nočitvami v letu 1 989 presegel kar za štiri-krat (Savezni, 1 990). Turizem na zahodni obali Istre (od Ankarana do Pule) je pred razpadom Jugoslavije ustvaril okroglo štiri petine (82 %) turističnih nočitev na istrskem polotoku. Težišče turistične dejavnosti se je definitvno prevesilo na Italiji in Zahodni Evropi bližnjo stran (avtocestne povezave). Obe republiki, Slovenija in Hrvaška, sta v Istri izjemno dobro sodelovali in se dopolnjevali v razvoju in obsegu ter kvaliteti turistične infrastrukture oziroma gospodarstva. Slovenija je prevzela vodilno vlogo pri posredovanju znanja, v posredništvu (Kompas, Globtour) in pri organiziranju prometa (Adria Airways, Slavnik), Hrvaška pa je plemenitih svoje in slovensko turistično gospodarstvo z delovno silo in s sekundarnim turističnim utripom (raba zalednih naravnih in družbenih danosti). 139 141 Dr. Anton Gosar / Dela 1 6-2001 • 1 35-1 63 Slika 1: Pomen Istre v hrvaškem in slovenskem turizmu - turistične postelje Fig .1: Comparision of tourism in Istra in ralation to Slovenia and Croatia- Available beds R.«gljii ¡Region št postelj ¿iv ail able beds 1.. obcuns Hrali / ( oiihml oi i'irin hi mo 13000 7 Ubihmkns/ ( o.-i^T Did till. K n t 7000 1 ost ij j SbUlill i Moverua t remaining} OAAA Slovenija / Slovana total 7~M)00 1. istrska županja / Province oi Istna 215000 1 < >b tllH /Up !i)l}L I ( o ist il Pio\iiKt.s 231000 > ost il 11 in isk i Croatia (remainmg) 202000 Hu M ( roaim lotal 64BO00 avtor: il!'. Anton Oosar Ltiioiiutij.i Ij^tj m Plutij < MiHek 'jI Rnnmfifo h i- '¡Kili Slika 2: Pomen Istre v hrvaškem in slovenskem turizmu - prenočevanje turistov Fig. 2: Comparision of tourism in Istra in ralation to Slovenia and Croatia- Bed nights SLOVENIJA 6057 Regija /Region Št. prenočevanj bed-nights 1 obe»»» PiliJI) i Coimme of Piraii4:>inmo 1208000 2, Obala m Km/ Coast and the Karst 586000 3. ostala Slovenija / Slovenia (remaining) 4263000 Slovenija / Slovenia total 6057000 L Istrska župani j a / Province oi" I stri a 10628000 2, Obalnt: /upanije / Coastal Provinces 14742000 3. ostala Hrvaška/ Croa t i a (remain i n«) 4021000 Mi vaška / Croatia Total 21349000 aVtui. '.ii. Anton Gosttr k-arttwafiia; Bo&jim Kopeli OAtekk^wowaiiio.Fr.aOOO 142 Učinki slovensko-hrvaške meje in osmamosvojitve na ... Tab. 1Pomen Istre v hrvaškem in slovenskem turizmu: TURISTIČNE KAPACITETE The importance of Istria in the tourism economy of Slovenia and Croatia: TOURIST ACCOMMODATION POSTEUE (v 000) / Beds (in 000 1999 1997 1995 1985 C C C C vse / all Hotelske / hotels vse / all Hotelske / hotels vse / all Hotelske / hotels vse / ali Hotelske / hotels 1. Občina Piran / comm. Piran 13 6 13 6 13 7 18 5 2. Obala in Kras* / Coast and Karst 7 3 9 3 9 4 9 3 3. Druga območja RS Other areas in Slovenia 52 23 58 23 51 19 56 22 4. SLOVENIJA/ Slovenia 72 32 73 32 73 31 83 30 5. Istrska županija / Province of Istria 215 69 215 73 214 74 235 84 6. Obalne županije** / Coastal Provinces 231 110 204 111 171 115 320 161 7. Druga območja RH Other areas of Croatia 202 19 227 17 224 17 265 46 8. HRVATSKA / Croatia 648 198 646 201 609 205 820 291 * območje turistične regije Obala in Kras - izvzeta je občina Piran; The tourist region Obala in Kras (Coast and Karst), except Piran ** županije - provinces: Primorsko-goranska, Ličko-senjska, Zadarsko-kninska, Sibeniška, Splitsko-dalmatisnka, Dubrovačko-neretvanska, oz. za leto 1985 Zajednica opština: Split, Rijeka (brez občin v Istri - izjema Opatija Viri: Savezni zavod za statistiku: Statistički godišnjak SFR Jugoslavije, Godina XXXIII, Beograd 1 986, str. 696 -701; Jasna Kšela (ur.)/ Zavod SRS za statistiko: Letni pregled turizma 1 985 - 1987, št. 467/nov. 89, Ljubljana 1989, str. 120 - 129; Alenka Škafar (ur.) Statistični zavod RS: Letni pregled turizma 1999, tipkopis(neobjavljeno), Ljubljana 2000; (Vesna Mikcčič): Priopčenje Državnog zavoda za statistiku Republike Hrvatske, br. 4.4.2/1 1, Zagreb 2. 2. 2000; Dekleva, 2000. 143 Dr. Anton Gosar / Dela 1 6-2001 • 1 35-1 63 Slika 3: Turistična središča Istre - turistične kapacitete Fig. 3: Centers of tourism in Istra - Tourist accomaodation Slika 4: Turistična središča Istre - turistični obisk Fig. 4: Centers of tourism in Istra - Tourist visits 144 Učinki slovensko-hrvaške meje in osmamosvojitve na ... Tab. 2a: Pomen Istre v hrvaškem in slovenskem turizmu: TURISTIČNI OBISKI The importance of Istria in the tourism economy of Slovenia and Croatia: TOURIST VISITS OBISKOVALCI - GOSTJE (v 000) / Visitors (in 000) 1999 1997 1995 1985 _ C cp "(D OO C '(D tn C O) 'cd co = C CD 'v ^ O O o 2 o J O & p 'Č0 > \ CO D 'č75 > °öö D > il tn > Tujci / visi Občina Piran / Commune Piran 319 160 321 190 244 125 301 187 Obala in Kras* / Coast and Karst 144 54 183 84 161 63 236 107 Druga območja RS / Other areas in SI 1287 670 1319 700 1171 544 2216 762 SLOVENIJA/ Slovenia 1750 884 1823 974 1576 732 2753 1056 Istrska županija / Province of Istria 1576 1418 1391 1217 893 685 2325 1464 Obalne županije** / Coastal Provinces 2449 1774 1905 11 60 1061 466 5587 3283 Druga območja RH Other areas of HR 726 251 603 272 484 173 2213 812 HRVATSKA / Croatia 4751 3443 3899 2649 2438 1324 10125 5556 * območje turistične regije Obala in Kras - izvzeta je občina Piran; The tourist region Obala in Kras (Coast and Karst), except Piran ** županije - provinces: Primorsko-goranska, Ličko-senjska, Zadarsko-kninska, Sibeniška, Splitsko-dalmatisnka, Dubrovačko-neretvanska, oz. za leto 1985 Zajednica opština: Split, Rijeka (brez občin v Istri - izjema Opatija) Viri/Sources: Savezni zavod za statistiku: Statistički godišnjak SFR Jugoslavije, Godina XXXIII, Beograd 1 986, str. 696 -701; Jasna Kšela (ur.)/ Zavod SRS za statistiko: Letni pregled turizma 1 985 - 1 987, št. 467/nov. 89, Ljubljana 1989, str. 120 - 129; Alenka Škafar (ur.) Statistični zavod RS: Letni pregled turizma 1999, tipkopis(neobjavijeno), Ljubljana 2000; (Vesna Mikačič): Priopčenje Državnog zavoda za statistiku Republike Hrvatske, br. 4.4.2/1 1, Zagreb 2. 2. 2000; Dekleva, 2000. Primerjava podatkov, ki opredeljujejo turistični obisk leta 1 999 pokaže, da je turistični obisk v slovenskem delu Istre v obdobju samostojnosti približno tretjinski (29.3 %) tistega kar ustvari hrvaški del Istre. V času skupne države je 145 146 Učinki slovensko-hrvaške meje in osmamosvojitve na ... preživetje (denimo hotelskih obratov) in le za odtenek slabše kot pred petnajstimi leti (26.2 %)! Trimesečna zasedenost in dohodek, ki ga ta prinaša pa je nedvomno premalo za ustvarjanje akumulacije, ki bi bila lahko usmerjena v inovacije in obnovo turistične infratsrukture. V hrvaški Istri so razmere še bolj zaskrbljujoče. Zasedenost v letu 1985 je bila z 22.5 % slovenski dokaj sorodna; leta 1999 pa izkazujejo tamkajšnji turistični obrati komaj 13.5 % zasedenost, kar med drugim pomeni, da so nastanitvene kapacitete v celoti, torej stoodstotno zasedene manj kot mesec in pol na leto. Tab. 2b.: Pomen Istre v hrvaškem in slovenskem turizmu: TURISTIČNA PRENOČEVANJA / The importance of Istria in the tourism economy of Slovenia and Croatia: BED-NIGHTS PRENOC. OBISKOVALCEV (v 000) Visitor's Bed-Night (in 000) 1999 1997 1995 1985 Občina Piran / Commune Piran 1208 1278 1037 1793 Obala in Kras* / Coast and Karst 586 697 703 786 Druga območja RS / Other areas in SI 4263 4409 4143 6244 SLOVENIJA/Slovenia 6057 6384 5883 8823 Istrska županija / Province of Istria 10628 9510 6217 21547 Obalne županije** / Coastal Provinces 14742 10646 5484 41704 Druga območja RH Other areas of HR 4021 1299 1184 4414 HRVATSKA/Croatia 21349 21455 12885 67665 * območje turistične regije Obala in Kras - izvzeta je občina Piran; The tourist region Obala in Kras (Coast and Karst), except Piran ** županije - provinces: Primorsko-goranska, Ličko-senjska, Zadarsko-kninska, Sibeniška, Splitsko-dalmatisnka, Dubrovačko neretvanska, oz. za leto 1985 Zajednica opština: Split, Rijeka (brez občin v Istri - izjema Opatija) Viri/Sources: Savezni zavod za statistiku: Statistički godišnjak SFR Jugoslavije, Godina XXXIII, Beograd 1 986, str. 696 -701; Jasna Kšela (ur.)/ Zavod SRS za statistiko: Letni pregled turizma 1 985 - 1 987, št. 467/nov. 89, Ljubljana 1 989, str. 120 -1 29; Alenka Škafar (ur.) Statistični zavod RS: Letni pregled turizma 1 999, tipkopis(neobjavljeno), Ljubljana 2000; (Vesna Mikačič): Priopčenje Državnog zavoda za statistiku Republike Hrvatske, br. 4.4.2/1 1, Zagreb 2. 2. 2000; Dekleva, 2000. 147 Dr. Anton Gosar / Dela 1 6-2001 • 1 35-1 63 Značilnosti sodobnega turizma v Istri Turizem v Istri (Obala in Kras, Istrska županija) oblikuje prednostno osem večjih obmorskih turističnih naselij: Portorož, Umag, Novigrad, Poreč, Vrsar, Rovinj, Pula in Rabac-Labin. Dopolnilno ponudbo ustvarjajo manjša severno-jadranska turistična naselja (npr. Ankaran, Strunjan, Savudrija, Fazana, ...) oziroma kraji, ki jim turizem ni prednostna "industrija" (Koper, Izola). Notranjost Istre kvalitetnih turističnih kapacitet ne ponuja, z izjemo Ista rs ki h toplic. Urbano in zgodovinsko zanimiva naselja kot denimo Motovun, Grožnjan, Pazin in Buje so izključno cilji turističnih izletov (Jordan, Schappeiwein, 2000). Izpostaviti pa je nedvomno potrebno vlogo turistično mega-ponudbo nastanitvenih kapacitet v Poreču (blizu 50.000 postelj), pa tudi v Umagu, Rovinju in Vrsarju, kjer je ponudba "le" za okroglo 20.000 postelj skromnejša (Tab 3). Somestje Portorož-Piran izkazuje z 10.300 posteljami komaj tretjino zgoraj omenjenih kapacitet. Pač pa je ponudba hotelskih nastanitvenih kapacitet vsaj z nekaterimi med njimi bolj primerljiva. Praviloma je v večjih turističnih središčih okrog tretjino nastanitvenih kapacitet najti v hotelih. Izpostaviti gre le primer Vrsarja in Novega grada. Prvi ima zaradi svoje naturistične naravnanosti samo desetino nastanitvenih kapacitet v hotelskih objektih, drugi kraj pa je svojo turistično ponudbo oblikoval prednostno v kampih (Tab. 3). Tab. 3: Turistična središča Istre: NASTANITVENE KAPACITETE / Centers of Tourism in Istria: ACCOMMODATION AMENITIES POSTELJE (v 000) / Beds (in 000) 1999 1997 1995 1985 Naselja / settlements vse / ail hotelske / in hotels vse /aH Hotelske/ in hotels vse / al! Hotelske/ in hotels vse / ali hotelske / in hotels Portorož 9.1 4.4 8.8 4.7 8.9 4.5 12.2 4.5 Piran 1.2 0.3 1.4 0.3 1.1 0.3 1.8 0.3 Strunjan 1.5 0.8 1.5 0.7 1.4 0.7 1.8 0.0 Izola 2.6 1.2 2.8 1.1 2.9 1.1 3.1 0.6 Koper 1.1 0.4 1.4 0.5 1.2 0.4 1.0 0.4 Ankaran 3.2 0.5 3.7 0.7 3.6 0.7 3.2 0.6 Slovenska Istra 18.7 7.6 22.4 9.3 22.1 10.6 23.1 7.5 148 Učinki slovensko-hrvaške meje in osmamosvojitve na ... Umag 27.7 10.7 - - 27.7 11.3 46.2 18.8 Novigrad 8.5 1.6 - - 8.5 1.7 10.4 2.1 Poreč 47.4 21.2 - - 47.3 22.3 49.3 23.2 Vrsar 35.3 3.5 - 35.3 3.7 38.7 4.1 Rovinj 31.4 10.8 - - 31.5 1 1.4 32.8 1 1.9 Pula 16.7 8.9 - - 16.7 9.4 45.7 25.7 Rabac-Labin 9.4 5.1 - - 9.4 5.4 11.4 6.3 Hrvatska Istra 215.5 69.6 - - 215.2 73.2 234.5 92.1 Viri / Sources: Savezni zavod za statistiku: Statistički godišnjak SFR Jugoslavije, Godina XXXIII, Beograd 1 986, str. 696 -701; Jasna Kšela (ur.)/ Zavod SRS za statistiko: Letni pregled turizma 1 985-1 987, št. 467/nov. 89, Ljubljana 1 989, str. 1 20-1 29; Alenka Škafar (ur.) Statistični zavod RS: Letni pregled turizma 1999, tipkopis(neobjavljeno), Ljubljana 2000; (Vesna Mikačic): Priopčenje Državnog zavoda za statistiku Republike Hrvatske, br. 4.4.2/1 1, Zagreb 2. 2. 2000; Dekleva 2000. Turistični utrip v zgoraj omenjenih središčih turizma nedvomno določajo skupine turistov glede na starost, spol in nenazadnje tudi narodnost. Diametralno nasprotne so primerjave med slovenskim in hrvaškim delom Istre v tem pogledu. Turizem v slovenskih turističnih središčih oblikujejo v pretežni meri domačini - Slovenci, saj jih je bilo v vsakem letu prejšnjega desetletja preko polovice. Se najmanj jih je bilo v Portorožu, kjer so bili leta 1 999 zastopani le z 44.4 %. Hrvatje še zdaleč niso tako intenzivno "putujoče čovječanstvo": skromna desetina gostov (11.1 %) prihaja namreč v ta središča iz lastne domovine. Se največ jih je najti v Puli (ponudba apartmajev), kjer so jih našteli okrog petdeset tisoč oziroma 1 9.2 % vseh gostov. V tem pogledu je bilo obdobje pred osamosvojitvijo precej drugačno: več kot tretjina vseh gostov je bilo domačinov (leta 1985: 36.6 %). Takrat so v Slovenski Istri prevladovali tujci (58.1 %)!, še najbolj v Portorožu, kjer je so leta 1 985 zabeležili le tretjino domačih gostov (Tab. 4a). Glede na to, da v plačevanju turističnih storitev med tujci in domačini ni razlik, ni videti (več) smiselnosti v nekoč tako zastavljeni in popularni analizi (torej, diferencirana obravnava tujcev v podatkovnih bazah o nočitvah). Pač pa nam primerjava (Tab. 4a in Tab. 4b) med številom gostov in številom nočitev lahko poda odgovor o dolgosti njihovega bivanja in posredno tudi o drugih razmerjih v turističnem gospodarstvu (cenenosti ponudbe, zadovoljstvu s turističnimi storitvami, ipd.). Bivanje gostov v slovenskem in hrvaškem delu Istre še zdaleč ni v sozvočju: v Istrski županiji so se gostje v povprečju zadrževali kar 7 dni, na območju turistične regije Obala in Kras pa komaj štiri dni oziroma za tretjino manj. Nedvomno gre razliko v bivalnih karakteristikah pripisati različni ponudbi v turizmu, saj je Portorož postal kongresno središče, ki gosti večje število 149 Dr. Anton Gosar / Dela 1 6-2001 • 1 35-1 63 gostov - praviloma izven glavne turistične sezone - le nekaj dni (povprečna doba bivanja: 3.6 dni), medtem ko so Umag (5.9 dni), Poreč (6.8 dni), Vrsar (7.9 dni), Rovinj (7.4 dni) Pula (6.3 dni) in Rabac (6.8 dni) še vedno navezani na tradicionalnega gosta, ki preživlja poletne počitnice ob morju. Bližnja emitivna območja turizma (v Avstriji, Severni Italiji in Sloveniji) so-oblikujejo, kratkotrajne 'Vikend počitnice" bolj v slovenskih obmorskih središčih, saj so ta (po avtocesti) hitro dostopna. Uvedena ponudba doživljajskega turizma (termalna riviera, pokrita morska laguna, igralništvo) vzpodbuja take kratkotrajne obiske. Dober primer za to pa nudi tudi hrvaški Umag s svojo ponudbo športno-rekreacijskega turizma (marina, teniška igrišča). Tab. 4a.: Turistična središča Istre: TURISTIČNI OBISKI / Centers of Tourism in Istria: VISITS OF TOURISTS TURISTI (v 000) / Tourists (in 000) 1999 1997 1995 1985 Naselja / settlements vsi / all tujci / foreign visitors vsi / all tujci / foreign visitors vsi / all tujci / foreign visitors Vsi/ all tujci / foreign visitors Portorož 248 138 242 163 188 109 243 164 Piran 21 13 22 13 18 9 29 13 Strunjan 25 4 25 4 23 4 25 9 Izola 63 20 67 24 59 15 61 33 Koper 19 9 27 15 23 12 48 17 Ankaran 40 7 49 13 44 8 31 18 Slovenska Istra 416 191 504 274 405 188 437 254 Umag 199 175 - - 153 126 399 216 Novigrad 65 63 - - 40 34 106 58 Poreč 470 440 - - 220 191 576 41 1 Vrsar 180 177 - - 96 90 251 194 Rovinj 202 181 - - 120 98 344 248 Pula 261 21 1 - - 96 47 481 229 Rabac-Labin 88 78 - - 43 31 142 102 Hrvatska Istra 1576 1418 1391 1217 893 685 2299 1458 Viri / Sources: Savezni zavod za statistiku: Statistički godišnjak SFR Jugoslavije, Godina XXXIII, Beograd 1 986, str. 696 -701; Jasna Kšela (ur.)/ Zavod SRS za statistiko: Letni pregled turizma 1 985-1 987, št. 467/nov. 89, Ljubljana 1989, str. 120-129; Alenka Škafar (ur.) Statistični zavod RS: Letni pregled turizma 1999, tipkopis(neobjavljeno), Ljubljana 2000; (Vesna Mikačič): Priopčenje Državnog zavoda za statistiku Republike Hrvatske, br. 4.4.2/1 1, Zagreb 2. 2. 2000; Dekleva, 2000. 150 Učinki slovensko-hrvaške meje in osmamosvojitve na ... Tab. 4a.: Turistična središča Istre: NOČITVE TURISTOV / Centers of Tourism in Istria: BED - NIGHTS PRENOČEVANJA TURISTOV (v 000) / Bed - Nights (in 000) 1999 1997 1995 1985 Naselja / settlements št. prenočevanj / bed - nights št. prenočevanj / bed - nights št.prenočevanj / bed - nights št.prenočevanj / bed - nights Portorož 912 926 751 1464 Piran 62 70 64 149 Strunjan 153 162 161 161 Izola 296 313 297 329 Koper 46 68 68 1 1 1 Ankaran 198 238 260 179 Slovenska Istra Slovenian Istria 1667 1975 1740 2393 Umag 1178 - 915 4272 Novigrad 349 - 216 1002 Poreč 3218 - 1639 5335 Vrsar 1437 - 872 2839 Rovinj 1500 - 922 3154 Pula 1644 - 479 3587 Rabac-Labin 597 - 276 1 186 Hrvatska Istra Croatian Istria 10628 9510 6217 21375 Viri /Sources:Savezni zavod za statistiku: Statistički godišnjak SFR Jugoslavije, Godina XXXIII, Beograd 1 986, str. 696 -701; Jasna Kšela (ur.)/ Zavod SRS za statistiko: Letni pregled turizma 1 985-1 987, št. 467/nov.89, Ljubljana 1989, str. 120-129; Alenka Škafar (ur.) Statistični zavod RS: Letni pregled turizma 1999, tipkopis(neobjavljeno), Ljubljana 2000;(Vesna Mikačič): Priopčenje Državnog zavoda za statistiku Republike Hrvatske, br. 4.4.2/11, Zagreb 2. 2. 2000; Dekleva, 2000. Anketa med 55. gosti in 42. gostinskimi delavci v Opatiji, Umagu in Portorožu je v juniju leta 1 999 (ob koncu napadov NATO na ZRJ!) pokazala, da se vsi povprašani problemov s katerimi se turistična industrija spoprijema dobro zavedajo. Na Hrvaškem so predvsem turistični delavci izredno kritični, kar je razumljivo, saj gre tam za desetkrat večji vložek v to gospodarsko panogo kot v Sloveniji, obenem pa prekomejne primerjave s Slovenijo in statistični podatki kažejo na zaostanke v hrvaškem delu Istre. Povzetek njihovih razmišljanj je približno tak: 151 Učinki slovensko-hrvaške meje in osmamosvojitve na ... obenem pa preprečuje pretok informacij; osem let po osamosvojitvi ponuja Portorož zopet tedenske izlete na Plitvička jezera in na Brione; na Hrvaškem pa se Postojnska jama v ponudbi izletov spoprijema z Benetkami, saj sta obe atrakciji (sedaj) v tujini. (Oddelek, 1 999). Slika 5: Turistična središča Istre - prenočitev turistov Fig. 5: Cente rs of tourism in Istra - Bed-nights m } js»ar4¡ a /\ ^ s** f- '(t ^ % H §rM < MÊÊÊÊÈ ttMnRn ■(■■¡■I D 11111 * L 1 lu rhšt»% t v ÎMIII'i Bim! îïîvM t* i i« Oüll? S J » [J ! 1 ^ M - i * s« í : sVrt » sife«vs \ - »»"Kij < .i >?ï M -rW î* *H U K' >t.rvi I > Íí?. - » << Slovenija in Hrvaška sta v obdobje, ko se turistične navade spreminjajo (krajše počitnice, počitnice v daljnih deželah, impulzivne odločitve) vstopili v najbolj neprimernem času. Prdevsem Hrvaška, v kateri je bilo vse do leta 1996 neke vrste 'Vojno stanje". Obenem se obe deželi zavedata potrebe po ponudbi zabave in doživetij brez katerih sodobnega turizma ne more biti. Ponudba naravnih lepot in kulturnih znamenitosti še zdaleč ne zadošča (Suligoj, 2000). O tem poročajo raziskave, ki sta jih ločeno opravili državi med naključnimi gosti v letih 1994 in 1997. Študija TOMAS (Tourismus Marketing Studie), v izvedbi Inštituta za turizem v Zagrebu (Mikačič, 1994; Marušič, 1 997) je, podobno kot metodološko enaki Zavoda za statistiko RS dala odgovore tudi na probleme in dileme v slovenskem in hrvaškem delu Istre. Ugotavlja namreč, 153 Dr. Anton Gosar / Dela 1 6-2001 • 1 35-1 63 da se mora ta regija nasloniti na slovenske, italijanske, avstrijske in nemške goste ter druge srednje-evrospke goste (in prepustiti zgodovini navezanost na angleški, evro-atlatski in skandinavski trg). Ciljna skupina morajo prednostno (z izjemami, kjer je ponudba ustrezno naravnana) družine oziroma starostna skupina rekreacije željnih ljudi srednjih let. Njihov motiv je še vedno primarno povezan s podnebnimi razmerami, zaradi česar je treba naravnim lepotam dodati doživljajsko komponento. To potrjuje tudi ocena ponudbe, ki je najbolj kritična do pomanjkanja rekreacije in zabave, možnostih nakupovanja in prometne ureditve. Glede na to, da se je v raziskavi kar tretjina anketiranih gostov odločila za počitnice manj kot mesec dni poprej, je promocijsko in cenovno politiko potrebno oblikovati (globalnim) tržnim razmeram primerno. Osebne izkušnje in ustna priporočila so v to območje pripeljali dve tretjini gostov kar govori o nujnosti konstantne kvalitene ponudbe o kateri se širi glas od ust do ust (današnji in tukajšnji gost verjame manj katalogom in propagandnim brošuram) (Škafar, 1 998). Zaključek Analiza turističnih gibanj v slovenski in hrvaški Istri pred in po osamosvojitvi oziroma razpadu Jugoslavije ponuja naslednje temeljne ugotovitve: 1. Razpad SFR Jugoslavije je vsaj za deset let prizadel oziroma zavrl turizem v širšem območju JV Evrope, posebno pa turizem na Hrvaškem in v Sloveniji. Pričujoča tabela dokazuje, da je število turistov upadlo na manj kot tretjino predvojnega obdobja na območju Bosne in Hercegovine, Bolgarije, Hrvaške, Makedonije, Jugoslavije: Srbije in Črne gore; v porastu je število obiskovalcev v Albaniji (poprej omejeni tursitični obiski iz političnih razlogov) in Grčiji; v Romuniji in v Sloveniji pa je število obiskovalcev za tretjino manjše kot pred letom 1991. 154 Učinki slovensko-hrvaške meje in osmamosvojitve na ... Tab. 5: Jugovzhodna Evropa ob koncu 20. stoletja: ŠTEVILO TURISTOV* South-Eastern Europe at the end of the 20. Century: TOURIST FLOWS* 1968 1978 1988 1992 1993 1994 1995 1996 Albanija - AL - - - 28 45 28 40 56 Bosna& Hercegovina (BiH) 170 250 394 1 3 6 37 99 Bolgarija - BG 1783- 4570- 7594- 1322 3182 3896 3466 2795 Hrvaška - HR 2083 3853 5621 1271 1521 2293 1324 2649 Grčija - GR 879- 3961 - 7564- 9331- 9413- 10713- 10130- 9233- Makedonija - FYRM 94 215 221 219 208 185 147 136 Romunija - RO 1451- 3685- 5142- 3798 2911 2796 2608 2834 Slovenija - SI 678 877 1137 616 624 748 732 832 Jugoslavija: Srbija & Črna gora - YU 718 1190 1272 156 77 246 228 301 JV Evropa 7856 18601 28945 16742 17984 20911 18712 18935 * število inozemskih turistov (v 1 000), ki vsaj eno noč prenočili v državi / *no. of foreign tourists (in 1000) being guests in hotels and similar tourist amenities; število inozemskih turistov (v 1000) registriranih na mejnih prehodih / - no. of foreign tourists ( in 1 000) accounted by crossing the border; Vir/Source: OMT Annuaire de Satitistique du Tourisme / WTO Yearbook of Tourism Statistics / OMT Annuario de Estadisticas del Tourismo, WTO Headquarter, Madrid, 1980, 1990, 1998; Statistcki godisnjak SFRJ, Beograd, 1970, 1980, 1990. 2. Nekatera turistična območja oziroma usmeritve turistične ponudbe so, v obdobju 1991 - 1999, uspele minimizirati učinke krize v turistični dejavnosti oziroma so celo presegle razvojna pričakovanja. Posebno velja to za območja, ki so bila blizu zanje emitivnim območjem turizma - kot denimo polotok Istra v Sloveniji in na Hrvaškem. To krizno obdobje so »izkoristila« in si ustvarila akumulacijo tudi tista območja (in zvrsti ponudbe), ki so začasno nadomestila nekdanje turistične sredozemske destinacije na Hrvaškem in v Črni gori. Pri tej dejavnosti so bila deležna podpore države preko nove, nacionalne turistične strategije. Dober primer za to nam nudijo poslovni rezultati nekaterih zdravilišč v Vzhodni Sloveniji. Odgovor na ponudbo doživljajskega turizma je tu in ob italijansko-slovenski meji - tam z igralniškim turizmom(l) - presegel vsa pričakovanja. Na seznam največjih turističnih središč se odslej upravičeno uvršča tudi Nova Gorica, ki dnevno gosti preko tri tisoč obiskovalcev. Izredne pozornosti italijanskih in avstrijskih dnevnih in konectedenskih gostov pa so deležne še igralnice v Kranjski gori, Lipici in Portorožu. 155 015424 Učinki slovensko-hrvaške meje in osmamosvojitve na ... Istra uspešneje uvaja igralniški, zdraviliški, kongresni in izletniški turizem; v hrvaški istri pa bolj vztrajajo na tradicionalnem, sredozemskem turizmu, obogatenim s športno, naturistično in apartmajsko ponudbo. • Struktura gostov po regionalni pripadnosti oziroma narodnosti se ¡e v letih 1991 -1999 izrazito spremenila v Hrvaški Istri, manj v Slovenski Istri: turizem iz emitivnih območij Atlantske Evrope (iz severne Nemčije, Velike Britanije, Nizozemske in Skandinavije) so nadomestile turistične migracije iz Srednje Evrope (iz Poljske, Češke, Slovaške, Madžarske in Z. Rusije) medtem, ko so bili obiskovalci iz sosednjih dežel (Italija, Avstrija, Slovenija) zvesti obiskovalci tega območja tudi v času največje politične in gospodarske krize. Severno-jadransko območje je definitivno postalo vrt in igrišče Srednje Evrope. • Globalizacija je globlje zarezala v strukturo turističnega gospodarstva v Istrski županiji_kot na območju turistične regije Obala in Kras: turistične nastanitvene kapacitete v Umagu in Rovinju so v pretežni lasti španskega, transnacionalnega hotelskega podjetja Sol Melia; največje hotelsko in turistično podjetje v Poreču je leta 1 999 prešlo v roke čilskega industrialca hrvaškega rodu (Lucetič), ki je dobiček ustvarjen pri pridobivanju bakrove rude prelil v nakup hotelov in v severno-ameriško managersko podjetje, ki z njimi upravlja; naturistična ponudba Vrsarja je prešla v nemške (TUI) in angleške roke, hotelski kompleksi v predmestju Pule pa v italijanske (Marconi). Ob pisanju tega zapisa razburja slovenske in hrvaške duhove nemško-italijansko-avstrijska investicija (HypoBank in CEIT iz Padove) v izgradnjo apartmansko-hotelskega kompleksa »Residence Skipper« na Savudriji (Šuligoj, 2001). V slovenskem Portorožu, kjer je bilo pred leti veliko hrupa in manj dejanskega vstopa hotelskih multinacionalk (Intercontinental, Best Western) na turistični trg, razburja duhove edino singapursko-australsko podjetje »Ton-City«, ki si je priborilo lastništvo nad osrednjim mestnim avstro-ogrskim parkom in hotelom Palače, v katerega obnovo ni v 9 letih ni uspelo vložiti niti beliča. Pač pa sta zdraviliški podjetji Krka (Dolenjske toplice / Šmarješke toplice) in Terme Čatež dobičke, ki sta jih ustvarili z dobrim gospodarjenjem, kateremu je šla na roko tudi geopolitična situacija, investirali v koprska in strunjanski hotel. (Šuligoj, 2000) V sklepu lahko ugotovimo, da probleme turističnega gospodarstva na območju Istre v Sloveniji in na Hrvaškem ne gre izključno kriviti dejstva, 157 Dr. Anton Gosar / Dela 1 6-2001 • 1 35-1 63 Šuligoj, B. (2000): Hrvaški in slovenski turizem: demokracija in morje, Sobotno Delo (1 2. avgust 2000, str. 5), Ljubljana Šuligoj, B. (2000): Palače Kur Hotel zdaj le še padli angel, Nedelo (13. avgust 2000, str. 1 1), Ljubljana Šuligoj, B. (2001): Si bo Bossi omislil počitniško trnjavo v Savudriji?, Nedeljsko Delo: (1 1 februar, str. 2) , Ljubljana Oddelek za geografijo (1 999): Zapis in analiza ankete študentov II. letnika geografije v š. I. 1 998/99, Ljubljana, julij 1 999, str. 1 2 Vlaič, P. (2000): Hrvaški kapitalski trg. Bolj kot turiste želijo kapitaliste. Delo (23. 08. 2000, str. 4), Ljubljana Vrtiprah, V., Ban, I. (2000): Turizam u Dalmaciji u uvjetirna globalizacije, Turizam (Tourism), vol. 48.-no.2, Zagreb, str. 21 5 - 224 Zavod S RS za statistiko; Kšela J. (ur.), (1 989) : Letni pregled turizma 1 985 -1 987, št. 467/nov. 89, Ljubljana, str. 120-129 STATES' SOVEREIGNITY UPON TOURISM IN CROATIAN AND iXOVENIAN ISTRIA Summary The disintegration ( = devolution) of the Socialist Federative Republic of Yugoslavia (1945 - 1991) has had for the past ten years an immense impact on tourism in south-eastern Europe, in particular on tourism in Slovenia and Croatia. The flow of refugees from the war-torn areas (in particular from Bosnia and Herzegovina), a decade long instability of the region, and the disruption of major European traffic routes has brought tourism visits to a halt. But, some tourist regions and several segments of the tourist industry have been able to minimise the crises. Especially regions being geographically close to the countries of major tourism outflows (Germany, Italy,) - like, for instance, the peninsula Istria and its Italian, Slovenian and Croatian parts in the northern Adriatic. In addition was the response to new excitements offered, for instance in gambling and aquatic watering places, overwhelming. Slovenia has put special efforts to cope with new tourist trends and has introduced several 3E (Excitement, Experience, 160 Dr. Anton Gosar / Dela 1 6-2001 • 1 35-1 63 • For several years the real-estate question in Istria was not resolved: owners of several thousand second homes of (now) citizens of another state and managers of Slovenian / Croatian (several hundred) factory owned recreation and tourist facilities had to adapt to the laws of states to which their property (now) belonged to. The non-approval of the border-regime accord by the Slovenian parliament (which the Croatian parliament has passed several years ago) has not made things easier; • Politicians and managers in tourism have produced, and put partly into operation, tourism strategies, which were often not compatible with tourism strategies in the neighbouring, new, sovereign nation-state. The tourism strategies, introduced in 1994, relied on own natural and cultural resources, disobeying former co-operation. Several regional attempts, like the co-operation of the alpine areas of Italy, Austria and Slovenia in order to organise Winter Olympic games together (»Senza Confini«) have had no adequate response in Istria. Tourism data show that the structure of visitors, according to their citizenship, has recently changed dramatically. Tourist from the Atlantic and Nordic Europe (northern Germany, Great Britain, Netherlands, Sweden and Finland), being once leaders in visits to Istria on both sides of the now border between Slovenia and Croatia, are being replaced by tourists and one- or two day visitors from major urban centres in Central Europe (Hungary, the Czech Republic, Slovakia, Poland, western Russia). Citizens of the »Alpen-Adria« region (Austria, southern Germany - Bavaria, northern Italy and Slovenia / Croatia) remain standard visitors of Istria. Istria and the Northern Adriatic have definitely become the playground and the Mediterranean garden of Central Europe. Laws of the global market economy have through the backdoor entered into this region as well. Much more has the globalisation influenced the Croatian than the Slovenian tourist industry in Istria. Much of hotels and the supporting tourist infrastructure has in Croatian Umag and Rovinj fallen into hands of the Spanish tourist enterprise »Sol Melia«, the biggest hotel enterprise in Istria, owning more than 10.000 tourist beds, the »Plava laguna« of Porec, was bought by an American corporation, a huge part of the municipality of Vrsar, devoted to nature-loving visitors, is in part in hand of a German enterprise, and the hotels and apartment complex of Pula belongs, since 2000, to an Italian owner. As this article is going to be 162 Učinki slovensko-hrvaške meje in osmamosvojitve na ... published a 3000-beds facility, called »Residence Skipper«, financed by Italian, German and Austrian banks, will open its doors in Savudrija. The Slovenian part of I stria has had no such big investments, nor take-owers! The fact that the Portorož-Portorose Riviera dominant hotel Palace, being constructed as a masterpiece in times of Austro-Hungary and now being put into Australian-Singapurian hands, has for several decades no visitors is most annoying. On the other hand, the tourist industry of Slovenian Istria welcomes the fact, that profits made out of aquatic thermal / mineral watering places are invested into hotels and other tourist infrastructure here. In particular the spa of »Terme Čatež« and the spa enterprise »Krka« have to be mentioned as leaders in this regard (Koper-Capodistria, Strunjan-Strugnano). Concluding, one can say that the fact that two nation-states, Slovenia and Croatia, have introduced their sovereignty on the once unified tourist area of Istria is not the sole reason for problems of the tourist industry here. They are, in comparison to other parts of the Balkans, anyway relatively small. The diminished number of visitors and the change in their structure in Istria has to be seen as the result of the following four impacts equally: • The geopolitical circumstances and of the instability in the broader region of SE Europe; • The introduced sovereignty of the new nation-states, Slovenia and Croatia, on several levels; • The transition from communistic/socialistic state-planned economy to global market economy and democracy; and • The changed tourist behaviour, as far away places and (local) man-made attractions have replaced amenities relying solely on sun, sand and sea. 163