(j&om
I/t\
eriška Domovina
/hmehic/im-homp
__ JICAN IN SPIRIT FOR*., i IN UNOUAO« ONLY
SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER
CLEVELAND 8, 0.. TUESDAY MORNING, JANUARY 18, 1949
LETO LI.—VOL. LI.
VE5TI
NOVI GROBOVI

IZ SLOVENIJE
HIŠNI ZAPOR ZAGREB- spoštuje, kot jih ji doslej. Lju-
..'••V.
K,
S:;* ■
KEGA POMOŽNEGA ŠKOFA. — Izobraženec, ki je prišel iz Reke v Italijo pripoveduje sledeče: 15. avgusta je zagrebški pomožni škof stari Sevis-Salis z veliko slovesnostjo in ob veliki udeležbi ljudstva posvetil v Zagrebu novo cerkev Marije Pomočnice. Udeležba vernikov se je zdela policiji manifestacija za škofa in Cerkev. Po posvečenju je prišla policija ponj in je bil na policiji zasliševan tri dni. Po. tem so ga odpeljali domov in mu prepovedali, da ne sme hiše zapustiti. Torej svoje vrste zapor, ki pa 3eveda onemogočvje škofu njegovo delo.
23 ŽUPNIJ ENEGA DUHOVNIKA. — Najbolj žalostne so cerkvene razmere v Jugoslaviji v Hrvatskem Primorju in v Dalmaciji. Senjski škof dr. Burič ima na primer v dveh dekanatih, ki štejeta 23 župnij enega duhovnika. Duhovnikov tam že prej ni bilo na preostajanje, kasneje so jih mnogo pobili, veliko število pa jih je po zaporih Semenišča v Senju sploh ni več. Prav tako žalostne so razmere v Dalmaciji, Tozadevno sta zagrebška škofija in Slovenija mnogo na boljšem.	;,
V .JESENOVCU, znanem nek-daniem
umrlega deteta, druga pa z vrsto kov, 12 mater s še nekrščenimi deteti v naročju, ki so ko blazne' hitele v cerkev.
Nekaj podobnega se je dogodilo tudi v zapadnih Brdih. Tu je namreč zbolel nekrščen otrok neke rdeče matere, po domače “Srednikove” iz Drnovka. Ker pa je tudi njej prišel na uho slučaj iz Renč, je vsa preplašena urno poslala iskat hkrati duhovnika in zdravnika. Za njo
pa se je odločilo za krst svojih ia-
dje imajo živ občutek, da duhovniki z njimi čutijo in z njimi trpe. Zato jim od svoje revščine dajo za preživljanje, kar le morejo. Ugodno seveda v takih razmerah duhovnikovo življenje ni.
JETIKA. — Namesto petletnega plana so novi gospodarji dosegli eno, da se je v Jugoslaviji povsod strašno razpasla jetika. Zlasti med srednješolsko mladino divja ta morilka.
Vzrok: pomanjkanje hrane in zdravil.
NEKRŠCENI OTROCI. — V Rančah se je primeril slučaj, da
je umrlo nekrščeno dete, otrok _______ ^ ^	^
komunističnega brezverca. Ko 794 e. 154 St., sestro Mrs. Mary so dete pokopavali, sta se sreča-
dve procesiji, prva s kratico
PFC Emil Turk V sredo popoldne bo prepeljan v Cleveland, Pfc. Emil Turk, ki je bil ubit v Indiji dne
Škof lavantinski
dr. Ivan Jožef Tomažič — zlatomašnik
V nedeljo, dne 5. dec. 1948 je daroval zlato mašo v Mariboru škof dr. Ivan Jožef Tomažič. Sicer radi ohromelosti že dalje časa ne more maševati, vendar so ga za to slovesnost prinesli v kapelico in je sede maševal. Diakon mu je med mašo' po potrebi dvigal roke.
škof dr. Tomažič je bil rojen pri Sv. Miklavžu v Slovenskih goricah 1. avgusta 1876. V maš-nika je bil posvečen 5. dec. 1898. Kot pomožni škof lavantinski je bil v škofa posvečen 1. avgusta
6. avgusta 1944, v starosti 23 j 1928 v Mariboru, slovesno usto-let.	| ličen za lavantinskega (maribor-
Tukaj zapušča starše Louis skega) škofa je bil 16. avgusta in Rose Turk ki stanujejo na 1933.
Škof dr. Ivan Tomažič je s svojim blagim značajem in svojo modrostjo uspešno vodil cerkveno življenje svoje velike ško-
Miklich, brate, Louis, William, in Frank, in več drugih sorodni-
Pokojni Emil je bil student. fije z 256 župnijami in 650,000 Naprej je obiskoval šolo v St. katoliškimi verniki (420 aktivnih
Mary’s na Holmes Ave. potem je šel pa v Collinwood High School. Predno je šel v vojsko je delal v Marquette Metal.
Pogreb bo v petek zjutraj ob devesti uri iz pogrebnega zavoda na 478 E. 152nd St., pod vodstvom Mary A. Svetek, v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave. in na pokopališče Kalvari-
$
gp
Taborišče ni vojaško, am{>ak ga oskrbuje civilna oblast. Toda tako oskrbuje, da vsi stradajo. Vsakdo je vesel, ako ga pošljejo kqm na prisilno delo iz taborišča, ker tam dobi vsaj nekaj več hrane. Duhovnikom v taborišču ne puste maševati.
MLADINA. — Ta izobraženec potrjuje vsa prejšnja poročila o tem-, kako se trudijo komunisti zlasti za vzgojo mladine. Mladino od 12 — 20 leta tako vpre-žejo v svoje organizacije, da jo
-EKo- barloh
munistični obalstniki se ne zadovoljijo samo z vinom, žitom, krompirjem in sojfČjem, tudi opitani prešiči jim gredo po slasti, zato jih prisilno odvzemajo vsakemu kmetu, ki je izredil več kot enega. Plačajo le kolikor so stali še majhni. To pot 'so na vrsti tudi komunistični sopotniki in drugi zapeljanci: v Višnje-viku v Brdih je moral oddati prešiča kar ponoči tudi tov. Ivo Sirk, v Krombergu pri Gorici pa znani gostilničar in posestnik
8:45 iz August F. Svetek pogrebnega zavoda in ob 9:30 v cerkev sv. Jeronima ter na pokopališče Kalvarijo.
Katarina Grbec V Barbertonu, Ohio je umrla Katarina Grbec. Živela je pri hčeri Mrs. Frank Spetič. Pogreb bo v sredo zjutraj.
—o--------
dejansko odtrgajo vplivu družic Poberaj. Prvi se je sicer upiral,
ne in Cerkve. Komunisti se pač drže tega, da je bodočnost tistega, ki ima mladino. Starim puste v cerkev z mislijo, da bodo že polagoma izmrli, toda mladino hočejo zase. Zato so cerkve polne starih ljudi. Petletni načrt komunistov se gospodarsko ni obnesel in je prinesel stradanje, toda na polju komunistične vzgoje so novi gospodarji s svojimi načrti veliko dosegli.
DUHOVNIKI IN LJUDSTVO. — Po besedah tega moža ljudstvo duhovnike tudi
Tri na dan
Beremo, da je guv. Lausche obesil v svojemu uradu sliko nekdanjega guvernerja White-ja, Ta ga je namreč pred 16 leti imenoval za sodnika, kar je bil začetek Lauschetove poli tične kariere.
toda končno se je vendarle moral vdati z žalostnim: “Vzemite ga, sam vam ga ne dam.” Drugi pa se je bil lani odpovedal gostilni in se posvetil prešičji reji, ki ihu je donašala kakih sto tisoč dinarjev letnega dohodka. No, sedaj so ga očistili vseh teh sitnosti in’mu pustili samo en rilec, vse ostale pa so oddali centralnemu hlevu za prešičjo rejo Šempetru. Točne vesti nam tudi zatrjujejo, da so pri odvzemu prešiča nekje v gorah rdeči bolj oblastniki naleteli na odpor obupane družine, ki se je oddaje branila s koli in vilami. Oblastniki pa so odprli ogenj in pobili mateA hčerko in sina. Sicer pa nam bodo naši domači prenasiče-ni “tovariši” in njihovi sopotni^ ki zatrjevali, da je v Titovim' vse v redu in nas dolžili, da pišemo samo slabo.
SPOMNITE SE NAŠIH BEGUNCEV V TURNI S KAKIM D AROMI
Prav je tako. Toda poleg slike guv. White-ja naj bi visela tudi slika našega pok. urednika Louis J. Pirca. Kajti Pirc je bil, ki je takrat zahteval, da se imenuje Lauscheta za sodnika.
« • »
Ih če že govorimo o tem, naj povemo (morda) mnogim ni znano), da je bil guv. White pripravljen imenovati za sodnika tistega SLOVENCA, ki ga bo priporočalo uredništvo Ameriške Domovine. Mi smo izbrali Lauscheta.
6 nacistov-ubijalcev so obesili v Nemčiji
Muenich, Nemčija.—Zopet je ameriško sodišče obsodilo na smrt z obešenjem šest socialističnih vojnih zločincev. Obesili jih bodo v poslopju ječe v Landsbergu. Vsi so krivi, da so ubijali ameriške vojake in pilote, eden pa je streljal zaprte politične jetnike, ko so bili na potu v taborišče Dachau. Skupno je v tej ječi doslej bilo obešenih 91 nacističnih vojnih zločincev.
Jugoslovanski komunisti napadajo poljske tovariše
Belgrade. — Prepiri med ko-minformo in jugoslovanskimi komunisti se nadaljujejo Sedaj napada Borba, ki je uradno glasilo jugoslovanske komunistične stranke Poljsko. Pravi, da ipoljsko poslaništvo v Bel-gradu v svoji čitalnici razširja napačna poročila o gospodarskem stanju v Poljski z namenom, da bi jugoslovanskim čita-teljem pokazala, kako je na Poljskem mnogo botje kot v Jugoslaviji. Poljske knjige in listi dokazujejo, kako so tam polovico nižje cene kot v Jugoslaviji, kako je v Poljski vse neracijonirano, v Jugoslaviji pa se hrana in obleka more dobiti samo na karte in kako bi morala Jugoslavija slediti Moskvi in Poljski, da bi mogla doseči isto blagostanje. Borba naglasa, da je na Poljskem prav taka revščina in stiska kot v Ju goslaviji in prinaša visoke številke cen boleke in hrane. Napad je mala grožnja, da jugoslovanska vlada tudi Poljakom ne bo dopustila, da bi širili vesti, ki škodujejo jugoslovanskemu režimu.
in 47 upokojenih duhovnikov v 1939). K lavantinski škofiji je spadala po prvi svetovni vojski tudi apostolska administratura Prekmurje. — Ko'Ao v začetku aprila 1941 Nemci zasedli celo štajersko, t. j. celo lavantinsko škofifjo, se je začel križev pot škofa Tomažiča. Vzeli so mu vse cerkvene ustanove (šole, se-menišča, samostane), številne;
sta služili njemu za stanovanje in vse pisarniške posle škofije. Radi pomanjkanja duhovnikov je dobesedno od jutra do večera osebno vršil vse duhovniške dušnopastirake posle (spovedoval, krstil, po večkrat na dan maševal). Zdravstveno je onemogel. Ko je Jugoslavija in lavantinske škofija bila rešena nemškega Gestapa, je prišla še hujša Titova diktatura, škofija je dobila pomožnega škofa, škof dr. Tomažič pa z vzvišenim prenašanjem bolezni in gorečo molitvijo tolaži trpeče svoje vernike. j
Moskva naročila zapor kardinala
Vatikan, Italija. — Vatikanski radio objavlja, da je dobil zanesljive informacije, da so madžarski komunisti dobili naročilo naravnost iz Moskve, da morajo likvidirati kardinala Mindszenty. Madžarska komisija je poprej dala poročilo, da ni mogoče zaenkrat uprizoriti kake “slučajne nesrečne smrti." Madžarska vlada je hotela kardinala spraviti tudi v inozemstvo. Ker kardinala niso mogli k temu pregovoriti, je ostala še edina možnost, da ga zapro, kakor je naročila Moskva.. Radi-jo daje vsa imena komisije, ki je študirala vse možnosti kako bi se kardinala moglo spraviti s poti: ali v inozemstvo ali v “nesrečo" ali v zapor.
Za osvobodite politikov v Indoneziji
Lake Success, N. Y. — Nizozemci so potrdili ,da so izpustili1 in osvobodili indonezijske politične jetnike. Le bivši predsednik republike, predsednik vlade in minister zunanjih del so še in-terinirani na otoku Banka. Zveza Narodov zahteva, da se morajo tudi ti popolnoma osvoboditi
Razporoka ne reši težav zakoncev
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
New York. — Psihiatri, soci-' jalni delavci in drugi specijali-, sti so zborovali tu in skušali u- Duhovne vaje za žene— gotoviti vzroke razporok, ki soj Dne 11. februarja se prično
v Ameriki tako pogoste. Precej soglasno so bili mnenja, da razporoka ni nikaka rešitev težav.
druge duhovne vaje za žene, posebno za članice oltarnih društev. škof Dr. Gregor Rožman je
Razporoka je samo priznanje, rade volje obljubil, da bo vodil da je kdo preslab, da bi težave še ene duhovne vaje, ker se je premagal. Prav tako ni ponov-'po prvih vajah oglasilo še ne-na poroka mkaka dobra reši- kaj žena, ki niso mogle biti nav-tev. Navadno v novem zakonu |Z0če. Treba se je sedaj prigla-nastanejo podobne težave, kot siti. Tiste, ki želite biti deležne so bile v prvem. Vzroki težav duhovnih vaj se priglasite čim med zakonci so v zakoncih in preje. Iz okolice sv. Vida se pri-zakonci sami se morajo popra- gl£uSajte pri Mrs. F Baraga,
viti pa bo popravljen zakon.
Trgovska pogodba med Veliko Britanijo in Poljsko
Varšava, Poljska. — Velika Britanija in PoTjska sta podpisali trgovsko pogodbo, ki določa medsebojno trgovino v obsegu enega bilijona dolarjev blaga. To je doslej najobsežnejša trgovska pogodba, ki jo je Poljska sklenila po drugi svetovni vojni.
Razne najnovejše svetovne vesti
WASHINGTON. — Prestolno mesto Združenih Držav se pripravlja na največjo slovesnost vse ameriške zgodovine. Ustoličenje predsednika Trumana, ki bo 20. januarja, je že sedaj pri-številne goste. Vsi hoteli in vsi zasebni prostori so
1105 E. 71. St., v Newburgu pri Mrs. Ana Gliha 7720 Issler Ave.
Collinwoodu pri Mrs. Mary Ižanec 799 E. 157. iz fare sv. Kristine pa pri Mrs. K. Roberts. Dobitki v Grdina Shoppe—
V pondeljek »o v Grdina Shoippe dobile dobitke Mrs. Frances Ilc, 1074 Addison Rd., Peg Jackson, 1142 Bayridge Ave., Mentor, Ohio, in Josephine M esse, 6321 Carl Ave. Srečke je potegnila Miss Mary Perkol.
V Florido—
Danes odpotujejo v Hollywood, Florida: Mr. in Mrs. John Drenik in. njena sestra Mrs. Mary Jakše ter Mr. in Mrs. Joseph Demshar. Potujejo z avtom. Želimo jim srečno pot ter prav veselo bivanje pod toplim floridskim soncem.
Komunistične demonstracije v Washington
Washington. — Komunisti prihajajo v velikem številu v Washington, kjer hočejo neposredno pred dnevom ustoličenja predsednika napraviti največjo komunistično parado, kar jih je bilo od leta 1927 Zboruje ta kozvani Civil Rights Congress. Protestira proti Trumanovih vladi radi sodnega procesa, ki se je začel proti 12 članom Politbiro-j p ameriške komunistične stranke v New Yorku. Komunisti upajo, da bodo zbrali od 7. do 10. tisoč ljudi. Svojo parado imenujejo ljudsko križarsko vojno za svobodo. Okrog tisoč policistov je alarmiranih, da bodo vzdrževali red. Komunisti se organizirajo, da bi piketirali okoli Be-
dni, državni in federalni uradi bodo delali samo najnujnejše kot f ve ’ ob velikih praznikih. Ker bo vseh prostorov v mestu premalo, so železniške družbe organizirale posebne “naselbine spalnih voz,” v katerih bodo mogli tisoči prebivati tistih par dni, ko bodo hoteli ostati v prestolici. Predsednik bo zaprisegel 20. t. m. opoldne in bo takoj potem govoril svojo “prestolno besedo” narodu v Brooks Memorial Stadium, to je prostor prirejen za ta namen na vzhodnem delu trga na Capitolu. Parada bo trajala 2 in pol ure. Udeležilo se je bo kakih 40,000 oseb. Sprevod bo šel pod “streho”
65 vojaških avijonov, med njimi bodo tudi največji novi moderni velikani ameriškega zrakoplovstva. 21 topovskih strelov bo grmelo, ko bo predsednik stopil na svoj prostor pred Belo Hišo in 29 godb ho igralo med parado. Predsednik Truman se je dolgo upiral temu programu in želel imeti popolnoma skromno ustoličenje, pa je odbor demokratske stranke smatral, da je proslava neobhodno potrebna in prepričal predsednika, da bi bilo dobro, da tudi sam v njej sodeluje. Zato se bo prvič v zgodovini predsednik peljal v isti paradi, ki bo prirejena njemu v čast.
Ne odlaia)fe!
Nabavite M
BESEDNJAK DR. KERNA dokler je še zaloga. Naročite ga lahko v na-Si upravi. Pošljemo tudi po pošti, če pošljete $5.25 v ameriških dolaijih. Ameriška Domovina 6117 St Clair Av«. Cleveland S, O.
U. S. A.
manov in na Kapitelu. Zahtevali bodo ustavitev vohunskih preiskav in prirejali demonstracije po celem mestu.
o------
Teror jugoslovanskih komunistov proti veri in cerkvi
Trst. — Tržaški škof Santin je apeliral na USA naj vendar ustavijo strašen protiverski in proticerkven teror, ki ga uganja jugoslovanska komunistična vlada v njeni coni svobodnega tržaškega ozemlja.
jetske Unije in dotične satelitske države. Sovjetska Unija bo odločala o trgovskih pogodbah vseh satelitskih držav. Delavske in gospodarske organizacije bodo v vseh državah direktno pod kontrolo Centrale Komunistične Internacionale v Moskvi.
znancem v Clevelandu. Prebila bosta par mesecev v Hollywood, Fla.
Konferenca SND—
Iz urada tajništva SND na St. Clair Ave. se naznanja, da se bo nadaljevanje letne konference vršilo v četrtek 20. januarja ob 8 zvečer. Ta tej seji bo rešeno vprašanje narodnega muzeja.
Velika razprodaja— Anžlovarjeva trgovina z modnim blagom, 6214 St. Cladr Ave. ima te dni razprodajo na vsem blagu. Cene so znižane od 10 do 80%. Razprodaja bo do 29. januarja. Ob torkih dajejo dvojne Eagle znamke.
Iz bolnišnice—
Iz Emergency Clinic -bolnišnice se je povrnil Frank Krau-car, 527 E. 124. St. Lepo se želi zahvaliti prijateljem za obiske in kartice ter se priporoča, da bi ga- ob priliki obiskali tudi na domu.
Smrt v domovini—
Vera Troha je bila obveščena, da ji je v Dobravljah pri Ajdovščini umrla sestra Ollga Jerkič, roj. Štokelj. V Velikah Žabi j ah zapušča sestro Elizo Markel, tukaj pa omenjeno sestro. Naj ji bo lahka domača gruda.
Dohodninski davki—
Thomas M. Carey, vladni pobiralec davkov v Clevelandu naznanja, da vsi tisti -davkoplačevalci (za dohodninski davek), ki bi radi pomoč ipri izpolnova-nji davčnih pol, naj pridejo od 19. januarja naprej v vladni u-rad na 622 Huron Road (Huron Sixth Bldg.) in ne v Midland Bank Bldg., kot doslej. Po 1. ,	,	februarju se bo preseli) ves dav-
RHODES. — Izraelsko-egiptska pogajanja za premirje po- jni urad na Hur(m Rd tekajo dosti dobro. Judje so ponudili, da osvobode egiptovskih 2,000 vojakov, ki so obkoljeni v južni Palestini pri kraju Faluja, če se Egipt zaveže, da ne bo več napadal izraelske države. Tudi Izrael in Lebanon sta napravila lep korak k premirju s tem, da sta se sporazumela glede štirih obmejnih vasi, ki so jih bili zasedli izraelski vojaki. Izraelska vojska se bo umaknila in vasi pridejo zopet pod lebanonsko upravo. Posredovalec Zveze narodov je stopil v stik z vlado Transjordana, da bi se pogajanja začela tudi a to državo.
VATIKAN. — 22 škofov je že med žrtvami komunističnega terorja v Evropi. Najnovejši mučenik je madžarski kardinal pri-mas. V Jugoslaviji sta v zaporu nadškof zagrebški Stcpinac in škof Peter Cule. V Rumuniji je v zaporih pet škofov, trije pa so nasilno odstavljeni, na Poljskem je bil en škof ubit trije deportirani v Sovjetsko Rusijo in so tam umrli, trije drugi pa odpeljani neznano kam in se o njihovi usodi nič ne ve, v Albaniji je bil en škof umorjen, en nadškof pa obsojen na dvajset let ječe. Število žrtev med duhovniki, redovniki redovnicami in drugimi služabniki Cerkve je tako ogromno, da ni niti mogoče več navesti točnih števil, le to je ugotovljeno, da jih je na tisoče.
•	•	*
WASHINGTON. — Celo prestolno mesto Amerike si nadeva razne znake slavnosti, ki bo začela v četrtek zjutraj. Pričakujejo, da bo predsednik Truman v svojem govoru povedal osnovne linije zunanje politike Amerike v prihodnjem letu, v notranji politiki pa zopet govoril o svojem “fair deal” programu.
•	•	•
PARIZ. — Iz vzhodne Evrope se množe poročila, ki napovedujejo, da Sovjetska Rusija hoče prve mesece letošnjega leta uporabiti za to, da kar najmočneje poveže ves svoj vzhodni imperij. Satelitske države Sovjetov so dobile naročila, po katerih bodo nekatere važne industrije direktno prešle pod rusko kontrolo, druge le hiše, pri stanovanjih kongres- j,opet y ]astni$tvo Sovjetske Unije ali pa v skupno lastništvo Sov-
Ankara, Turčija. — Vlada turške republike je morala odstopiti radi sporov o državnem proračunu in novih davkih, ki bi jih vlada morala upeljati. Mnogi poslanci vladne stranke so se uprli, da bi glasovali za tak proračun.
r
i.
am Ameriška Domovi ima
f%-IVtl I/ IC- /% l%i—“ MO fV* ■
(JAMES DEBEVEC, Editor)
6117 St. Clair Are.	HEnderaon 0621	ClmUnd S' 0h“
Published dally except Saturdays, Bundays and Holidays
fUM MOM TVI
JANUARY
mu nil im
I
i 3	4	5	d	7 8
9 io	ii	a	«3	*4 *5
16 17	18	19	20	21 n
%%,5**7 *8 29
naročnina
Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, Za 3 mesece $3.50.
SUBSCRIPTION RATES
United States $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $3.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.60 for 3 months.
Entered as second-class matter January 6th 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879
88
No. 12 Tues., Jan. 18,1949
Razmerje komunistov in Osvobodilne Fronte do duhovščine
vsem	j« “v^ik^i^iirtiTH^e-
»SSK s. *»
Listi sedaj neprestano prinašajo vesti o tem kako komunistični režimi po Evropi mučijo in preganjajo duhovščino. V zadnjom času je posebno pozornost vzbudila aretacija madžarskega kardinala, poprej so bile v javnosti pretresljive vesti o ubijanjih, mučenjih in zapiranjih škofov in duhovnikov. Vsak ve, da vrsta teh mučenikov še daleč ni zaključena. Naj bo preprosta redovnica ali pa visoki cerkveni dostojanstvenik, pba sta v enaki meri trn v očeh komunistične oblasti, vsak cerkveni služabnik pride na vrsto v komunističen mlin kadar in kolikor se rdečim oblastnikom primerno zdi. Namen je uničiti vse oznanjevalce vere, le taktika narekuje kdaj in kako se v kaki deželi to izvrši.
Še vedno so pa nekateri nepoboljšljivutrdovratneži, ki ne verjamejo, da je “Osvobodilna, fronta” v Jugoslaviji bila prav popolna komunistična organizacija in prav'tako proti-cerkvena, kot je komunistična partija, Še so taki, ki mislijo, da bi se bila duhovščina mogla rešiti, če bi bila znala dobiti pot sodelovanja z osvobodilno fronto in nekateri v svoji zadregi, ker hočejo prižigati svečo Bogu in vragu, naravnpst trde, da osvobodilna fronta ni bila proti-cerkvena in protiverska, da bi se duhovščini med revolucijo v Sloveniji ne bilo nič zgodilo, če bi bila “šla z ljudstvom,” t. j. s komunistično osvobodilno fronto. Sedaj, ko se svetovno časopisje toliko bavi s komunističnim preganjanjem duhovščine, bo ~pfav~Wše~iopet malo pomudimo pri tem v prašanju. Po-služili se t>om,o pri tem informacij, ki smo jih dobili od popolnoma zanesljivega človeka, ki ni bil niti zapleten v politične borbe v starem kraju niti ni sicer nikake sumnje, da bi imel kakršenkoli interes biti pristranski.
Po njegovi, kakor 'tudi po vseh drugih informacijah, kar jih je bilo dosegljivih zadnja štiri leta in, več od začetka komunistične borbe za oblast v Jugoslaviji, je Osvobodilna fronta v Sloveniji poznala duhovnika samo v toliko, kolikor ga je mogla izrabiti za svojo politično propagando in za namene komunistične partije. Duhovnika, ki bi bil hotel med partizani res opravljati duhovniške, dušno-pa-stirske dolžnosti in službe, niso priznali ne poznali. Če je kdo htotel opravljati med partizanskimi vojaki dolžnosti vojaškega kurata, je bil prej ali slej odstranjen ali pa umorjen. To se je navadno zgodilo neverjetno hitro. Vedeli so da versko vzgojena vojska ne more biti za revolucijo, ki naj prinese materialističen družabni red. Duhovščino so komunisti redno in načelno sploh odklanjali v partizanskih vrstah. Svojim četam niso niti v začetnih fazah* revolucije radi dovoljevali opravljanje verskih dolžnosti. Včasih so to vendarle storili in celo cerkvene obrede ukazali, pa vselej samo radi tega, da so nasuli prebivalstvu peska v oči. Kadarkoli se jim je zdelo, so opravljanje verskih dolžnosti sploh prepovedovali.
Komunisti pa so hoteli imeti med duhovniki svoje ljudi. Znano je, da so že, pred vojsko poslati v mariborsko bogoslovje študirat svojo trojko. Znano je dalje, da so med redovnicami dobili nekaj svojih somišlje.nic, ki so bile v redovniški obleki dokler komunistična oblast ni bila utrjena, potem so pa pokazale svoj pravi obraz in obrnile tudi na zunaj hrbet Cerkvi in veri in bile zelo vnete izdajalke svojih, sosester. Znano je dalje, da sedaj tudi za rezervo drže komunisti nekaj duhovnikov v svojih vrstah in jih uporabljajo, da podpisujejo razne izjave, ki jih komunistični režim kdaj, potrebuje. Kakor v vsakem stanu, tako je tudi med duhovniki Komunizem hotel imeti svoje trabante, če- ne že prepričane komuniste pa vsaj neznačajneže, ki so komunizmu kot “koristna^budala ” Tako imajo v starem kraju še vedano kaplana Mikuža, Lampreta in še par takih, tako imajo na Hrvatskem Mnsgr. Rittiga, tako imajo na Češkem Plojhara in take bodo verjetno imeli tudi drugod. Tisti, ki so preživeli komunistično revolucijo v starem kraju, pa zelo dobro vedo in so bridko izkusili, da so komunisti hoteli imeti v sv.ojih vrstah samo duhovnike partijce, člane komunistične stranke, ki so dejansko zametavali katoliški in krščanski svetovni nazor. Med revolucijo so komunisti med seboj pogosto in zelo jasno povedali, da hočejo imeti samo take duhovnike, ki bodo ljudi vodili in privedli v komunizem. Na drugi strani niso komunisti samo povedali, ampak tudi krvavo dokazovali, da hočejo odstraniti in kjer je treba pobiti vse duhovnike, ki bi ostali nasprotniki partije. V kolikor tega še niso izvršili, je to zopet samo taktika in vprašanje moči in političnih računov komunistične partije.
Vse govorjenje partizanskih veljakov o verski toleranci je bilo in je vedno laž. Partizani v Sloveniji nikoli niso marali in niso priznavali nobene religije, nobenega verstva. Kolikor puste duhovnike še delati pod svojimi vladami, delajo komunisti to radi tega, ker sodijo, da bi s takojšnimi
poboji imeli nepotrebne težave. To so odkrito povedali med partizanskimi boji. Takrat so povedali, da jim bodo duhovniki nekaki vmesni členi za pridobiyanje ljudstva za komunizem. Pa jim ne zaupajo. Tudi tiste duhovnike, ki se jim priklonijo, komunisti točno nadzirajo in kontrolirajo vsako njihovo besedo in korak. Partizani s,o že za časa revolucije povedali prav pogosto, da vse duhovnike in vse cerkvene služabnike smatrajo za družbe nevredne, nepotrebne zaje-dalce, za pijavke, za trote ali pa za izdajalce. Dosledno temu stališču nastopajo dandanes komunisti-povsod kjer vladajo.
Komunisti niso nikdar umirajočemu partizanu dovolili, da bi poklical duhovnika. Mnogi so pred smrtjo prosili za poslednjo duhovno tolažbo. Tudi svojim junakom vo* jakom so to odrekali. Če je kak komunističen komisar slišal tako prošnjo umirajočega, se je iz dotičnega tako bridko norčeval in tako govoril o religiji, da je vse prisotne enkrat za vselej minila vsaka volja, da bi še kado prosil za duhovnika pred smrtjo, ko si sam ni mogel več pomagati. Ni se zgodilo, da bi Jul umirajoči partizan pred smrtjo spovedan, če so bili komunistični funkcijonarji blizu.
Naj bo ta žalosten spomin na čase revolucije sedaj ponovno zapisan. Sedaj je prav da se tega spomnimo, ker se svet zgraža nad strašnimi oblikami boja med Cerkvijo in ko-munstičnim brezboštvom, sedaj svet ve, da je komunizem napovedal vojno na smrt vsem verstvom in vsakemu verovanju. Sedaj svet ve, da gre za strahoten boj med Kristusom in njegovimi rablji, med naukom ljubezni in naukom sovraštva. Takrat, ko so slovenski duhovniki umirali v de-stinahi, takrat ko so slovenski katoličani padali v tisočih tega ni svet vedel in je katoliškim Slovencem krivico delal.
lll*IHHIIUIHIIMmiW»«WW
vami, da so Rusi iznašli tako rekoč vse moderne tehnične pripomočke od telefona in brzojava do radarja in televizije. “Če bi šlo tako naprej,” je oni dan modroval sosed Miha preko plota in zadovoljno vlekel svoj viv-ček, “bomo v kratkem slišali, da so boljševiki izumili pomlad in poletje in jesen in zimo z božičem, pustom in veliko nočjo vred.”
“Kanadska A. D.” od minulega tedna je bila prav zanimiva, zlasti dopisa Ivana Cvarja in Franceta Godca - Dušana. To,
----_ ' »pcivci nas
kar slednji piše o tamošnjih ga]{0r bi pohajne jedel, ali slovenskih izobražencih — da fiancate, kakor pravijo Go-samo nosove vihajo nad dopisi | ki pa ni prav. Krom-svojih neakademskih tovarišev j pjr> jjj je iepo opečen, da ima, — pa ni laskavo zanje Fantje kadar se ga ostrže in očisti, morda še ne vedo, da taki ljud-1 ]epo rumeno skorjo, je rihta, je niso v posebnih čislih na ti da jj nj enake pri pravih lju-strani atlantske luže. Kar tu deh p0tem gmo Se pa napi-šteje v prvi vrsti, niso akadem- M vode iz kotanje tam blizu in
___$AniimX fn V or i_ ...	, i •	t t__i  
Opazke in pripombe
Cleveland, O. — Po naključju mi je prišel v roke Koledar Svobodne Slovenije za leto 1949, ki so ga izdali slovenski begunci v Buenos Airesu v Argentini. “Svobodna Slovenija” je začela izhajati ilegalo kot “pronti-oku-patorski in protikomunistični” list ob začetku nemško-italijan-ske okupacije v nov. 1. 1941., po vojni in begu iz domovine pa se je preselila v Buenos Aires. — Značaj tega lista daje Koledarju svoj pečat: vsebina je težka in trpka, kajti obdelava pred-
nji, da se bodo odprla vrata A-merike vsem beguncem, ki zaslužijo zavetje. Tu bi se lahko svobodnejše razvijali in razmahnili.
SANS se je začel zanimati za jetične bolnike .v Sloveniji, kar je vse hvale in posnemanja vredno, čeprav obenem pomeni po sredrio priznanje politične ban-krotiranosti. SANS bi bil narodu tu kakortudi v stari domovini lahko tisočkrat več koristil, če bi se bil do začetka zanimal predvsem za človeško zdravje, namesto da je postal orodje peščice ambicioznih ljudi in žago-

AL PA NE
~ Se3IFlmb" k” slavnostni večerji, ki je obstojala iz ene same rihte — pečenega krompirja. Akrabolt, ga je finega spekel naš krojaški mojster.
ska spričevala, temveč to, kar i-ma človek v sebi in kar da iz sebe. Amerika (in Kanada) je imela mnogo velikih mož, ki niso imeli akademskih diplom, zato pa so imeli srce na pravem mestu. Na primer Abraham Lincoln. Ali pa Eugene Debs. Pa Upton Sinclair, Mark Twain Jack London in dolga vrsta drugih. Z vihanjem nosov nad prizadevanjem drugih, manj šolanih ljudi se pri nas ne pride prav daleč. Pri nas je treba nekaj pokazati. Zato je pri meni več vreden dopis preprostega človeka kakor vsa učenost, ki jo tak človek drži zase.
in križev pot beguncev pred komunistično strahovlado. Pesmi, katerih je mnogo, preveva domotožje, ogorčenje nad novim za-sužnjenjem slovenskega naora, strahota civile vojne, žalovaje za žrtvami nacifašističnega in komuističnega terorja. Takisto so vsebinsko težke in trpke črtice. Saj drugačne tudi ne morejo biti, ko pa so vsi pesniki in pisatelji begunci. Informativni del se peča ali z novo domovino Argentino ali pa s civilno vojno (o kateri odkriva marsikaj, o čemer .Titova propaganda previdno molči) in begunskim življenjem. Zanimiv je dr. Tine, Debelakov pregled literarnega delovanja beguncev. Tudi sla vospevov argentinskemu diktatorju Juanu Peronu in njegovi slavohlepni Evi ne manjka. To je sicer razumljivo, toda na elo veka pri nas bi napravilo mnogo boljši vtis, če bi bili naslovljeni na deželo in ljudstvo namesto na diktatorski zakonski par.
Koledar ima vrednost predvsem kot dokument časa in obtožnica proti VSEM zatiralcem slovenskega naroda. Vendar je Vzlic temu — ali morda prav za to — izredno zanimiv. Med so-trudniki, ki so vsi begunci, so prav močni in zgovorni pesniki, med njimi Jeremija Kalin, Anton Novačan, Janko, Erik Ko vačič, Bogdan Budnik in Pros pero, in pripovedniki Stanko Janežič, Janko, Andrej, Karel Mauser (čigar odlomek iz romana “Leseno mesto” je prinesla A. D. v božični prilogi) in drugi. Prepričevalne so tudi reprodukcije del slikarice Bare Remec in kiparja Fr. Ahčina. Koledar je obširen —191 strani — in nič oglasov!
Ko sem listal po ti novi begunski knjigi mi je bilo žal, da ti mladi ljudje, ki so jo napolnili s svojimi prispevki, niso mogli počakati v evropskih begunskih taboriščih, dokler 81. zvezni kongres ne sprejme bolj širokogrudnega begunskega priseljeniškega zakona kot je serin-
ga komnističnega režima in Sta-
linoga “panslavizma” (ki daje Nemcem prednost pred Čehi, Poljaki in drugimi Slovani). — Križ je le, da bi ga potem ne bilo treba, ker smo tedaj že i-meli Jugoslovani pomožni odbor, slovenska sekcija, ki je bil ustanovljen v ta namen. Vzlic temu želim SANSu mnogo uspeha pri zbiranju pomoči za jetične v Sloveniji, kakor tudi da bi se spametoval ter se poslej posvetil samaritanskemu delu.
Tone Garden je naposled prišel do velikega spoznanja, da mora biti nekaj gnilega v deželi Danski, kakor bi dejal Shakespeare, in potrdil, da tudi ti-j tovci zaslužijo kritiko in da so1 potrebni štrigla in krtače. Počasi bo še priznal, da je bil prav za prav on sam — zmešan. Kakor sem zapisal o njem lani -počaM-bo
bolj zadovoljnih Kranjcev bilo tedaj v devetih farah.
Polegli smo pri ognju in ča kali, kdaj bo treba poslati prvo patruljo okrog polšjih škri-njic. V1 e g e 1 sem se tako, da sem imel Hrbet proti ognju, oči pa v temo. To za vsak slučaj, če bi se kaj izluščilo iz teme in se nam v sovražnem namenu približalo. Saj sem vedel, da ne bo nič posebne ga, ampak človek mora biti vseeno previden. Iz ognja so se utrinjale žareče iskre in se poganjale visoko v drevje, tam so se nekaj časa lovile kot poredni otroci, potem pa ugasnile.
Kdaj bomo šli pa pogledat po skrinjicah?” sem vpra šal našega vodnika. Komaj sem že čakal, da bi videl polha od blizu, ki ga nisem prej še nikoli.
“Ne bo dolgo in prišli bodo iz žlamborov in brezden na pašo,” je povedal mojster. “Po-
moč prestrašil, ki sem imel že skušnje s tako stvarjo, odkar sva se z domačim kožetom sporekla zastran čisto brezpomembne zadeve;
“Pravim, da imajo take zobe, da ti gredo naravnost skozi prst, ako te začopati kakšen star očanec,” važno razlaga mojster Matevž. “Kadar boš zagledal polha v pasti, ki ga bo držala za vrat, ali za komat, ga najprej dobro primi za vrat, potem šele past odpri. Ako bo pripravljen za debato in bo obračal zobe proti tvojim prstom, ga dobro stisni za vrat. Največkrat že past sama opravi vse potrebno s polhom, vendar se pa primeri, da ne dodobra in tedaj mo-biti lovec previden. Saj strupeni niso, samo prijetno ni nič kaj posebno, ako se ti polh obesi za prst in ne pusti izlepa. Ko polha vržeš v malho, nastavi past iznova, da bo prilika za drugega. Kjer je drenj s polhi, se jih lahko ujame 10 do 20 v eno samo past v eni noči. V nekatere pa noben, če ne pride blizu, da bi ovohal medeno tepko, s katero je vhod v past namazan. Kadar se bodo začeli oglašati z ječanjem, bo znamenje, da pasti že prijemljejo in potem bomo šli pobirat.”
“Kdo bo pa šel prvi?” bi jaz rad vedel, ne da bi se silil na-
mi.
prej, ampak samo, da bi ve-je pevcu«, MM -- del, kako je poveljnik razde-sapisal o njem lani — tem bomo pa kmalu slišali nj ib , lil svojo patruljo.
-feše pHtoevsal za. «*»1 gia^j ve "na”puiiiuiS, kB ittHw »Pwii hi« ilimittPe
'	!j-____x „1 „	^-J J 4-J nnofi 7<i ar, Komn nrivoHili fprPTIIl
Sovjetsko časopise se naprej smeši pred celim svetom s trdit-
Po naselbini gre šepet, da se pri nekem clevelandskem društvu SNPJ kuha protestna resolucija proti gl. urediku Prosvete Tonetu Gardnu. Tone se je baje zameril vodilnim glavam pri tem društvu, ker Je. poteg-; nil z Erazmom GoršetO^v za-j devi narodnega muzeja. Toda resolucija mu ne bo očitala tega, temveč ga proglasila za — čuj-te in strmite! — “molkovca!” Nekateri ljudje pri nas morajo, imet hud prehlad v glavi.
Peter Kopriva.
do začele prijemati pasti za vratove. Tedaj bo prišel čas, da bomo šli na oglede od skrinjice do skrinjice. Paziti bosta morala, fanta, da vaju kateri ne popade za prst. Imajo zobe kot šivanke in včasih se primeri, da past ne zadavi polha dodobra.”
“Grizejo,” sem se na vso
.la sva v mučnem položaju. Ko ta sosed odide, pa pravi mož, ki naju je sprejel in pogostil ter dal prenočišče, naj nič tega ne verjameva. Nato pra- -------------, — — —-
Vi: “Vesta, ta človek, ki je bil čez podrta debla in skale, prav
, v ..i____4« Klimi Ho boloiol opniiiV ali H«-
Ob tridesetletnici potovanja iz Rusije v Jugoslavijo
(Jože Grdina)
(Nadaljevanje)
Vsa utrujena sva potem poprosila za prenočišče; pod streho je naju vzel mož, kf sva se mu smilila, ko je videl, da se drugi, ki so bili tedaj na cesti, za naju dosti ne brigajo. Ta dobri mož, Bog mu daj vso srečo na tem in na onem svetu! Takoj je ukazal svoji ženi, da nama je pripravila izborno večerjo; praženo slanino, ki je šla neznansko v slast, kratko, bila je fina večerja.
Potem pa so v hišo prinesli slame, pogrnili s prav čedno svežo odejo, da sva spala kot grofa. Zjutraj spet okusen zajtrk in nato je dal nama še kruha za na pot. Vse v redu in nisva vedela kako bi se bolj zahvalila tej dobri pa pošteni družini za tako skrb in postrežbo. še več kot to nama je pa- storil dobri mož, ko nama je tako pomagal iz še hujše stiske.
Ko se odpravljava, da gre-, pa pride sosed in naju sprašuje, kam greva? V Kan-timirov, od tam pa po železnici v domovino, odgovorim jaz. V Kantimirov? povzame
mož ter pravi: "Za božjo voljo, nikar ne hodita tja, to mesto je pod kontrolo strogega kadetskega vojaštva, ali bele gvardije in kozakov. Potem je pa pričel praviti, da so tam predno se pride v Kantimirov, veliki strelski jarki in zakopi vse z bodečo žico prepleteni. Tu tabori vojaštvo “bele gvardije” ali po naše belegarde, ki se bori proti boljševikom. Pripovedoval je, da ko prideva do tja, naju osumijo, da sva boljševiška špijona in naju ustrele. Da to svoje pripove dovanje podpre je navedel slu-čaj, da so pred nekaj dnevi tako ustrelili dva Rusa, ki sta se vračala iz vojnega ujetništva v Nemčiji; smatrali so ju za vohuna in šele potem, ko sta bila mrtva, so dognali, da sta bila res vojna ujetnika.
To je pa silno porazno vplivalo na naju; verjela sva in nisva vedela kaj naj napraviva. Naprej iti, da naju ustrele. Pa tako daleč sva že prišla in še danes sva lahko v Kantimirovu in zdaj to? Naprej ne kaže, nazaj ne smeva. Kaj bodo pa kozaki rekli? Da sva pač vohuna. Bi-
se bomo privadili terenu ponoči. Potem bo šel Jakop, potem pa jaz in tako se bomo vrstili vso noč.”
“Po mojem mnenju bi bilo bolj pametno, če bi midva z Jakopom hodila skupaj. Eden bi nosil laterno, drugi pa polhe pobiral,” stavim posredovalni'predlog, ki mi je bil zelo všeč. Kaj bi sam trapal po gozdu v temni noči. Naj se izgubim in jo zablodim proč od ognja, kje me bodo iskali. In če bi se primerilo, da bi prav takrat, ko bom samcat plezal
tu in je tako gobezdal, to je moj brat; lažnivec prve vrste. Sram me je, da moram tako govoriti o svojem bratu, toda resnica je, da je patentni lažnik. To laž je sam skoval, samo da vaju prestraši.” Potem pa je bodril naju tako uspešno, da je naju kar pregovoril in dal nama novega poguma, ki sva ga bila še bolj potrebna kot najina lačna želodca njegove izborne večerje. Ali je bil to res njegov brat ali ne, ne vem, ali je on govoril, da nama je dal korajžo za potovanje preko fronte belogardistov, ne vem. Bilo tako ali tako. Veliko uslugo nama je storil in Bog mu povrni.
Na njegovo pobudo sva nadaljevala pot; kar naenkrat zakriči moj tovariš Ukrajinec: Joj, joj, izgubljena sva! Preplašen se oziram okrogin gledam kaj bi bilo, potem pa vprašam: Kaj pa je vendar tako strašnega ih nevarnega, ter je pri tem tudi meni postalo tesno pri srcu, zlasti kar nama je pravil danes jutro tisti možakar. Na moje vprašanje pravi: “Zajec nama je pot pretekel. Ali ga nisi vi-
blizu kje zalajal srnjak ali lisjak, saj bi na mestu strepetal, ki nisem vajen takih glasov.
‘To se pravi, da bi ti nosil luč, Jakop bi pa polhe tiščal za vrat, kaj ne,” je uganil mojster moje misli. “Ne bo šlo tako, ti rečem. Najprej vsi trije, potem pa posamič, da bosta ostala dva lahko počivala. Saj se menda ne bojiš sam v gozd, kali?” Križ božji, samo za bojazljivca nisem hotel biti razglašen. To bi bila večna sramota zame.
“Ej, ja, saj veste, da se ne bojim,” branm svojo fantovsko hrabrost. “Kaj ne spim čisto sam na kozolcu!?” “Seveda spiš,” primakne Jakop, “tistega pa ne poveš, da se zarineš tako globoko v seno, da te vzame pol ure, predno se izkoplješ ven.”
“Seveda se, ampak zato, da me ne zebe, ne zastran česa drugega,” branim svoje moštvo. Dobro, da nista videla rdečice na mojenr obrazu, ker Jakop je približno dobro uganil moje početje na kozolcu.
No in res, kmalu smo zaslišali iz doline, kjer so bile nastavljene pasti, nekakšno ječanje, kratko in krčevito. Moj-
del? In vidiš, to je slabo zna- ster Matev; je razlagal, da
menje. Midya bova danes še nenrečna; ustrelili naju bodo kot špijona!" Tako tarna Ukrajinec.
(Dalje prihodnjič)
polhi že štrefijo po naših pasteh. Kadar je slišati tak stok pomeni, da je polh toliko kot v naši malhi. Kmalu smo se vzdignili in šli pobirat polhe.
_
KANADSKA
lERlSKA
I-Uiiiit/Iii-Iioj
Osebno pismo pomožnega ministra za delo v Kanadi vsem došlim iz beguncih taborišč
Ottawa. — Pred malo več kot enim letom so dospele v Kanado prve skupine delavcev iz begunskih taborišč v Evropi. Zdaj vas je že več kot 22,000 v tej deželi. To pismo je namenjeno vsakemu posebej v prijazen nasvet.
V pogodbi, ki ste jo podpisali predno ste prišli v Kanado, ste izjavili, da boste sprejeli zaposlitev, za katero ste bili odbrani in pri isti ostali eno leto, da ne boste dela zapustili brez odobrenja poslovodje Narodnega zaposlitvenega urada, ki zastopa delavskega ministra.
Večina vas svojo obljubo izpolnuje z veseljem in podjetnostjo, kar hvaležno jemljeta na znanje tako delavski urad vlade kot vaš delodajalec. Ko boste dokončali eno leto zaposlitve, boste prejeli certifikat, podpisan od delavskega ministra in mene. kar bo velike vrednosti za vas.
Nekaj izmed vas bo kmalu dokončalo prvo leto dela in jaz vam iskreno priporočam in svetujem, da bi nadaljevali v svoji sedanji zaposlitvi raje, kot bi pa hiteli iskati drugo delo, ki morda izgleda, da bi boljše plačalo, toda kjer ne bi bili tako varni in udobni.
Narodni zaposlitveni urad v vseh delih Kanade bo nadaljeval s svojo naklonjenostjo in pomočjo do vas tudi potem, ko boste dovršili prvo leto zaposlitve in to na isti način, kot služi drugim prebivalcem, kadar iščejo delo. Kadar se preselite, naznanite to najbližjemu zaposlitvenemu uradu (Employment Office), ker delavski urad želi, da ostane v zvezi z vami, da vam lahko pomaga ter ima v svrho tega kartni sistem, kjer je zabeležen vaš naslov.
Zelo me veseli, ker si je tako veliko število delavcev vzelo čas, da so se vpisali v razne tečaje, da bi se naučili angleščine in francoščine in da bi se bolj seznanli z načinom življenja v Kanadi. Upam, da boste nadaljevali in redno pohajali tečaje, ki so vam na razpolago, dokler boste uspeli v svojem hotenju ter postali dobri državljani.
Kakor se je večina vas zavzela za delo je omogočilo, da nadaljujemo s tem podvzetjem, da dobimo še ostale vaše prijatelje in sorodnike iz Nemčije in Avstrije, ki bodo dobili delo v Kanadi. To je vzrok, da moram svariti tistih nekaj, ki so skušali prelomiti svojo pogodbo ter zapustiti svojo zaposlitev brez dovoljenja, ali one, ki na kak drug način niso sodelovali s svojimi delodajalci in Narodno zaposlitveno postrežbo. Tistih nekaj je povzročilo delavskeihu uradu mnogo skrbi, ker so pokazali tako malo hvaležnosti za napor in denar, ki ga je potrošila vlada, da jih je izbrala -in pripeljala v Kanado, Taki slučaji samo škodujejo bodočnosti brezdomcem.
To pismo je namenjeno vam samo kot dokaz moje iskrc-
ip vsem drugim, ki bi še radi prišli za vami v Kanado, če dasta veselo in zadovoljivo službo svojemu delodajalcu ter sploh vsem izpolniti svojo pogodbo.
Z najboljšimi željami do vseh, ostajam vam naklonjen '-v	A. MacNAMARA,
pomožni delavski minister Kanade.
re kamijone,
z njimi odšle so tudi luči močne,”
se prav žalostno oglasi "traj-bar.”
Pa kaj 1 "Bos” se ne da ugnati.
“Pa tu imate luč!” poda nam petrolejko črno,
"z njo pojdite in brž mi pripeljite !”
Tako podali smo se reve, v pragozd kanadski v noči, nakladali na truk smo hlode s črno petrolejko v roki.
In kot ljudje v usodi prekaljeni,
storili tudi to smo dobro, da z lučjo petrolejke, naložili Smo si hlode.
A le eno ni nam šlo v glavo, da se v kanadskem pragozdu tudi kaj takega premore.
Iščemo Slovenca, ki je foto-grafrial na ladji “S. S. Mariine' Mariin,” ki je vozila iz Bremena (Nemčija) v Halifax od 28. junija do 5. avgusta 1948. Dalje iščemo tudi Toneta Purkerta (Spittal, Bar. 7), ki je nekje v Ontario. Vljudno prosimo oba, da se nam javita takoj na ta naslov.
Želimo vsem sotrudnikom, bralcem, prijateljem in sploh vsem naročnikom “Ameriške Domovine” srečno, blagoslovljeno in milosti polno novo leto.
Florijan Slak, Viktor in Lovro Novak, c/o Spanach, Camp 2, Timbercontractor, Mercoal, Alberta, Canada.
♦ ♦ ♦
Toronto, Ont. — Prvi božič slovenskih novih naseljencev v Kanadi. — V božičnih praznikih smo se vsi novi kanadski Slovenci še vse bolj živo spominjali božičev v domovihi, pa tudi božičev v taborišču. Ko so doma zapeli svetončoni zvonovi, ko smo stopali po škri
ga duhoynika g. dr. Jakoba Kolariča.
Prišel je bil v Toronto dober teden pred hožičem, obiskal nekatere Slovence, ki žive v bližini Toronta, še pred prazniki, na božič pa je ostal med Slovenci v Torontu. Vpliv njegove požrtvovalnosti in dobre volje se že v tako kratkem času zelo čuti. V četrtek je na dekliškem sestanku povedal najvažnejša navodila za dekleta v novem življenju. Močna zavest skupnosti, ki se je utrdila v taborišču, nas je na sveti večer združila pri sestrah Papeževih, ki so v dolgem življenju v Kanadi ostale zavedne Slovenke in so dale svojo hišo na razpolago, da smo preživeli lep sv. večer v pravem slovenskem duhu. Med nami je bil tudi dr. Kolarič Ob desetih smo molili rožni venec, potem pa smo se pričeli odpravljati v cerkev, kjer so mnogi opravili spoved pred polnočnico. Polnočno mašo je imel hrvaški duhovnik g. dr. Hraščanec v ukrajinski cerkvi. Pri polnočnici sta imela oba duhovnika božični govor. Slovenski in hrvaški pevski zbor sta izmenjaje pela slovenske in hrvaške božične pesmi. Na sv. dan smo imeli Slovenci ob 11. uri v poljski qer-
imel lep govor, v katerem je povedal, da pričakuje božje Dete od nas vero, upanje in ljubezen. Priporočal je tudi edinost, ki naj izvira iz zavesti, da smo sinovi enega naroda, da nas druži vera v istega pravega Boga, ista bolečina brezdomstva in tudi trpljenje vse naše domovine.
Na božični dan je dr. Kolarič odšel na svojo misijonsko pot okrog slovenskih skupin po drugh krajih Kanade. Gotovo bo povsod sprejet z ve-, seljem in hvaležnostjo.
M
j	~
Ja z melodijo zvonov. Tako|j0 hvaležnost tako, kot je Ja-kratka je bila v Sveti noči pot „ez Krstnik učil ob Jordanu:
V Libijski puščavi
0 KOMAN
Gospodična Adams je bila opatri,” jih lahko nakratko o-drobna, živahna, odločna, pa že menimo. Eni so 'bili zanimivi,
nekoliko poštama devica iz Bostona, države 'New York. Ostre in stroge so bile sicer poteze njenega zarjavelega obraza, pa za njimi se je skrivala neobična množina še neporabljene ljubezni do bližnjega. To pot je bilo prvikrat, da je zapustila svojo ožjo domovino — prav za prav le na ljubo svoji sestri, da je spremljala njeno hčerko na potovanju v svet — in koj si je z vso amerikansko odločnostjo stavila nalogo, da bo dvigila zanemarjeni, nesnažni orient vsaj na kulturno stopinjo države New York.
Komaj je namreč stopila na egiptovska tla, je opazila, da ljudje in stvari tod potrebujejo vešče roke, ki jih bo djala v red, in od tistega trenutka je imela polno posla. Ubogi, od sedla oguljeni oslički, gladujoči, brezdomovinski psi, roji muh, ki so sedali zanemarjenim in zapuščenim dojenčkom krog o-či, nagi otroci, nadležni berači, raztrgane, nesiiažne ženske — vse to je izzvialo njeno vestnost in ljubezen do bližnjega in pogumno se je vrgla v obilico svo-
kvi sv. mašo. Dr. Kolarič je jeg& dela. Ker seve ni znala ne
Mercoal, Alta. — Iz kanadskega pragozda. — Morda se vam zdi malo čuden ta naslov, pa je vendar resničen. Vemo, da se dragim bralcem čudno zdi, da sploh žive ljudje tam. Mogoče si mislite, kdo je tako predrzen, da si tako daleč upa. Da se pa ne boste mučili s to uganko, Vam takoj povem, da smo med celo “to predrzno ekspedicijo” za-
šli tu mi trije Slovenci, ki si- rost mučiti in trpeti, da se mo-
koge med mrtvimi, drugega v domovini ali tujini in sleherni bi se rad znašel na ta dan' na pogoršču svoje hiše, na grobu svojih staršev, bratov, sester, da bi poljubil zemljo prepojeno s krvjo in znojem svojih prednikov, danes pomorjenega ali izgnanega rodu. In zopet drugi izmed nas bi rad vi- ip mirnih božičev, del svojo staro, zgarano, trpečo mater, ki se mora na sta-
cer uživamo samo šele nekaj mesecev kanadsko gostoljubnost kot novi naseljenci. Usoda nas je vrgla trenutrfo sem v gozdno delo, ker je pač zimska doba in tudi znanje jezika nepotrebno v tem našem “Babilonu.”
Tukaj dobite ljudi vseh narodnosti. Od Angleža, Francoza, Ukrajinca, Irca, Nemca in vse doli do vseh ostalih narodov Evrope. Govoriš lahko jezik, kakršnega hočeš, naj-
re skromno preživeti, ker so njene sine pomorili, drugim so pa dali ime “hlapec” v tujini. Težka je usoda našega naroda. In to prav radi tega, ker ga vse zaničuje, tem bolj pa ga mi ljubimo, ali ljubimo ga solzami!
Stefanovo je bilo povsem mirno. Ni bilo tistih običajev kot nekdaj tam doma. Doživeli pa smo resnično smešnico, ki vam jo sporočamo in upamo, da nas ne boste napačno
manj pa seveda angleško. Pod sodili radi tega, ko vam opi-takimi pogoji ne bomo nikdar govorili kanadskega uradnega jezika
Božične praznike smo preživeli mirno. Sveti večer smo lepo praznovali v baraki z ostalimi našimi Jugoslovani v prijateljskem sorazmerju ljudi istih idej in istih misli. Ko pa nam zaigra radio “Sveta noč . . se je marsikomu izmed nas orosilo oko ob spominu na naše drage doma in v tujini. Na brate,'katere je po-
šemo naše stvarno doživetje. Naž kranjski šaljivec se seve da ni mogel premagati, da bi to zamolčal, ker je preveč smešno vplivalo nanj. Pravi, da je marsikaj doživel v življenju, a kaj takega pa še ne
Jutro po Stefanu napoči, kuhar zvoni k vstajenju.
Kaj, saj dan še ni napočil, na uri žele šest ’če biti.
Po zajtrku pol sedem zopet zberemo se v baraki,
do cerkve, kakor so kratke ure tihega veselja, ko se človek zapre vase in ne misli na zunanji svet. Cerkev nas je sprejela s svetlo lučjo, duh po mahu in svečah se je mešal z bučanjem orgel j in božična pesem se je dvignila pod poslikani cerkveni obok — vrisk veselja ob izpoljnenem pričakovanju adventa: Kralj naš rojen je!
Pa je vojna s svojimi grozotami pretrgala vrsto srečnh Ko smo po dolgih letih trpljenja morali zapustiti domovino, ker je v njej zavladalo sovraštvo, nas je naša begunska pot pripeljala v taborišča: Peggez, Spittal in Judenburg Grenka je bila tujina. Spet so zapeli zvonovi pesem svete noči. Oživele so črne barake, ljudje so se zbra-v baraki in tožili božjemu Detetu svojo begunsko -bol. Saj jo je le On razumel, kajti po vseh razočaranjih zadnjih let, smo zaupali le še Bogu, ki ne njore goljufati in ne goljufan bit.
Minila so tudi leta našega življenja v taboriščih in barakah, naše begunstvo nas je popeljalo dalje — čez morje na vse strani smo se razpršili. Precej nas je prišlo Kanado in smo se po daljšem
Pripravite pot Gospodu! Pa še na drug način pokažimo hvaležnost: PODPRIMO svojega duhovnika tudi v gmotnem oziru, saj težavno potovanje po Kanadi zahteva mnogo sredstev.
Skušali smo v kanadskem življenju, kako težko je brez svojega duhovnika. Zdaj je med nami in bo med nami mogel ostati le, če ga bomo podpirali, ker je odvisen le od naše pomoči. Naši darovi še daleč ne bodo mogli poplačati vsega truda. Zato moramo tudi moliti zanj, da bo seme nje-bove besede padlo v rodovitno zemljo. — p. A.
Fort t^lliam. — Večina Slovenk in Slovencev se nahaja v mestu, Toronto in njegovi okolici. Toda dve Slo-
besedice arabski in svojim ubož cem-varovancem ni mogla razložiti svojih človekoljubnih namer, je kajipada pustila na svojem potovanju po Nilu navzgor ubogi orient zanemarjen in nesnažen, kakršen je bil od pam-tiveka, pa njeni sopotniki so i-meli ob njenem “delovanju” krasno zabavo.
In nihče se ni bolje zabaval na stroške neutrudljive gospodične Elize ko njena nečakinja Sadie.
Zelo mlada je še bila, sveže iz dekliškega zavoda izpuščena 'ojenka, in ni še izgubila različ-
na je bila/ zaupljivo prijazna, prav nedolžno prostodušna, polna visokoletečih neizkušenih misli, zgovorna in jezična, prav nič boječa in osvežujoče brezbrižna v obnašanju z vsakomur, pa najsi je bil še tako visok gospod. Toda prav te slabosti so jo delale zanimivo in so vzbujale dobrovoljen smehljaj pri sopotnikih. Četudi pa je bila v obnašanju še otrok, je bila vkljub temu že polno razvito, lepo dekle in kadar je izašumelo njeno krilo po krovu in zadonel njen jasni glas in njen prijetni, prikupljivi smehljaj, se je celo polkovnikova rezkost in nedostopnost omehčala v ljubeznivost in oblizani diplomat je popolnoma pozabil na svojo nadeto prezirljivost in malomarnost v družbi gospodične Sadie.
Kar je še bilo potnikov na “Kle-
drugi vsakdanji, vsi pa ljubeznivi.
Fardet je bil dobrovoljen, pa vedno in vse obirajoči Francoz-Parižan. O Angležih in o njihovih pravicah do Egipta in c njihovem delovanju tam doli je imel svoje odločno in nepo-hitno naziranje.
Belmont je bil krepko vzra-sel Irec, nekoliko osivelih las in brk, izvrsten strelec. Z njim je potovala njegova soproga Eleonora, fina, ljubezniva gospa, polna dražestne šegavosti. V njeni družbi je bito večinoma videti gospo Schlesinger, mirno, tiho, vdovo, ki je obračala vso skrb na svojega šestletnega otroka, kar je razumljivo na ladji, ki ima ob robu krova le redko železno ogpajo.
Častiti gospod Stuart, protes-tantovski pridigar, je bil debel, počasen, miren človek, toda blagoslovljen z obilico izvirne, zdrave šaljivosti in izvrsten pridigar v zboru svojih protestan-tovskih poslušalcev.
Končno moramo še omeniti Stephensa, odvetnika iz Manchestra, sodruga neke odvetniške pisarne. Še) je na pot, da bi se otresel zlobnih posledic influence.
Stephens se je v teku tridesetih let povspel pri svoji tvrdki od umivanja oken do pravnega zastopnika. — Vse svoje mlado življenje je preživel zakopan v izaprašene akte in suhoparne paragrafe. Ves njegov značaj, vse njegovo mišljenje je postalo natančno in službeno, kakor paragrafi, s katerimi je imel opraviti. Ni dvoma, da je bil v jedru rahločuten, nežen in dostopen čuvstvom, toda v nevarnosti je bi), da se njegova boljša, sveža narava posuši im občevanju knjigami /n
paragrafi.
Tedaj' pa je'posegla vmes dobrotna bolezen in narava sama je natirala Stephensa iz njegove okostele, ozke vsakdanjosti in ga poslala v široki svet.
MALI OGLASI
Lepa prilika
Naprodaj je grocerija, delikatesna trgovina in mesnica, popolno opremljena. Nahaja se na Euclid Ave. in je jako dober prostor. Najemnina je $50 s parno gorkoto. Se proda po zmerni ceni. Za informacije pokličite GL 7063.	(13)
Izgubljena denarnica
V nedeljo večer je bila izgubljena v Norwood gledišču ženska denarnica. V njej so bili ključi in Rokavice. Poštem najditelj naj pokliče HE 8840.
Stanovanje iščejo
Tri odrasle osebe iščejo stanovanje 6 sob v sevemovzhodni okolici mesta. Nič otrok ali živali. Bi jako dobro skrbeli za hišo. Damo lahko dobra priporočila. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče KEnmore 2369.
-(16)
Stanovanje v najem
V najem se odda stanovanje 4 sob in garaža. Najemnina na mesec je $20. Nahaja se na za-padni strani mesta blizu zrako-plovnega pristana. Vprašajte na 1644 Lorain Ave.	(12)
Stanovanje iščejo
Tri odrasle osebe iščejo primerno stanovanje 4 sob. Kdor ima kaj primernega, 'naj pokliče po 6 uri zvečer EX 0474.
(13)
2 hiši naprodaj
no 1263-65 E. 58 St., da se uredi zapuščina. Dve veliki hiši, vsaka po 6 sob in kopalnice. Za ceno, odplačevanje in drugo, pokličite Mr. Frost, ER-0444, zvečer pa FA-4496.
(12)
Thomas Flower Shop
CVETLICE srn nt prilike
Šopke in cvetlice lahko brzojavimo na vse kraje Albin in Fred Thomas (Tomc), lastnika 15800 Waterloo Rd.—IV 3200
in fittings, kakor tudi vse hišne potrebščine.
Pokličite UT 1-0926
ST. CLAIR HARDWARE
7014 ST. CLAIR AVE.
odkar sem v Kanadi (od maja meseca lanskega leta), namreč za “Dr. Kernov besed-venki sva pa zelo daleč odtrga- njak,” sem se tudi jaz odločil,
ni od njih. Nahajava se namreč v Fort Williams. Ker sva tako daleč in ne slišiva nobenih novic ip kako se godi Slovencem po Kanadi in Ameriki, zato bi se tudi midve radi
da si ga naročim in prilagam tudi poštno nakaznico. Upam. da imate še toliko izvodov na rokah, da mi boste lahko ustregli, ker mi bo zelo prav prišel pri učenju angleškega
naročili na “Ameriško Domo- jezika že radi besedi samih in
vino.” Tem potom se obračat-
še posebno
vi n® uredništvo š prošnjo, da izgovorjave
nam takoj prične pošjljati list in obenem tudi račun.
Uredništvu “Ameriuke Do
morila krogla “Kajnovih” si- kaj ho’čmo, saj je tema še
nov, ki danes trohne po raznih gozdovih naše tužne domovine, naših nikdar pozabljenih mučenikov — protikomunistov!
Težka so naša srca ob teh dneh. Vsak izmed nas ima
zunaj.
Kar priteče “boss” v sobo: “Ej, fantje, kaj je z vami?
Na žagi nimam hlodov, pred prazniki jih niste pripeljali!”
“Pred dnevi šef prodal je sta-
ali krajšem bivanju že priva- movine” se že vnaprej lepo za [lili. Tako hitro je spet prišel ]božič in z njim tudi spomini, ki s svojo lepoto bole. Doma in v taborišču je bilo ozračje vsepolno, božičnih skrivnosti, tu pa val življenja, ki ima za cilj le svetne dobrine, vse odplavi na rob ip božič je le prilika za materialni užitek. Mi Slovenci pa smo hoteli praznp-vati bož(č tako kot do sedaj.
In samo božje Date nam je pri tem pomagalo, Jter nam je poslalo lepši dar kot bi si ga mogli kupiti pri Eaton’s in Simpson’s/ dalo nam je slovenske
hvaljujeva in obenem pozdravljava vse naše rojake širom Kanade in Amerike.
Jenko Emily in Skubic Vera.
(Op. ured.: List smo že odposlali. Mnogo sreče in »krene podrave.)
♦ <► 4
že večkrat videl Oglas v Vašem meni tako priljubljenem slovenskem katoliškem dnevniku, katerega som čital že prej kot begunec v Avstriji (taborišč« Liechtenstein) in skozi potem
Razprodaja
Vse blago v naši prodajalni je znižano v ceni od
pa radi pravilne katera je zelo va-
Znamke!
Jugoslovanske znamke prodaja
August Kollander 6419 St. Clair Ave. v S. N. Domu
(Tues.-x);
žna, če se človek hoče naučiti tujega jezika, da se mu ljudje ne smejejo, kadar govori.
Zaposlen sem tukaj v Bran danu kot zidar pri CPR Co. in sem še kar precej zadovoljen s službo in tudi plača ni preslaba. Edino to je slabo, ker sem skoro sam od Slovencev tukaj, le dva druga sta še tu daljni okolici, toda le poredkoma pridemo skupaj. Ameriško Domovino imava za
LADDIE >" JOE
Naznanjata, da imata v trgovini sedaj imenitne avtoma-
ALISTE
PREHLAJENI?
Pri nas imamo izborno zdravilo, da vam ustavi kašelj in prehlad. Pridite takoj, ko čutite prehlad.
Mandel Drag
15702 WATERLOO RD.
JOHN ZIHKH
INSURANCE AGENCY
FRANCES ZULZCH, agent
Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo.
IVanhoe 4221 mit NEFF ROAD
Brandan, Han. — Ker sem sedaj naročeno kar dva sku-
paj za enkrat, pozneje jo bom pa tudi sam zase naročil. Prijateljske ’ pozdrave vsem Slovenkam jn Slovencem v Kanadi in Zed. državah.
Janko Demšar.
Ena največjih razprodaj zgodovini naše trgovine.
Povrhu znižanih cen damo še Eagle znamke in sicer damo DVOJNE ZNAMKE ob torkih.
Ta razprodaja bo trajala do 29. januarja.
mmn
DEPARTMENT STORE
6214 ST. CLAIR AVE.
EN 8042
OO.YOU MT
VITAMINU
OME 1*1 PAY
BSumSTSB
UtsržS.*SJ5*
torni*« to Muk *+t ***-bul *» »e «■*!*«» 1») MMkkhteSilflAft
srSifsžSS

boljša zdravila!”
Jemač se je vrnil z veliko naglico. Tiral je konje in vpil, da se je daleč okoli razlegalo. Lepo je zategnil sani tik zraven. Previdno sta položila ponesre-
Morali so
skoz in skoz prav do nomer spraševal,
ga boli.
Kje, sin ni mogel natanko reči, vse ga boli, a naj hujše bolečine čuti v nogah. Oče se venomer prijemlje za glavo. Joj, noge, noge, če bo sin ob noge! Kaj mu pomaga grunt, kaj lepi hlevi, najlepše blago, najbujnejše i>JU zdaj naj pridejo tisti, .košenice, če bo sin pohabljen? Vi iim ie bil'Poljanec pravil, a Jej, jej, oče stoka bolj ko sin.
‘	... rr i ?______:	' “PivvVlci+n	i vihriiiVirui
dna spremljati klado ter j i sproti gladiti pot. Polagoma je pričela drča delovati. Poljančevim gozdarjem so žarele oči, ko so zgrmeli prvi hlodi navzdol. Zdaj jim je postalo delo res zabava in igrača.
mu niso verjeli. Zdaj naj pri-djo, bodo videli, kako to gre. Poljanec bi najrajši vse Kresi-njce in vse Gozdanjce povabil, naj pridejo gledat. Glejte Poljanca, kako to moško ukazuje in vodi. Nihče bi ne mogel dvomiti, da ni Poljanec sam vse te reči zasnoval in tudi izvršil. Vid in Jernač mu pustita veselje ter iz veliko vnemo valita hlode s cepinom in kolom v drčo. Hlodi grmijo nizdol, seveda ne naravnost na postajo ali žago; tam spodaj jih bo treba nakladati in odvažati. Ali to ni važno, kako bo tam spodaj, grmijo in
“Prekleta drča!” izbruhne nazadnje. “Bolje bi bilo, da bi se nikoli ne lotil tega hudiča!” Sin ga pogleda: “Kaj se jezite, oče? Na ravni cesti se človeku lahko primeri nesreča, kaj šele v goziju!”
Oče: “Vsi hlodi in klade niso toliko vredni kot tvoje noge. Četudi ves gozd izsekam, in plačam zdravnike, da te pozdravijo. Morda te bo treba odpeljati v Ljubljano.”
“Oh, čemu v Ljubljano?” je vzdihnil sin.
Grahkova Bara je stala zadaj,'prebeljena in na vseh oknih so ni se marala prerivati v ospred- j rože. Dvor je lep, kakor je bil,
ko brke izdaj a jo'že zrelega mla-'no obutala, vendar ne nevarno, deniča; saj jih ima že ena in':Nekaj tednov je polegal, a ma-
je.' Bila je vsa bleda in prepa- morda še lepši hlevi .polni bla- trideset. Vendar ^ zastaven, ;U Poljanka ga dena. Plaho je stegovala glavo g8, svinjaki polni, kozolec pom, izza drugih ljudi, a kljub temu kašče polne. Ljubi Bog, kaj še
sta se srečala Vidov In njen po-
čenča na mehko slamo ter ga o- ] gled, kajti Vidove oči so jo v dela s koci. Potem sta ,pogna- gneči iskale in našle. In Bari la konje. Previdno so vdzili. Ko- se je izdelo, da so se ji nasmeh-
rija sta vlekla enakomerno v klance; nista se zaganjala, kakor bi vedela, da vozita ranjenega Vida.
Medtem se je po vasi že raž-nesla novica o Vidovi nezgodi. Kakor blisk je šlo od hiše do hiše in ljudje so vznemirjeno spraševali kako in kaj. Niti Poljančevi niso prav vedeli, kaj se je pripetilo, kajti Jernač je bil hitro stresel nekaj iz sebe ter plani] v hlev. Medtem ko je komatal konje, je kričal, naj pripravijo slame in. koce ter mu pomagajo izvleči sami izpod kozolca. Od samega razburjenja mu ni mogel nihče prav pomagati, temveč vsakdo je hotel le na tako vedeti, kaj se je zgodilo. Jernač si je moral storiti vse sam, zato je kar režal nad domačimi ter jih odganjal proč ker so mu bili v napoto.
Ko so pripeljali Vida, je prihitelo ljudstvo vkup, da se na lastne oči prepriča, kaj se je zgodilo, žalost jih je obšla, ko
nile.
Mati Poljanka se je ljubeče sklonila k sinu: “Kam te je zadelo, sin moj ? Ne, tebe ne smemo zgubiti! Nič ne mara j, sin moj, miliostna Mati simjegors-ka ti bo pomagala na noge, ona in jaz. Odnesite ga noter!” Poljanec in Jernač sta ga dvignila in odnesla v hišo.
Na Poljančeve in na vso vas je legla žalost.
PETO POGLAVJE Grenka kaplja je kanila na srce Potekla so nadaljna leta.
Čvrst in prožen, pred leti.
hočete? Kako je z družino? Kako, mar ga
kakor je bil , vala z obkladki. V zgodnji po-'mladi je že vstal in šel zopet bila tedaj na delo.
Marjetke ni več pri hiši, še pred klada nekaj pomečkala? — Oh, j Kako pa Poljanec? Kje je?
leti se je poročila na Gozdanje. Kaj se ne bi taka dekle, kot je bila. Zdaj je že Manica na vr-
tisto je Vid ž’e davo prebolel in 'Nikjer ga ni videti. — Oh, Po-tudi pozabil. Res ga je bilo ljanec! Vidite novo cesto v kre-močno .zdelalo; čutil je hude,sinjskih brdih?? Da, lepa ce-
sti, že dozoreva, tudi ženina že bolečine v ledjih in križu, a na sta je, v vijugah se vije navz-ima, toda ta je Kresinjec. Saj nogah mu je izpahnilo nekaj
ima že Lenčika dvajset let; neverjetno, kako ta svet hitro raste. Tonej je doma, a Jože j pri vojakih. Jernač je še vedno pri hiši, je kakor domač, pridobil si je že delne pravice družinskega člana, saj je priden ko o-genj.
Že prav, toda kaj je z Vidom? Je pohabljen ali sploh še živi? Kajtpak da živi, zakaj bi ne živel? Ga vidite, pravkar se pri-
členkov. To je 'bilo vse, kaj hujšega niti zdravnik ni mogel u-gtoviti. Klada ga je bila moč-
gor. A je Krešinjce stala truda in naporov; dve leti so jo delali.
(Dalje prihodnjič)
“Zakaj ne? Če bo treba, ne'so uzrli Vida na saneh in vide-vem kam, samo da te ozdravi-j li njegov bledi, izmučeni obraz, jo.”	| Mnogi so sklonili glave in ai o-
glavno je, da hlodi
drčijo po s\oji gllad^	nika v Blače, ta bo že vedel, ka-Jla Jakopinova Mila. Vila je
_	-	\r iv, 1»«, i n r> Aviirrn Krvrl n	' rrvlro in V.TVlIa	-Vil lP7.J)
“Jernač naj bi še] po zdrav-'trli solzo. Najglasnejša je bi-
0, so pa Kresinjoi gledat to Poljančevo čudo. Uh, kako jim je Poljanec važno razkazoval to čudovito napravo; kajpak ni pozabil omeniti, da na tako pameno misel ne pride vsak človek, ampak le tisti, ki je odprte glave. Vsak dan so hodili novi gle-. dalci občudovat Poljančevo napravo, tako da se Poljanec siploh ni dotikal več drugega de-kot samo razkazoval je ljudem svojo drčo. Fanta sta delala sama, a bilo jima je v veliko za--T -taro, ko je gospodar tako vneto razkladal ljudem in venomer napeljaval vodo na svoj mlin. Naj ima gospodar svoje veselje, glavno je, da drča dobro nese in da hlodi veselo drčijo nizdol. Popolnoma jasno je, da se je Kresinjcem pri vsem tem le bolj in bolj vrivala misel, da mož, ki je na vse strani tako iznajdljiv in razumen, zares zasluži, da ga izvoljijo za župana. Saj je bil kdo celo tako navdušen, da je to misel bleknil kar vpričo Poljanca.
Zima žž je dobro držala in hlodi so veselo držali nizdol. Še dan, dva — in hlodov bo konec. V tem se je pa pripetila velika nezgoda.
Vid je na .spodnjem koncu drče pridvigal s cepinom hlod Id je obtičal na neki oviri. Medtem sta pa gospodar in hlapec sprožila z vrha novo ’klado. Vid jo je slišal hrumeti, vendar je naglo pridvignil zataknjen hlod da je zdrknil naprej in odprl pot kladi. Vid je takoj odskočil, a klada ga je 'prehitela. Po. drla ga je in porinila nizdol — Fant je nekaj zaklical, več pa ni utegnil, temveč se skušal z vso močjo izmotati silovitemu pritisku.
Na klic sta prihitela ona dva in našla Vida tičati ob neki ste-ni kraj drče. Bil je ves krvav po glavi in rokah in domala ne.
zavesten. ___ Prijela sta se za
glavo, tako sta se ustrašila, ko sta ga zagledala. Dvignila sta ga in previdno položila na sneg. Bil je močno zd.elan, roke in noge so mu bile kakor mrtve, njegovo stokanje pa je izdajalo hude ’bolečine. Otrla sta mu glavo s snegom ter ga spravila k zavesti. Potem sta nalomila smrečja ter mu pripravila ležišče; oče je celo slekel svojo kamižolo in jo s pravo očetovsko skrbjo položil sinu pod glavo.
“Jernač, hiro domov po sani in konje! Ne poizabi vzeti slame in kocev! Hiti, kolikor moreš!”
Tako je ukazal hlapcu, sam pa mendral okrog sina, otipaval mu roke in noge in ga ve-
ko in kaj, za drugo bodo skrbe- rcke in vpila, kakor bi ležal tu li mati. Oh, mati poznajo naj- njen pravi ženin ali celo mož.

Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom
KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
tl
Na Kresinju se je medtem pravlja z Jernačem orat — Kaj zopet marsikaj spremenilo, čemi pohabljen? E, čemu bi bil ne bi bilo nič drugega, bi bilo'pohabljen! Ga vidjte, kako to, da so se ljudje za nadalj-'moška korači v škornjih prek nih šest let postarali, mnogi od- dvora, kako ukazuje in nasto-šli v večnost, mnogi se rodili, jpa kakor gospodar. Golorok je Pri poljančevih je videti vse in brez telovnika, rokave ima pri starem: hiša stoji trdno, ka-1 zavihane, roke dokaj mišičaste, kor je stala, še celo na novo je'a v obraz je suhoten., medtem
“Pošiljanje MOKE
IN PAKETOV Z ŽIVEŽEM V JUGOSLAVIJO
Od zdaj naprej pošiljamo moko v Jugoslavijo po dveh cenah, dajajoč s tem na razpolago pošiljateljem, da pošljejo svojcem moko s plačano dostavo do Reke ali pa do MESTA PREJEMNIKA (do hiše).
CENE MOKE SOi
1)	Vrečo bele moke 100 fantov pošljemo za $9.00
Prevoz do REKE IN ZAVAROVANJE za polno izgubo (total losu) do mesta prejemnika je vračunano v gornji ceni. Prejemnik mora v tem slučaju sem plačati stroške prevoza od Reke do svojega bivališča.
2)	' Vrečo bele moke 100 funtov pošljemo za $12.00
V ceni so vračunani vsi stroški za zavarovanje proti polni izgubi (total losa), kot tudi stroški prevoza od Reke do NASLOVA PREJEMNIKA kjerkoli v Jugoslaviji, tako ne bo prejemnik plačal nobenih stroškov, ko prejme moko.
Naša moka, ki jo dobavljamo od poznane firme “GENERAL MILLS,” je prvovrstne kvalitete, vsebujoča visoko količino proteina, najmanj 1354%.
STANDARD PAKETI za naročltev naših NOVIH Standard
‘ - ---*-*......-’k in naročilne liste (Order Forme).
paketov je garantirana, V slučaju Iz-
Naj8tarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki. .. Posluje že 52. leto
Članstvo nad 40,000 Premoženje nad $6,000,000
Solventnost K. S- K. Jednote znaša 129.91%
Ce hočeš dobr» sebi !n svoSm draetm. savani s« prt nalboUil. «•-Ateni Lo nadsoJventnJ podporni organizaciji,
KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTL
kjer se lahko nvainjei *a »mrtnlne. nune poškodbe, operacije, oroti bolezni in onemoglosti
K. S. K. JEDNOTA sprejema moške In ienske od 18. do 88. letni otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod tvoje okrilje.
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše v rate certifikate tedanje dobe od 1259.80 do 85.008.00.
K. S. K. JEDNOTA Je prava mati vdov in itrot. Ce ic niti Mai ali članica te mogočne in bogate katoliške oodpornr organizacije, potrudi te in pristopi tako!
Za pojasnila o zavarovanju in za m drage podrobnosti te obrnite na uradnike in uradnice krajevnih drufttev K. S. K. Jednote. ali n m:
GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St.	Joliet, Ul.
»n rvJLJEMO ISTO KVALITETO MOKE, PAKIRANA V IZREDNO MOČNE VREČE (OSNABERG BAGS) ZA IZVOZ.
Ena oseba lahko pošlje z isto ladjo največ PET VREČ MOKE in to na pet različnih oseb v Jugoslaviji.
Opozarjatho, da postane vse blago po naročbi Vaša last, do-člm smo mi samo posredovalci med pošiljateljem In tukajšnjimi oblastmi. — Cek in Money Orders naj se glase na “DOBROVOLJ-NI ODBOR.”
URADNE URE: Vsak dan od 8 zjutraj do 5 zvečer. V nedeljo 'ln pondeljek je urad zaprt.
DOBROVOLJNI ODBOR
245 West 18tb Street	New York 11, N. Y.
Telefon: WAtUns 4—Mie
-AND THE WORST IS YET TO COME -in najhajše šele pride
Razpis delniške seje
V nedeljo 23. januarja 1949
ob 1:30 uri popoldne se vrši redna delniška seja
KORPORACIJE SLOVENSKEGA DOMA 15810 Holmes A ve.
To obvestilo je smatrati za uradni poziv vsem delničarjem	š
FRANK WALTER, tajnik.
G. WHISKERS
f^ESS 4UWMCC,lNC,”

.i,

NAZNANILO IN ZANKALA
Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nemila smrt vzela iz naše srede našega dragega soproga in očeta
Joseph Gombach
ki je po dolgi bolezni preminul in se preselil v večnost dne 13. decembra 1948 v starosti 63 let. Doma je bil iz vasi Dane, fara Rodik na Primorskem.
Pogreb pokojnega se je vršil 16. decembra iz Svet-kovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Kristine in po opravljeni sveti maši zadušnici je bil položen k večnemu počitku na ^pokopališče sv. Pavla.
Tem potom se želimo prav prisrčno zahvaliti Rev. A. J. Bombachu za opravljeno pogrebno sveto mašo in druge cerkvene obrede. ’
Prisrčna hvala vsem, ki so pokojnemu v zadnji pozdrav okrasili krsto s tako krasnimi venci. Lepa hvala vsem, ki so darovali za svete maše, da se bodo brale ii* mir in blag pokoj njegove duše.
Lepa hvala vsem, ki so ga prišli kropit, ko je ležal na mrtvaškem odru, kakor tudi vsem, ki so se udeležili sv. maše in pogreba. Lepa hvala članom društva št 6 SDZ in št. 450 SNP!J, ki so se poslovili od njega. Pritv Ubh Uria člšJiafflMpuM Mijuuujlggl lMHir za skupno molitev v pogrebni kapeli.
Lepa hvala sosedom, ki so nam bili v toliko pomoč in tolažbo v teh žalostnih dneh. Prisrčna hvala prijateljem, ki so ga obiskovali in tolažili v njegovi bolezni.
Lepa hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile pri pogrebu na razpolago brezplačno.
Lepa hvala August F. Svetek pogrebnemu zavodu za rabo njih kapele.
Lepa hvala A. Grdina in Sinovi pogrebnemu zavodu za vso pomoč in postrežbo ter za tako lepo urejeni pogreb.
Tebi, predragi nam nepozabni soprog in oče, naj bo lahka svobodna ameriška zemlja.
Ji
Žalujoči ostali:
MARY GOMBACH, soproga /
JOSEPH, sin MARY, hči
MARIE, sinaha, in VNUKINJA
V stari domovini brat, sestra in več sorodnikov
Cleveland, Ohio, 18. januarja 1949.