Ponosni na DANO KS Mirna in Društvo za šport, kulturo in turizem Partizan Mirna tudi letos priprav-lljatat.i. silvestrski poljub na gradu. IDobimoseob 23. uri pred banko na Mirni. S prižganimi baklami se bomo odpravili gčezmirnski leseni most, mimogostilneKolencin vrtca,ob Preventu dospomenika* •po cesti do vrstnih hiš in naprej po glavni cesti mimo bazena na grad. . Tam bomo skupaj nazdravili prihajajočemu letu 2008, po ognjemetu (piroteh nična sredstva lahko prinesetessabo) pa se bomo odpravili proti domu Partizan,] kjer bo ob živi glasbi, ona Mirna, delniška družba, ki proizvaja brezalkoholne in alkoholne pijače, je 5. oktobra letos praznovala izreden uspeh. Slovesno so namreč odprli nove proizvodne prostore, v katere so vložili 5 milijonov evrov. S tem so se močno približali pred tremi leti zadanemu cilju: prodati 100 milijonov litrov kvalitetnih izdelkov v desetih letih in postati vodilni lokalni proizvajalec vode. Nova proizvodna hala ima 1.300 m2 uporabnih površin, v njej pa je nameščena nova polnilna linija za polnjenje vode, vode Dana s sokom in osvežilnih pijač v PET embalažo. Obnovili so tudi del obstoječe proizvodne hale, v katero so postavili polnilno linijo za polnjenje sokov in nektarjev vstekleno embalažo. Po nekaj letih stalnega zmanjševanja števila zaposlenih je Dana v letošnjem letu zaposlila šest novih delavcev. Letos so v podjetju Dana dosegli načrtovane rezultate in povečali prihodekza 8% v primerjavi z lanskim letom. Dobičekje sicer manjši od lanskega, kar gre pripisati predvsem povečanim cenam vhodnih surovin in dodatnim stroškom zagona in testiranj novih polnilnih linij. Pomembno je tudi, da so izvozili za 20 odstotkov svojih proizvodov, predvsem na Hrvaško, v Nemčijo in ZDA. Sterni uspehi je Dana dostojno proslavila 55-letnico svojega obstoja. Leta 1952 seje namreč IzŽganjekuhe Vilka Marina »rodila« današnja dama Dana. Uspešno je krmarila skozi vse viharje in na dolgi poti ubrala mnogo zmag. Seveda je bilo na tej poti tudi nekaj težkih trenutkov. Vdanašnjih, prav gotovo še zahtevnejših pogojih gospodarjenja, je zadnji uspeh še slastnejši. Zasluge za uspešno izvedbo smelega projekta gredo prav vsem delavcem podjetja, je v svojem govoru ob otvoritvi rtovlh proizvodnih prostorov in novih polnilnih linij poudaril direktor Marko Hren.Zahvalil sejetudi lastniku Dane, Francu Frelihu, kije omogočil in pomagal, da je podjetje zopet stopilo na pot stare slave. Direktorje dejal, daje poslanstvo podjetja s svojimi izdelki in storitvami omogočati ljudem zdravo in kakovostno življenje. Naravna mineralna voda je največje bogastvo Dane. Slavnostni govornik na svečani otvoritvi, minister za okolje In prostor, Janez Podobnik, je opozoril, da bodo »vojne za ncsjtpevire« zamenjale »vojne za vodne vire«. Opozorila Izhajajo izocen, da včasih človek slabo ravna z vodami. Sicer je pohvalil najmodernejšo opremo polnilnih linij, poudaril pa je tudi prepričanje, da bo Dana prednosti, s katerimi dokazuje resničnost reka, da je voda vir življenja, izkoristila tako za dobro zaposlenih kottudi na področju družbene odgovornosti. Danovcemjezaželel še veliko kakovostne vode in modrih poslovnih odločitev, ki bodo v korist njim in okolju, v katerem živimo. Dušan Zagrajšek VABILO 1°), -kako je bobe* ljubi V domu Pdi-Wu AVd. ^ Kol’kor kapljic, tol’ko let. Srečno 2008 ueceiTTuer zuu/ (rajon ' ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ Štiri leta na čelu Dane - MARKO HREN Krajan: Februarja bo minilo štiri leta, odkarste kot direktor prevzeli krmilo mirnske Dane. Ste stokratno odločitvijo danes zadovoljni? Lahko kratko opišete dosežke, ki ste jih vtem obdobju opravili za podjetje in posredno tudi za Mirno? M. Hren: Ko sem leta 2004 prišel v Dano, sem se skupajssodelavci in lastnikom g. Francem Frelihom zelo ambiciozno lotil projekta "Dana". Kaj vse smo vtem času zgradili ali obnovili, je v glavnem vidno, in prebivalci Mirne in okoličani to tudi vidite. Poleg obnovljene poslovne stavbe smo v letošnjem letu dogradili poslovno halo in uredili okolico vzhodnega dela tovarne, kije vidna s ceste Mirna - Mokronog. Vendar pa dosežek, na katerega sem najbolj ponosen, niso novi ali obnovljeni zidovi, temveč so to naši izdelki in dobri odnosi s sodelavci v podjetju in odlično sodelovanje z lastnikom podjetja. Ponosen sem tudi, da smo v letošnjem letu na novo zaposlilišestsodelavcev in negativen trend zmanjševanja zaposlenih obrnili v povečanje zaposlenih. V Dani smo seveda najbolj ponosni na našo vodo Dana, ki nam je omogočila veliko prepoznavnost natrgu in nam pomeni tudi velik potencial za naš razvoj. Z odločitvijo leta 2004, da pridem v Dano, sem zadovoljen in bi to isto ponovil tudi danes, Nisem pa popolnoma zadovoljen z rezultati in dosežki, ki sem jih bil deležen vzadnjih štirih letih. Nismo realizirali vseh projektov ali pa so se nekateri preveč zavlekli. Kroyan:PredstavilisteseževdecembrskemKraja-nu 2004, vendar vas krajani Mirne, razen seveda delavcev Dane, poznamo "bolj od daleč". Čeprav se zavedamo, da ste Kamničan, kjer imatetudidružino.želimonekolikotesnejšihpo-vezavzvamikotvodilnim delavcem firme, kije "najbolj naša" in drugimi krajani, ki soustvarjajo pomembno kultu rno.gospodarskokottudi politično klimo našega kraja. Smo prezahtevni? M. Hren: Ali vprašanje pomeni vabilo, da naj se preselim na Mirno? Nikoli ne reci nikoli. Vendar me zaenkrat Kamnik s svojimi alpami še ne pusti izsvojih neder, takoda se bom še vedno vozil na relaciji Kamnik - Mirna - Kamnik (upam, da bom v naslednjem letu našel čas tudi za kolesarsko varianto). Moram priznati, da se mi je življenje kar precej spremenilo od leta 2004, Vsi skupaj smo starejši za skoraj štiri leta tako jaz kot tudi moja družina. Najstarejši sin Luka bo kmalu postal polnoleten, še ved-notrenira košarko intožeskoraj profesionalno, tako daje potrebno veliko napora za usklajevanje šole, treningov, tekem,... Žiga končuje devetletko in je tudi zelo zaseden s treningi in tekmami košarke. Fičerka Neža, ki bo kmalu praznovala deveti rojstni dan, pa je tudi zajadrala v športne vode. Trenira atletiko in je tudi že osvojila nekaj medalj na atletskih mitingih. Vse te aktivnosti zahtevajo od staršev veliko angažiranosti in časa, tako da sva se z mojo ženo Sandro odločila, da ona pusti redno službo in se posveti vodenju družine. V letu 2006 sem začel z magistrskim študijem ekonomije -smer Management marketinga, ki ga nameravam zaključiti v naslednjih dveh letih. Z dogajanjem na Mirni in okolici sem nekako seznanjen, vendar mi natrpan urniktako vslužbi kottudi doma pušča malo časa. Vseeno se čutim, da sem zmeraj bolj del tega kraja in okolice in mi ni vseeno kaj se dogaja in kaj bozMirnovprihod-nosti. Na Mirnije veliko nerešenih problemov, ki so potrebnitakojšnjega ukrepanja. Menim, da moramozObčinoTrebnje resno pristopiti kreše-vanjuteh problemov, Za boljše življenje na Mirni in tudi boljše pogoje za razvoj gospodarstva sem pripravljen pomagati po svojih močeh. KraJan:Oo vašem prihodu v firmo ste si v plan po-legdrugihobvezdoločilivdesetih letih proizvesti in prodati neverjetnih 100 milijonov litrov kvalitetnih proizvodov. Kje ste danes, po štirih letih? M. Hren: Ambicioznim pianom, ki smo si jih v letu 2004 zastavili, uspešno sledimo. Po zaključenih letošnjih investicijah smo podjetje nekako usposobili, da sedaj lahko proizvedemo 100 mio litrov izdelkov. Proizvesti še ne pomeni prodati, zato bodo naslednja leta namenjena intenzivnemu razvoju novih izdelkov in iskanju novih kupcev. V letošnjem letu bomo prodali približno 43 mio litrov izdelkov, od tega 18 mio litrov vode, tako da še vedno verjamemo.da cilj leta 2014(100miolitrov)lah-kotudi dosežemo. Naj samo omenim, da smo od postavljenih ciljev leta 2004 prodali 24 mio litrov izdelkov. Krajan: Seveda krajane zanima tudi lastništvo podjetja in zaposlitev v njem. Vemo, da je večinski lastnik g. Franc Frelih. Koliko ste pri tem udeleženi zaposleni delavci? M. Hren: Lastništvo podjetja Dana je stabilno. 92% lastništva je v rokah g. Franca Freliha, ostalih 8% pa je še vedno v lasti malih delničarjev (približno 700 različnih lastnikov). Zaposleni v Dani so delnice večinoma prodali ob prevzemu podjetja. Sodelovanje med lastnikom in upravo je zelo dobro, kar se kaže tudi v veliki investicijski intenzivnosti. Dobiček, ki ga je Dana ustvarila v zadnjih letih, ostaja v podjetju in je namenjen novim investicijam in projektom. ffra/anrUpravljavecinkoncesionarvodovoda, ki napaja mirnska gospodinjstva, je DANA. Večina omrežja je že iztrošenega, saj so okvare na njem vse pogostejše, kar je zelo neprijetno za potrošnike. Ima Dana program obnove vodovodnega omrežja? Ga krajanom lahko predstavite? Ne nazadnje, kakšno vodo iz pipe pijemo mi, krajani? Upamo tudi, da se ne bo podražila. M. Hren: V zadnjih treh letih smo se v Dani načrtno lotili obnove vodovoda. Vodovodno omrežje je staro in v preteklosti ni bilo deležno kakšnih večjih popravil ali zamenjav cevi. V Dani smo se v letu 2005 odločili, da je vodovod potrebno urediti in posodobiti. Tako sedaj vsako leto preventivno zamenjamo nekaj kilometrov cevi. V lanskem letu smo s pomočjo Občin Trebnje postavili novo dezinfekcijsko postajo. V naslednjem letu predvidevamo ureditevza-jetjavodovodavZabukovju.Vplanujepostavi-tevzbiralnika vode, ki naj bi vprimeru večjih odjemov uravnaval pritisk vode, hkrati pa naj bi bil tudi zbiralnik požarne vode. Na tem območju imamo urejeno tudi novo vrtino, ki jo moramo priklopiti na vodovodno omrežje. Ta investicija je precej velika in zato upravičeno pričakujem sofinanciranje Občine Trebnje. Voda, ki jo krajani Mirne in okolice pijete iz vodovoda, je dobre kvalitete in je tudi vsako mesečno analizirana na Zavodu za zdravstveno varstvo v Novem mestu. Cena vode je usklajena s ceno v Trebnjem, ker je tako določeno v pogodbi med Občino Trebnje in Dano. Z direktorjem Dane se je pogovarjal Dušan Zakrajšek MEJNIKI V RAZVOJU DANE 1952 - ustanovitev delovne organizacije Dana 1967- pričetek polnjenja osvežilne brezalkoholne pijače Frutella 1970 -pričetek polnjenja sadnih sokov pod blagovno znamko Zlati sok 1972 - proizvodnja najosnovnejših surovin in polizdelkov za industrijo pijač 1975 - proizvodnja matičnih sokov, sadnih koncentratov, destilatov, barv, past, arom in številnih drugih proizvodov 1995 - zagon polnilne linijeza aseptično polnjenje sadnih nektarjev in sokov v laminatno embalažo 1998 - preoblikovanje podjetja v delniško družbo 2000 - pridobitev certifikata ISO 9001:2000 2001 - zagon polnilne linije za polnjenje osvežilnih pijač v PET embalažo 2003 - pričetek polnjenja izvirske vode pod blagovno znamko Dana 2004 - pričetek polnjenja izvirske vode v galone 2006 - pričetek polnjenja mineralne vode pod blagovno znamko Dana 2007 - zagon dveh novih polnilnih linij: Sidel Combi Universal za polnjenje v PET embalažo in Stork za polnjenje v stekleno embalažo BMBra mmmm utJutJi i lutJi zuu/ w mujui i IZ DELA SVETA KS IN NJENIH ORGANOV 8. redna seja Sveta KS Mirna je bila 03.10.2007 DNEVNI RED: 1. Pregled zapisnika zadnje seje; 2. Poročilo komisijeza komunalno, cestno in ostalo infrastrukturo; 3. Organizacija zimske službe; 4. Zloženka o Mirni-ponudba; 5. Aktualno (prošnje, zemljišče za vrtove na Sokolski, JR, pripombe krajanov, zavarovanje, prireditve), K tč. 1. Pregledali smo sklepe sedme seje in sprejeli zapisnik z dvanajst glasovi ZA. K tč. 2. Predsednik Komisije za komunalno,cestno in ostalo infrastrukturo g. Edo Novakje podal plan sanacij poškodb na javnih cestah v KS Mirna. Za ta popravila je bila poslana ponudba izvajalcem del, na katero se je javilo podjetje CGP Novo mesto, kije predložilo tudi predračun. Sklep: Člani Sveta KS soglašamo, da se sprejme zapisnik ogleda javnih cest in predračun CGP d. d. Trebnje v višini 9.092,87 EUR. Seznam poškodb na regionalnih cestah pa posredujemo na občino. Sklepa sta bila sprejeta z dvanajst glasovi ZA. K tč. 3. Pogovorili smo se o organizaciji zimske službe. Sklep: Vodja zimske službe A. Starič pripravi obrazce za mesečna poročila izvajalcem pluženja in posipanja cest. Ta poročila morajo podpisati člani sveta odgovorni za določeno področje. Cena ure pluženja ali posipanja cest je 22 EUR. Sklep smo potrdili z dvanajst glasovi ZA. K tč. 4. G, Marko Kapus je poslal ponudbo za oblikovanje zloženke o Mirni z vsebino. Sklep: Člani sveta zavzemamo stališče, da se izdela zloženkaz32stranmi. Pridobimo razpoložljiva občinska sredstva, ostala pa naj se zberejo z oglaševanjem, če bo mogoče, Sklep je bil sprejetzdvanajstglasovi ZA. K tč. 5. Sklep: G. Gregorič naj izdela predračun menjave žarnic JR z varčnimi. Za montaže repetitorjev je nujno pridobiti soglasje lokalne skupnosti. Osvetljevanje cerkve in spomenika naj se časovno omeji z vgradnjo časovnih relejev. Sklepi so bili sprejeti z dvanajst glasovi ZA. Obravnavali smo prispele prošnje za finančno pomoč, pobude krajanov in plan prireditev do konca leta. Sklepi: Vodno skupnost bomo zaprosili za soglasje za postavitev brvi preko Mirne v Podlogu. Zoran Remic se bo pozanimal za oblikovanje spletne strani o delu naše KS. Na cesto v Podlogu bomo nasuli dodatno količino peska. Z zavarovalnico Tilio bomo sklenili zavarovanje splošne civilne odgovornosti. Za finančno pomoč so zaprosili: Mirnski taborniki. Že PZZimzelen Mirna in N. Borštnarza prireditev Vesel sem Mirnčan. Prosilcem smo ugodili, Določili smoceno novoletne voščilnice vKrajanu. SejeSveta KS Mirna bodo pred sejami občinskega sveta, da bomo občini laže posredovali naše zahteve, potrebe in želje. Sklepe smo sprejeli z dvanajst glasovi ZA. 9. redna seja Sveta KS Mirna DNEVNI RED: 1. Pregled zapisnika 8. seje; 2. Poročilo predsednice in članov Občinskega sveta; 3. Veseli december; 4. Zimska služba; 5. Razno:prošnje,pripombe... Ktč.l. Na zapisnik 8. seje nismo imeli pripomb in smo ga sprejeli z dvanajst glasovi ZA. K tč. 2. Predsednica Sveta KS ga, B. Kraljevski je podala poročilo o delu, dejavnostih in prireditvah. ki so bile na Mirni oktobra in novembra. Imeli smo večšportnih in kulturnih prireditev, otvoritev nove linije v Dani, srečanje starostnikov, komemoracijo pri spomeniku na Rojah, proslavo ob 65.obletnici Gubčeve brigade, pripravezatretjo št. Krajana in prireditev Vesel sem Mirnčan... Opravila je veliko sestankov in pogovorov s krajani in na občini. Dogovarjali so se o vzdrževanju vaških vodovodov, ureditvi vodnega zajetja vZabukovju, cestnih popravilih in asfaltiranju javnih, občinskih in državnih cest, o širitvi pokopališča, dograditvi kanalizacije na Rojah, CŽP vZapužah, o načrtih za gradnjo blokovna Sokolski, komunalni opremljenosti parcel za individualno gradnjo, industrijski coni, sanaciji doma Partizan in spomenika na Rojah... Ob koncu poročila je ga. predsednica izrazila zadovoljstvo glede sodelovanja z občino in županom. Pohvalila je njegovo stalno pripravljenost in pomoč pri reševanju problemov, ki tarejo našo KS. G. D. Skerbiš je poročal o delu OS, pohvalil je prizadevanje župana in svetnikov, da bi čim prej realizirali planirane gradnje na Mirni. Naslednje leto- marca - bo pridobljeno gradbeno dovoljenje za industrijsko cono, spomladi se bo pričelo z gradnjo dveh blokov, komunalno bodo urejene Roje IVza individualno gradnjo, za CŽP potekajo pogajanja z izvajalcem del glede cene, načrtuje se preplastitev ceste na Selo in gradnja mostu v Migolici, dogovarjajo se za sanacijo državne ceste v Sotli, gradnjo pločnika, obnovo mostu ter nadstreška na brvi pri mirnskem mostu. Prizadevajo si za potrebna finančna sredstva, ki naj bi jih zagotovili s sprejetjem rebalansa občinskega proračuna za leto 2008. Pripravljen in sprejet naj bi bil tudi odlok o novem financiranju KS. Decembra bomo zamenjali okna na domu Partizan, drugo leto pa bomo kandidirali za sredstva iz evropskih skladovin izvedli dokončno adaptacijo doma. S pridobljenimi sredstvi iz skladov, oz ministrstev, bomo sanirali šolsko igrišče in kupili nov gasilski avto, če bo zbranih dovolj sredstev. K tč. 3. 27. decembra bo dedek Mraz obiskal predšolske otroke, za njihova darila bo KS prispevala enak delež kot občina, to je 16,70 EUR na otroka, za miklavževanje bomo dali po 5 EUR za devetdeset otrok. Člani sveta so potrdili predlagani vsoti z dvanajst glasovi ZA! Tudi letos bomo za Silvestrovo organizirali pohod na grad z baklami. Na gradu bo ognjemet, nato pa bo zabava z glasbo v domu Partizan. K tč. 4. Zimsko službo bo opravljala Komunala, CGP in domači traktoristi, ki morajo podpisati pogodbe. Z njimi se bo še pogovoril vodja zimske službe g. T. Starič. Na novo bo postavljenih pet posod s soljo (Stan, Debenec, Migolica, Selška Gora in Glavna cesta pri blokih 51,54). Za naslednjo zimo pa občina predvideva organizirati zimsko službo, ki bo opravljala pluženje cest po vsej občini. Ktč.5. Člani sveta so postavili več vprašanj o oskrbi z vodo na Mirni in na vaseh, o priključevanju gospodinjstev na vaški vodovod, vzdrževanju in povezovanju vaških vodovodovtero problemih, ki se pri tem pojavljajo. Sklepi: Na naslednji seji sveta bomo razpravljali o predlogu novega financiranja KS in pripravili predloge za OS. Vjanuarjubomosklicali razširjeno sejo sveta na temo vodooskrba v KS. Ugodi se prošnji krajanov vasi Cirnik - Ravne za finančno pomoč pri nabavi črpalke za vaški vodovod. KS Mirna bo plačala popravilo ceste na Selu. G. D. Skerbišse bo na Komunali pozanimal o možni postavitvi drogovza obešanje transparentov preko ceste (postavili bi tri - na vhodih v Mirno in pred Partizanom). Za zaprtje Rojske jame bomo nabavili ustrezno mrežo, za izmero velikosti jame je zadolžen N. Borštnar. G. L. Habinc bo posredoval pri predstavnikih svoje stranke za obljubljeno nakazilo denarja za kočo Debenec. Za ureditev makadamskega odcepa ceste v Podlogu se bo dogovoril E, Novak. Z mladimi, ki se zbirajo v manjši stavbi pri domu Partizan, se bomo poskusili dogovoriti, da nehajo odlagati smeti v zgradbi in njeni okolici. Za seboj bodo morali redno pospravljati. Člani sveta bodo pomagali pridobivati naročila novoletnih čestitk za objavo v Krajanu, Sklepi so bili sprejeti z dvanajst glasovi ZA. KAJ DELAMO? Mirna čaka... Tudi tokrat sem obiskala našega župana Alojzija Kastelica. Cestno-železniški prehod, ceste, tako potrebna nova stanovanja in hiše, industrijska cona in bazen še vedno bolj ali manj čakajo, da iz idej in projektov postanejo resničnost. Kako dolgo še? Cestno-železniški prehod na Cesti Mima-Stan - Na razpisu za izvajalca (prijavil se je samo en ponudnik) je bila najugodnejša ponudba 874tisoč evrov, medtem ko je bilo za projekt zagotovljenih 624 tisoč evrov. Prvi torek v decembru so imeli pogajanja zizvajalci-ti so znižali ceno za nekaj odstotkov, tako da razpisa ne bodo ponovili, ker bi se sicer začetek gradnje spet zavlekel za vsaj dva meseca. Glede na to, da je gradbeno dovoljenje pridobljeno, bi se v najboljšem primeru gradnja lahko začela konec januarja ali začetek februarja prihodnje leto. Kot je poudaril župan Alojzij Kastelic, bo CŽP njegova prioriteta. Pomemben je tudi zaradi navezave na industrijsko cono, ki bo pod Radovnico. Projekti DRCS v naši KS - Križišče na Gomili je prenovljeno, na Brezovici so preplastili približno 700 metrov asfalta, pre-plastili pa so tudi dei ceste pri Migolici in začeli obnavljati tamkajšnji most, zato bo ureditev ceste in mosta v Sotli prišla na vrsto šele prihodnje leto. Prihodnje leto naj bi se začela tudi pripravljalna dela v Zvijavnici. Roje IV in bloki - Že več kot dve desetletji na Mirni čakamo na nova stanovanja in možnost gradnje hiš. Predvsem za mlade je ključno, da dobimo možnost graditi doma, sicer si bomo dom in družino ustvarili drugje. V prvi polovici decembra naj bi na zgor- njem delu bodočega naselja Roje IV začeli z gradnjo kanalizacije, ostalo komunalno infrastrukturo naj bi zaključili v drugi polovici prihodnjega leta, saj je za dela treba zagotoviti še sredstva iz občinskega proračuna. Parceli za dva nova stanovanjska bloka sta odmerjeni, konec januarja ali na začetku februarja 2008 naj bi izšel razpis za investitorja in z deli bi potem lahko začeli že prihodnje leto. V idealnem primeru bi bila bloka dokončana na začetku leta 2009, Industrijska cona Pod RadOVniCO — Če bo vse posreči, naj bi občinski svet januarja 2008 sprejel lokacijski načrt, marca bi lahko bilo izdano gradbeno dovoljenje. Kot je povedal župan naj bi imeli pri nakupu občinske zemlje na tem območju prednost mirnski podjetniki, ki bi si s tem reševali prostorsko stisko. Pri tem pa bi bil eden od pogojev še, da takoj plačajo komunalni prispevek. Bazen - Januarja 2008 naj bi bil objavljenjavni razpis, na katerem bo občina izbrala upravljavca bazena. Šlo naj bi za piknik prostor in turistično točko z možnostjo ribolova, občina pa od vseh, ki se bodo na razpis javili, pričakuje predvsem, da bodo bazen urejali in vzdrževali. P. K. DRUŠTVO VINOGRADNIKOV MIRNA V soboto, 17. 11. 2007, je bil v Gostilni Kolenc Občni zbor društva vinogradnikov Miran. Društvo je bilo registrirano vjuliju letošnjega leta, sedež društva pa je v prostorih KS Mirna. Prvega občnega zbora seje udeležilo kar65 članov. Na Občnem zboruje bil imenovan Upravni odbor. Nadzorni odborter Disciplinska komisija. V Upravni odbor so bili imenovani: za predsednika Avgust Gregorčič, za tajnika Gregor Pod boj, blagajnika Stane Bukovec ter šest članov iz različnih mirnskih vinogradniških področij: BožoSladičJožeŽlembergarJztokŠtolfa, Miro Dim, Branko Smolič in Peter Drčar. V Nadzorni odbor pa so bili imenovani: Jože Pravne, Tomaž Zorc in Jože Novak. Sprejetje bil tudi plan dela, ki temelji na izobraževanju članov, nabavi vinogradniškeopreme, ocenjevanju lastnih pridelkovter strokovnih in družabnih srečanj. Posebno smo poudarili sodelovanjessosednjimi društvi vinogradnikovter dolenjsko regijo. Člane sta pozdravila in nagovorilatudi predsednikZveze dolenjskih vinogradnikovg. Jože Žura ter predsednik DVTrebnje g. Marjan Krmelj in jim zaželela veliko uspehov. Vinogradnike je prišel pozdravittudi župan občine Trebnje g. Alojzij Kastelic. Na občnem zboru je bil po razpravi sprejet sklep, da naj bo članarina za leto 2008 »20 EUR«, večina tega denarja pa se mora porabiti za nabavo vinogradniških pripomočkov. Vse zainteresirane člane pozivamo, da se včlanijo v društvo vinogradnikov Mirna. Članarino sprejema blagajnik društva Stane Bukovec vGostilni Bukovec na Mirni. Predsednik DV Mirna Avgust Gregorčič Zbrane je pozdravil tudi predsednik Zveze društev vinogradnikov Dolenjske Jože Žura. ■■■■■■■UHMnMNBHBHnP Krajan KRAJI NASE KS V SLIKI IN BESEDI (Uredništvo seje odločilo, dabovvsakiod naslednjih številk Krajana predstavilo enega od 22 naselij naše KS. Idejo smo ukradli, a izvedeli bomo marsikaj.) BREZOVICA pri Mirni Brezovica je eno od 22 naselij v Krajevni skupnosti Mirna. Leži na nadmorski višini 286 m, na južnem obrobju Mirnske doline ob pobočju Brezovskega hriba, Geografsko spada Brezovica kot mikrore-gija v Mirnsko dolino. Glede na mezoregijo jo uvrščamo v Posavsko hribovje, glede na makroregijo pa v Alpsko Slovenijo. To potrjuje slemenitev griča, ta pa je v grobem zahod -vzhod. Prevladujoča kamninska osnova so plio-plei-stocenske gline. To dokazuje naravno rastje, ki je tako kot drugje odvisno od litološke in pedološke osnove, ekspozicije površja in naklona. Prvotnega gozda, ki ga je v pretežni meri sestavljal gaber z borovnico in v najnižjih predelih beli gaber z lakoto je danes zelo malo. Gozd jezaradi pretiranega steljarjenja močno degradiran. Zaradi za kmetovanje ugodne lege in tipa prsti (avtomorfne prsti - evtrične in distrične prsti) so ljudje uredili njive intravnike. Veliko je tudi pozidanih površin (vključujejo stavbna zemljišča in dvorišča). Čistega kmečkega prebivalstva je danes na Brezovici malo. Poklicno prestrukturiranje in dnevne migracije so spremenile ne samo poklicno strukturo Brezovčanov, pač pa tudi videz obcestnega naselja zgručastimjedrom. Pretežna večina hiš je obnovljenih, veliko pa je tudi novo gradenj, Brezovica ima po statističnih podatkih 117 prebivalcev. ^ >«n. .m ^ - ■' V. Na Brezovici delajotuditri uradno registrirana podjetja: KOVINKIRM - KOVINOSTRUGARST-VOD.O.O.,SPLOŠNO MIZARSTVO JOŽEFKIRM S.P., KIRM - KOVINOSTRUGARSTVO - Franc Kirm s.p.. Pripravila: Anica Marinčič, prof. Viri in literatura: Topole, M. 1998, Mirnskadolina Geografija Slovenije, 1998, Slovenska Matica, Ljubljana Interaktivni atlas Slovenije Pedološke karte Slovenije Strategije razvoja kmetijstva v Občini Trebnje, 2001 Bavec,U, in.... V objemu Temenice in Mirne, 2006 Marinčič, A, Prsti in njihova raba v Občini Trebnje, 2002 .. \ „> , 'v A. , ; . O.,- V ^- ■ __ Brezoviški Gaj Pr’ peril Na Brezovici pri Mirni je pozabljeno perišče uredil gospod Šeničar, ki želi na tak način negovati kulturno dediščino. Slovesno odprtje prenovljenega gaja bi morali biti jeseni, a je zaradi slabega vremena prestavljeno na pomlad, Sicer pa si Šeničar želi, da bi v kraju uredilitudi še vodnjak, perišča in še nekatere druge pomembne objekte. DROBNE Jablane pri spomeniku na Rojah so se letos kar lomile pod slastnimi carjeviči. Ker rastejo na občinski zemlji, s katero upravlja naša KS, torej na nikogaršnji zemlji po neki ustaljeni logiki, so si nekateri krajani z njimi prav izdatno postregli. Prav je tako, BIO sadeži so na tržnicah posebno dragi, carjevič pa ne nosi zamantako kraljevskega imena. Moti le, da so za dovoljenje prosili le redki, številni drugi obiralci pa so za seboj pod drevesi pustili pravo razdejanje polomljenih vej. Pospravljati moramo parni. Kadar nam kaj takega počne majhen otrok, ga lahko po riti... Kužke imamo vsi radi. Koliko besedje bilo izrečenih, kosmozanje dovolili urediti vad-bišče (beri: pasjedrom) pri pošti. Pa seje izkazalo, da smo imeli prav mi in ne nasprotniki, saj poteka dejavnost prav vzorno, če odmislimo težavezdivjim parkiriščem pred vhodom. A vsi niso vključeni v pasjo šolo in tako se prebivalci Jamske ulice pritožujejo, da kar nekaj lastnikov prosto spušča svoje štirinožne ljubljenčke, ki se olajšajo, kjer jim pač pride na misel - najraje na tujem zemljišču. Pa nam tega niso povedali tisti, ki ne marajo psov. Komunalni inšpektor pri Občini Trebnje je začel z delom, Tako mu bomo lahko v bodoče prepuščali pritožbe, ob katerih smo bili nemočni, hkrati pa bomo njegov naslov posredovali tudi vsem krajanom, ki boste potrebovali njegovo pomoč. Saj poznate tisto močno slovensko misel: »Ljubi bog, naj mojemu sosedu krava crkne.« Dr. Marko Marin je 6. decembra iz rok rektorice ljubljanske univerze dr. Andreje Kocijančič prejel naziv zaslužni profesor, ki gaje Univerza v Ljubljani letos prvič podelila 13 izbranim profesorjem. Dr. Marin je začel predavati na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo leta 1964, predaval je gledališko ikonografijo in igralske umetnosti. Kot so zapisali vobrazložitvi je veliko objavljal tako doma kot vtujini, utiral pot mladim raziskovalcem, vsa leta do upokojitve lani pa je bil zanj značilen tudi izjemen pedagoški eros. OSNOVNA SOLA MIRNA AKTIVNOSTI V PRVIH TREH MESECIH Delo v šoli teče po predmetniku in v skladu z letnim delovnim načrtom, ki so ga sprejeli in potrdili organi upravljanja Osnovne šole Mirna (učiteljski in vzgojiteljski zbor - zbor strokovnih delavcev/delavk, svet staršev, svetzavoda OŠ Mirna). Šolo obiskuje 242 učencev in učenk v rednih oddelkih osnovne šole, 31 učencev in učenk v oddelkih šole s prilagojenim programom, v vrtcu pa imamo 91 otrok.. V skladu z letnim delovnim načrtom uresničujemotudi dneve dejavnosti: športne, kulturne, naravoslovne in tehniške dneve. Vsodelovanjusslovenskim E-forumomsosi učenci in učenke zadnjega triletja in5,razreda ter oddelkovšolesprilagojenim programom S.oktobra 2007 pred šolo ogledali delovanje mini solarne elektrarne. Predstavitev je omogočil gospod Gorazd Marinčekvsodelovanju z E-forumom. Mini solarno elektrarno je učencem na razumljiv način in glede na njihovo starostno stopnjo in predznanje predstavil gospod Andrej Klemenc. Tudi starši so se aktivno vključili v življenje in delo šole. Na njihovo pobudo in z njihovim aktivnim sodelovanjem je bil ustanovljen Šolski sklad., ki ga vodi gospod Roman Herman. Šolski sklad je bil ustanovljen že v preteklem šolskem letu, v letošnjem pa je začel aktivno delati. Dela v skladu zletnim načrtom, ki gaje oblikoval Upravni odbor, Načrt delaje bil predstavljen vsem staršem na prvem skupnem roditeljskem sestanku meseca septembra, potrjen pa na sestanku sveta šole. SO.novembra je upravni odbor organiziral Miklavžev bazar. Vsi učenci so prodajali izdelke, ki sojih pridno ustvarjali pod mentorstvom aktivnih in prizadevnih učiteljev in mentorjev v okviru razrednih ur, likovne vzgoje in tehniškega dne. Vtednu otroka (prvi teden v oktobru) so otroci v vrtcu imeli vsakdan malodrugačen od tistihobičajnih, ki so tudi bogati posvoji vsebini. Tudi učenci in učenke prvega in drugega triletja so teden otroka obeležili z različnimi aktivnostmi (od slikanja na asfaltu do različnega ustvarjanja pri vseh predmetih in predmetnih področjih). Prvošolce in prvošolke smo 23. novembra 2007 s priložnostnim kulturnim programom sprejeli vnašovelikodružino-v šolsko skupnost. Naši učenci in učenke so se pod mentorstvom učiteljev aktivno vključevali vkulturno življenje kraja (komemoracija ob Dnevu spomina na mrtve, 65-letnica ustanovitve Gubčeve brigade, Mirna poje...). Veliko dogodkov nisem omenila, ker bi lahko celoten Krajan »pisal« samo o delu v šoli. Šola pa je samo sestavni del življenja in dela celotnega kraja, krajanov in krajank. Malojetakihkrajev.kibitakoenotnodihalisšoloinšola s krajem, kot ravno Mirna. Tudi sodelovanje z vodstvom krajevne skupnosti ni samo dobro, pač pa vzorno. Trudili se bomo, da bo tako tudi v prihodnje. Pred nami pa je pestro dogajanje v decembru. Vse naše aktivnosti od tekmovanj do kulturnega življenja in utrinkov izvsakdanjega dela si lahko ogledate na spletni strani naše šole. Pripravili so ga učenci in učitelji 30. novembra 2007 v OŠ Mirna. Vse izdelke so razprodali, izkupiček bo namenjen nadstandardu osnovnošolcev. MIKLAVŽEV BAZAR Na pobudo upravnega odbora šolskega sklada OŠ Mirna je bil 30. novembra 2007vavli šole organiziran Miklavžev bazar, ki bo glede na dober odziv, vsaj upam, postaltradicionalen. Na bazarju so se nam s svojimi izdelki predstavili učenci OŠ Mirna kottudi učenci OŠPP. Izdelki, ki so bili postavljeni na ogled, pa so bili namenjenitudi prodaji. Izkupičekje bil vceloti nakazan na račun šolskega sklada OŠ Mirna. S skupnimi močmi smo tako zbrali skoraj 1.200,00 EUR, ki bodo namenjeni za nakup didaktičnih igerza nižjo stopnjo tertehničneopreme, ki bodobrodošla pomoč pri izvajanju učnih progra-movučencevOŠMirna.Vprvi vrsti grezahvala za uspešno izveden bazar učencem in učenkam, ki so vložili veliko truda v svoje izdelke, poleg tega pa so pokazali tudi svoje marketinške sposobnosti. Prav tako gre zahvala njihovim učiteljicam in učiteljem, ki so jih pri delu usmerjali in spodbujali, kakortudi staršem, ki smo znali njihovtrud ceniti in poplačati. Predsednik šolskega sklada OŠ Roman Herman Tehniški dan na OŠ Mirna 29. 11. 2007 je bil na OŠ Mirna organiziran tehniški dan, na katerem je sodelovala vsa predmetna stopnja (od 5. razreda osemletke do 9. razreda). Tema našega tehniškega dne, katerega vodja je bil učitelj tehnične vzgoje Miro Novak, je bila LES, ki sicer ni nova, nove in raznolike pa so bile dejavnosti. Učenci so se razdelili v 11 skupin, dejavnost so si lahko izbrali sami. Svoje delo so skupine predstavile na zaključku tehniškega dne, kjer so se zbrali vsi učenci s svojimi mentorji. Ravnateljica Anica Marinčič Prvošolci so bili sprejeti v šolsko skupnost S AH ISTI NA MIRNSKI SOLI Na mirnski šoli poteka veliko krožkov, med njimi tudi šahovski. Kar veliko navdušencev je med mladimi šahisti. V najmlajši skupini je okrog 20, v starejši pa 10 učencev. O delu šahovskega krožka je spregovoril njihov mentor, gospod Anton Kotar, ki je s svojim pripovedovanjem posegel v sam začetek učenja šaha na Mirni. »Pred nekaj leti smo dali ljubitelji šaha iz vrst DU vodstvu Starejša skupina šahistovz mentorjema C. Jakšem in in učencem OŠ Mirna pred- A- Kotarjem log, da prenesemo ljubezen do igranja šaha še na mlajše generacije. Glavna pobudnika sva bila T. Gorenc in T. Kotar. DU Mirna je dalo šoli nekaj šahov in pričeli smo delati s skupinami. V začetku sta pomagala pri učenju šaha še T. Povšič in V, Tomažin. Zanimanje za šah je veliko in otroci ga radi igrajo. V letošnjem šolskem letu smo ksodelovanju pridobili tudi izvrstnega šahista in izrednega šahovskega pedagoga z bogatimi izkušnjami vodenja šahovskih krožkov g. C. Jakša. Najprej otrokom prikaže različnetaktike otvoritve in študije premikov, potem pa igramo poturnirskem principu-otroci med seboj-kottudi z mentorjema. Nekateri starejši učenci so nama pri krožku že pravi asistenti. Šahiramo obsredah in četrtkih všoli, boljša skupina pa vadi potem še v prostorih DU Mirna. Z našimi šahisti se udeležujemo šolskih turnirjev. Oktobra smotekmovali v Novem mestu na turnirju Dolenjsko- posavske kadetske šahovske lige, kjer je naš šahist Nik Hribar med triintridesetimi dečki dosegel tretje mesto. Šah je izredno koristna igra za razvoj mišljenja. Veliko držav ga je že uvedlo v šole kot redni učni predmet. Med predsedovanjem EU boSlovenija predlagala ustanovitev Evropske šahovske zveze, Sedaj imamo na Mirni priložnost, da z našimi šahisti dosežemo velik napredek. Upam, da bomo znali naše šahovske entuziaste razumeti injih podpreti. Apeliram na starše, da vzpodbujajo svoje otroke in jim vcepljajo ljubezen do šahiranja.« Dvakratsem obiskala šahiste in ne boste verjeli, da je vteh mladih glavah veliko trdne volje in navdušenja. Pogovarjajo se všahovskem jeziku, »otvoritevsiciljanka, obramba katalonska...».Skrbnosledijo mentorjevim potezam na demonstracijski deski.Sproti komentirajo poteze in postavljajo iste poteze na svojih šahovnicah. Dobijo pa tudi skripto, vajo za domačo nalogo. Lepo, vzpodbudno in koristno! Morda se bo Mirna kdaj ponašala s šahovskim prvakom, do takrat pa jim zaželimo mnogo pravilnih potez na šahovskih poljih. Gospodoma Kotarju in Jakši pa dovolj moči in volje, da skupaj z mladimi pridejo do želenega cilja (prvaka)! brez MAT, PAT ali REMI-ja Pavlina Hrovat Srečanje 1. razreda s pisateljem Ivanom Sivcem V petek, 30, 11. 2007, smo imeli kulturni dan. Šli smo v knjižnico na Mirni. Tam smo se spoznali s pisateljem Ivanom Sivcem, Zbrali smo se učenci prvega, drugega in tretjega razreda, in se usedli na stolčke. Knjižničarka Petra Zidar nam je povedala, kdaj in kje seje Ivan Sivec rodil, kje živi, da je po poklicu novinar in pisatelj, s čim se še ukvarja in da je napisal 81 knjig. Ivan Sivec nam je povedal pravljico o palčkih. Povedal je tudi, kje palčki živijo in kako jih je iskal, ko je bil majhen. Potem je povedal zgodbo o stari mami, ki je trikrat umrla. Nekoč sta skupaj nabirala mačice, Stara mama je padla vjamo in mislila, daje umrla in je vnebesih. Ivan ji je rekel, da ni v nebesih, ker je spodaj pekel in da tudi umrla ni, ker ševednogovori. Potemjoje rešil z lestvijo. Stara mama mu je rekla: »ne smem še umreti,ti moj mali zvonček. Povedati ti moram še veliko zgodbic in pravljic.« Nekega zimskega dne je ležala na peči in glasno smrčala. Padla je na tla in spet mislila, daje umrla. Povedal je tudi zgodbe o piratih, lopovih, kako je bilo v šoli, katera pravljica mu je najbolj všeč, Rekel je tudi, da bo vedno pisal. Nekatere svoje knjige je podaril za nagrado tistim, ki so pravilno odgovorili na nagradna vprašanja. Na koncu smo mu dali darilca za spomin in se zahvalili, ker nas je obiskal. Učenci 1. razreda OTROCI PRIKLICALI MIKLAVŽA Miklavžev večer, koliko pričakovanj budi v malih otroških glavicah. Mnogim se želje izpolnijo, večina otrok pa želi dobrega moža srečati osebno. Srečali so ga 7. decembra zvečer, s spremstvom je prišel v domačo cerkev. Iz zakristije so prišli angelčki, skozi zadnja vrata so prihrumeli parkelni, za njimi pa težko pričakovani sveti Miklavž, Belobradi dobrotnik je mahal v pozdrav in mimogrede pobožal mnogo otroških obrazov. Pred oltarjem so bila zložena darila, na mizi pa zlata knjiga z imeni otrok. V njej je bilo napisano, da so bili otroci pridni, zato je bil seznam popoln. Od najmanjših, večjih in največjih so prihajali k Miklavžu, radovedni strmeli v moža v belem z zlato palico. Lep dogodek za mlade otroške duše, ki bo v njih pustil sledi dobrote in spomin na nežna otroška leta. Gospod župnik Robert Hladnik je s pomočjo mladih in učencev devetega razreda pripravil pakete. Obdarovanjeso omogočili občina Trebnje, KS Mirna, gostišče pri Francki, podjetja Baron d. o. o. iz Celja in Plasta izšentruperta. Cilj je bil dosežen. Otroci so spoznali dobrega starega Miklavža, dobili darila in preživeli lep večer. Naj čartega večera še dolgo živi v njih. Za starejše pa, da bi se tudi v bodoče radi odzivali vabilu dati, pokloniti, sodelovati. Župnik Robert Hladnik se iskreno zahvaljuje vsem, ki so sodelovali v tem skrivnostnem večeru. V otrocih naj še dolgo živi spomin na rožnato oba rva ne večere, kajti ta krat, ta ko so pri pove-dovali včasih, Miklavž peče piškote. Iz nekdanjih v prihodnje Miklavževe večere Pavlina Hrovat OB TEDNU OTROKA Kot vsako letojetudi letos prišel teden, ki ga odrasli posebej posvetimo otrokom. Vtem tednu za otroke še dodatno poskrbijo različne organizacije, katerih delovanje je povezano z njimi, V vrtcih ritem življenja ni bistveno spremenjen. Zaradi dodatnih sredstev, ki nam jih nameni ustanovitelj, pa lahko povabimo k nam tudi zunanje izvajalce. Letos nam je dan tako popestril lutkar in animator Boris Kononenko z igricama Moj domek in Zmajček v kuhinji. Z avtobusom pa smo se odpeljali v Novo mesto in si ogledali film v kinu Tuš. Urša, kije prišla iz plesne šole Pan, pa nas je naučila kar dva nova plesa. Delavke vrtca smo pripravile glasbeno pravljico o Stonogi in delavnice, Domišljiji damo krila, kjer smo se poigravali z naravnimi materiali in z njimi ustvarjali. Z našimi izdelki smo polepšali vrtčevsko igrišče. Ob samem geslu letošnjega tedna otroka. Mladi in prosti čas, pa sem začela razmišljati. Spomnila sem se na lepe dogodke, ki smo jih preživeli skupaj, kot družina s hčerko, ko je bila še majhna. Na površje so priplavali spomini kotta, da smo se odpravljali na izlet, pa je padla v lužo in bila pošteno premočena. Kako je za rojstni dan, doma pečeno torto, poizkusila kar z nožnimi prsti. Pa tudi nabiranja gob, kostanjčkov, in nevihte pred katero smo pobegnili iz gozda. Vsako pomlad, ko so zvončki pokukali zglavicamiizzemlje, je tudi mojo hči potegnilo v »svet«, z možem pa sva jo prestrašeno iskala ob bližnji reki. Milijon takšnih in drugačnih spominov je še in po pomembnosti se jih res ne da razvrstiti, ali pa tudi. Prav gotovo med njimi ni obiskov nakupovalnih centrov, gledanja televizije, lepih dogodkov ob računalniških igricah ali obiskovanjutakšnih in drugačnih tečajev. Tudi vam in vašim otrokom želim čim več lepih in pomembnih spominov, ki bodo vaše življenje napolnjevali še dolgo potem, ko bodo vaši majhni nadebudneži odšli po svoji poti življenja. Sonja Mervar KOSTANJEV PIKNIK V VRTCU NA MIRNI Letos je bila jesen radodarna s kostanjem, to pasmo izkoristile tudi vzgojiteljice v vrtcu Deteljica na Mirni. V četrtek, 11. 10. 2007, smo na kostanjev piknikpovabile vse otroke in njihove starše. Prišli so tudi njihovi bratci, sestrice, dedki in babice in videli, kako lepo je pri nas. Vreme je bilo nekoliko kislo, vendar nam ni pokvarilo veselega razpoloženja. Poleg peke kostanja, smo prepustili krila domišljiji ob ustvarjanju z naravnimi materiali, nekateri so se igrali, eni pa so zaplesali ob glasbi. Seveda pa je bil rdeča nit dogajanja kostanj, zato smo ves čas preverjali, ali je že pečen. Ob prijetnem klepetu, igri in druženju, nas je kmalu presenetila tema in morali smo domov. Skupaj smo preživeli lepo jesensko popoldne. Breda Leban in Barbara Grabnar POZNAMO SOSEDA? JOŽE GRACAR - Seminčev Jože s Trbinca Pred letijo bilo na Mimi in njeni najbližji okolici kar nekaj kovačev, ki so svoj težavni poklic opravljali s ponosom in posebno ljubeznijo. Nekaj se jih še spomnim: na Mirni Golob in Koščak, vMigolici Kovačič - Rudarjev Jaka, v Sotli Mandelj Adolf, na TrbincuStrajnar-Činžekin morda je bil še kdo s tem poklicem. Po drugi svetovni vojni je bilo na Mirni ustanovljeno Kolarsko-mizarsko podjetje, v katerem so se zaposlili tudi kovači iz drugih krajev Slovenije. Izdelovali so vozove-karete za potrebe vojske. Karete so morale biti zelo trdno grajene, saj so se uporabljale za prevoz orožja in streliva, zato so imeli kovači pomembno vlogo pri tej proizvodnji. Kovači so imeli zaradi napornega fizičnega dela zelo »težko roko«, zato so se jih vaški fantje pri dokaj pogostih »ravsih« na veselicah previdno izogibali. Jože Gracar je kovač. Več kot štirideset let oblikuje razžarjeno jeklo v izdelke, kot so: podkve, kopače, sekire in druga orodja, ki jih naročajo predvsem kmetje in gozdni delavci. Obiskal sem ga na njegovem domu, kjer mi je ljubeznivo razkazal kovačijo, v kateri ima poleg klasičnega kovaškega ognjišča nameščene tudi raznovrstne stroje za obdelavo kovin. Kot sam pravi, mu še največ »oddela« strojno kladivo, imenovano tudi »norec«, ki klub starosti z ogromno silo oblikuje razžarjene kose v predvidene oblike izdelkov. Tako mu je stroj prihranil milijone udarcevstežkim ročnim kladivom,.. Jože seje rodil leto dni po končani drugi svetovni vojni, zatoje okusil vse pomanjkanjetiste-ga časa. Njegov življenjepis sva strnila v tale zapis: »Moje otroštvo je bilo podobno otroštvu mnogih vrstnikov povojnega obdobja, ki ni bilo najbolj prijaznozavečinoljuditedanjega časa. Osnovno šolo sem obiskoval na Mirni. S petnajstim letom sem zaključil sedmi razred in že mislil da sem se šole rešil, ko je k nam na dom prišla učiteljica Alojzija Marin in se s starši dogovorila, da moram dokončati osnovno šolo. Tako je tudi bilo. Odločil sem se za kovaški poklic. Leta 1962 sem šel v uk h kovaškemu mojstru Ivanu Urbiču na Mirno. Cele dneve sem trdo delal v skromni delavnici s skromnim orodjem, vendar sem se v kratkem času naučil zelo veliko. Mojster je bil naprednih nazorov in ker sem delo opravljal kvalitetnojetudi zaupal v moje sposobnosti. Na to sem bil ponosen. Leta 1965 sem bil izučen vozovni in podkovni kovač. Poklic sem uspešno opravljal leto in pol tudi v vojski, karso priznavalitudi predpostavljeni oficirji. V brigadi smo namreč imeli 130 konj... Po odsluženju vojaščine sem se zaposlil pri Urbiču. Naporno delo in želja po spremembah je po štirih letih prinesla odločitev, da sem se leta 1970zaposlil vtakratnem podjetju IMV na Mirni na delovnem mestu varilec. Čeprav dokaj naporno, vendar osemurno delo, mi je odgovarjalo, in sem bil z njim zadovoljen. V tem času sem se odločil, da bom živel na Trbincu, kjer sem po očetu podedoval skromno kmetijo, ki pa jo je bilo treba obdelovati. Leta 1999 sem izkoristil ponujeno možnost predčasne upokojitve, ta ko sem že tri leta upokojenec. Sedaj imam več časa za kmečka opravila, in seveda tudi za svoje hobije, V hlevu imam dva konja, s katerima opravim marsikatero delo doma in pri vaščanih. Konji so tudi sicer moja velika ljubezen, in bom število še povečal. Daleč naokrog, tudi izven krajevne skupnosti in občine, sem poznan kot eden redkih, ki se še ukvarjam s kovaško obrtjo. Podkujem konja ali govedu porežem parklje... Spominjam se, da je bil Trbinc do 70. leta zelo zanemarjena vasica brez trifaznega el. toka, vodovoda, telefona in asfalta. Ko sem leta 1974 začel graditi hišo (ustvarjal sem družino), smo ves gradbeni material dovažali le s traktorji, saj je bila vozna pot do vasi za druga vozila skorajda neprevozna. Vaščani so me »postavili« na čelo gradbenega odbora in tako se je začelo. Na pobudo takratnega predsednika KS Ivana Janežiča smo izdelali rekonstrukcijo makadamske ceste in spremenili tudi traso. Nekaj let kasnejesmo začeli graditi vodovod. Vse izkope in gradnjo smo opravili ročno. Za 60.000 litrski rezervoar, ki smo ga zgradili, ni nikoli nihče seštel tisoče prostovoljnih delovnih ur. Na podoben način smo leta 1985 napeljali telefon in štiri leta kasneje asfaltirali cesto od Jersovca do konca vasi Trbinc. Asfaltirali smo tudi cesto Mirna - Laze. Verjetno je uspešnim akcijam nekoliko »botrovalo« tudi članstvo v Svetu KS, v katerem sem deloval dva mandata. Pred nekaj leti smo temeljito obnovili in polepšali vaško kapelico, na kar smo še posebej ponosni. V slogi je moč, zato sem zelo vesel, da se v akcije poleg starejših vključujejo tudi mladi. Pri gradnjah novih hiš pomagajodrug drugemu, kar se dogaja le še malo kje, nekajkrat na leto pokosijotravo ob cestah in uredijo okolico ter jih po potrebi posujejo. Ponosen sem na sinove Nejca, Rajka in Damjana. Vsi so že »pri kruhu« in so delovni ter pošteni državljani. S hrano nas razvaja žena Joži, kije res odlična kuharica. Izredno rad zapojem, zato sem se priključil Vaškim fantom všentrupertu. Uživam ob petju ljudskih pesmi. Še vedno sem vzdrževalec vodovoda in od vsega začetka ni bilo na njem večjih okvar, kervsotehnologijodobro poznam. Član Prostovoljnega gasilskega društva Mirna sem že 40 iet. Nekaj letsem bil tudi predsednik in načelnik društva. Sedaj sem član veteranske skupine, kjer dosegamo izredne uspehe tudi na regijskih preizkušnjah. Izrekam zahvalo komunalni zimski službi, ki ob najslabših zimskih razmerah navsezgodaj očisti cesto, tako da vaščani pravočasno prispejo v službe. Vaščani upravičeno pričakujemo, da bo občina nujno poskrbela za preplastitev ceste od Kremena do konca vasi, saj se grobi asfalt vse bolj kvari in bi kasnejši posegi stali še neprimerno več denarja. Naj omenim, da je župan občine tudi naš krajan... Osebnoželinadabizdravjevdružinišenaprej dobro služilo in bi ljudem vožji in širši okolici naredil čim več uslug. Tako bo pesem kladiva in nakovala še dolgo odzvanjala naokrog«. Jože Gracarje svoje življenjske prigode morda res povedal z nekoliko nostalgije. Ker pa je klen in odločen mož, sem trdno prepričan, da se mu bodo načrti uresničili, kar mu tudi iskreno želim. Jože, hvala za pogovor! Dušan Zakrajšek ZANIMIVOSTI Nekoč je bil praznik občine Pred davnimi leti je bii 4. september izbran za praznik občine Trebnje. Z razlogom...Tako nekako naj bi se začela sodobna pravljica za naše otroke, ki pa se, žal, vse bolj navdušujejo nad televizijskimi nadaljevankami ameriškega, kolumbijskega, mehiškega, venezuelskega in še kakšnega žanra. Tudi všolahsotemeo polpretekli zgodovini našega naroda vse manj aktualne. Kot da seje sramujemo. Nekateri zgodovinarji in politiki se vse bolj zaganjajo v napake NOV med in po 2. svetovni vojni. Pri tem »pozabljajo« na zločinska dela fašistov, nacistov in njihovih kolaborantov in kaj kmalu bodo le partizani krivi za štiriletno trpljenje slovenskega Ijuds-tva...Narod si bo pisal sodbo sam, je zapisal že Cankar. Nekdanji borci in njihovi simpatizerji vojnega in povojnega obdobja seveda niso pozabili. Preveč je bilo trpljenja in človeških žrtev, da bi lahkotno zbrisali ta delček zgodovine. Zato še danes organizirajo spominska praznovanja, srečanja in podobne slovesnosti. Kot vsa leta doslej so organizatorji Skupnosti borcev Gubčeve brigade s pomočjo občine Mokronog - Trebelno ter občine Trebnje na Trebelnem organizirali proslavo ob 65-letniciustanovitveSNOUB Matije Gubca. V soboto, 1. septembra, seje pred lovsko kočo na Trebelnem zbrala solidna množica ljudi. Postrojili so se praporščaki, skupina v partizanskih uniformah in takratnim orožjem, nekateri stitovkami na glavah, na prsih so nekateri ponosno razkazovali ordene in druga odličja, ki so sijih priborili včasu NOB. Prispeli so tudi pohodniki, ki so tako, kot že vrsto let, prehodili 12 km dolgi marš... Trebanjski pihalni orkester pod vodstvom Igorja Teršarja in Radeška godba z Boštjanom Župevcem sta zaigrala nekaj partizanskih skladb, ženski pevski zbor pod vodstvom Staneta Pečka je priredil recital z naslovom O, DOMOVINA, SMO TE LJUBILI DOVOLJ, domači učenci pa so se preizkusili v recitacijah. Vzdušje, kot se za tako proslavo spodobi. Seveda ni šlo brez nagovorov župana občine Mokronog - Trebelno Antona Mavra, predsednika domače borčevske organizacije Branka Safiča in predsednika odbora skupnosti borcev Gubčeve brigade Iva Bajta. Slavnostni govornik je bil Lado Ambrožič, sin komandanta Gubčeve brigade, ki je dejal, da seje ob ustanovitvi slavne brigade 4. septembra 1942 postrojiio zavidljivih 850 bork in borcev, kar je bila dotlej največja koncentracija partizanov na enem mestu. Že naslednji dan je del brigade doživel ognjeni krst, saj se je znašel v srditem spopadu z belogardisti. Gubčeva je bila znana po mnogih odlikah, je dejal Ambrožič, Nenehne borbe s številčnejšim sovražnikom, ki je imel tudi neprimerno boljšo oborožitev, so zahtevale visok krvni davek, Vtreh letih bojevanjaje padlo več kot 600 Gubčevcev, več kot 700 pa je bilo težko ranjenih! V njenih enotah se je v tem času zvrstilo več kottri tisoč borcev in bork. Iz nje je izšlo 10 narodnih herojev. Perverzno je, da danes, po65-ih letih slišimo, da so se za pravo stvar borili domobranci in da so ti hoteli rešiti domovino, je bil oster slavnostni govornik. Navedelje nekaj zanimivih podatkov iz vojnih in povojnih časov ter zaključil: »Slovenci moramo biti ponosni na NOB, kot tudi na osamosvojitev leta 1991. To APEL KRAJANOM Pred vami je fotografija mirnskih občinskih mož. Seveda je bila posneta nekaj j let pred drugo svetovno vojno, ko je bil župan Franjo Bulc. Lastnik slike, Jo-; že Gracar s Trbinca, kot tudi sedanja predsednica KS Mirna in podpisani, želimo "identificirati" vseh dvajset mož ] na fotografiji, zato prosimo krajane, da nam sporočite, če seveda veste, leto nastanka fotografije, imena in priimke občinskih mož ter njihove funkcije v takratnem občinskem odboru. Sporočite na Krajevno skupnost Mirna, Za prijaznost se vnaprej zahvaljujemo. Dušan Zakrajšek nas mora združevati, ne ločevati!« Člani lovske družine Trebelno so za vse pripravili odlično zakusko. Dušan Zakrajšek FORCA golaž 2007! Dnevni bar FORCA je že tretje leto zapored pripravil tekmovanje v kuhanju golaža V precej kislem vremenu seje 29. septembra letos pred dnevnim barom FORCA na Mirni zbralo kar sedem ekip, ki so se pomerile v kuhanju golaža. Gorilnike, orodja, posodo in »gvirce« so s seboj prinesli tekmovalci, meso pa je priskrbel organizator. Po treh »napornih« urah kuhanja, mešanja, poskušanja, zalivanja in še česa so svoje izdelke predali strokovni komisiji, kije z izostrenim okusom ocenila golaž po barvi, okusu in izgledu (gostota, vonj,..), Med »tekmo« so kuharje pridno obiskovali njihovi navijači, ki so golaž poskušali, kritizirali, hvalili, ocenjevali, vmes pa so ga pridno zalivali z raznovrstnimi kakovostnimi vini. Prijetno druženje krajanov je bilo »kronano« z razglasitvijo rezultatov, Prvo mestoje osvojila ekipa »večni optimisti«-kuharji Gostilne ■■■■■ foROBTINICE IZ REVIJE ŽENSKI SVET 1 Takole so pisale ženske tistega davnega leta 1936 o politiki, gospodarstvu, delu, draginji, zdravstvu, kulturi, domoljubju in še o mnogočem, le slišalo se jih je bolj malo, kakor danes. Pa poglej, pridejo vam možje in žene, veljaki in petičniki, ki pravijo, da so urejevalci življenja, čepravsejim malokdaj zljubi misliti še kaj drugega kot na oblast, veljaštvo in svoj denar. Manj brezglavega gospodarstva in propagiranja, da naj se ženske posvetijo materinskemu poklicu. To poslanstvo je treba tudi omogočiti. Ljudem priskrbeti delo in zaslužek, skrajšati delovni čas, poskrbeti za nove šole, otroška igrišča. Več dela in izboljšanje življenjskih pogojev za vse ljudi. Zakon določa, da morajo podjetniki, ki zaposlujejo vsaj 100 žensk, na lastne stroške ustanoviti jasli za otroke. Zakon prepoveduje zaposlovanje mladoletne osebe za več kot osem ur, prepoveduje nočno delo mladoletnim in ženskam. Seveda se tega nihče ne drži, kerse ne kontrolira. Povprečna plača - mezda za delavca je 23,74 din na dan, za delavko pa 17,24 din na dan, za isti čas, isto delo. Draginja: ob uvozu riž: 2,91 din,vtrgovini9-12 din, kava, 10 din v trgovini 50 - 80 din, bencin 1,70 din, vtrgovini 9,60 din, domači sladkor ob produkciji 2 din, v trgovini 15din, sol 14par,v trgovini 3 din. Odgovor na anketno vprašanje o splavu: 11 odgovorov ZA, 4 PROTI. Vsi pa so se strinjali, da je absolutno ženska pravica, kako se bo odločila. Sem za popolno legalizacijo odprave plodu. Ker je manjše zlo odpraviti plod, kot pustiti v revščini ljudi, ki se morajo vsak dan zavedati, da so odveč. Boriti se za pravice že rojenih, ne pa svetohliniti o pravicah nerojenih. Zmanjšala bi se smrtonosna obrt mazačev. Ko bodo gospodje na vodilnih mestih storili kaj več za odpravo bede ter za zaščito žensk in otrok, ne bo več želja po abortusu. Naj poskrbijo za blaginjo naroda, kar je njihova dolžnost, šele potem naj propagirajo večjo rodnost. Cerkev daje navodila, zdravniki se prepirajo, žensk pa nihče nič ne vpraša. Strahotne razmere v naši bolniki, ki postajajo iz dneva vdan hujše, so vzbudile protest vse slovenske javnosti. Akcija za novo bolnico je združila vse sloje in struje. Sredstva pa mora dati država, saj je dolžna, kajti vsi plačujemo davke. V tistem trenutku, ko bi tujec razširil svojo oblast na naše ozemlje, prenehamo obstajati Slovenci kot narod, izgubimo svoj jezik, šole, kulturo, odvzeta bi nam bila možnost, da se razvijamo. Zopet bi postali hlapci in sužnji. Zato se moramo zavedati, da bi bil naš največji narodni greh nad našimi otroki, našimi bodočimi rodovi, ako se ne bi zdramili, in če bomo poprijeli vsi, lahko upamo, da ta narod ne bo propadel. Če bosta skrb in delo za usodo našega naroda prodrla med najširše plasti slovenstva, tedaj bo slovenski narod lahko utrpeltudi odpadnike in odpadnice, ki se prodajajo tujcu. Narod, ki jetrpeltlačanil, ki je svojo zgodovino pisal s krvjo in solzami, je kljub uboštvu ustvarjal svojo ljubezen do knjige in jezika, ki je jamstvo za kulturno rast naroda. Jezik, vkaterem nihče več ne poje uspavank, je mrtev jezik. Tako ženske, tistega davnega 1936 200.000 trpinčenih žensk in otrok v naši državi. Nacionalni program pa je povečati število postelj v domovih, kamor se lahko zatečejo, iz 180 na 350. To pa je drobtinica iz medijev 2007, VAU. Danijela Mikuž KOMEMORACIJA OB SPOMENIKU PADLIM NA ROJAH Vsako leto ob dnevu spomina na mrtve se na Rojah ob spomeniku padlim borcem poklonimo spominu na tiste, ki so za našo svobodo dali življenja. Komemoracija je bila prepletena z napevi vojnega časa in recitacijami. Slavnostna govornica je bila profesorica zgodovine in geografije,tudi ravnateljica OŠ Mirna, gospa Anica Marinčič. Takole so se nizale besede njenega govora: Javornik, drugo mesto so si priborili kuharji Gostilne Bukovec, tretji pa so bili »veseli kuharji« iz Gostišča pri Francki. Vse tri ekipe so prejele lična pismena priznanja in denarne nagrade. Organizator prireditve Rok Hrenk je bil vesel uspešnega zaključka tekmovanja. Obljubil je, da bo kuhanje golažatudi naslednje leto popestrilo vsakdan krajanov. Ob tej priliki se tudi iskreno zahvaljuje za pomoč prijateljem, tabornikomza postavitevin pospravilo šotorov kottudi tekmovalcem in gostom. No, mladi znajo pripraviti zabavo in prav je tako! D. Z. »Spoštovani! V teh dneh še pogosteje hodimo na grobove, postojimo ob spomenikih in obujamo spomine na ljudi, katerih imena so vklesana v kamnite plošče ali hladen marmor. Imena ljudi pa so povezana z dogodki iz zgodovine. Še vedno je živ spomin na narodno osvobodilni boj, kajti spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja, spomin je kot cvet, ki nenehno poganja, spomin je svetloba, ki kaže pot, pot, ki nas opominja, da moramo storiti vse, da ne bi prišlo do krvavih obračunov, do trganja niti življenja mladih pa tudi manj mladih ljudi, ki so umrli na poti za dosego najvišjega, najpomembnejšega, najplemenitejšega cilja in ideala, to je SVOBODE. Mi, ki smo se seznanjali z vojnimi grozotami le iz knjig ali iz govorjene besede naših prednikov ali iz arhivskega gradiva, se moramo zavedati, da so morali prenekateri umreti zato, da nam je danes lepo, da svobodno hodimo po vseh delčkih naše ožje in širše domovine in opazujemo ter spoznavamo njene lepote. Zavedati se moramo, da so zato, da se lahko izobražujemo in zaposlujemo po lastnih željah in možnostih, ljudje v času narodno osvobodilnega boja izgubljali življenja. Ti ljudje so se zavedali, da brez svobode ni napredka. Zavedali so se, da pripadajo narodu, kije sposoben misliti, ustvarjati in delati z lastno glavo v lastni, svobodni, na demokratičnih temeljih grajeni domovini. Čeprav smo danes sestavni del Evrope, ker smo se tako odločili na demokratičnih volitvah, pa imamo lastno domovino, v kateri govorimo materin, to je slovenski jezik, ki so nas ga naučile naše mame in babice, očetje in dedki. Vsakdo od teh, ki počivajo tukaj, je nosil s seboj delček svoje zgodovine in predvsem veliko upanje na lepšo, svetlejšo prihodnost. Ob vsakodnevnem hitenju bi bilo prav, da bi ne pozabljali na sočloveka, na vse, kar nas plemeniti in loči od ostalega živega sveta, na ljudi, kijih ni več med ndmi, na ljudi, ki so soustvarjali zgodovino in zaradi velikih dejanj ostali zapisani v zgodovino. S ponosom in hvaležnostjo se ozirajmo proti spomenikom in poskušajmo razvozlati nemo govorico počivajočih v gomili. Slava jim.« Nastopile so učenke OŠ Mirna, MPZ DU Mirna, ustvarjalke VEZI. Tako se je spletla govorjena in peta beseda mladih in starejših v čast spominu njim, ki so nam priborili svobodo, Pavlina Hrovat LIUUUIIIUUI AJW » MUJUII.......... 65 let tajne akcije proslavili na Mimi Prav na tisto novembrsko soboto, ko so v Ljubljani potekale množične delavske demonstracije, so na Mirni slovesno obeležili 65-letnico preskrbovalne akcije aktivistov in železničarjev, ki so novembra 1942 s tremi vagoni oblačil, obutve, sanitetnega in propagandnega materiala oskrbeli borce Gubčeve brigade pri Mirni, Mesec dni kasneje so skupaj s Cankarjevo in Tomšičevo brigado ter Zapadno dolenjskim odredom zasedli grad Dobterzaplenili orožje in postojanko okupatorskih sil. Nekaj zgodovine: aktivisti Osvobodilne fronte so zbirali blago, nato so ga naložili na vagone, prek lažne brzojavke pa so nato vagoni prišli iz Ljubljane prekTrebnjega na Mirno, kjer ravno ob prihodu ni bilo italijanskih vojakov. Akcija je bila zaključena v nekaj dneh. Na proslavi so sodelovale recitatorke iz mirnske osnove šole, zbrane je pozdravila predsednica Krajevne skupnosti Mirna, Bariča Kraljevski, nekaj besedje spregovoril tudi predsednik Gubčeve brigade ivan Bajt, akcijo pa je podrobno - poleg enega od aktivistov Franca Krope - opisal tudi ljubljanski podžupan Čerin. P. K. IMETI SVOJO OBČINO razmišljajo prenekateri, ko spremljajo življenje obeh novih sosednjih občin. Večji smo od obeh sosed, živimo od obljub, napredka ni. Jezi nas, da napreduje le Trebnje, Imamo sposobno vodstvo KS, ki bi lahko vodilo tudi občinsko upravo. Lepo bi bilo biti gospodar na svoji zemlji. Ivan Urbančič \___________________________________/ V peklu so hudobni duhovi iz takimi strašnim Grablami namalani 13. novembra je imel dr, Dragan Božič, višji znanstveni sodelavec Inštituta za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU v Ljubljani, v knjižnici na Mirni predavanje o nekaterih izjemnih, a malo znanih arheoloških najdbah v okolici Mirne in s tem v zvezi o poznorimskih zakladnih najdbah železnega orodja v Sloveniji. Že sredi 19. stoletja so nekje pri Mirni našli del ulite bronaste plošče, ki je okrašena s stiliziranimi listi in cvetovi. Odlomek je prišel kot surovina vzvonarno Antona Samasse, znamenitega ljubljanskega zvonarja, ki je bil eden najvplivnejših Ljubljančanov svojega časa. Izobraženi Samassa ga ni stalil, ampak ga je leta 1851 prodal takratnemu kranjskemu Deželnemu muzeju. Danes vemo, da gre za del okova razkošnih rimskih vrat. Najdbe takšnih okovov so na celotnem območju rimske države zelo redke. Do drugega pomembnega odkritja je prišlo leta 1886, ko so na Kinclju nad Trbincem v vinogradu posestnika Jožeta Šularja z Mirne pod skalo našli zaklad rimskega poljedelskega orodja, in sicer dve kopači s štirimi roglji in štiri rovnice. Večino orodja je odkupil znameniti starinoslovecJernej Pečnik in jo poslal vDežel- ni muzej. V pismu muzejskemu kustosu Karlu Dežmanu je med drugim zapisal: »in zraven dvoje grozne železne grable, 4 rogle, teške gotovo tri kille, kaj takiga nisem videl še, tako je gerdo za vidit, da v peklu so hudobni duhovi iz takimi strašnim Grablami namalani, nobene gnojne vile nimajo takih roglov«. O izgledu in uporabi orodja, ki se je v rimski dobi uporabljalo pri delih na polju, v vinogradu, pri košnji trave in pri najrazličnejših rokodelskih dejavnostih, nam veliko povedo upodobitve na kamnitih nagrobnikih, mozaikih in stenskih slikarijah. Grobovi nam dajo le malo podatkov, ker polaganje orodja v grob ni bilo v skladu z rimskimi pogrebnimi običaji. Izjemno pomemben vir zato predstavljajo poznorimske zakladne najdbe orodja, pribora in opreme, ki so jih po vsej Sloveniji doslej našli že prek dvajset. Razdelimojih lahko na najdbe poljedelskega orodja, najdbe orodja za obdelavo lesa, najdbe z mešano sestavo in najdbe s posebno sestavo. Odkrite so bile znotraj utrjenih višinskih naselij ali v njihovi neposredni okolici, Najdba s Kinclja nad Trbincem z vsega šestimi predmeti sodi med manjše. V njej sta zastopani samo dve vrsti orodja. V nekaterih drugih najdbah rimskega poljedelskega orodja iz Slovenije pa imamo na primer tudi železne dele rala (lemež, črtalo in gredeljnico), kose in celo klepalnoorodje: kladivo in babico. Odlomek bronaste plošče iz okolice Mirne in železno orodje s Kinclja nad Trbincem hrani Arheološki oddelek Narodnega muzeja Slovenije v Ljubljani. Dragan Božič Knjižnica Pavla Golie Trebnje je sredi oktobra pripravila sklop predavanj v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine z naslovom Javni prostor kot urbanistično arhitekturna kvaliteta. Predavanja so se ukvarjala s problematiko odsotnosti oziroma neurejenosti javnega prostora (trg, park, ulica) v treh občinah oziroma štirih večjih krajih: Trebnje, Mirna, Mokronog in Šentrupert. V krajevni enotah knjižnice je predaval arhitekt in šentrupertski župan Rupert Gole. Prvi del predavanja je bil namenjen splošni opredelitvi pojma "javni prostor" tudi skozi primerjavo deležev in pojavnostjavnega prostora v urbanih sredinah različnih meril - od milijonskih mest do manjših naselij. V zadnjem delu predavanj pa je opozoril na problematiko javnih prostorov vteh krajih - na Mirnije Gole izpostavil odsotnost javnega prostora. Predstavil je okvirne smernice za nadaljnje razmišljanje, od županov in občinskih upravah pa je odvisno, ali bodo upoštevane in morda nekoč vsaj delnotudi realizirane. P. K. KOŠČKI SONCA ... in senc KS Mirna Ne zamerite, dragi sokrajani, da sem si sposodila svojo rubriko za nekaj tako nespodobnega, kot je poročanje o uspehih in neuspehih dela KS Mirna. Vsaj fotografije mi ni treba priložiti, saj me lahko trikrat tedensko vidite v pisarni KS, pa tudi na vseh prireditvah, sejah in ostalih skupnih dogodkih, ki jih v preteklem letu ni bilo malo. »I, kuga ste pa naredi? Nč, Zaprite štacuno,« pravijo največkrat tisti, ki so v našem nekdanjem in sedanjem sistemu oblikovali javno mnenje ob ostroumnih debatah in se previdno izogibali slehernemu delu za druge (beri: bolj ali manj zastonjkarskemu). Srečujemo se povsod, vaša vprašanja so si podobna, pa sem se odločila, da v imenu vseh, ki delujemo vsvetu KS Mirna, poskušam odgovoriti na kar največ izmed njih. Naloge KS so: 1. Vzdrževanje krajevnih poti 2. Urejanje javne razsvetljave 3. Urejanje in čiščenje javnih površin 4. Urejanje prometne varnosti 5. Vzdrževanje kulturnih domov 6. Vzdrževanje mrliških vežic 7. Urejanje in sanacija črnih odlagališč 8. Druge naloge povezane s tekočim vzdrževanjem javne infrastrukture Že iz navedenega lahko ugotovite, da marsikatera od prošenj in pripomb ne sodi v našo pristojnost, Če gremo po vrsti, povejmo, da smo lansko leto na področju cest porabili več sredstev, kot jih smemo, zato smo opravili na krajevnih cestah le nujna vzdrževalna dela, kakor jih je zabeležila komisija pri svetu. Naleteli smo na nepričakovane težave, kajti za vsak poseg v privatno lastni noje potrebno soglasje lastnika in pravzaraditega ni bilo mogoče dokončati odvoda meteornih vod na Sevnici, saj dva lastnika nista dovolila skopati jarka med njunima travnikoma. Posebej sije bilo treba izboriti nekaj muld in prepustov, pa ne boste verjeli, koliko časa in volje vzamejo dogovarjanja. Navozili smo precej peska na makadamske poti, pri tem pa smo bili deležni kritik, ker smo ponekod uporabili neustrezen pesek, ki ni prenesel deževnega vremena. Med občinskimi cestami je bila opravljena preplastitev na Brezovici, predvidena pa je še v Volčjih Njivah. S prošnjami za sanacijo cest v Cirnik in na Debenec, ki sta v isti kategoriji, letos nismo bili uspešni.Pravtako si bomo morali za naprej prizadevati še za preplastitev ceste na Trbinc. Opravljen je veiik del popravila državne ceste proti Selu, ki vključuje tudi most pod Mi-golico. Urejena je cesta bazen - Gorenja vas, po kateri bo tekel del učne gozdne in pohodne poti Speča lepotica, ki jo bomo v sodelovanju z Zavodom za gozdove markirali spomladi. Morda je cesta zdaj celo predobra, saj se je na njej čez noč povečal avtomobilski promet. Naša javna razsvetljava je zastarela, zato porabimo ogromno električne energije in veliko denarja za redna popravila. Tisti, ki ste nas klicali, veste, da smo se trudili za sprotno odpravljanje napak. Na javnih povšinah, ki so v naši skrbi, velja omeniti predvsem park pri spomeniku na Rojah, rondo pri železniški postaji, spomenik pri OŠ, avtobusno postajo. S pohvalami krajani niste ravno radodarni, pa se bomo sami pohvalili, da so bile vse gredice redno oskrbovane in skrbno obdelane. Opazili ste verjetno, da teče večje popravilo Lenassije-vega spomenika in samo upamo lahko na spoštljiv odnos mlajših prebivalcev do vsega narejenega, Nabavili smovečkoševza smeti, pri Partizanu pa bomo postavili večji kontejner, da se ne bomo nenehno spopadali z nezaželenimi odpadki našega mladega rodu, ki si v večernih urah tam poišče zavetje. Na področju prometne varnosti se še vedno trudimo za postavitev dodatne prometne signalizacije, postavili pa smo prometne znake pri železniški postaji in nekoliko omejili parkiranje. Letos bomo postavili še tri cestna ogledala, nekatere točke pa smoopremili s posodami za sol.Tudi morebitni sneg nas ne sme presenetiti, saj so sklenjeni vsi dogovori za pluženje. Dom Partizan je dobil nova okna in vrata, v naslednjem letu pa načrtujemo večja popravila, da bi končno imeli kulturni hram, ki bi služil svojemu namenu. Dejavnost na tem področju se je namreč močno razmahnila. Tako smo imeli v letos 48 različnih kulturnih in športnih prireditev, ki so se odvijale v domu, v knjižnici Mirna in v športni dvorani OŠ. Pa naj še kdo reče, da se pri nas nič ne dogaja. S prevzemom upravljanja pokopališča in mrliške vežice smo sprejeli veliko odgovornost in še več upravičenih in neupravičenih pritožb, Ne pomaga, da se trudimo z odvažanjem smeti, z nabavo peska, čiščenjem okolice, za nekatere ni nikoli dobro. Odpadle so le pritožbe zaradi previsokih cen, s katerimi ste nas prej obiskovali. Ata pesem je že tako izpeta, delo pa naravnostSizifovo.Avendar, vdeluje papirnata vojska, ki bo omogočila pridobitev večjega števila novih grobov. Spomladi smo organizirali že utečeno očiščevalno akcijo naše KS in ob vašem sodelovanju odpeljali kar nekaj večjih smeti na deponijo, čeprav se vedno pogosteje sprašujemo, zakaj je redkim posameznikom bolje pri srcu, če odlagajo odpadke na nedovoljenih površinah. Naša OŠ, ki jezdajtudi uradno EKO šola, pa bo sestavila seznam črnih odlagališč, kijih bomo postopno odstranjevali. Konec leta bo natisnjena zloženka o Mirni, na katero smo čakali več kot deset let. To bo eden od korakov za promocijo naših krajev na turističnem trgu. V teku so prizadevanja, da ohranimo stari center vasi Selo in iztrgamo zobu časa propadanje dragocenih stavb, za kar so svoje naredili tudi Selani. Kaj smo še počeli? Pomagali smo družini Pravne, kiji do selitve v novo hišo manjka le še malo, Mirna je dobila dve novi društvi - kinološko in vinogradniško, znova pa je začelo delovati društvo Partizan. Koča na Debencu je v zaključni fazi in bo kmalu potrebovala primernega najemnika. Veliko se je dogajalo tudi na gradu Mirna, za kar smo hvaležni dr. Marinu. Gospodinjstva naševniciin vškrjančah bodo v naslednjem letu priključena na javni vodovod - priključki so že izdelani. Deležni smo bili tudi finančne pomoči za nabavo vodovodne črpalke na Cirniku. Na Brezovici še vedno iščemo zemljišče za postavitev ekološkega otoka, ki bi ga morali locirati nekje sredi vasi, na občinski zemlji pa ni dovolj prostora. Po zaslugi zagretih posameznikov se prebuja tudi ta vas in žal nam je, da je prireditev Pr peril zaradi dežja odpadla, saj bi se lahko o marsičem pomenili, Pa spomladi. Mirna potrebuje požarno vodo, zato načrtuje Dana gradnjo novega črpališča. Brez tega tudi hidranti, ki smo jih na novo postavili, ne bodo služili svojemu namenu. Pomagali smo društvom, organizacijam in osnovni šoli, seveda v okviru naših možnosti. Tako, spoštovani, predstavila sem vam del naših dejavnosti, velika večina ostalih je vezana na občino, in bo o njih govoril župan, s katerim smo ves čas tesno poezani. Kakorkoli je bilo poslovanje letos otežkočeno zaradi odcepitve obeh sosednjih občin, seje ie vse dobro končalo, Uspelo nam je pridobiti še nekaj dodatnih sredstev, saj smo kandidirali na vse občinske razpise za sofinanciranje projektov oz. nalog, ki niso povezani neposredno s financiranjem KS, ie na razpis za kmetijstvo ne, za obnovo spomenika pa smo dobili sredstva tudi od države. Zavedam se, da štejejo le veliki projekti, ki jih je moč videti že od daleč, vendar trdno verjamem, da tudi ti še pridejo. Jutri je nov dan in pred nami je novo leto, ki mora tudi naši KS prinesti kaj vpadljivo in dopadljivo novega. Vaša Bariča Kraljevski NARAVA NASA MATI PNolina reke Mirneje diamant, vtkan v prt Ly dolenjske pokrajine. Kot da je Stvarnik smejoč obraz vtisnil vto čudovito zemljo, na katero so poveznjeni griči in hribi, med katerimi se razkazujejo nebu, soncu in zvezdam ravnice, prepletene s potoki in vodami, kot bi jih nekdo povezal s srebrno pentljo. Vasice, poseljene vzdolž voda, so biseri, skriti površnemu očesu; ko jih spoznaš in gledaš, zamaknjeno strmiš v razprostrto sliko, veliko od obzorja do horizonta. Vmes so zasejana pobočja, vinogradi, zidanice, domačije. Gane te čudežna lepota, ponujena očesu in poetu, da jo opiše, vtisne vspomin, Napolni te z neko milino, misel obstane, spomin srka to podobo narave, strmi v jutri. Bo še tako lep, bodo še zeleneli in šelesteli njeni gozdovi, bodo njive še rodile, bodo koše-nice še cvetele in dehtele po suhem senu, bodo v jutra še odmevali kori ptičev? Kdove? Ve človek, vem jaz in ti in oni, ki neusmiljeno režejo, trgajo, packajo to podobo skrivnostnega nastajanja. Velike rane - pravo razdejanje se dogaja v naravi, dušimo jo s smetmi, strupi in vso mogočo navlako, ki leži ob cestah, v vodi, povsod, letam ne, kjer jim je mesto. Kalimo zračne tokove s strupenimi, neprijaznimi dimi, ki z meglo na rastje odlagajo uničujoče usedline. Branimo in ohranimo to, kar danes še imamo, Hranimo in negujmo za naše vnuke in prapravnuke. Naj v prihodnji podobi spoznajo naše delo inskrbtudi vtem, da smo cenili, ljubili in varovali dolino, kije bila naš in bojutri njihov dom, naša in njihova mati in hraniteljica. Čuvajmo potoke, da ne bo voda odnašala vspominu nasilje, s katerim jo prizadenemo. Strnimo vrste, uprimo se smetenju, ne za včeraj, kajti ta dan ježe izgubljen, pač pa za del današnjega dneva, ki še traja, terza jutri in pojutrišnjem. To so dnevi, leta, ki prihajajo, pa se bo dalo še kaj rešiti? Kdove? Lahko leslutimo. Zato takoj začnimo reševati, karse rešiti da, spoštovati in čuvati naravo, da bo slika in pogled nanjo spet lepo in zdravo polnilo naših življenj in življenj zanamcev. Na tisoče let je človek sobival z naravo in njeno materjo v sožitju. Toda zadnja desetletja so tako rigorozno zarezala vto sožitje, da se strokovnjaki upravičeno sprašujejo: »Do kdaj še, koliko časa še bomoteptali in zastrupljali planet in okolje, v katerem živimo?« Ustavimo se, da ne bo narava ustavila nas. Kot matinasssvojimidogajanji(neurja,poplave,or-kani,toče...)opozarja.Nepreslišimoinnespre-glejmo njenih opozoril. Pustimo zanamcem lepa, zoreča polja, zeleneče gozdove in čiste vode. Storimotoza naše otroke in vnuke. Iz spoštovanja do matere NARAVE Pavlina Hrovat Ufe IZ NAŠIH DRUŠTEV Na petek pred martinovosobotojedomače Kulturno-umetniško društvo Klas Mirna pripravilo premiero veseloigre Cveta Golarja Dve nevesti. Tokrat (za razliko od junijske predstave) je eno od nevest odigrala nekdanja šepetalka Tina Kovač. Kot je ocenila publika, seje pri tem kar dobro odrezala. Zgodbo o dveh nevestah so člani KUD KLAS Mirna vtemje-sensko-zimskem času pokazali še vSoteski v okviru Tedna teatra vToplicah in na Otočcu. In kot pravijo, je bil na gostovanjih občutek na odru boljši, nasmeh igralcev po končani predstavi pa večji. Trema pred domačim občinstvom je očitnoterjala svoj davek. P. K. V objemu besed: Ima tudi vas kdaj ... Krajevna knjižnica Pavla Golie na Mirni je tudi prvi torek vdecembru ponudila streho nad glavo Kulturno-umetniškemu društvu Klas Mirna, kije pripravilo pogovorni večer V objemu besed z naslovom Ima tudi vas kdaj... Gostje bil pesnik, publicist, urednik in profesor slovenskega jezika na mirnski osnovni šoli Ivan Gregorčič. V pogovoru s Petro Krnc je razkril, da pesem nastaja počasi, da pesmi kopajo in da je najlepše, če lahko poezijo človek živi. Precej besed sta namenila tudi branju - poezije in proze. Gregorčičje poudaril, da je za vsako knjigo potreben čas in da lahko neko delo posameznik v različnih obdobjih svojega življenja doživlja drugače, Govorila sta tudi o šolskem sistemu, ki še vedno ne spodbuja domišljije in kreativnosti, ampak nasprotno čedalje bolj usmerja otroke vtekmovalnost, v učenje podatkov. Z igranjem na saksofon je večeru dal poseben čartudi David Kocijan, ki jezaigral dve skladbi s svoje nove zgoščenke, ki naj bi izšla v kratkem. Gregorčič je ob tem povedal, da je glasba tudi sicer pomemben del njegovega vsakdana, posebej pri srcu pa mu je jazz, kjer mu tudi žena - sicer ravnateljica Glasbene šole Trebnje - priznava, da jo lahko veliko nauči. S tretjim večerom v objemu besed je KUD KLAS sklenil letošnje pogovorne večere, na katerih seje vedno zbralo več deset ljudi, ki sotuditako pokazali, da so tovrstni dogodki dobrodošli. P. K. SMUČARSKI IZLET NA KOBLO Društvo za šport, kulturo in turizem Partizan Mirna bo v mesecu februarju 2008 (točen datum bo opredeljen naknadno glede na vremenske okoliščine) organiziralo smučarski izlet na smučišče Kobla (Bohinjska Bistrica), Za informacije pokličite na 041 471 217. Z.R. VRAČANJE SREDSTEV IZ TELEFONIJE se bo za našo KS predvidoma pričelo konec poletja 2008. KS MIRNA NA INTERNETU Prebivalci KS Mirna si boste odslej lahko vse pomembne dogodke, zapisnike sej, izvode Krajanov in novice o aktualnih informacijah ogledali kar na spletni strani KS Mirna http://www.ks-mirna.si, kije trenutno še nedostopna. Trenutno namreč čakamo še na registracijo domene in zakup spletnega prostora. Pri izvedbi projekta pomaga naš krajan Mitja Kadunc, za kar se mu v imenu KS Mirna najlepše zahvaljujem. svetnik KS Mirna Z. Remic IZ NAŠIH DRUŠTEV KUD Matija Tomc Mirna, ki združuje moški cerkveni, mešani in mladinski zbor, je bilo pobudnik in organizator večera »Mirna poje«. V petek, 30. 11.2007, smo v kulturnem domu Partizan doživeli lep, s petjem zapolnjen večer. V programu so sodelovali vsi pevski zbori Mirne, in sicer: 1. Mešani pevski zbor Matija Tomc, zborovodja Stane Cvelbar ml. 2. Otroški pevski zbor OŠ Mirna, zborovodkinja Valerija Rančigaj 3. Mladinski pevski zbor OŠ Mirna, zborovodkinja Valerija Rančigaj 4. Ženski pevski zbor DU Mirna, zborovodkinja Tanja Benedik 5. Mešani pevski zbor DU Mirna, zborovodkinja Tanja Benedik 6. Moški pevski zbor DU Mirna, zborovodkinja Tanja Benedik 7. Ženski pevski zbor »Zimzelen«, zborovodja Stane Peček Nekje na sredini programa pa je na oder prikrevljal sam Krjavelj. Res da ni povedal zanimivosti o presekanem hudiču, je pa zato komentiral današnjo politiko, pravzaprav volitve in res smo se nasmejali. Skozi prijetne melodijeje duhovito in simpatično vodila program gospodična Petra Krnc. Večerje bil prisrčen in dobro obiskan, kar kaže, da se Mirna prebuja in da jo žene v pravi kulturni utrip. Naj nas pesmi družijo in razveseljujejo, naj nam polnijo življenje z lepimi mislimi in željami. »Kdor poje, zlo ne misli!« Vsem nastopajočim hvala za lep pevski večer! Pavlina Hrovat LOV TREH DRUŽIN Lovci treh sosednjih družin - Gabrovke, Šentruperta in Mirne - so se 21. oktobra 2007 zbrali na tromeji, kjer so organizirali vzoren, predvsem pa varen pogon na divjad na tem dokaj odmaknjenem predelu lovišč. Brakada, kot se tovrstni lov imenuje, je že tradicionalna, saj je bila letošnja že deseta po vrsti. Za tako obliko sodelovanja so se takratni funkcionarji odločili zaradi boljših medsebojnih povezav, učinkovitejšega gospodarjenjazdivjadjo ter spoznavanja sosednjih lovskih tovarišev. Sodelovanje med družinami je uspešno, kar se vidi tudi iz vse večje udeležbe lovcev na teh lovih, tudi članov iz drugih LD. Letošnjega lova se je udeležil tudi eden od pobudnikov tovrstnih srečanj,takratni starešina LD Mirna, Nace Jerovšek s sinom Davidom - lovskim pripravnikom in poudaril pomembnost ohranjanja lovskega tovarištva in udejanjanje lovsko-gojitvenih smernicza dobro narave in divjadi v njej. Njegovemu prepričanju so se v pozdravnih nagovorih pridružili tudi starešine vseh treh družin. Organizator letošnjega srečanja je bila LD Gabrovka, zato je starešini Tonetu Becu pripadla prijetna dolžnost, daje upleniteljem izrekel lovski blagor in vse udeležence povabil na »koš«, kije bil tokrat pri domačinu vTihaboju. Ob dobri jedači, kapljici, doživetjih na lovu in naklonjenosti lovske boginje Diane smo druženje zaključili pozno popoldne z željo, da bi se nas naslednje leto zbralo še več. Stane Smolič SOZVOČENJA 2007 Ženski pevski zbor Zimzelen je vjesenskem času nastopal s samostojnimi nastopi na mnogih prireditvah. Še posebno smo ponosni na nastop na tematskem tekmovanju pod skupnim naslovom Sozvočenja 2007, ki gaje za Dolenjsko, Belo krajino in Posavje organizirala brežiška izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. V viteški dvorani Posavskega muzeja smo se predstavili s 15 - minutnim stilnim koncertom Ena ptička priletela, ki gaje pripravil zborovodja Stane Peček. Tematika nastopa je ptica v slovenski ljudski pesmi s svojim raznovrstnim in simbolnim odnosom do človeka postavljena vokvirštirih letnih časov. Šest pesmi in recitacije v izvedbi Vesne Lamovšek in Tilna Megliča so nastop povezale v samostojno zaključeno celoto. Pripeli smo si posebno priznanje strokovnih spremljevalcev za tematsko dobro izbran spored na izbrano temo, kije bilo podeljeno našemu zborovodji Stanetu Pečku. Breda Kranjc .....UUEJUIIIUUI im'l>""»TIHJBTT ■■HHHnHHanHnHMnBHBHHIH Bioenergija v dramski sekciji društva upokojencev deluje “Bosanska bionergija” Nastop dramske skupine DU Mirna na Prevorju na Kozjanskem: Mici (Slavka Kramer - avtorica in režiserka), Mujo (Duro Bekšič - “bioenergetik”), Repa (Mari Logar) in Kori (Rudi Žibert) »Iz ene godlje sem padla vdrugo«, si rečem včasih. Sto šalo hočem pojasniti, da sem vse do upokojitve na šoli delala tudi na kulturnem področju, a ko sem se upokojila pred sedmimi leti, sem pač mislila, da sem z dejavnostjo na tem področju zaključila. Pa ni bilo tako. »Prišla si ravno ob pravem času, ko se naš kulturnik Tone Pivec poslavlja, in tako boš ti prevzela področje kulture,« so mi rekli, ko sem se včlanila v društvo upokojencev. Tako seje začelo. Spontano seje razvila dramska sekcija. Ker pri brskanju po knjižnicah nisem našla krajših, primernih dramskih del, sem se pisanja lotila sama. Tako je vteh sedmih letih nastalo 7 krajših dramskih tekstovs šaljivo vsebino. Zavedam se, da nimajo literarne vrednosti, a »igra« ponavadi vžge, in stem je cilj dosežen. Igralci svoje vloge ponavadi še sami začinijo s svojimi domislicami. Besedila so napisana za starejšo generacijo, kiji mitudi pripadamo. Največkrat nastopamo skupaj s pevskim zborom po različnih krajih Slovenije, za organizacijo pa poskrbi našzagnani predsednikza kulturoTone Kotar. Včasih pa nastopimo tudi samostojno, predvsem v novembru in decembru, ko se pripravljajo silvestrovanja po raznih društvih. Nastopili smo celo v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu in na Festivalu za 3. življenjsko obdobje v Cankarjevem domu. V 7 letih smo imeli čez 50 nastopov, samo v letošnjem letu 14. Vsi soigralci so čudoviti ljudje-za vse vaje, za vse nastope niti enkrat ni bilo slišati besed: ne morem, Prav je, da jih naštejem: Ivan Zupanc, Franc Gačnik, Ivan Kos, Slavka Derganc, Ivanka Kovačič, Mari Logar, Tomaž Povšič, Ivanka Novak, Duro Bekšič, Rudi Žibert. V zadnjem času je najbolj igrana »Bosanska bioenergija«, a žal na njen račun zanemarjamo nekatere starejše igre, tudi dobre. In kaj nam daje energijo za naše delovanje? Hvaležen odmev publike, želja po spoznavanju novih krajev, novih ljudi ter promocija našega društva in domačega kraja - Mirne. Soigralcem se srčno zahvaljujem za sodelovanje in s podbudo, Tonetu Kotarju pa za prijetno sodelovanje. Mentorica dramske sekcije Slavka Kramer C \ USTVARJALKE »VEZI« DELAMO Naša nit delovanja je brati, pisati, pripovedovati. Sodelovati pri prireditvah in tako v naša življenja vnašati malo poetike. Dve članici »Vezi« imata status ljudskega pisca (Rozalija Pepelnak, Pavlina Hrovat). Sodelovanje z revijo »Mentor« je letos Rozaliji Pepelnak prineslo nagrado za pravljico »Mravljica«. Njene pravljice so grajene iz življenjskih utripov, sanj o palčkih in škratih, oživalih, ki se pogovarjajo. Govorijo z jezikom ljubezni in nenasilja. Otrokom pripovedujemo te pravljice, potem še rišemo motive iz teh besedil. Radijih poslušajo. Zbirali smo davne utrinke življenja na Mirni in za krajevni praznik KS upamo, da bo knjiga izšla, V ta namen bomo po novem letu začeli nagovarjati donatorje, in če boste pomagali, bo knjiga tu, za nas in za tiste, ki nekdanje podobe Mirne in vasi ne poznajo več. 8. januarja ob 18:00 pa bomo v knjižnici Pavla Golie na Mirni pripravile literarni večer. Sodelovale bodo literatke Novega mesta in Metlike. Imeli bomo tudi gostjo ali gosta. Naslov večera je »Sopotje VEZI« (za lepo življenjsko jesen). Toplo povabljeni! animatorka »VEZI« Pavlina Hrovat v_______________________________v ZGODOVINSKI KROŽEK UTZO AKTIVEN Zgodovinski krožek UTŽO, ki deluje na Mirni, je or- Poleg navedenih predavanj načrtuje krožek še ganiziral in uspešno izpeljal dvodnevni strokovno- dve srečanji s posebej izbranimi temami, Ob kon- turistični izlet (ekskurzijo) na Madžarsko. Udeležili cu letnika pa je predvidena še strokovna ekskurzi- so se ga vsi slušatelji krožka in drugi zainteresirani ja, povezana z zgodovinskim dogajanjem, ki bo upokojenci, kolikor je bilo prostih sedežev. predmet proučevanja vtekočem letu. Tokratna destinacija je bila ogled prestolnice Budimpešte in nazaj grede še leve strani Blatnega jezera. Izlet je bil dobro organiziran, podprt z odličnim vodičem, poznavalcem madžarske zgodovine in jezika. Na splošno je nam Slovencem, še posebej Dolenjcem, malo znana zgodovina madžarskega naroda in države. Zato je še pomembneje spoznati te naše sosede, s katerimi mejimo že več kot 1000 let. Na tokratni ekskurziji smo lahko ob strokovnem vodenju spoznali lepoto glavnega mesta Budimpešte, ki uživa sloves drugega Pariza. Mesto ima odlično zemljepisno lego, kajti leži ob robu Panonske nižine ob vznožju hribovja in mesta Budimo in Pešte, ki ju ločuje lepa Donava, skupaj pa se to somestje združuje v Budimpešto. Na tem mestu ni mogoče opisovati lepote, znamenitosti in zgodovine, lahko se samo pohvalimo, da smo bili zelo zadovoljni. Bilo je lepo doživetje. V prvi polovici novembra so se spet začela redna predavanja. Vstopamo v četrti letnik. Udeležba je stabilna, 10 do 15 članov prihaja na predavanja in razprave. Mentorica ga. prof. Mira Brezovarje ponudila program zzanimivo in pestro vsebino za 22 srečanj vzimskem obdobju od novembra 2007 do aprila 2008. Srečanja bodo potekala enkrat tedensko, ob sredah, s pričetkom ob 18, uri vOsnovni šoli Mirna. Vljudno vabljeni še novi člani. Razen navedenega rednega programa pa zgodovinski krožek Mirna predlaga, da se v prihodnjem obdobju lotimo priprav za izdajo »ZBORNIKA« zzgodovinsko vsebino. Ta zbornik naj bi poleg predstavitve samega kraja Mirna vseboval tudi zgodovinska, kulturna in gospodarsko-turistična dejstva, ki jih kraj Mirna gotovo ima. Tako bi vsestransko promoviral kraj Mirna in med drugim bi služil tudi kot vir podatkov za predstavitev kraja. Zavedamo se, da je tak projekt možno uresničiti le s sodelovanjem vseh zainteresiranih, gospodarskih, kulturnih in drugih inštitucij in posameznikovz ustrezno finančno podporo. Vtej fazi nastopa zgodovinski krožek UTŽO Mirna le kot pobudnik. Pričakujemo, da bo ta pobuda sprožila ustrezne odmeve, kar naj bi pripeljalo do predlogov za sodelovanje in združevanje potrebnih moči in volje za uresničitev zastavljenega cilja. Rudi Žibert mmiku KS Mirna se zahvaljuje g. Janku Urbiču, ki je prispeval vodo za zalivanje parka pri spomeniku na Rojah in g. Martinu Jevševarju za razvoz vode, saj smo vsušnih dneh le tako lahko ohranili cvetje na naših površinah. [Ml^ E [MMEKE V letu, ki se izteka, smo imeli ponovno preko 20 nastopov PZ DU, največkrat skupaj z dramsko in literarno skupino, ki pod imenom Vezi deluje v okviru DU MIRNA. Poleg nastopov na revijah, proslavah, v Šentvidu in na društvenih srečanjih organiziramo samostojne nastope in nekaj najzanimivejših iz letošnjega leta vam želimo omeniti. Aprila je bila naša 10. prireditev ZA MIRNO Z LJUBEZNIJO. Naši gostje so bili Mladi harmonikarji s Podbočja, učenci 3. razreda OŠ Mirna z igrico MAČEK MURI in Folklorna skupina pri UTŽo. Kot (skoraj) vedno je bila dvorana polna in gledalci zadovoljni. Organizirali smo kar nekaj naših prireditev, kijih imenujemo POZDRAV Z MIRNE -.... (določenemu kraju). Omenili bomo samo nekaj večjih. Konec julija je bilo na Metliškem gradu na naši prireditvi POZDRAVZ MIRNE - METLIKI, ki smojo organizirali z upokojenci Metlike, preko 300 gledalcev in po izjavah domačinovje bila to ena najbolj obiskanih prireditev na tem gradu to poletje. In prireditev z znanimi nastopajočimi je zelo veliko. 14. in 15. oktobra smo bili v Avstriji. Pozdrav smo ponesli na mednarodno gimnazijo SCHLOSS BOGENHOFEN, v kateri smo imeli koncert in predstavitev Slovenije. Ogledali smo si grad BURGFIAUSEN, ki je s svojimi 1200 mdolžine največji grad vEvropi, in nekatere znamenitosti Salzburga. Bilo je v vseh pogledih enkratno. 27. oktobra smo bili v Prevorju na Kozjanskem. Toplina, s katero so nas sprejeli domačini, je vteh časih kartežko predstavljiva, Povprašajte tiste, ki so se nam pridružili ali pa kakega od pevcev našega zbora!! Enako seje ponovilo 17. novembra, ko smo imeli nastop na Razborju pod Lisco. Tukaj nam je zagodel prvi sneg in s pobočij Lisce ljudje niso niti mogli priti na predstavo. A če upoštevamo, da ima RAZBOR 57 (sedeminpetdeset) prebivalcev,je bilo gledalcev vizrednofunkcionalnem Domu krajanov zelo veliko. Naj omenimo, da gre na večino prireditev z nami dr. Marko Marin in tako razširjamo sloves naše SPEČE LEPOTICE po naši domovini, Zahvaljujemo se vsem, ki nas pri našem delu podpirajo: JSKD, OBČINI TREBNJE, našim sponzorjem in donatorjem in nenazadnje našim članom, ki žrtvujejo veliko časa in denarja, da lahko delamo, kar delamo. In verjetno tega ne bi počeli, če ne bi verjeli, da je PESEM BLIŽNJICA DO SREČE. Bilo bi dobro, če bi jo (po)iskalo še več ljudi! T. K. o š č i 1 o ) KRAJEVNA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA SKRBI ZA STAREJŠE SOKRAJANE Krajevna organizacija Rdečega križa Mirna posveča posebno pozornost starejšim in osamljenim. Razen občasnih obiskov in delitve pomoči s hrano in higienskimi potrebščinami tistim, ki so pomoči potrebni, pa želi KORK Mirna poskrbeti za druženje in starejših. Tako je v soboto, 27. 10,2007, v »Gostišču pri Francki« organizirala srečanje starejših krajanovMirne. Prostovoljci KORK Mirna so raznesli 186 vabil, vendar se je povabilu odzvala letretjina krajanov. Kljub skromnejši udeležbi je vzdušje bilo zelo prijetno. Srečanje so popestrili vedno veseli in aktivni člani mešanega pevskega zbora Društva upokojencev Mirna, članice folklorne skupine Univerze za tretje življenjsko obdobje Trebnje ter Martin Koprivc s hčerkama, ki sta zapeli in zaigrali na citre, g Koprivc pa je s svojimi skeči dodobra nasmejal vse prisotne. Prisotneje pozdravilatudi predsednica Območnega združenja RKTreb-nje ga, Mojca Mihevc ter član Sveta krajevne skupnosti Mirna g. Edo Novak, župana Občine Trebnje pa so zadržale druge obveznosti, Prostovoljci KORK bodo v drugi polovici decembra obiskali krajane starejše od 72 letterjih skromno obdarili. Ob tej priložnosti, pa se prostovoljci in prostovoljke KORK Mirna zahvaljujemo vsem krajanom, ki so nas moralno in materialno podprli pri našem delu ter nam tako omogočili lažje izvajanje našega humanitarnega poslanstva. Vsem krajanom želimo v prihajajočem letu veliko zdravja, osebne sreče in medsebojnega razumevanja. Ismeta Mujanovič, predsednica KORK Mirna Osnovna šola Mirna s sofinanciranjem KS Mirna organizira GLEDALIŠKI ABONMA zaotrokevvrtcuinosnovnošolskeotrokeod l.do4.razreda Predstave si bodo otroci ogledali na šoli v dopoldanskem času v : spremstvu vzgojiteljic in učiteljev PROGRAM ABONMAJA: DECEMBER: Trije pujski (gledališka skupina Fru-fru) JANUAR: Gremo na Wa#f (gledališka skupina Unikat) FEBRUAR: Halo, Rdeča kapica? (gledališka skupina Unikat) ^KRAJAN - Glasilo KS Mirna ^ Izdajatelj: KS Mirna; odgovorna urednica: Bariča Kraljevski; glavna urednica: Petra Krnc; člani uredniškega odbora: Dušan Zakrajšek, Niko Borštnar, Edo Novak in Zoran Remic; prelom: Špes, NM, tisk: Kopo d.o.o., Mirna; naklada: 1300 izvodov. Glasilo izhaja po potrebi. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja prispevkov glede na prostorske omejitve. Vaše predloge za prispevke in prispevke zbiramo na e-nasl-ovu ks.mirna@siol.net predvidoma do konca marca. Sodelujte z nami tudi v novem letu 2008. V_______________________________________________________s Kinološko društvo živi Leto je hitro minilo tudi v našem društvu.lmeli smo zelo aktivno jesen, saj smo poleg dela v pasji šoli sodelovali tudi na prireditvah. Žegnanjevadiščainpsovsmoorganiziralivzačetkuoktobra.na-slednjo soboto smo se podali na pohod po Steklasovi poti. Naši pasji prijatelji se na takšen način pripravljajo na dobro sobivanje zokolico, v kateri živijo. V reševalni vaji na OŠ Trebnje, kamor smo bili poklicani s strani civilne zaščite,smo iskali dva pogrešana in ju tudi našli. Evakualiranim osnovnošolcem so družbo delali naši psi.Mlada vodnica Ida s svojo psičko Kityi se je izkazala in s tem potrdila, da so najstniki sposobni zelo odgovorno ravnati s svojim psom. Konec novembra smo uspešno opravili pri KZS v KD Novo mesto izpite in s tem potrdili dobro pasjo šolo v KD Mirna. Naše društvo je sodelovalo na predstavi Matjaža Bergerja v Češči vasi -XX. stoletje na točki nič.Predstava je bila res spektakel z izborom igralcev ter domiselno preoblikovano dvorano na veledromu. Prva nedelja v decembru je namenjena zaključku pasje šole-v našem stilu - najprej pohod nato sledi malica in druženje naših tečajnikov in njihovih družin. Ob koncu leta se zahvaljujemo našim članom, vsem krajanom K.S. Mirne,donatorjem in vseraki ste nam pomagali. V novem (etužeCimo zdravja,sreče in mimo sobivanje med *pasjimiprijatelji! A0 V prazničnih dneh bodimo s pirotehniko razumni tudi do živali. Lastniki poskrbimo za svoje pse in jih ne izpostavljamo po nepotrebnem prevelikemu hrupu pirotehnike. Nekaterim psom pustijo novoletni prazniki nepopravljive posledice za vedno. KINOLOŠKO DRUŠTVO MIRNA VESEL SEM MIRNČAN V soboto, 08.12.2007 ob 18. uri je Društvo za šport, kulturo in turizem Partizan Mirna že osmič po vrsti organiziralo prireditev Vesel sem Mirnčan-tekmovanje harmonikarjev. Gre za prireditevdružabnega značaja, dostopno širši slovenski javnosti, ki nosi v sebi tudi nekaj tekmovalnega duha. Prireditev je dobila svoje mestotako vkraju, občini in ceiovslovenskem prostoru, kardokazujejotekmovalci, ki so prišli na tekmovanje iz različnih krajev Slovenije od Kopra pa do Bregane. Tako seje na prireditvi vtreh kategorijah skupaj pomerilo 32 harmonikašev, od katerih so nekateri dokazali, da so že pravi glasbeni virtuozi. Prireditev sta povezovala Petra Krnc in idejni ter organizacijski vodja Niko Borštnar. Nastope si je ogledalo okoli 300 poslušalcev. Z. Remic Zmagovalci kategorij Žan Bregar, Manuel Šavron in Alojz Murgelj ter organizator Niko Borštnar ________SKUPAJ ZA VARNOST ZIMSKA OPREMA VOZIL Zakon o varnosti cestnega prometa določa, da morajo biti motorna vozila v cestnem prometu do 15. marca in v zimskih razmerah (ko se ob sneženju sneg oprijema vozišča (in ga pobeli) ali ko je vozišče zasneženo, zaledenelo ali poledenelo) opremljena s predpisano zimsko opremo. Zimska oprema motornih vozil so pnevmatike za zimsko rabo (M+S) na vseh štirih kolesih, ali poletne pnevmatike na vseh štirih kolesih in snežne verige v priboru vozila. Snežne verige morajo biti v zimskih razmerah nameščene na pogonskih kolesih. Pnevmatike, ki štejejo za zimsko opremo, morajo imeti najmanj 3 mm globoke žlebove na celotni tekalni površini. Zimska oprema tovornih vozil in avtobusov vključuje tudi lopato. Policisti bodotudi letos dosledno nadzirali opremljenostvozil s predpisano zimsko opremo, pri tem pa bo okrepil prisotnost na mestih, kjer zaradi zimskih razmer lahko pričakuje zastoje. Naj naše opozorilo pred bližajočimi se zimskimi razmerami na cesti zaključimo z željo, da bo prihajajoča zima za vse minila varno in v znamenju sproščenega uživanja zimskih radosti. PEŠCI V PROMETU Pešci so ena izmed varnostno najbolj izpostavljenih kategorij prometnih udeležencev in so za vozniki osebnih avtomobilov in potniki v vozilih tretja najpogostejša žrtev prometnih nesreč. Pešci so pogosto žrtve nesreč neustreznega ravnanja voznikov motornih vozil, ravno tako patudi zaradi svojih napokali neustreznega ravnanja. V prometu je pomembno.da se različni udeleženci med seboj dobro vidijo in z jasnimi znaki napovedo svojo namero. Pešci, zlasti starejši, so običajno oblečeni vtemna oblačila, ne nosijo kresničk ali drugih odsevnih predmetov, zato jih vozniki opazijo prepozno, da bi ukrepali. PEŠCI: • Poskrbite, da boste v prometu vidni; nosite svetla oblačila in predmete, ki izboljšujejo vidnost(odsevnetrakove, kresničke), • Upoštevajte prometne predpise; prečkajte cesto na označenih prehodih za pešce, hodite po pločnikih (če obstajajo) oziroma ob levem robu vozišča, • Predvidevajte ravnanja drugih udeležencev v prometu • Če ob sebi potiskate kolo, hodite ob levem robu vozišča in tako, da ste sami izven oziroma ob robu vozišča. SKUPAJ ZA VARNOST VAŠA POLICIJA ZAČETNI PLESNI TEČAJ NA MIRNI Obveščam vse, ki ste zainteresirani za ples, da Društvo za šport, kulturo inturižem Partizan Mirna organizira plesnitečaj, ki se bo pričel v soboto, 19.01.2008, od 17:00 do 19:00 ure v domu Partizan Mirna. Plesni tečaj obsega 10 vaj po2 polni uri. Učili se bomo standardne plese, latinsko-ame-riške plese, disco fox, mambo-salsa. Cena tečaja je 60 EUR na osebo, za člane društva Partizan pa bomo priznali 10% popust. Prijavljenih mora biti najmanj 10 parov, Od števila interesentov bo odvisna tudi izvedba nadaljevalnega programa. Plesni tečaj bo vodila Plesna šola Boris Vovk Novo mesto, Do prvega srečanja moramo zbrati prijave, zato vas vljudno naprošam, da pohitite s prijavami, za morebitne informacije pa v popoldanskem času pokličete na gsm 041 471 263. predsednik društva Zoran Remic ml. Mirnčana v Stil Quartetu O Stil Quartetu je bilo v zadnji mesecih napisanih kar nekaj vrstic. In če nič drugega, večina ve, da je bila skupina v prvi polovici oktobra na Tajvanu, kjer so med drugim nastopili na mednarodnem festivalu vokalne glasbe in kot edini amaterji med profesionalci osvojili drugo nagrado. Na začetku meseca pa so v Trebnjem pripravili tudi svoj redni letni koncert, na katerem jih je spremljal vrhunski pianist Blaž Jurjevčič, predstavili pa sotudi svojo prvo zgoščenko z naslovom Old Time Gospel. Štiričlansko zasedbo sestavljajo Jože Uhan (drugi tenor), Andrej Mežan (bas), Klemen Smole (bas) in Gorazd Laznik (prvi tenor). Na prvih vajah so se dobili pred petimi leti in poskusili s petjem slovenske narodne glasbe, a so se kaj hitro odločili, da se bodo raje posvetili črnski duhovni glasbi. Dva Trebanjca in dva Mirnčana so zaradi svojega naravnega nastopa, sproščene komunikacije s poslušalci in izredne harmonije postali znani doma in po svetu. Obema Mirnčanoma, Klemenu in Gorazdu, namenjamo naslednje vrstice. Na klepetu smo se dobili ravno mesec dni po vrnitvi s Tajvana, zato smo seveda začeli z obujanjem spomina na Daljni vzhod, nato pa nadaljevali vsaj navidezno bolj resno. m -M: W Gorazd: Se mi zdi, — da je iz hobija zdaj kvartet ST''*' aSfa?-' Klemen: < ne bi pel, ne vem, kje bi zdaj bil, kaj bi počel. Morda tudi zato, ker se z njo že tako dolgo ukvarjam. Hkrati pa se mi zdi, da se ob nobeni stvari ne moreš tako sprostit, in potem lahko tudi druge stvari Zdi se, da petje predstavlja velik del vajinega življenja. Klemen: Pojem že sedem let. Začel sem v mirnskem cerkvenem zboru, kjer sem pel dve leti. Takrat sem na enem od nastopov v Ljubljani spoznal Andreja, nato pa prek Gorazda prišel vStil Quartet. Že tri leta pojem tudi v Trebanjskem oktetu. Sicer pa sem še v osnovni šoli štiri leta tako bolj zase igral harmoniko. Zdaj je premajhna zame, ne vem, ali bi sploh kaj spravil iz nje. (smeh) Gorazd: Glasbenik sem od šestega leta. Igral sem violino, Po srednji šoli sem v Ljubljani dve leti celo nastopal s skupino Country Joy. Ko sem se odločil, da si bom na Mirni ustvaril dom, meje zidar povabil v pevski zbor v Gabrovko, od tam pa sem prišel v mirnski cerkveni pevski zbor, kjer sem spoznal tudi Klemena. Stane Cvelbar meje nato povabil v Trebanjski oktet, kjer je pel Andrej, in tako sem prišel vStil Quartet. Po duši sem sicer violinist, tako daje črnska duhovna glasba, ki jo pojemo stilovci, zaradi improvizacij včasih kar naporna. Pa čeprav sem se na improviziranje navajal že v country skupini. Je nekaj popolnoma drugačnega. Se mi pa zdi, da vsi štirje pri tem uživamo. Klemen (doda): Prej o gospelu nisem vedel nič. Po prvem srečanju pa nam je Jože zavrtel posnetke, nam jih dal za domov. Tako sem spoznal glasbo in še danes mi je zaradi ritma in harmonije všeč. Je poslušljiva. Vedno me zbudi, ko slišim, da je nekaj dobro zapeto. Mnogi pravijo, da si brez glasbe ne predstavljajo življenja. Poleg Stil Quarteta - torej petja, gospela - je prostor tudi za kakšno drugo vrsto glasbe? Klemen: Jaz si življenja brez glasbe ne morem predstavljati. Ko se zbudim prižgem radio ali televizijo, ves dan si kaj prepevam, zvečer pa kartežko zaspim, če ne poslušam mp3. (Gorazd doda: Kar smo opazili na Tajvanu.) V glavnem poslušam gospel in vokalne skupine, džez. Gorazd: Zameje glasba sestavni del življenja. funkcionirajo bolje. Klemen: Ne glede na to, ali si vesel ali žalosten, glasba je vednotam, vedno najdeš nekaj zase. Pa ostane ob vsem tem še čas za kakšno drugo prostočasno dejavnost? Klemen: Ker pojem v kvartetu in oktetu je dosti vaj, pa služba, tako da, kar je prostega časa, ga porabim za igranje košarke ali pa se odpravim na kakšen sprehod. (Sva se dogovorita, dame naslednjič vzame s sabo - op. a. - nato pa v smehu doda) Pa tudi playstation imam. (smeh) Gorazd: Pri menije vsak dan tekma s časom, V prostem času igram badminton - s tem športom sta me zastrupila otroka, hodim v hribe, veliko tudi potujem, čeprav ponavadi poslovno. Ko pa vsi štirje uspemo dobiti skupni prosti vikend, ga pa izkoristimo za... Klemen (nadaljuje):... za seminarje in morda kakšno partijotaroka. Večinoma vtujini. (smeh) Kakšni pa so načrti - kar se glasbe tiče? Klemen: Pogovarjali smo se, da bi posneli še eno, že drugo zgoščenko. Morda s prvimi snemanji začnemo že letos. Gorazd: Materiala je dovolj in upamo, da nam uspe. Za nami jeTajvan, pred nami pa... Združene države Amerike. Bomo videli. Klemen: To so sanje, želje, Gorazd: Ja, Jožetove. Meni se zdi, daje kvartet nastal tudi z željo, da slej ko prej nastopi v ZDA v cerkvi pri maši. Jože bi rad videl gospe v prvi vrsti (Klemen doda: mame cerkve), mamas of the church, kako se zibljejo. Vsi bi radi doživeli, da se poslušalci pri tej glasbi sprostijo. Klemen: Če gledaš filme, vedno vsi pojejo. Gorazd: To bi bilo lepo doživet. No, pa pustimo prihodnost. Pravijo, da je vedno enaka - negotova. Preteklost pa - povejta kaj o Tajvanu... Klemen: Mene je bilo strah letala - prvič sem letel intakojtakodaleč. Pa ni bilo ničgroznega. Na Tajvanu pa... vreme je bilo malo bolj slabo, drugače pa: sprejem na letališču krasen, prav tako na koncertih, vsi ljudje so prijazni. Bilo je drugače kot pri nas, Sem srečen, da sem šel. Če ne bi bil vkvartetu tega gotovo ne bi doživel, Spomini so lepi, najboljše pa je bilo na univerzi v Tajčungu: veliko poslušalcev, dobro smo peli, pa CD-jesmo podpisovali, se fotografi rali (Gorazd smeje: Trumoma so se valili). Tega še nismo doživeli, zato je bilo posebno. Grozna mi je bila pa hoja, vročina, vlaga, selitve - kar trikrat smo namreč menjali hotel. Gorazd: Tajvan me je presenetil. V bistvu nas je vse. Po vročini, po vlagi, po klimatskih napravah, po raznih dišavah po ulicah - to je tisto, kar je bilo negativnega. Sicer pa nas je pozitivno presenetil odziv ljudi na vseh koncertih, Najbrž so nas že predstavili kot fante, ki prihajajo iz Evrope, delajo gospel in so vtem dobri. Ves čas smo imeli občutek, da so nas sprejeli kot (tišina in razmislek) kot ljudi, ki se ukvarjajo z glasbo, pa so pri tem malo bolj uspešni. Na koncertih je bilo posebno vzdušje, še posebej vTajčungu. To je verjetno nekaj, kar si vsak glasbenik želi doživet in na kar bi se lahko človek navadil. Pa festival... Z rezultatom smo bili zadovoljni. Nagrada vedno pokaže glasbeniku, daje na pravi poti in mu da energijo za naprej. Želimo si biti vedno znova boljši in boljši. Klemen: Ja, dobroje bilo. Gorazd (se spomni); Na koncu smo bili pa jezni, kerje nama z Jožetom odpovedal glas, Želeli smo nastopiti v cerkvi, pa ni šlo. Je bilo pa zato toliko bolj uspešno snemanje na televiziji, kjer smo posneli kar sedem komadov. S spomini na skupna doživetja smo počasi sklenili klepet. Naj na koncu dodam še veselje novinarske trojke (poleg avtorice intervjuja sta bila na otoku ob Kitajski še Živa Zakšek in Janez Janežič), ker sta tenorista zadnje dni postala basista. Tako smo si vsaj ogledali nekaj turističnih znamenitosti, med drugim tudi zaenkrat še najvišjo stavbo na svetu Taipei 101. Nanj smo se z najhitrejšim dvigalom na svetu povzpeli ponoči, tako da smo skoraj vsi z višine štiristo metrov občudovali nešteto lučk večmilijonskega mesta... Petra Krnc V SPOMIN Umrl je TONE GRACAR Tone Gracar z Griča pri Mirni se je rodil 31. januarja 1923 na Ravniku pri Šentrupertu. Boleča otroška leta je preživel kot pastirček pri okoliških kmetih, Na začetku druge svetovne vojne je bil Tone že polnoleten in se takoj kot aktivist vključil v organiziran odpor proti okupatorju, Politično je bil kompromitiran, zatoje aprila 1942 odšel v partizane vŽužemberk, kjerje biltedaj ustanovljen Prvi dolenjski partizanski bataljon vsklopu Zapadnodolenjskega odreda. Ko je bila na Trebelnem ustanovljena Gubčeva brigada, je z njo partizanil do kapitulacije Italije. Odpoklican je bil v VOS (varnostno obveščevalna služba), ki se je kasneje preimenovala v VDV (vojska državne varnosti). S činom podporočnika je napredoval v komandirja čete. Demobiliziral seje leto dni po koncu vojne. Dobil je službo na vojnem odseku v Trebnjem, kmalu pa so ga imenovali za predsednika Kmetijsko obdelovalne zadruge Sloga Mirna. Tone je bil tudi predsednik Kmetijske zadruge, ki je začela z gradnjo sušilnice sadja in zelenjave, Zbolel je in se leta 1966 invalidsko upokojil. Ni zdržal brez dela, zato seje čez nekaj let začel ukvarjati z vrtnarstvom in pridelovanjem zgodnje zelenjave. Kot skrben mož in oče je bil spoštovan, pet otrok in številni vnuki pa so mu ljubezen hvaležno vračali. Tone Gracarje imel rad partizansko pesem. Z njo je na mlajše generacije prenašal vrednote NOB. Član Zveze borcev Mirna je bil od vsega začetka, dve leti je bil tudi predsednik društva. Z eno njegovih najljubših partizanskih pesmi, Počiva jezero vtihoti, smo se na pokopališču Sveta Helena od njega poslovili 1. decembra 2007. Časten spomin! D. Z. LINU v spomin V soboto, 3, novembra 2007, smosenamirn-skem pokopališču poslovili od dolgoletnega krajana Lina Breča. Umrl je iznenada, nepričakovano, kar je domače, prijatelje in znanceše posebej presunilo. Petinsedemdesetletni Lino seje rodil v vasici Puče v slovenski Istri. Starša sta povila deset otrok, zatojim v tistih težkih predvojnih časih res ni bilo lahko. Po vojni se je Lino izšolal za miličnika, prvo delovno mesto so mu določili v Izoli. Nekaj let zatem je prevzel delovne naloge v mariborskih zaporih, nato v Brestanici in nazadnje, leta 1964, v KPD Dob pri Mirni. Z ženo Vero sta vzgojila hčerko Suzano in sina Borisa. Lino je bil zelo ponosen na svoja otroka, leta v pokoju pa so mu polepšali še vnučka in trije vnuki. Po srcu je bil vedno pokončen, pošten in uporen Primorec, z leti življenja v naši sredini si je pridobil številne prijatelje in znance. Lino je bil zaveden Slovenec, tudi zato so ga krajani spoštovali. Bolezen gaje primorala v invalidsko upokojitev. Plodno je deloval v vodstvu ribiške družine, v društvu upokojencev, v zeliščarskem društvu, izredno rad je tudi vrtnaril, Izreden človek Lino Breč bo krajanom ostal v lepem spominu. D. Z. Badmintonski klub TOM jesenskem delu tekmov Badmintonisti BK TOM Mirna so oktobra in novembra uspešno nastopali na turnirjih doma kot tudi v tujini. Nekaj izjemnih uspehov na mednarodni sceni je nanizal Matevž Bajuk, ki je slavil med posamezniki na Mednarodnem prvenstvu Hrvaške ter Mednarodnem prvenstvu Češke, zdrugim mestom pa se je moral zadovoljiti na Slovaškem. V konkurenci fantovskih dvojic sta skupaj z Aljošo Turkom zmagala na Slovaškem, druga sta bila na Hrvaškem in tretja na Češkem. Na mednarodnem turnirju za mlade do 13 in do 15 letv Umagu na Hrvaškem je Urban Turk zmagal med posamezniki do 15 let in biltretji vdvojicah skupaj zavstrijskimsoigral-cem. Žan Laznik in Luka Pungerčar sta zmagala v fantovskih dvojicah do 13 let, Luka pa je bil skupaj s slovaško soigralko še tretji v mešanih parih v isti starostni kategoriji, Na 1. Aturnirju na Mirni je Jerca Bajuk skupaj s Koncutovo iz Lendave v nekoliko okrnjeni konkurenci zmagala med ženskimi pari, Taja Borštnar pa je skupaj s Švaljekovo iz Maribora zasedla drugo mesto. Aleš Murn r NASI RAJNI Polonca Železnik Lino Breč Dušan Hegler Janez Kunstek 1 POVABILO Vljudno vabimo vse prijatelje nekdanje Tovarne šivalnih strojev Mirna za sodelovanje pri zbiranju predmetov (slike, načrti, rezervni deli za šivalne stroje MIRNA 03...). V sodelovanju s Knjižnico Pavla Golie Trebnje, enota Mirna, želimo vtej enoti postaviti »mini muzej«, kjer bi bili vsi ti eksponati trajno shranjeni, hkrati pa bi služili kot pomembna baza podatkov iz časa delovanja TŠS Mirna, Še posebej bi bili hvaležni lastniku šivalnega stroja MIRNA 03, ki bi bil pripravljen tak stroj vta namen odstopiti ali po sprejemljivi ceni prodati. Informacije: Rudi Žibert, Roje 13,8233 Mirna, tel. št. 30 47 023 Koncert za Nejca ERAZMA Društvo za šport, kulturo in turizem Partizan Mirna je 24.11.2007 ob 20:30 vtelovadnici OŠ Mirna organiziralo koncertza Nejca Erazma, tragično preminulega člana skupine Bepop, ki je bil doma na Mirni in smo ga poznali kot izvrstnega pevca, glasbenika, športnika in prijatelja, prebivalca naše krajevne skupnosti. Na koncertu so nastopile znane glasbene skupine: Dan D, Kocka, D' NeeB, The Classmates, The Trolls in Občinski pihalni orkester Trebnje. Program je povezoval Klemen Vuica. Prireditve, ki seje zaključila ob 01:00 uri, se je vtelovadnici in zunaj nje udeležilo čez 500 udeležencev, Poizkusili bomo organizirati še kakšen koncert tudi v prihajajočem letu. Za izredno velike zasluge pri organizaciji in izvedbi bi se ob tej priložnosti zahvalil še Gregi Skerbišu in Igorju Teršarju ter vsem, ki ste nam finančno pomagali. predsednik društva Zoran Remic BADMINTONSKI KOTIČEK Mirna uspešno v alne sezone in Dušan Skerbiš sta nesrečno izgubila vfinalu moških parov, potem ko sta že zmagala prvi set in precej vodila vdrugem. Vdisciplinah posamezno je bil Aleš Murn četrti, Matevž Bajuk šesti, Aljoša Turk sedmi in Tadej Jezernik osmi. Taja Borštnarje bila peta med posameznicami, Jerca Bajuk pa osma. Na 2. turnirju do 15 let na Mirni je Urban Turk potrdil svoj primat v konkurenci fantov posamezno, Še drugič v tej sezoni je brez težav opravil z vsemi nasprotniki. Tudi Mitja Šemrov je tokrat igral zelo dobro in zasedel končno tretje mesto. Urban Turk in Urša Arih sta zmagala tudi med mešanimi pari. Tudi najmlajši do 11 let so igrali več kot dobro. Do svoje prve zmage doli let na državnem turnirju v Ljubljani je prišla Ema Cizelj, ki jezma-gala med posameznicami. Dobro je igrala tudi Nika Arih, ki je zasedla četrto mesto. Nekoliko manj uspešneje 1. ligaška ekipa BK TOM, ki je vprvem in drugem kolu suvereno odpravila najslabši hrvaški ekipi v mednarodni ligi, nato pa izgubila proti ekipi Kungote 3:4 in proti izredno močni ekipi Medvedgrada iz Zagreba 2:5. Trenutno držijo 2, mesto v seštevku 4 krogov, do konca pa je še 6 krogov. Uspešnejša jedruga ekipa BKTOM vdrugi slovenski ligi, ki zaenkrat še ni zabeležila poraza. V decembru čaka mirnske badmintoniste še kar nekajturnirjev, tako da si tudi tam obetajo novih uspehov. Dušan Skerbiš Mednarodno mladin prvenstvo Slovenije v badmintonu Mirna, 12.-14. 10. 2007 Mirnski badmintonisti tudi tokrat odlični Mirna, 15.10.2007. Badmintonska zveza Slovenije in Badmintonski klub Tom Mirna sta letos skupaj organizirala že tradicionalno 13.mednarodno mladinsko prvenstvo Slovenije v badmintonu oziroma, kot je bolj znan naziv turnirja, 13. TOM Junior&Youth International 2007, Med več kot 100 tekmovalci iz 11 držav so tudi slovenski predstavniki igrali vidnejšo vlogo v boju za točke na evropski mladinski jakostni lestvici. Pri posameznicah je bila druga mlada Tina Juršič iz Kungote, tretja pa je bila Nika Koncut iz Lendave. V dvojicah pa sta domačina Matevž Bajuk in Aljoša Turk, lanskoletna zmagovalca mednarodne mladinske serije v dvojicah, podlegla pritisku in bila na kocu še vedno odlična tretja. Člani slovenske mladinske reprezentance so se solidno odrezali na domačem terenu na Mednarodnem mladinskem prvenstvu Slovenije v badmintonu 2007 na Mirni. Predvsem so odlično nastopale dekleta, saj je med posameznicami drugo mesto osvojila komaj 16-letna Tina Juršič izZgornje Kungote, potem ko je v podaljšani igri tretjega seta nesrečno izgubila proti Hrvatici Tini Petranovič. Stretjim mestom pa je uspeh dopolnila Nika Koncut iz Lendave, V fantovskih dvojicah sta lanskoletna zmagovalca turnirja in tudi mednarod- ne mladinske serije v dvojicah, domačina Matevž Bajuk in Aljoša Turk podlegla pritisku domače publike in končala tekmovanje v polfinalu, potem ko sta tesno izgubila proti Italijanoma. Na koncu sta slavila Hrvata Čim-burinHoelbling, Pri moških posamezno je zmagal Avstrijec s slovenskimi koreninami Luka Wraber, v ženskih dvojicah Čehinji Križkova in Hofmanova, prav tako je v mešanih dvojicah šla zmaga na Češko -Jelineku in Maixnerovi. Vzporedno je potekalo tudi mednarodno tekmovanje v kategorijah do 11, 13 in do 15 let, kjer so slovenski predstavniki dosegli nekaj zmag. Do 15 let posamezno je slavil domačin Urban Turk, v dvojicah pa si je skupaj s klubskim kolegom Mitjem Šemrovim priigral še eno zmago. Do 13 let sta med dvojicami slavila domačina z Mirne Žan Laznik in Luka Pungerčar. Pri deklicah posamezno do 11 let si je Mirnčanka Ema Cizelj priigrala svojo prvo medaljo na mednarodnih turnirjih, in sicer bronasto. Prav tako pa sta bili Ema Cizelj in Leja Bevc tretji v dekliških dvojicah do 13 let. Dušan Skerbiš ml. Za božično-novoletne praznike literatke Vezi poklanjajo naslednj e voščilo: 5^4 /fa. /iq/ /intiede, ’ ^ ■ /n e(//u/J in- vad n/tede. jVc/y' v /napič/u// /// čeA' /lorfe/ie do/Jbe /te. /fa v ačeA-. Sfl/yazesi stay/i/zm/i&cie, /farno /Jd/, fela/t/y'Ao///ry€ya af/i/ ****’■& cfl&ttfn Glavna cesta 37 tel: 07 30 47 717 8233 Mirna, Slovenija gsm: 03135 5313 Ko se leto nagiba h Koncu, postojmo ja trenutek, da si s stiski toplih dlani ijrečemo opravičilo ja vse slabo ter hvalejnost ja vse dobro. V naročje svojih btijnjih in jnancev pa ponesimo srečo, upanje in vse, kar je lepo! SRtČNO 2008 ________=_===r===;:r=, PREDMETOV V iz KOVINE in PLASTIKE --------BOJAN JANEŽIČ s.p.---------- Jamska ulica 26, 8233 Mirna gsm: 041/35 30 35, telefon: 07/30 47 444 telefax: 07/30 47 485 e-mail: bojan-janezic@volja.net Prijetne prajnične dneve ter jdravo in uspešno leto 2008! Vesele bojične prajnike in prijetno pričakovanje novega leta OBRTNA ZADRUGA Pod Radovnico 3, Mirna http: JI \vw\v.oj-unitehna.si KJER PODJETNOSTI POMAGAMO POSTATI USPEŠNOST GOSTILNA BUKOVEC Vsem strankam se zahvaljujemo za nakup in voščimo vesele praznike ter srečno, Zdravo in uspešno novo leto! FORCA BAR Želi vsem krajanom in gostom vesele božične praznike ter srečno in uspešno novo leto 2008. Prisrčno vas vabimo in pričakujemo v našem lokalu na Glavni cesti 24, Mirna. Zaposleni v Knjižnici Pavla Golie Trebnje vam želimo lepe praznike in srečno 2008! J Srfinv/UKit Jreče/e v tem., (/a zmeeeJ /la/tieadedt v vedeflu dmgtepa,. f&. 38J ■A'#/ tfe tfežič/u čeu) čareAesi., fefo, At Ae zc/a/ zaty mz JteeAe eafos/e aeata, /uz Prečna ... KUD KLAS Mirna (71/J ELEKTROPROM d.o.o. Loke pri Zagorju 22 ’ 1412 Kisovec www.elektroprom.si Vaš kabelski operater vam p prijetne božično novoletne pravnike, ki jih izkoristite tudi za razvajanje ob vašem TV sprejemniku. Poleg kabelske TV pa vam v novem letu 2008 lahko ponudimo tudi storitve elektroinstalacij, instalacije centralne napeljave, vodovoda in plinske instalacije. Srečno 2008 vam želi TV3 Tlektroprom, d.o.o. /Huatsioc TOMO MIRNA Tel.: 07/50 47 148 Gsill: 040 629 170 Vesele božične praznike ter veselo, zdravo ter uspešno novo leto 2008 vam želi Mesarstvo Tomo. AVT0TRANSP0RTI KIRM & AMADEUS bar Trebnje KIRM FRANCI S.p., Selo 3,8233 Mirna Vsem krajanom, prijateljem in poslovnim partnerjem jjeiimo veiiko božičnega miru, v novem letu pa mnogo jdravja, sreče in poslovnih uspehov! KOVINCO^^ KOVINOSTRUGARSTVO d.o.o. Vesele božične pravnike in srečno novo leto! dana" Glavna cesta 37, Mirna Tel.: 07/34-34-290, 34-34-291, Gsm: 041/844-488 Vsem našim kupcem in poslovnim partnerjem jelimo lepe prajnike ter srečno in uspešno 2008. l/anJamSctjp. F a b 0 0 B | HB H- Qomn Pevec dogodki in praznovanja po vaših željah! Pridemo tudi na dom! Pokličite nas, da se dogovorimo o podrobnostih. 60STILNA JAVORNIK Rakovnik 6, 8232 Šentrupert TEL. 07 34 34 5 34 041/ 372 876 www..iavornik.com e-mail:gostilna.j avornik@siol.net Gostilna Javornik vošči vsem bralcem veselo in ?dravo leto 2008 nm Romana Poljanec s.p. Glavna cesta 28, 8233 Mirna, 041 272 525 Vsem strankam želim vesele božične pravnike in srečno novo leto. uGCGmuGr zuU/ • rviujun 'Tre^r/e itt 'Kovu ateoto KOMUNALA TREBNJE D.O.O. Goliev trg 09, 8210 TREBNJE £: 07 / 348 - 12 - 60 8:07/ 348 - 12 - 82 ?di vsem Kupcem, prijateljem in znancem blagoslovljene božične pravnike ter ^dravo in uspešno leto 2008. Kdor hoče uživati veselje, ga mora deliti z drugimi. Srečno 2008! *1/ pU&ajajooetK tetu 200% feiittt. v uttetuc fa, ifioot, 6idtuno in tuoi$e*tt "Parttifyati "KtOuui itoetn fne&ivmleMt “?CS 'KtOwa aiito vieče, yOuiv^a iti ooe&tteftz feidovol^otva, friedvoetK /uz teAnetzcije in udejotuevcwfa fvU čxittuztu& iti ootaiiA cCrctfei&tuA fi.Tinedittm&. pietUedtti& dsutitvei ^azatt TRetnic C *3ebi DROGA KOLINSKA d. d. PL MIRNA Vsem Krajanom obilo sreče, zdravja, otrokom pa veliko ulitkov ob hrani BEBl. * ^............................^....... PAPIRNICA MA<^ JA /# Glavna cesta 44, Mirna; Tel.; (07) 30-48-178, fax; (07) 30-47-418 Papirnica MA-JA p vsem krajanom vesele bofične pravnike in srečno novo leto 2008. Se priporočamo ?a nakup! VRTNARSTVO CVTLBAR |eli vsem zdravja, uspehov in veliko veselja ob pogledu na lepo cvetje, ki naj lepša naše dni Priporočamo se! v: FRIZERSKI SALON CVELBAR SASO CVELBAR s.p. Glavna cesta 32, 8233 Mirna tel.: 07/34 34 831 Vsem krajankam in krajanom felimo srečen bo^ič in vse najlepše v novem letu! KREMEN d.d. NOVO MESTO Dolenje Mokro Polje 40, 8310 Šentjernej Vesele božične pravnike ter veliko zdravja, sreče in uspehov v novem letu 2008! wKmmm 'Viietn faiafatuxm i*t felinto- ode tefia (a fisuAtxdttfatt letcc, dne&y, fcOieuAfa t*t cci^eAtKA ter do&re ttalfe itt frrifafttiA. ljudi nu (MeA. juxteA, (/■ (AdeA trenutAiA frfuAujujačce^ letu. ^eiAvuljujetue ee fu dodelovuuje i*t jeliute, du tuAd ddtuue tudi v letu, Ai je fried Kami. iff ^aftodleui (A faiAodu OS "Wtistuu iu ruvuuteljieu /tnicu 'Tftcviiueie . Vsem Krajanom, delovnim organ?acijam in ustanovam v KS Mirna jelim vesele bojične pravnike, veliko uspehov, jdravja in osebnega zadovoljstva v novem letu, veliko u|itkov pri gledanju programa TV Vaš kanal in medsebojnega sodelovanja. Jane? Snežič snemalec in poročevalec TV Vaš kanal IZKORISTITE MOČ ŽIVE SLIKE! wa Mercator MERCATOR D. D. Blagovnica in samopostrežba Mirna se zahvaljuje za zaupanje v tem letu in želi vsem Krajanom srečno in zdravo 2008! SAdfiuj (Ade Kujlefzde dtouri fotografija » marketing » design V letu 2008 -Jelimo vsem KrajanKam in Krajanom obilo sreče in zdravja! /Katko Ka fas Združenje zveze borcev za vrednote NOB, krajevni odbor Mirna, želi SREČNO IN ZDRAVO NOVO LETO 2008 članom ZB Mirna in vsem krajanom Mirne. Upravni odbor UPRODU Boštjan janežič s.p. 041 /204 667i 'mcm/im/, 'Je 'euUmvt} ld(iW08! Vesele pr^rmUe m srečtio novo leto 200s! CENTER ZA IZOBRAŽEVANJE IN KULTURO TREBNJE Kidričeva ulica 2, 8210 Trebnje Vsem udeležencem izobraževanja, sodelavcem in članom Univerze za III. življensko obdobje želimo obilo študijskih in poslovnih uspehov, obiskovalcem Galerije mnogo kulturnih užitkov, vsem skupaj pa vesele praznike in srečno novo leto 2008! Tudi v letu 2008 vabimo k vpisu v številne izobraževalne programe in tečaje (informacije na 07 34 82 100, www.ciktrebnje.si) V Računalniško svetovanje, oskrba in servis MATJAŽ Šemrov s.p. Sokolska ul. 22 8233 Mirna Srečne in vesele pravnike! MATJAŽ Šemrov www.sos-sp.si (yt\ 07 34 34 121 info@sos-sp.si 'NJ 'AJ 041 960 266 ■HM mmmmm oecer iD©r Zuu/ Krojon JGZ POHORJE MIRNA Slovenska vas 14, 8232 Šentrupert Vsem Krajankam in Krajanom ^dimo vesde bofične pravnike in srečno v letu 2008! ------- - ~ ^ Vsem Krajankam in Krajanom Mirne, posebno pa članicam in članom DU MIRNA,v letu, Ki prihaja, vse najlepše! DU MIRNA storži GRADBENA MEHANIZACIJA, PREVOZI IN GOSTINSTVO Roman MUttVIČ, s. p. Stan 62,8233 Mirna Vam želi srečno, uspešno novo leto 2008! V c)/laf/ (uv mak' kmak/ zdtaa in/ odmeven/; maka mišek ustvarfalna in/ uesela; maka Aeseda pogumna in/ vesela; da ka mak/t/ienatek/ novega (eia lagat/ in/ nepozahen/. SMOLIČ MAROAS. p., Sajcnice U, 8233 Mirna skupina T •21 Vam želi vesele božične in novoletne praznike! TOMd.d., Mokronog TOM Oblazinjeno pohištvo d. o. o, Mokronog Tomcommerce d. o. o., Mokronog Presek d. o. o., Šentrupert www.monttim.si info@monttim-sp.si MOMT^oom Če je sreča zbudili se z nasmehom na obrazu v nov dan, nasmeh, ki "a ujameš na ulici, prijatelji, ki li vedno stojijo ob strani, objem, ki pomiri dušo, ukraden poljub, ki ti ogreje srce, /fotem vam v novem letu želimo le obilico sreče. Vsem strankam in poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za zaupanje. yi*- .v . *.«2 * ' %,■ m :.*•# ■ -v- : ■ r v • Obstaja, s^nemsten zahm nayave, da. tri reti, jso katerih u življenju, najbtrlj hrejteniuto - srečo, svobodo Ut duševni mir -vt}no jsidobimA tako, da jih podarimo drug drugemu. Podarite si čim vet drobnih posprrursti ■vsak. dan. znova tudi v letu 2008,