LETO LJUBLJANA, 28. MARCA 1925. STEV. 14. NAROČNINA ZA JVOOSLA-VHO ČETRTLETNO DIN 15* CELOLETNO* DIN-CO/Z A* gNOZ EMSTVO-1E -DODAT! POJTNINO/OGLA$l PO censkv/ posamezna ItEVILKA PO DIN I 50 POŠT. ČEK. RAČ. 13.188 OB1UN A M vredniJtvoinvprava V VČITELISKI TISKADNI/ i 'ROKOPISI • SE • NE -VRA-m -rCAlO/ANONlMNl*DO-‘PI$I'SE*NE*PR!QBČV-IEIO/POStNIN A PLATANA V* GOTOVINI TELEFON ŠTEV. 906. Bnaffigassaaga^^ Orlunaški dnevi v Slovenili. Razvitje prapora Akademske Orjune. Zavihrali so zopet ponosni v bridkosti in veličini smrti poveličani blagoslovljeni prapori Orjune. Zopet je zaorila po sicer tako nemili ljubljanskih ulicah pesem Vstajenja in himna naših trum. ki si z energijo svojega mladostnega hotenja krčijo pot v bodočnost. Tresla se je zemlja in trdnjave naših klevetnikov pod železnimi^ koraki naših v boju in zmagah* utrjenih in prekaljenih bataljonov. Orjuna je zopet, kakor že neštetokrat, slavila svoje triumfe na poti do končne in popolne zmage. Pokazala je s tem svojim prvim letošnjim nastopom, da so bili zaman naklepi vseh onih, ki so mislili, da jo bodo za-vrli na njenem pohodu ali pa jo celo uničili s svojo klevetniško gonjo. Dokazala pa je tudi vsem onim zapečkarskim kritikastrom in nergačem, ki so videli v njeni navidezni delni stagnaciji prvi korak navzdol k propadu in razsulu, da žive povsem v zmoti. Kajti ta njen nastop je pokazal, da je hiia z največjim uspehom izvršena temeljita reorganizacija njenih formacij in da so slovenske Orjune dovoljuo pripravljene za velepomembni kongres v Beogradu. Orjunaški prazniki v Sloveniji so se pričeli že v sredo, dne 18. marca zvečer, ko je priredila svoji vrli kumici sestri Albi Mohoriče v i, Akademska Orjuna podoknico. Že tekom popoldneva so dospeli v Ljubljano zastopniki posestrskih akademskih Orjun iz Beograda in Zagreba, ki so se na večer podali z ljubljanskimi kolegi izpred »Narodnega doma« pred stanovanjc kumice akademskega prapora Orjune sestre Albe M o h o r i č e v e. Pred hišo v Dalmatinovi ulici sc je bila nabrala že pred prihodom čet Akademske Orjune velika množica naroda, ki je oduševljcno klicala kumici in Akademski Orjuni. Pevski zbor ljubljanskih akademskih društev je zapel dve pesmi »Zemlja slovenska« in »Imam dve devoj-ki.« Lepo ubrano petje se je krasno čulo po tihi ulici. Zaključile so ga nato ovacije akademikov vrli kumici sestri A. Mohoričcvi, ki se je zahvalila za preprosto, a lepo podoknico in zaklicala: »Živela Aka- demska Orjuna«, »Živela nacionalna omladina!« Nakar se je med pe-vanjem orjunaških pesmi povrnila zopet povorka pred »Narodni dom«, kjer je bil razhod. Slavnostna akademija. Na praznik razvitja sc ic pričela proslava najprefe s slavnostno akademijo, ki se je vršila ob 10. uri dopoldne v Filharmonični dvorani. branega je bilo nmogo odličnega k»nSega °bčinstva. Med drugimi ho ?čepvarra sestra A,ba m°-nr- Til «' Kerent mestne obči- \r p - A?r’. generalni konzul 01. B e n e s. Akademijo je otvoril s slavnostnim govorom brat Oton Planinšek, ki je v svojem globoko zasnovanem govoru razvil pro-«ram nacionalistične omladine, ki zvoru sta se poklonila nato še po en zastopnik Akademskih Orjun Beograd in Zagreb. S tem je bilo slavnostno razvitje končano. Povorka je krenila nato z novim praporom na čelu preko mesta do »Narodnega doma«, kjer so defilirale vse čete mimo praporov in politično vojaškega vodstva slovenskih Orjun. POKLONITEV PADLIM JUNAKOM. Dočim je veljal dopoldan proslavi naše omladine, ki je polna moči in silne energije, je bil določen popoldan onim, ki šo potrdili s svojini najdražjim to, nakar so prisegali dopoldan vsi naši bataljoni. Povorka. Točno ob napovedanem času je krenila povorka obstoječa iz izvidnice 13 praporov, Oblastnega odbora, bataljonov uniformiranih in civilnih četnikov k Sv. Križu, da izkažejo po svoji devizi: »Zvestoba za zvestobo!« počast svojim najboljšim drugoiik Mrka in temna so bila lica borcev. Narod je stal globoko ganjen ob strani in tvoril špalir onim, kojih bratstvo sega tudi preko gomil. Ob grobovih Trboveljskih žrtev pa je bila zbrana tolika množica ljudstva, da je bilo skoro nemogoče priti do grobov. Tako, da so se le s težavo postavili barjak-tarji s prapori okoli z zgodnjim pomladanskim cvetjem posutih gomil. Kot prvi govornik je nastopil br. Pohar c, ki je položil imenom Akademske Orjune krasen venec in pozdravil z lepim govorom velikega prijatelja Akademske Orjune Franceta Žlajpaha. Sporočil mu je, da ga je ta na svoji redni skupščini izvolila prvini svojim častnim članom in da bo vedno in vselej delovala pri vsem svojem delovanju samo v duhu smernic, ki jih ji je začrtal on s svojim delom. Nato je pristopil h ‘gomilam predsednik Oblastnega odbora br. inž. M. Kranjec in govoril sledeče: »Dragi bratje, zopet smo prihiteli na Vaše gomile, da se poveselimo z Vami veselega trenutka, ki ga doživlja danes Orjuna v Ljubljani. Bratje! Nismo še pozabili na Vas in prišli smo danes k Vam jačji in močnejši, kakor smo bili še kdaj doslej. Priromali smo na Tvojo gomilo brat France, da Ti povemo veselo vest, da je danes razvila svoj prapor na naši univerzi ona Akademska Orjuna, ki Ti je bila tako ljuba in draga. I11 tako se bo danes poklonila Tvojim velikim manom ta zastava, ki jo naj vodi Tvoj veliki Duh do zmage in vzvišenega cilja. Pohiteli pa smo tudi k Tebi, nepozabni nam Stanko, da Ti povemo, da se izpolnjuje Tvoja najsrčnejša želja. Orjuna je pokrenila svoje delo že tudi preko meje! Sad tega se že kaže. Ustanovljene so že tani preko prve Orjune, ki'jim bodo sledile še neštete... In Tebi brat Žarko kloni danes v počast zopet nov prapor, ki Ti je bil tako svet in drag... Prihajali smo že k Vam bratje. Pozabili Vas nismo niti v urah na,-še žalosti, niti v trenutkih veselja'. Zgrinjale so se in se bodo i v bodoče ob Vaših črnih gomilah naše mrke čete. Prihajali bomo še med Vas! Bodisi že živi ali mrtvi, da Vam povemo, da dobro čuvamo Vašo ded-ščino in da vestno izpolnjujemo svojo dolžnost. Junaki spavajte mirno, kajti Orjuna bdi nad Vašimi grobovi in Vaša volja je njej ukaz!« Globoko občutene besede brata inž. Kranjca so napravile na vse prisotne najgloblji utis. Med splošno tišino je izpregovoril nato brat Ra-divoj Rehar in pozdravil padle druge z besedami: »Pod to črno rušo ne spe samo tri mlada srca, trije življenjapoini cvetovi, trije naši najboljši možje, temveč leži v prečudnem spanju pomembnosti polen simbol naše velike ideje. Ta tri trupla, ki spe v teh temnih in nemili gomilah, se združujejo danes v eno samo, ki oznanjuje v svojem mrtvem veličanstvu preko vse te naše zemlje vero in evangelij Edinstva, Bratstva in Ljubezni. Iz njih sc dviga in razširja preko naših zelenih polj in gričev vsezmagujoče Jugoslovenstvo in hotenje po končni zmagi Nacije nad vsemi. Bratje! K vam smo prihajali in k Vam bomo še romali, saj so nam Vaše gomile naša božja pot. Prihajaj bodemo k Vam, pa najsi bodemo tužni ali polni veselja, ko Vam bodemo naznanjali, da zmagujemo. Preko Vaših gomil veje veter, ki donaša v temnih in žalosti polnili nočeh obupne klice Gosposvetskega zvona. Naj zanese ta veler preko vseh naših meja in med vse Srbe, Hrvate in Slovence seme Vat-šc velike ideje, iz katerega bo vznikla resnična Velika Jugoslavija!« Po končanem govoru br. Reharja je pristopil nato h gomilam delegat Akademske Orjune Zagreb, ki je položil venec in poveličeval v svojem govoru žrtve palih drugov, iz kojih je vzrastla Orjuna v vsej svoji sedanji veličini in moči. Omenil je pogrošno mnenje neprijateljev Orjune, ki so vedno verovali, da bodo Orjuno zadušili in zadavili v njenem pohodu s prelito krvjo in bombami. Orjuna je ostala in tako se klanja danes tudi prvič ob grobovih naših mučenikov — svetnikov naše Ideje Akademska Orjuna Zagreb, ki ne bo nikoli pozabila teh treh gomil sredi Ljubljanskega polja. Za njim je izgovoril s svojim zvonkim glasom zastopnik Triglavskega — Žnidaršičevega bataljona brat Danjči Čebulj in pozdravil padle heroje sledeče: »Bratje! Imenom Zveze Triglavskih Orjun in Triglavskega — Žnidaršičevega bataljona Vas pozdravljam mučenike naše Ideje, posebno pa še Tebe nepozabni brat Stanko. Prihiteli smo k Tebi, da se poklonimo Tvojemu spominu. Pokazati Ti hočemo, da se zavedamo svojih nalog. Težko narti je ob Tvoji gomili. Oj, vstani brate junaški — Stanko naš silni! Povedi nas za svojim praporom in navdaj nas s svojim junaškim duhom, da bomo dovršili to, kar si nam ukazal izvršiti, ko bomo ponesli Tvoj prapor preko današnjih meja na sinjo Sočo! Ti prapor Blejski in Vi vsi drugi pa se poklonite njemu div-junaku in bratoma mu v trpljenju Francetu iii Žarku!« Kakor eden so klonili vsi naši ponosni prapori k črni zemlji in preko postrojenih čet je zavel tih vetrič, kot pozdrav od nekje daleč. Hip, dva bilo je vse mirno! Orjuna je častila spomin svojih padlih drugov. V redu kakor so prišle so zopet odšle mrke čete proti mestu, ki se je ovijalo v večerne megline. V dalji je žarel Triglav v zadnjih žarkih zahajajočega solnca. Elitni ples. Slavnost je zaključil elitni ples, ki se je vršil zvečer v gornjih prostorih »Narodnega doma«. ^ Zbralo se je najodličnejše ljubljansko meščanstvo s predstavniki domačih in tujih oblasti na čelu. Prireditvi je dala prisotnost predsednika direk-torija g. dr. Leontiča ter drugih naših voditeljev, kakor Jevdjeviča, Bulata i. dr., še posebno slovesen značaj. Ples je s kolom otvorila kumica akademskega prapora gospa Alba Mohoričeva, kateri gre v prvi vrsti zasluga, da ie prireditev vsestransko tako sijajno uspela. Živahna in animirana zabava je trajala do ranega jutra. Razvitje prapora Orjune Maribor. Orjunaški val, ki se ie zbudil ob Jadranu je zavaloval preko Ljubljane, Celja do Maribora, kjer je z vso svojo neizmerno silo buknil ob nekdaj nepremagljive stene »nemškega Marburga« in jih pričel izpodjedati počasi a tem gotovejše. Padati so barikade za barikado. Vedno bolj in bolj si je utirala vse za-prelce rušeča Orjuna pot v osrčje Maribora, dokler ni dosegla njegova središča, in na istem mestu, kjer je še pred par leti »manifestiralo« Germanstvo za pripojitvi Maribora h Republiki Avstriji razvila svoj prvi bojni prapor na naših tleh »Un-terlanda«. Predvečer razvitja. Že na predvečer razvitja je stal Maribor čisto pod uplivom nacionalističnih slavnosti. V počast prihajajočih gostov se je ves Maribor odel v praznično odelo, tako da je po vseh mariborskih ulicah vihrala množica narodnih in državnih zastav. Po mestu so se izprehajale goste mase naroda pomešane z mrkimi uniformami Orjunašev, ki so dajale vsemu predslavju še svečanej-ši značaj. Serenada kumici sestri Ivanki Llpoidovi. Kot prva točka svečanosti razvitja prapora Mariborske Orjune je bila podoknica požrtvovalni kumici novega barjaka sestri Ivanki Lipol-dovi. Pred Narodnim domom se je zbrala tisočglava množica, ki je odkorakala nato z uniformiranim bataljonom Orjunašev in z godbo »Drava« na čelu skozi mesto pred stanovanje kumice sestre Lipoldo-ve. Za uniformiranim bataljonom je korakala četa Medjimurcev v /narodnih nošah in ženska sekcija v krojih in naposled velika masa občinstva. Povorka se je ustavila med oduševljenim klicanjem kumici pred njenim stanovanjem v Ciril Metodovi ulici, kjer je godba odsvirala par komadov. Medtem pa se je poklonila kumici deputacija oblastnega in mestnega odbora Orjune Maribor. Zapela je tudi pod oknom »Zveza pevskih zborov«. Po končani serenadi je krenila povorka pojoč orjunaške davorije pred Narodni doni, kjer je bil razhod. Prihod gostov. V mesto so prihajale že zgodaj zjutraj prve čete in1 gostje iz bližnje okolice. Olavni gros gostov pa se je pripeljal z vlakom iz Ljubljane, ki je imel veliko zamudo. Na kolodvoru, ki je bil ves okrašen z državnimi zastavami, se je zbrala že dolgo pred prihodom vlaka nepregledna tisoče broječa množica ljudstva, ki je pričakovala gostov. V ospredju pa je bil postrojen bataljon Orjunašev v kroju, četa uniformiranih članic in civilni bataljon. , , Ko je prispel vlak iz Ljubljane, ki je pripeljal člane Glavnega odbora s predsednikom Direktorijuma in Glavnega odbora br. dr. Ljubo Le-ondčein in drugimi odličnimi gosti ter stotinami Orjunašev iz ljubljanske Oblasti, je zasvirala v pozdrav godba orjunaško koračnico. Narod pa je z burnim več minut trajajočim vzklikanjem pozdravljal došle ^ goste, v prvi vrsti br. dr. Lcontiča. Prvi je pozdravil v imenu Orjune Maribor došle goste, predvsem br. dr. Ljubo Lcontiča in Glavni odbor predsednik Orjune Maribor br. Zorko, ki je v svojem jedrnatem nagovoru pozval tovariše nacionaliste, da dajejo duška svojemu jugoslovanskemu nacionalističnemu čustvovanju v Germanstvu otetem Mariboru. V onem Mariboru, ki je še leta 1914. pljuval na slovenstvo in na jugoslovenstvo sploh. Za njim je pozdravil imenom Obl. odbora Maribora dr. Šnuderl. Gostom je izrekel dobrodošlico podžupan dr. Ll-pold, ki Je naglašal, da mu je v ve-liko radost in zadoščenje, kot sta-remu nacionalnemu borcu pozdraviti zanosne boritelje za veliko idejo jugoslovanskega nacionalizma. Govornikom se je zahvalil v imenu vseh Orjun predsednik br. dr. Ljubo Leontič, ki je izrekel svoje posebno zadoščenje, da more pozdraviti narodne borce Maribora v onem Mariboru, ki je bil še pred 10. leti steber pangermanskih navalov proti naši Naciji. V Tomšičevem drevoredu se je nato formirala mogočna povorka, ki je ob zvokih godbe »Drave« in med vzklikanjem množic odkorakala skozi Prešernov, Aleksandrov in Gosposko ulico na Glavni trg, kjer se je na posebej v to svrho prirejeni okusni tribuni izvršilo sebno se je povdaril pomen kulturnega in propagandnega dela. na katero se bo osredotočilo vse delovanje nacionalistične omladine. Kongres je sprejel celo vrsto nujno potrebnih sklepov. Formalno sankcijo dobe ti sklepi na majskem kongresu vseh Orjuna v Beogradu. Najvažnejši skleip kongresa je ustanovitev »Saveza akademskih Orjunai« s sedežem v Ljubljani. Ta inštitucija bo usmerjala vse delovanje nacionalistične akademske omla- dine v skupnem, enotnem pravcu. V upravni odbor so bili izvoljeni predstavniki vseh treh akademskih Orjun. Eksekutiva Saveza ie sestavljena sledeče: predsednik Pero Segota, stud. phil., podpredsednik Ivo Dougan, cand. iur., tajnik Pe-tar Bakotič, stud. phil., blagajnik Ciro Vučemilovič. cand. ing. Kongres se je zaključil ob trdni veri zbranih omladincev, da se je z njim pričela nova, boljša doba v življenju jugoslovenske intelektualne omladine. M med Mi im v ljubili. razvitje prapora Mariborske Orjune. V četverostopu so se formirali okrog tribune Orju-naški bataljoni in 15 Orjunaških praporov, ki so čakali trenutka, da sprejmejo med se novega pobratima. Na tribuni pa so bili zbrani zastopniki Glavnega odbora, oblastnih odborov, kumica s. Lipoldova in zastopniki civilnih oblasti. Razvitje je izvršil br. Zorko z besedami: Razvij se prapor na svobodnih tleh! Tebi prisegamo danes, da ne bomo nikdar pozabili svojih zasužnjenih bratov v tužnem Koro-tauu In jadnom Primorju. Po globoko zamišljenem govoru kumice sestre Lipoldove, ki ga bomo objavili v prihodnji številki, je prevzel prapor barjaktar br. Trotovšek, ki je slovesno prisegel, da ga bo čuval do zadnje kaplje krvi. Za njim so izpre-govorili še predsednik Direktorijuma br. dr. L. Leontič, predsednik br. inž. M.« Kranjec, br. Dželafcovič za Sarajevo, br. Despotovič za Beograd in br. NleVada za Zagreb, za Split dr. Edo Bulat, za rezervne oii-cire g. dr. Kovačič, in za dobrovolj-ce in Sokola g. Lenard. Po pobratenju vseh praporov z najmlajšim drugom je izvršil br. dr. Leontič slavnostno odlikovanje šestih članov in članice s. Kavčeve, učiteljice v Vitanju. Navzlic najhujšemu dežju pomešanem s snegom, so odkorakale nato orjunaške čete na Trg svobode, kjer sc je izvršilo pred Glavnim odborom, kumico, prapori in številnim občinstvom defiliranje bataljonov, ki je uspelo najbolje in povsem častno za mlado orjunaško vojsko. Ob dveh je bil pri Zamorcu skupen obed, na katerem je začrtal dr. Leontič bodoče naloge slovenskih Orjun, ki so kot granitno mostišče izbrane, da nosijo mogočno zvezo med Severom in Jugom naše velike domovine, ki mora ostati za vsako ceno! Veselica v Narodnem domu. Zvečer se je vršila nato lepo uspela in prav dobro obiskana veselica v Narodnem domu, ki je potekla v najlepšem redu in miru, kakor sploh vsa slavnost. Moralni uspeh vse slavnosti pa je neprecenljiv in se še danes ne more niti zdaleka oceniti velikanskega pomena te prireditve, ki bo postala eden prevažnih mejnikov v obdobju razvoja Orjune v Mariborski oblasti. Z namenom, da spozna Ljubljana voditelje in prvoboritelje or-junaškega pokreta, je sklical Oblastni odbor Orjune za Ljubljansko oblast nacionalistični zbor za soboto. dne 21. t. m. ob 7. uri zvečer pred »Narodni dom«. Shod je otvo-ril predsednik Oblastnega odbora Ljubljana inž. Marko Kranjec, ki je po uvodnih besedah podal besedo predsedniku Direktorijuma Orjune br. dr. Ljubi L e o n t i č u, ki je izvajal med ostalim: »Preobložen sem s sejami in predpripravami za veliki kongres Orjune v Beogradu, vendar čutim dolžnost, da pozdravim to divno Ljubljano, središče te prekrasne Slovenije, tega žarišča ideologije Ilirizma. Po vsem neizmernem trpljenju smo občutili nujno in neizbežno potrebo, da se tudi mi končno že vendar enkrat zavemo svojega jugoslovenstva. Iz Splita je vznikla velika in vsezmagujoča ideja jugoslovenskega nacionalizma. ki je postala temelj orjunaški ideologiji, katera se je razširila naprej preko Zagreba v Ljubljano, kjer je slavila svoje velike triumfe. Od tu pa je vsa okrepljena in ojačena pohitela v Beograd, kjer že tudi slavi svoje prve zmage. Veliko krivico delajo danes nam, predvojnim Jugoslovenom in nositeijem velike ideje Jugoslovenstva. Vsak Orjunaš čuti danes v svojem srcu samo in edino integralno Jugoslovenstvo. Smo in ostanemo na svojih in samo na naših potih, ki so pota ravne Hnlie. Smo pa tudi baS radi tega nadstrankarska organizacija. Orjuna ni in ne bo podpirala nobene stranke in nobenega režima. ki ne bo čutil in deloval, samo v jugoslovanskem duhu in smislu. Vse naše delo in prizadevanje obstoji samo v vzajemnosti in bratski slogi, v stremljenju za dosego čim popolnejše in edinstvenejše ter srečne Jugoslavije, v nepopustljivi borbi proti separatizmu, hegemonizmu in korupciji. Nikdar ne bomo sklepali nobenega kompromisa z onimi, ki tišče našo državo navzdol. Vse jugoslovenske kolonije po ' vsem svetu, posebno pa še v Ameriki, so z veseljem pozdravile postanek Orjune v domovini. Preko morja in še dalje je segel glas in dih orjunaškega hotenja. In le eno so vsi občutili ob tem klicu poraja- © O L A J S A N A PLAČILA ZA B L E K £ DAJE O BER MATOVIČ joče se nove borbenosti za končno zmago Jugoslovenstva: Vsi do popolne zmage jugoslovenstva ali pa v smrt. Taka je bila in je še danes odločitev vsakega Orjunaša. Taka organizacija, kot je Orjuna, ne pozna nobenih stranpotic, ona ne more poginiti, ampak edino le zmagati. Naša historija še ne pozna slične organizacije. Zato se ne bojimo nikakih žrtev, nobenega boja za uresničenje in ustvaritev mogočne in edinstvene Velike Jugoslavije. V to ime Vam kličem živela Jugoslavija!« Te globoke besede, ki so znova potrdile vse to, kar mi naglašamo že vedno iz dne v dan, so napravile na vso množico najgloblji utis. Po burnem odobravanju in ploskanju je prevzel besedo podpredsednik Direktorijuma br. Niko Bartulovič. V svojem govoru se je spominjal najpreje svojega prvega obiska v Ljubljani na lanski Vldov-dan in naglasil svoje trdno prepričanje, da ie Ljubljana danes še bolj orjunaška kakor je bila že tedaj, najsi jo je zadel tudi kak udarec, ki bi ji dal morebiti v tem pogledu drugo lice. Nadalje je pozival vse navzoče k najenergičnejšemu delu za končno zmago Jugoslovenstva, ki mora prej ali slej izpolniti svoje velike naloge, sloneče na neomajnem temelju Edinstva in Sloge, na kojih edino sloni vsa bodočnost na<-še Nacije. Govor br. B a r t u 1 o v i č a je bil sprejet z velikim aplavzom. Za njim se je povspel na stopni- J šče Narodnega doma naš hrabri borec in junak iz Vojvodine brat Dobroslav Jevdjevič, ki si je že s tem svojim prvim nastopom osvojil srca vseh navzočih. V svojem temperamentnem govoru, prežetem borbenosti in neukrotljive orjunaške volje, je najpreje sporočil Ljubljani in orunaški Sloveniji pozdrav srbskega dela jugoslovenskih nacionalistov, ki so vedno pripravljeni do konca izvesti borbo za končno in popolno zmago jugoslovenstva, za kojega so bile že prelite reke krvi. Dobro uspeli shod je zaključil nato br. predsednik Inž. Kranjec, nakar so se množice razšle, vzklikajoč Jugoslaviji, Jugoslovenstvu in Jugoslovenski Naciji. zračni ločilnik. To službo lahko vrši vsak strojni ključavničar in takih imamo dovolj v naši domovini. 2. Franc Grieb, Nemec, vodja ključavničarske delavnice. To mesto lahko zasede vsak strojni ključavničar, ki je delal že v kaki strojni tovarni in tudi teh imamo v Jugoslaviji. 3. Robert Schoneckerl, Nemec, mojster karbidnih peči in lomilcev. To službo zamore vršiti vsak elek--trostrojni mojster. Tudi ta je nepotreben. 4. Emil Cassagrande, Nemec, elektrotehnik vodi kontrolo nad transformatorji. Elektrotehnično izurjenih preddelavcev je mnogo. Tudi ta naj ide služit v lastno domovino. Inozemski profesionisti — ključavničarji in električarji so: Graf Karl, Habetler Ernst, Bischof Alois, Burggraf Josef. Da so vsi ti z lahkoto nadomestljivi, ni treba posebno poudarjati. Neverjetno ie in žalibog vseeno resnično, da so nameščeni tudi inozemski navadni delavci, in sicer:; Lorenz Schonett, Alois Schvvindl, Roman Sinder in Friedrich Hoff-meister. S tem pa ni še vse končano. V tej tovarni imajo tudi »neobhodno potrebne nenadomestljive pisarni-, ške uradnike«. Nerazumljivo je, da se ni od merodajnih oblasti zahtevalo odstranitev vsaj teh ljudi, ko stoji m> dlani, da so z lahkoto nadomestljivi. V trgovskem oddelku so zaposleni inozemci Nemci: 1. Johanna Koppl, 2. Adalbert Nietnczanovsky, knji- govodja, 3. Bernhard Habetler, 4. Alfred Kuhn, blagajnik 5. Herbert Kuhn, 6. Jose! Grlnker. Da je mera polna; ti ne znajo niti besedice slovensko ali srbo-hrvatsko. To so gola dejstva. Sodbo pa naj si ustvari javnost sama! Tvorrtlca za dušik Ruše. Kongres Akademskih Orjun. Že dalje časa so se vršile v Ljubljani priprave za I. kongres akademskih klubov Orjuna. Do uresničenja tega načrta je prišlo 20. in 21. t. m., ko so se zbrali ob priliki razvitja prapora ljubljanske akademske Orjune zastopniki vseh treh akademskih Orjun v državi. Slavnostna otvoritev kongresa se je izvršila v prisotnosti Glavnega odbora Orjune, ki je istega dne zasedal v Ljubljani. Predsednik pripravljalnega odbora br. Šegota je po kratkem pozdravnem nagovoru predal besedo predsedniku Direktorija br. dr. L. Leontiču. Burno aklamiran je dr. Leontič povzel besedo ter v svojem sijajnem govoru, očrtal vse naloge, ki čakajo nacionalno akademsko omla-diuo. Povdarjal je, da je predvsem naloga akademske omladine. ustvariti tip jugoslovenskega intelektualca, ki bo sinteza vsega tega. kar tvori bistvo posameznih delov našega naroda. Z radostjo je ugotovil, da ima domovina, kakor sve-doči kongres, zopet zdravo akademsko omladino, ki je vredna naslednica predvojne omladinske generacije. Zaključil ie z željo, da obrodi kongres čim več sadov, koristnih pokretu In domovini. Besede starega nacionalnega borca so izzvale viharno odobravanje in so so vsem navzočim vtisnile globoko v spomin. Po odhodu gostov se je zasedanje nadaljevalo. Tekom kongresa so se določile .vse smernice za enotno nastopanje jugoslovenske nacionalistične akademske omladine. Ro- že večkrat smo se baviii s to dično tvrdko in tudi z g. Windi-scherjem, ki je glavni sokrivec teli razmer in ki je kot »Slovenec« kril to nemško infiltracijo. Na Koroškem postopajo Nemci tako nesramno s Slovenci, da bi bil skrajni čas, da vlada izvede energične represalije, ne samo na šolskem polju, temveč tudi v raznih obratih. V sledečem podamo merodajnim krogom točne podatke o zaposlenih inozemcih, ki so potrebni v svrho razčiščenja razmer. Akademično naobraženo tehnično osobje: inž. Robert Mader, ravnatelj, Nemec: dr. Viktor Ehrlich, kemik. Nemec; dr. Rudolf Schadinger, kemik, Nemec; dr. Karel Skoumal, kemik, Nemec; dr. Aladar Do-boczky, kemik, Nemec (Jugoslov. drž.); inž. Stanislav Bockszanin, elektrotehnik, poljski Nemec; inž. Fedor Šlajmer, elektrotehnik, Ju-gosloven; inž. Štefan Doboczky, Nemec (Jugoslov. drž.). Kakor je iz te slike razvidno, so vsi razven enega od tehničnih uradnikov nemške narodnosti Ce se že v enem ali drugem obratu rabi inozemskega strokovnjaka, potem pa ni potrebno še izzivati s tem, da se namesti, kakor za nalašč par naših državljanov nemške narodnosti. JU Kupujmo in podpirajmo izvrstno ^ Kolinsko cikorijo % domači izdelek. | Dopisi. Sedaj pa hočemo v kratkih besedah opisati službo, ki jo vršijo vsi ti »neobhodno potrebni« inozemski strokovnjaki. 1. Inž. Robert Mader, fungira kot vodja celega obrata. Vsa ko-mercijalna in tehnična vprašanja rešuje on. Ta gospod je lahko nadomestljiv, ker je glavno delo rav natelja komercijelna stran. 2. Dr. Viktor Ehrlich je kemik in vodi oddelek, kjer se izdeluje potom »Liude« strojev kisik in dušik. On je tudi strokovnjak za izdelavo apnenega dušika in karbida. On bi bil neobhodno potreben. 3. Inž. Stanislav Bockszanin je elektrotehnik in se bavi z električnimi pečini za karbid. On in dr. Ehrlich obvladujeta slovenski jezik. Tudi ta gospod je strokovnjak in bi bil težje nadomestljiv. 4. Dr. Karel Skoumal vodi kemijski laboratorij. To službo vrši lahko vsak kemik, ki ie dokončal visoko šolo. Mnogo slabše oa so razmere v kategoriji mojstrov. Vsi mojstri inozemci so brez druzega nadomestljivi, ker pod vodstvom se kmalu tudi naš še ne tako izurjen delavec navadi toliko, da lahko vrši to službo. Tudi te gospode si hočemo natančneje ogledati. 1. Josef Kiesner, Nemec, mojster pri Linde strojih. On( ima v varstvu zračne kompresorje in Novo mesto. V nedeljo, dne 15. februarja se je vršil sestanek Zveze Dolenjskih in Belokranjskih Orjuna. Zastopane so bile po svojih delegatih štiri organizacije, in sicer: Mirna, Žužemberk, Novo mesto n Karteljevo ter poverjeništvo Gradac. Predsednik zveze br. Simončič pozdravi navzoče delegate ter razloži namen in pomen zveze ter poroča o delovanju zveze do sedaj. Sporazumno z Orjuno v Novem mestu je ustanovila poverjeništvo v Mirni peči in v Trebnjem. Delo bodočega odbora pa bo, katero si je začrtal že stari odbor, razširiti naš pokret v Belokrajini: Gradac, Črnomelj, Semič, Adlešiči itd. Nato se je sprejel poslovnik zveze z nekaterimi spremembami, ki se pošljejo Oblastnemu odboru v odobritev. Uspeh delovanja zveze se bode pokazal že pri razvitju prvega prapora na Dolenjskem v Novem mestu. Izvoljen je bil nato nov odboji, kateri upamo, da bode kos res težkemu, toda važnemu delu, Ki ga čaka v bližnji bodočnosti. Mestna Orjuna Logatec priredi v nedeljo, dne 29. marca 1925 ob i/28. uri zvečer pri br. Lenassiju v Gorenjem Logatcu priljubljeno ša.-loigro »Španska muha«. Ker so dohodki namenjeni za saniranje društvene blagajne, ki je trpela vsled naročenih, a neplačanih krojev, je obilna udeležba tembolj priporoč-ljiva. __ KAR6-C«vM Maribor, Korc&ka 19. Naša opera, Z ozirom na naša dva članka v ptedzadnjili dveh številkah o »Nasi operi«, je poslal g. magistratni svet1-nik Franc Govekar predsedniku obl. odb. ing. Kranjcu sledeče pismo, ki 2a prinašamo v celoti; ker smo ved-80 naziranja, da ima vsak napadeni tudi pravico obrambe. Prinašamo pa seveda tudi naš odgovor. Pismo se glasi sledeče: Gospod inženjer! V »Orjuni« je izšel že drugi člančič proti meni. Namesto da bi Vaš dopisnik stvarno dokazal, da so rnoji očitki proti operni upravi neutemeljeni, napada osebno mene. Kot akademični izobraženec mi boste priznali, da ta metoda ne vede do cilja: odstraniti vse nedostatke in dvigniti opero na dosežno višino. Gre za opero, ne pa za osebe. Jaz sem že lani v »Jutru« mirno in hladno konstatiral, da bi se moral gledališki upravnik izključno in ves posvečati le gledališču. Potem bi ga dvignil, ako je tudi sicer res sposo-benza ta posel. Zapisal sem, da gle-aališki upravnik ne more poleg gledališča upravljati še celo vrsto drugih zavodov in dobičkanosnih podjetij. Kako^ pravilno je moje nazira-nje, se kaže zdaj. Tam pa sem tudi konstatiral, da je za vse razmere pri gledališču po zakonu in dekretu odgovoren le upravnik. Gosp. Hubad je vzel vse artistične agende iz rok g. Rukavine; gosp. Hubad čisto sam angažira in odpušča člane, čisto sam določa repertoar, čisto sam razdeljuje vse delo in je skratka tudi absolutni operni ravnatelj. Navedel sem dolgo vrsto imen pevcev in pevk, ki jih je angažiral g. Hubad Čisto sam, a tisti angažiranci so bili ali nerabni ali niso nastopili, bili odpuščeni in so brez najmanjše koristi za opero odnesli velike vsote. Na vse te svoje konstatacije nisem niti v »Slovencu« prejel nikake-ga odgovora. Zdaj sem drugič javno obsodil poslovanje pri našem gledališču in posebej pri operi. Gledališče dobiva 8 milijonov Din državne podpore in ima dve poslopji brezplačno na uporabo, ima šest abonmanov (A—P), a gospodari se tako, da člani niti gaž več ne dobivajo točno. Mnogo-brojno upravno osobje in cela vrsta slnekuristov ali le markirajočih »članov«, neprestani dragi gostje, odpravnine zaradi nerabnosti ali zaradi napačno angažiranih članov i. dr. požro toliko denarja, da so najboljši dramski in operni člani slabo plača^-ni, da uprava ne more zadovoljivo honorirati svojih glasbenikov in da je prav zato proglašena nad opero glasbeniška zapora. Zaradi slabega finančnega gospodarstva je danes orkester samo Še opereten (1 cello, 2 violi, malo goslačev itd.) in bi brez pomoči vojaške godbe često niti ne mogel svirati. Razumljivo je, da s takim orkestrom ne dela noben kapelnik več z radostjo in so vsi skrajno disgustirani. Eden prvih goslačev mi je baš te dni dejal: »Es ist ein Škandal!« — Drugi goslač pa: »Take predstave Še nisem doživel!« — a tretji: »Vsak trenotek smo se tresli, da se zvrne vse na kup!« (Imena so Vam na razpolago pod častno besedo.) Včeraj mi je rekel član kapelni-skega zbora (5 kapelnikov in 3 pomočniki .! Tako kapelniško kompa-mjo ima morda le dunajsko dvorno gledališče?) doslovno: »V operi vlada čim dalje večja anarhija; vseh se je lotila neka apatičnost in dela se brez vsakega interesa. Gg. Betetto in Bučar se tru-+ a ila.XS0 rnoč, a mrtvila ne more-Birokratičnost ubija vsak e. pS^žSafeiCv?ndfesf^ ro se g upravnik v arSčnem ru sploh me ne briga in je baje v vsi sezoni prisostvoval le dvema predstavama, ta drama je aktivna in podpira vedno pasivno opero. A tu- VJr™[ uživa kraže vrsta ljudi, ki io ni h ! ali lc izjemoma pokaže-konstatlrS1 bif0^es™ v šla SaSS'a °d_ Ljubljani sploh niso hoteli govoriti ž njima, dasi je bil g. upravnik opeto-vano nujno pozvan ter opozarjan, da Ju vzame Zagreb, ako jima takoj’ ne Predloži novega, primernega kon-trakta. Tako sta užaljena odšla na uglednejšo in bolje priznavano služ-b° v Zagreb, kjer sta najpriljublje-nejsa pevca. Ga. Zikova je biia naravnost pri-.oc*iti, saj se je izrazil že ea lani strokovnjak Hubad, da Zi-. kova ne zna peti in da je angažiral pevko, ki šele pokaže, kako se prav poje. In Zikovi za vzor je angažiral Nemko Kattnerjevo! Ko je to Hubadu vzgledno umetnico za mano odklonila vsa kritika, je angažiral gdč! Vanečkovo; ta je pela tako krasno, da je g. Emil Ada^ mič zapisal v »Slov. Narodu«, da se mu »je zdelo«, kakor bi zopet poslušal Kattnerjevo.« Takrat se je meni posrečil dovtip: »Hubad sicer ni wagnerianec, zato pa je Kattnerjanec!« Posledica tega postopanja je: izgubili smo dva odlična pevca, ki sta imela naš repertoar in smo ostali brez reproeentativne primadone in tenorja. Oba sta bila izvrstna v lirični in visokodramatični stroki. Danes pojeta oba glavni ulogi v Wagner-jevem »Lohengrinu« sijajno. Mi pa ju moramo prositi, da prihajata gostovat. Ako bi ostala naša, bi ne bilo treba plačevati po okroglih — 4700 Din za en večer! To so fakta! Ta fakta naj mi ovrže mladi Vaš dopisnik — baje geometer, ki ni niti literat, niti skladatelj! — Ta dejstva naj spravi s sveta, in kot poštenjak rad takoj prekličem svojo kritiko. V repertoarju, večnoma starem, laškem in o predstavah ni vredno govoriti. Končno še nekaj! Vaš dopisnik trdi, da je g. Hubad rešil opero razpada. To je huda zmota. L. 1917 in 1918 sem j a z angažiral operne soliste in večino zbora ter večino orkestra. Vozil sem sc na Dunaj k naučnemu ministru, da sem osvobodil mobilizirance vojaške suknje, in pri teh avdljencah sta mi takrat porogala gg. dr. Žerjav in dr. Korošec. Zadnji gospod je kot takratni načelnik Jugoslovanskega kluba v dunajskem parlamentu celo osebno šel z menoj prosit naučnega ministra. Sam pa sem bil potem še na vojnem ministrstvu. Nato sem jaz sam angažiral v Pragi, Brnu, Plzni, na Dunaju, v Zagrebu in v Ljubljani dolgo vrsto pevcev, pevk, zboristov, muzikov in tehničnih uslužbencev. Ko sem imel H. Nučiča in Frid. Rukavina, sta gradila dramo in opero dalje. Jaz sem živčno in fizično izčrpan prostovoljno odložil funkcije intendanta dne 1. febr. 1919. A že 3. decembra 1918 sem imel opero, dali smo sijajno izvajano »Prodano nevesto«, imeli orkester bogato zaseden, velik zbor itd. Potem je kmalu prišel prof. Frid. Jovančič ter ž Rukavino gradil dalje. Dali so »Louiso«, »Borisa Godunova«, »Rusalko«, »Onjegina« itd. Nato šele je prišel g Hubad, ki je zmanjšal zbor, balet in orkester do današnje »višine«. Gospodu H. P. torej priporočam, da vestneje piše zgodovino. Ako je ne pozna, naj pride v magistratni arhiv, kjer naj črpa iz »Slov. Naroda« m »Jutra« iz letnikov 1918—1925! In pomni naj: kdor prevzame odgovornosti polno delo, naj zanje tudi nosi odgovornost. Vse svoje polomije dosledno valiti na druge, to ni moško; vse uspehe drugih pripisovati sebi, pa nekava-1 irsko! Vas, gosp. inženjer, sem doslej vedno smatral za kavalirja, in celega moža. Kot nacionalist in izobraženec morate poznati tudi moje 30-letno pisateljsko, novinarsko in gledališko delovanje. Res je, imel sem tudi opozicijo, a vedno sem bil odkrita ^ borbena natura ter sem prav zato imel in imam mnogo prijateljev in somišljenikov. Svoje nazore in načela iznašam z odprtim vizirjem; kadar ga polomim, pa tudi to moško priznam. Ne dvomim, da ste Vi prav taki. Zato Vas prosim kot kavalir kavalirja, da to moje pojasnilo priobčite ravno tako dobesedno, kakor vidnrf nn ''boJazljivo anonimna, oči-vidno naročena napada. Svojega nasprotnika najvljudneje vabim k sebi da si pogledava obraz v obraz ter se pomeniva kot moža. Zaplotnikov in zahrbtnih suflerjev midva prav nič ne potrebujeva. Napadoma v »Orjuni« sem se smejal in zato sem odgovoril smejč. Za resen razgovor, ki iznese tudi marsikaj, kar ne spada v javnost, pa je mesto le v prostoru, ki ga Vi določite. Po 151etnem malone brezplačnem, a skrajno napornem in često naravnost obupnem borenju za obstanek, obnavljanje in dviganje našega gledališča mi je tega križevega pota res dovolj. Bil sem sam (torej brez aparata) gledališki tajnik, dra malurg, ravnatelj in intendant ob enem. Zato poznam gledališko upravo in umetnost temeljito od-spred in odzad ter torej čisto odkril tosrčno izjavljam, da od 1. febr. 1919 na gledališko upravniško mesto nisem in ne bom reflektiral. Sprejmite izraze mojega spoštovanja, s katerim ostajam vdani Fran Govekar. V Ljubljani, 21. 3. 1925. Dasi povdarja g. Govekar uvodoma, da napadi na osebe ne vodijo k cilju dvigniti opero na dosežno višino, je posvečen vendar malodane ves dopis g. Hubadu. V kolikor se dotikajo očitki g. intendanta kot osebe prepuščamo prizadetemu, da odgovori sam. Gospod Govekar pa je iznesel v svojem dopisu »fakta« s pozivom, naj jih ovržemo. In to mu hočemo z veseljem ustreči. Gledališče ne prejema 8 milijonov Din državne subvencije, temveč 4 milijonov 100 tisoč. Ob nastopu g. intendanta Hubada ie imela opera 450 tisoč Din dolga, ki je danes poplačan. Jasno pa je, da se je morala režija znižati, kar se je tudi zgodilo, ne da bi pri tem ter-pele predstave. Znano nam je tudi, da se je izvršilo angažiranje pevcev vedno z vednostjo in pristankom g. Rukavine. Ponesrečeno angažiranje pevcev pa se je izvršilo še pri vsaki operi. (Na željo postrežemo z imeni pevcev z dunajske dvorne opere.) Ugotoviti pa moramo, da ste v »dolgi vrsti pevcev«, ki ste jih našteli kot nerabne in odpuščene všte- li tudi one, ki so zapustili naš oder vsled neznosnih razmer ki vladajo na njem. Zakaj n. pr. ne povdarjate, da je odšla gdč. V., ker ie bila opsovana od g. ravn. Rukavine z izrazi, ki jih ne moremo reproducirat. Iz istega razloga je odšel tenorist g. J. Ne vem v koliko je kriva uprava, da so naši godbeniki v operi plačani tako slabo. Prepričani pa smo, da s sredstvi, ki jih ima uprava na razpolago, to vprašanje ni mogoče rešiti. To mnenje so si osvojili, kolikor je nam znano, tudi merodajni faktorji v Beogradu. Naša opera ima v resnici 5 kapelnikov in 2 korepetitorja, toda slično kapelniško »kompanijo« ni treba iskati na dunajski dvorni operi, imata io tudi zagrebška in beo-gradska, ki pa dajeta le po 2—3 operne predstave tedensko. Očitki g. upravniku, da je kriv odhoda gospe Zika-Rukavinove in g. Šimenca v Zagreb, v tej obliki ne drži. Oba umetnika sta odšla v Zagreb na iniciativo g. Rukavine v času, ko je imenovani gospod računal na prvo kapelniško mesto na taimkajšnjl operi. Oba umetnika sta odšla kljub temu, da se je storilo vse. da se jih obdrži pri naši operi. G. Hubad je kriv v toliko, v kolikor je preveč zaupljiv napram onim, kojih dolžnost je, da ga informirajo. G. Govekarju ni nihče kratil zasluge, ki si jih je pridobil po prevratu za oživljenje naše opere. V očigled dejstvom pa, da je bas on v zvezi z g. Rukavino kriv, da postajajo naši glasbeniki do opere naravnost apatični, da se potom tendencioznih kritik ustvarja neprestano isto razpoloženje v publiki, da izgubimo drugo leto nage najboljše domače pevce in pevke, tako gg. Betetta, Lovšetovo, 1 hiery - Kavč-nikovo, nimamo namena spremeniti svoje mnenje o gg. Rukavinu in Govekarju, ali odnehati od zahteve, da se razmere v naši operi urede čim preje. V svojem dopisu govori g. Govekar o bojazljivem anonimnem, očivldno naročenem napadu o zaplotnikih in suflerjih. Prepričani smo, da je g. Govekar do dobra uverjen, da v naših vrstah teh lastnosti ne poznamo. Pač pa moramo konstatirati, da potrebuje baš gosp. Govekar suflerje pri pisanju svojih kritik. In če teh ni pri roki, se ga pokliče iz opere, pa če se ima vsled tega odložiti tudi skušnja! To naj bo tudi odgovor na slab dovtip v »Jutru« štev. 70. « V »Jutru« št. 70. nam je odgovoril tudi g. ravnatelj opere g. Rukavina. V našem današnjem odgovoru g. Govekarju bo našel g. ravnatelj naše opere marsikak odgovor tudi na njegove trditve. V prvi vrsti pa moramo ugotoviti, da obrača g. Rukavina našo očitke in jih skuša prilagoditi sebi v prid. Nikdo mu ni očital občevanja v srbohrvatskem jeziku in kdor bi kaj tacega pričakoval od nas, se mora osmešiti. Očitali pa smo mu, da zrabi vsako priliko, da občuje v italijanščini ter ugotovili na podlagi njegove lastne izjave, mržnjo do našega jezika. Temu pa naj se nikar ne čudi. Glede njegovega dela v naši operi so mu dali, kot smo že omenili, korporativno naši glasbeniki oceno. Tikala se je prejšnjih let. Delo letošnjega leta pa prednjači brez dvoma v vsem. V šestih mesecih, torej ne vštevši bolezenski dopust, smo ga videli pri pultu dvakrat. Od 21. oktobra do 4. februarja ni pričel s študijem ene nove opere. In to kljub temu, da nima kot ravnatelj (po lastni izjavi) nobenega dela. Gospod Rukavina trdi, da od 1. 1923. ni angažiral in odpustil niti enega pevca. Temu nasproti ugotavljamo, da je bilo vsako angažiranje izvršeno v soglasju z njim, da pa je več pevcev in pevk s svojim nekvalificiranim nastopom »odpustil«. Da g. ravnatelju ni bilo dovoljeno nastavljati operni repertoar, se ni čuditi. Slučajno poznamo repertoar. ki ga je sestavil lansko leto za letošnjo sezono, ki ne vsebuje ene nove opere. Kako se more pu-vspeti potemtakem do trditve, da je on tisti, ki je s »težko muko« vstavil v repertoar par novih oper, nam je nerazumljivo. Glede ostalih točk, ki jih našteva g. Rukavina smo že danes pisali na drugem mestu. Naše mnenje je, da spada na ravnateljsko mesto človek, ki svoj posel razume in ni vezan na posamezne korepetitorje. Saj je znano, da je bil prof. Ruč faktično oni, ki je naštudiral opere, katere je dirigiral g. Rukavina. Na ravnateljsko mesto spada mož, kateremu je zavod vsaj toliko pri srcu, da ne piše napadov čez zavod v časopis. Ravnatelj more biti mož, ki pozna vsaj toliko takta, da ne psuje z najbolj blatnimi psovkami umetnike. In končno: Ravnatelj opere ne more in ne sme biti človek, ki je iz gole maščevalnosti spravil kulturni zavod, konservatorij »Glasbene Matice« na rob propada, s tem da je preprečil njegovo podržavljenje. Radovan Prosenc, glasben učitelj na moškem učiteljišču v Ljubljani. NaS pokref. Ljubljanska oblast. RAZVITJE PRAPORA ORJU-NE ZAGORJE se vrši v nedeljo, dne 5. aprila, na kar opozarjamo že danes vse organizacije in naše člane. Naj ga ne bo ta dan Orjunaša, ki bi ne pohitel v Zagorje, da rarjjo ob rami z našo tamošnjo vrlo zagorsko Orjuno manifestiramo za končno zmago Jugoslovanstva! Nai-tančnejša pojasnila slede še v posebnih okrožnicah! BATALJONSKA VEŽBA. Četniki I., II.. III. in IV. čete I. bataljona ter IV. četa (rezerva) II. baitaljona Imajo zbor v torek 31. t. m. ob 19.15. url zvečer pred areno »Narodnega doma«. Udeležba strogo obvezna'! Obleka civilna. Bataljonski. Mestni četniški odbor poziva vse četnike I. č. I. baona in IV. čete II. baona, na vsi brez izjeme pridejo na sestanek dne 1. aprila ob 20. uri v areno »Narodnega domai«. člani, kateri ne pridejo na sesta- nek, se črtajo iz imenika. M. Č. O., Ljubljana. Občni zbor Orjune Trbovlje se vrši dne 12. aprila t. 1. ob 3. uri popoldne v gostilni Goropevšek. Oriuna Št. Peter - Vodmat ima svojo sejo v nedeljo, dne 29. t. m. ob 10. uri dopoldne v gostilni Zupančič. Srečke za kroje smo poslali vsem organizacijam, ki nai se potrudijo z vsemi silami, da bodo raz*, pečane najkasneje do konca t. m. Mestni odbor Orjune Ljubljana opozarja vse člane in članice, da je treba takoj poravnati članarino za leto 1925. in prispevek za poškodbe-ni fond. Blagajnik je vsem na razpolago vsak dan od lSVfc.—19Vs* v novih prostorih na Dunajski cesti Štev. 40. Odbor. za vse raziiiaMD« aparati. THE REX CO., Ljubljana. Kronika. Narodne noše na kongresu v Beogradu. Sprejel se je sklep, da se bodo poleg uniformiranih članov udeležili svečanosti v Beogradu tudi člani in članice v narodnih nošah. Nato opozarjamo vse one, kateri nimajo krojev, ki pa si bodo lahko poskrbeli narodno nošo. Knjižnični odsek Kulturne sekcije M. O. Maribor zbira pridno knjige in se bo v kratkem že osnovala prva naša knjižnica ob meji. Bratje in sestre! Podpirajte to našo plemenito akcijo, darujte in zbirajte knjige ter pošiljajte jih na naslov: »M. O. Orjune Maribor, Kulturna sekcija, Knjižnični odsek, Narodni dom.« Brat Leskovar, ki nam je dat pred časom neke važno informacije, naj se uemudoma zglasi na Oblastnem odboru osebno ali pismeno. Brat, ki mu je izročil br. Pleničar razglednice v razprodajo, naj se nemudoma javi na Oblastnem odboru. »PEKATETE« V JUGOSLAVIJI. V Ljubljani se je ustanovila tvrdka: Prva kranjska tovarna testenin »PEKATETE« Žnideršič & Co., družba z o. z., kot posestrina istega imena tovarne v Ilirski Bistrici, ki slovi po svojih izbornih »PEKATETAH«. Družba je zgradila v Ljubljani novo tovarno za »PEKATETE«. Do sedaj je bilo treba uvažati »PEKATETE« Iz Ilirske Bistrice, ki je pa po vojni pripadla Italiji, ter plačevati visoko carino. Poznavalci dobrih testenin so plačevali visoke cene za uvožene »PEKATETE«, niso jih pa mogli kupovati manje imoviti sloji. Sedaj so bodo »PEKATETE« lahko razširile po vsej deželi. Želimo družbi obilo uspeha. Nas najboljši soprog, oce, ded, tast in brat, gospod RAKOVC tovarnar In posestnik, elan frg©wsk® in obrtne zbornice m Slovenilo itd., je danes ob 6. uri popoldne nenadoma v Gospodu zaspal. Pogreb je bil v četrtek, dne 26. marca 1925 ob pol petih popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Zadušnica se je opravila v petek, dne 27. t. m. ob 8. uri zjutraj v župni cerkvi. Neutolažljivi priporočamo blagega pokojnika vsem, posebno pa onim, ki jim je bil zvest in dober prijatelj, v ljub in časten spomin. KRANJ, dne 28. marca 1925. Mara I3akmf€ roj. Eržen, soproga. Anka omož. Polak, Olga omož. Fajdiga, hčeri. — Karolina Dobida, roj. Aakovc, sestra. — Ing. KsareB Polak, tovarnar, dr. Božidar Fajdiga, okr. zdravnik, zeta. — OaSa, dfiroš, Breda Polak, Darja Fajdiga, vnuki, Lastnik inž. Marko Kranjec. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Odgovorni urednik M. J a n k o 1 e. Knliievnosf' • Cerkniško jezero in okolica. Spisal Miha Kabaj, nadučitelj v Begunjah nad Cerknico, Uredil Fran Sterle, akad. slikar. S 24 slikami in 1 zemljevidom. —■ Cena elegantno vezani knjigi 60 Din. Zopet je izšla knjiga, ki je je lahko človek vesel i radi vsebine i radi krasnih slik. Pisateij nas popelje s priljudnim načinom pripovedovanj v starodavno Cerknico in na obrežje čudeža neštetih čudežev naše zemlje — Cerkniškega jezera. Nato nam poda v lepi in zanimivi obliki opis jezera in njegove okolice, jezerskih pojavov, lov na divje race, jezerske okolice in še lep šopek ustnih izročil in pripovedk o jezeru. Knjigo toplo priporočamo. A.V. Natečaj. V smislu zaključka seje Direk-torijuma z dne 9. t. m. se razpisuje natečaj za izdelavo umetniškega plakata za kongres OR-JU-NA, ki se bo vršil letošnjo spomlad v Beogradu. vperabl bencina I Vozi brez bencina! Adaptiraj svoj avto, traktor ali stabilni motor s patent. H A G - generatorjem! Vozi z ogljem! PODPISANA TVRDKA PRIPOROČA: SADNE SOKE: malinovec, citronado in sadni grog (punč). AROME ZA NEALKOHOLNE PIJAČE: limonova, jabolčna, jagodova, malinova, mandljeva, marelična, nektar, oranžna, rožna, mešane arome (tutti frutti), Vanile, Waldmeister. ESENCE ZA ALKOHOLNE PIJAČE: Rum-esencc različne vrste, konjak, hrušov, češnjev, kava. kumnova, oranžna, pelinkovac sadjev, tropinov, brinjev, drožni itd. SADNE ETERE v raznih koncentracijah. v NAVODILA NA ZAHTEVO NA RAZPOLAGO. SREČKO POTNIK IN DRUG parna depilacija esenc M. LJUBLJANA, Metelkova ul. 13. 5, aprila 1925 vsi v Zagorje! Jos. Martinc i n Maribor. jj Ustanovljena leta 1860. § D Trgovina z galanterijo, igrače, no- g rimberško blago, svetiljke itd. p Na drobno! Na debelo! STROJI za obdelovanje lesa. ZVONOVI. TURBINE. Transmisije in Železne konstrukcije, iefen- En kninlNana. Opisaasie potrebščine. Sualjke. - krmalm Strojne tovarne in livarne d. d. LJUBLJANA, Dunajska cesta 35. & i Naznanilo. Veled smrti mojega soproga, mestnega stavbenika Romana Treo, naznanjam p. n občinstvu, zavodom in vsem dosedanjim cenjenim naročnikom, da sem jaz prevzela stavbeno tvrdko VILJEM TREO LJUBLJANA, Gosposvetska cesta št. 10 in Vošnjakova cesta št. 4 in jo bodem še nadalje vodila pod strokovnjaškim-vodstvom pridobljenega mi akad. arhitekta in koncesijoniranega stavbenika. Priporočam so vsem cenjenim naročnikom, zavodom, in p. n. občinstvu da ostanejo še nadalje moji naročniki in jih zagotavljam da se bodo tudi odslej vsa stavbena dela solidno in strokovnjaško po možno nizkih cenah ter v njih vsestransko zadovoljstvo izvrševala. i Z odličnim spoštovanjem i 11 Marija Treo. 11 m i »M <^0* — Prospekte in reference daje: JUGO-HAG LJUBLJANA, Bohoričeva ulica št 24. Telefon štev. 560. Stroiki pri vparabl oglja I MILO,GAZELA' ODTEHTA POSVOJ^ZBORNIJK^KOVOSTI vse manjvredne, cenejše izdelke. Dobite ga v vsaki trgovini 1 Najceuejše platno in vse drugo ma-nufakturno blago se dobi pri um Maribor Glavni trg št. 17. INSERIRAJTE v „ORJUNl“! Velikost plakata je 120 cm X 60 cm, izdelava v treh barvah. Kok natečaja je do 10. aprila, do katerega dne morajo biti načrti predloženi Direktorijumu OR-JU-NA v Splitu. Za načrte plakatov so določene sledeče nagrade: J. nagrada Din 5000 II. » » 2000 III. » » 1000 Nagrade bo razdeljeval posebni jury, ki je sestavljen iz gg. dr. Ljube Leontiča, Nika Bartuloviča in dr. Mirka Korolije. Split, 10. marca 1925. Direktorji. četudi na nekoliko ponesrečen način, Sicer pa je vsak pričetek težak ter je eventuelne napake na ta način oprostiti. Glavno je, da so gospodje pričeli!. ZRNA. Olikane forme v časniških polemikah se bodo celo končno naučili naši dobri prijatelji, blagoslovljeni »Slovenčevci«. Kajti doslej so debatirali z nami samo v slogu gotove vrste ljudi, ki jih v pošteni družbi ne imenujemo. Saj so bile baš naj-izbranejše cvetke protiorjunaških psovk vzrastle na žlahtnih gredicah škofove tiskarne. Sedaj pa so nas pričeli titulirati že z gospodi, Je najmodernejše urejena in izvršuje vsa tlskarniška dela od najpriprostejšega do najmodernejšega. Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige. — Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tisku. — Brošure in knjige v malih in tudi največjih nakladah. — Časopise, »revije in mladinske liste. Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in rčklamnih listov. Lastna tvornica Šolskih zvezkov. Šolski zvezki za bsnovne šole in srednje šole. Risanke, dnevniki in beležnice. Ni Vam treba več čez mejo! Naše cene so nižje kot one za inozemsko robo Prodajamo: Damske pialneiie čevlja, vse barve .... par Din 109* Damske chevreaux-tevlje, trne par D’n 199- Damske boxca!f-ževlje, pariške, trne ...... 169.- Damsko štrapacna tevlje, pariške, rjave 229- Damske boxcalf-tevlje, pariške, ijave 199’- Moške štrapacna tevlje, žrekijane „ 229*- Damskechevreantfivlje,modne,z zajono, trne „ -,, 199- Moške boxcall-fevlje, trne.................... 269 - Damske dievreaiut-fevlje, modne, izapono, rjave „ „ 229'- Moške modne poltevlje, črne................ „ 269 - moisc polteviic, rjave .... par Din 299*- Bat 9 - MARIBOR Aleksandrova cesta štev. 7. a Mestna Orjuna ima na prodaj več kompletnih orjunaških krojev ter srebrnih gumbov za kroje. Naslov v upravi. Namizni telefon, skoro nov, se proda za Din 1000. Ogleda se pri O. O. Učiteljska tiskarna. Iz Domžal. G. Radivoj Krasnik, član Orjune Domžale, je izstopil iz iste na željo njenega odbora.