NO. 102
Ameriška Domovina
E RIC/%IU— HOME
AMCRICAN IN SPIRIT FORC1GN IN LANGUAGG ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO WEDNESDAY MORNING, MAY 23, 1962
SLOVGNIAN
MORNING N€WSPAP€B
ŠTEV. LX — VOL. LX
Eisenhower se ne da ugnali od Kenndya
Svetuje mu, naj si natančnejše ogleda, kaj je bilo storjenega v osmih letih nje* gove republikanske vladavine.
GETTYSBURG, Pa. — Bivši predsednik Eisenhower je postal nenavadno bojevit politik. Kdor se zaleti vanj, dobi njegov odgovor, tudi Kennedy ni pri tem nobena izjema. Ko se je Kennedy zadnjič obregnil ob republikance, da mu samo kljubujejo, predlagajo pa nič konstruktivnega, ga je Eisenhower takoj ošvrknil na zadnji tiskovni konferenci na svoji farmi s pripombo, naj njegov naslednik kar pogleda v dobo 8-letnega dela republikanske administracije pod njegovim vodstvom> pa bo lahko hitro ugotovil, koliko je napravila konstruktivnega brez velikega političnega trobentanja.
Glede bolniškega zavarovanja je rekel Eisenhower, da ni načelno proti njemu, saj je vendar tudi njegova administracija predlagala tako zavarovanje, seveda ne v taki obliki, kot ga predlaga sedanja administracija. Njegove ideje o bolniškem zavarovanje so deloma vtelešene v zakonu Kerr-Mills, toda ta zakon vendarle ne vsebuje par določb, ki jih je on stalno branil, kar mu je še sedaj zelo žal.
Svojim pristašem, posebno pa republikanskim senatorjem in kongresnikom, je pa svetoval, naj bodo udarnejši v svoji izjavi, ki jo pripravljajo za sestanek, ki ga hočejo imeti 7. junija v Kongresu in ki naj vsebuje novo formulacijo republikanskih načel in ciljev. Eisenhower jim je rekel, da je izjava, ki bi imela 3,200 besed, predolga. Naj-bo krajša in naj govori z ljudskim jezikom!
Bomo videli, ali ga bodo kongresniki in senatorji ubogali.
Novi grobovi
Anton Skerlep
Zadet od srčne kapi je preminul na svojem domu na 20801 Miller Ave., Euclid, O., Anton Skerlep, star 67 let. Tukaj zapušča soprogo Antonie, roj# Opeka, doma iz Begunj pri Cerknici, hčer Sophio Zorko, vnukinjo Jacquelino, sestro Mary Zander in druge sorodnike. Rojen je bil v Ter-zinu pri Mengšu, kjer zapušča brata Jožeta in več drugih j sorodnikov. Tukaj je bival 49 let in je bil član Društva Naprej št. 5 SNPJ. Pogreb bo v petek zjutraj ob osmih iz Josl
Sovjetska jel letala za Indijo cenejia od naših
Indija se je odločila za nakup sovjetskih jet letal, ker so ta več kot šestkrat cenejša od ameriškilh.
NEW DELHI, Ind. — V Združenih državah je objava vesti, da se je Indija odločila kupiti v Sovjetski zvezi moderna jet lovska letala vrste MIG-21, v javnosti zbudila precej nejevolje. Posebno ostro se j s proti temu izrazil Kongres. Sklenil je od
vlade predloženo gospodarsko
Žeie'in"sinoVpoB,;b7ZovoJJL“l?°ljndiLli!!.anJŠaU “ 200
na 458 E. 152 St. v cerkev sv
na
Kristine ob devetih, nato Kalvarijo.
Alvin Maver
Kakor je bilo že poročano je v ponedeljek popoldne umrl v Grile Veteranski bolnišnici Alvin Maver z 1068 E. 68 St. Bil je veteran druge svetovne vojne, član John Blaskovich Post 1275, Društva sv. Vida št. 25 KSKJ in Društva sv. Imena pri sv. Vidu. Tukaj zapušča ženo Ano, roj. Pizem, očeta Cyrila in sestre Caroline Anžur, Josephine Krajec in Angelo. Pogreb bo v petek zjutraj ob devetih iz Z a krajskovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9:30, nato na pokopališče Kalvarija.
Rusi žele postaviti v Avstraliji opazovališče za svoje umetne lune
MELBOURNE, Avstr. — Rusi so že pred enim letom naprosili Avstralsko akademijo zna-ttost^ da bi naj podprla njihovo željo za postavitev posebnega °pazovališča za ruske umetne bme. Sedaj so vložili pri vladi formalno prošnjo za dovoljenje postavitve take postaje.
Avstralska zvezna vlada v Canberri je o prošnji obvestila Veliko Britanijo in Združene države ter ju povprašala za Mnenje. V slučaju, da bo Rusom dala dovoljenje za postavi-fev take postaje, se bodo mo-rali ti obvezat^ da jo bodo u-Porabljali v izključno znanstve-116 namene. Trdijo, da žele Rusi Sv°jo postajo imeti nekje sredi Avstralije. Združene države irnajo v Avstraliji dve opazova-^šči, eno v notranjosti dežele, drugo pa na zahodni obali pri
Perthu.
Laoško glavno mesto Vientiane živi še zmeraj v devetih nebesih
CLEVELAND, O. — Dočim se ves svet zanima, kakšna usoda čaka Laos, ima prebivalstvo Vientiane očitno čisto druge skrbi. Prišel je namreč čas, ko je treba praznovati tridnevnico v čast raketam. Prihodnji mesec se začne deževna doba in treba je izprosiei oblake> da bodo obilno rosili laoško zemljo.
V ta namen so zadnje tri dni nastavili ob reki Mekong na stotine raket in jih pognali proti nebu, da bi tam vplivale na vremenske moči, naj bi dale obilo dežja. Uradno imenujejo te dneve “dneve rodovitnosti.” Praznovanja se je udeležilo vse|
milijonov dolarjev.
Ameriška javnost se sprašuje, čemu naj Združene države bajejo Indiji gospodarsko pomoč, če hodi ta vojaške potrebščine kupovat v Sovjetsko zveze, naj gre še tja iskat gospodarsko pomoč. Ni dvoma, da je v tem ugovoru precej resnice. Končno Indija kupuje sovjetsko orožje z denarjem, ki ga je posredno dobila iz Amerike.
V opravičilo nakupa letal v Sovjetiji trdijo Indijci, da jih bo posamezno letalo MIG-21 stalo $215,000, med tem ko bi enakovredno ameriško letalao F-104 stalo milijon in pol dolarjev. Ruska letala bo Indija poleg tega lahko plačala še v rupijah. Sovjetska zveza bo letala takoj poslala, obljubila pa je da bo nato v Indiji zgradila tpvarno, v kateri bodo izdelovali < MIG letala za indijske vojaške potrebe.
Državljanska vojna na drobno na Novi Gvineji
WASHINGTON, D. C. — Indonezijski predsednik Sukamo jc začel z državljansko vojno na drobno v nizozemski koloniji na Novi Gvineji. Tam so se namreč organizirali Papuanci v prvo narodno stranko, ki je že ob rojstvu sklenila, da ne mara pod indonezijsko upravo. Su-karnu ne preostane torej nič drugega) kot da sledi indijskemu zgledu in skuša zasesti kolonijo s silo, kot je to napravil Nehru portugalsko posesljo Goa. Sukamo nima potrebne vojne mornarice, zato je začel pošiljati na Gvinejo svoje padalce s posameznimi letali.
Nizozemska uprava na novi Gvineji, pravi da je dosedaj vdrlo po tej poti 200-300 indonezijskih padalcev. Spustili so se na zemljo v neobljudenih krajih in na nekaterih otokih. Nizozemska policija ir| vojaške čete na Gvineji jih počasi obkoljujejo in razorožujejo.
Sukamo seveda objavlja veliko bolj junaške komunikeje, ki jih pa nizozemska poročila ne potrjujejo. Ako bi smeh verjeti indonezijskim poročilom, so njihovi padalci pravi junaki, ako verjamemo nizozemskim, pa ni o junaštvu ne duha ne sluha. V posameznih praskah med padalci in nizozemskimi četami je le tu pa tam kdo ranjen in le izjemoma kdo ubit.
RIBIC0FF ZAVRAČA NAPAD
Zvezni tajnik za vzgojo, zdravstvo in socialno skrbstvo A. Ribicoff je označil napad Ameriške zdravniške zveze na vladin predlog za bolniško zavarovanje ostarelih v okviru Social Security, za nov “poskus varanja ameriškega ljudstva.”
WASHINGTON, D. C. — Borba za obvezno zavarovanje ostarelih za zdravljenje v bolnišnici v okviru Social Security in proti njemu je prešla preteklo nedeljo v novo razdobje. Predsednik Kennedy je pozval upokojence, naj se z vso silo in složno zavzamejo za predlog, ki bo prej ali slej v tej ali podobni obliki uzakonjen. V ponedeljek je Ameriška zdravniška zveza predlog označila za socializacijo in nacionalizacijo zdravniškega skrbstva, ki bosta znižali raven ameriškega zdravstva, ne da bi mogli v resnici poskrbeti za splošno učinkovito bolniško zavarovanje. Na te očitke je odgovoril zvezni tajnik za vzgojo, zdravstvo in socialno zavarovanje Ribicoff. Označil jih je za “poskus varanja ameriške javnosti,” kar je vsekakor zelo ostra sodba.
j Iz Clevelanda in okolice
Predlog “kruta šala”
Dr. E. R. Annis iz Miami, Fla., je v ostrih besedah zavračal vladni predlog, ki sta ga v Kongresu predložila kong. King in sen. Anderson. Trdil je med
Naslednja astronavta pristala na Pacifiku!
CAPE CANAVERAL, Fla. — Scott Carpenter, katerega polet jje določen^ za jutri, bo pristal s
drugim, da bo odobritev Pred- sv0j0 ves0ijsk0 iacjj0 na Atianti-}°gai povišala davke za L %, da	je storil pred njim
bo pri tem ameriško zdravstve-|Glenn> Naslednja dva astro-no skrbstvo uničeno, skratka novta, ki bosta v podobni ve-predlog je “kruta šala” z osta-|soljski ladji obkrožila Zemljo relimi, ki se za milijone, zava- šestkrat) bosta pristala v bliži-rovanja potrebnih ne briga, nu- nj Midway otočja na Pacifiku.
Pogreb—
Pogreb pok. Antona M. Friscic bo jutri zjutraj ob 9:30 iz Zakrajskovega pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vnebovzete ob desetih, nato n a pokopališče Kalvarija.
Zadušnica—
V	soboto ob 6.30 bo v cerkvi sv. Pavla na Chardon Rd. sv. maša za pok. Andya Sterle ob 7. obletnici njegove smrti.
V	petek ob sedmih zjutraj bo v cerkvi Marije Pomočnice na Neff Rd. sv. maša za pok.
ouisa Kramer ob 4. obletnici smrti.
Dopolnilo—
Pok. Andrew Korošec je zapustil tudi sestro Sofijo Kozel. Bil je član Waterloo Camp No. 218 WOW. Pogreb bo jutri ob 8:15 zjutraj iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na Kalvarijo.
di pa pomoč množicam takih, ki io dejansko niso potrebni.
Novi goriški nadškof bo v nedeljo ustoličen
GORICA, It. — Pretekli mesec imenovani novi goriški nadškof msgr. Andrej Pangrazio, ki bo nasledil odstopivšega nadškofa Ambrosija, bo v nedeljo | avtomobilu so našli 12 krogel.
Tilova mejna straža streljala na Amerikanki
BEOGRAD, FLRJ. — Jugoslovanske obmejne straže so streljale na dve ameriški dekleti, ko sta se v malem avtomobilu peljali v bližini albansko-jugoslovanske meje na poti iz Titovgrada (Podgorice) v Črni gori v Peč v Metohiji. Ena od deklet je bila lažje ranjena. V
Pri tem bodo poskusili novo tehniko reševanja vesoljske ladje iz morja. Podobno kot vra-
poipoldne ob 3:30 slovesno sprejet pred baziliko v Ogleju, središču starodavne patrijarhije, pod katero je spadalo nekdaj vse slovensko ozemlje južno od reke Drave.
Iz Ogleja se bo novi nadškof peljal v Goricoj kjer bo ob petih slovesen vhod v stolno cerkev.
Tam bo prebrana papeževa bula prebivalstvo, razpoloženje je bi-|o njegovem imenovanju, čemur lo menda odlično, zaskrbljeno-(bo sledil poklon duhovščine, posti pa nobene.
Jugoslovanske oblasti so zahtevale od deklet izjavo, da so mejne straže streljale na nje, ko sta hoteli nezakonito preko meje. Dekleti sta podpis take izjave odklonili in dobili po dveh dneh možnost stopiti v zvezo z ameriškim poslaništvom v Beogradu. To je poslalo tja svojega uradnika, ki ju je osvobodil.
Dekleti sta zaposleni pri po-
Napadi nanj — “poskus va- . .. instrumente ranja ameriškega ljudstva”!;^ vrste ..Razkrivač» bodo Zvezni tajnik Ribicoff je ocit- skušaU vesoljsko v0zilo vrste ke Ameriške zdravniške zveze in Mercury restreči z letali c.130 njenih govornikov načrtpo za- Hercu.les že v zra,ku. vračal. Glede povišanja davkov je izjavil, da bo to znašalo le $2 na mesec, torej skupno $24 na leto. Po njegovem zdravstvena oskrba ne bo spremenjena v ničemur drugem, kot da bo Social Security plačal račun zdravljenja, ki ga morajo sedaj stari bolniki plačati iz svojega žepa, če nimajo nobenega privatnega zavarovanja.
Ne več lavantinska, ampak mariborska
GORICA, It. — S posebnim odlokom Sv. Stolice je bil nedavno spremenjen naslov katoliške škofije v Mariboru. Sedaj
družnici nekega ameriškega se ne imenuje več “lavantinska,”
I . _1 • - i •	V •	1	• Jt	•	'	1 tl	•»	1	Vi
zdrav nadškofa in Te Deum. (podjetja v švicarski Ženevi. ampak “mariborska škofija.”
Kennedy razlaga svoje poglede na gospodarsko stanje dežele
Zmanjšanje posadke na jet-polnšških letalih
WASHINGTON, D. C. — Posredovalni odbor je odločil, naj se moštvo na potniških jet letalih zmanjša od štirih na tri ose be. Odločitev je veljavna za Pan American World Airaws in Zvezo pilotov potniških letal Obe strani sta pristali na obvezno odločitev posredovalnega od bora na pritisk Bele hiše.
Predsednik Kennedy je sprejem odločitve označil za “konkretni korak k ureditvi težkih vprašanj) ki mučijo letalske potniške družbe že več let.”
WASHINGTON, D. C. — federacija zajezila primanjkljaj Predsednik Kennedyu se strašno v plačilni bilanci in tako zavrla mudi, da bi se pobotal z gospo-'odliv zlata, ki je postal za admi-darskimi krogi, odkar je prišel'nistracijo že precej neprijetna z njimi v spor radi posega v ce- zadeva, ne za jeklo. Povprečno dvakrat
na teden govori o gospodarskih
vprašanjih
priliki.
ob vsaki primerni l
Kennedy je dalje razlagal, ka-|ko potrebuje dežela pravega na-
Zadnja prilika mu je bila dana pretekli ponedeljek, ko se je sestala v Beli hiši že dolgo napovedana konferenca 200 zastopnikov podjetij) delavstva in voditelji njegove administracije. Na konferenci je bil zbran cvet ■naših gospodarskih in delavskih voditeljev in vsi vrhovi federal-
sveta, da bi njene produktivne zmogljivosti bile 100% zaposlene. Polna izraba zmogljivosti pomeni tudi 100% zaposlitev in šele takrat bo narodni dohodek tako velik, da bo vsak dobil lahko primerno udeležbo na njem. Dokler bo na primer naša industrija Obratovala le s 70% povprečne zmogljivost^ bomo vedno stali pred nevarnostjo, da
CUOUDY
Delno oblačno in toplo. Najvišja temperatura 89.
ne administracije. Vseh ude- pride do sporov med podjetji in
iežencev je bilo nad 200.
Predsednik jim je v začetku svojega govora razlagal, kako važno je za našo deželo, da bi doživela vsaj tako velik gospodarski razmah, kot so ga dose-
delavskimi unijami glede mezd in obrobnih koristi.
Predsednik je tudi omenil, da se je obrnil na znani Gospodarski svet s prošnjo naj mu pove, kako bi bilo treba urediti vpra-
gle posamezne evropske države, sanje obdavčitve dobičkov, ki
na primer Francija, Zahodna Nemčija ali Italija, ne da bi ji bilo treba pri tem seči po inflaciji. Prosil je konferenco, naj mu pomaga najti pot, kako bi
jih naša podjetja dobijo od svojih udeležb in podružnic v tujini. Pri tej priliki je priznal, da administracija še ne ve, kako bi mogla zaustaviti stalne pri-
manjkljaje v plačilni bilanci.
Predsednik je dalje branil svojo proračunsko politiko. Pri tem se je oprl na dejstvo, da smo imeli zadnja leta kolikor toliko stalne cene, akoravno je federacija zaključevala svoje letne proračune z primanjkljaji. Svoja izvajanja je zaključil s pripombo, da more dežela obvladati vse gospodarske težave samo s skupnimi napori vseh prizadetih voditeljev v politiki, gospodarstvu in na socijalnem polju. Zato je po njegovem vsakdo dolžan, da pomaga administraciji s svojimi najboljšimi nasveti.
Po predsednikovem govoru je govorilo še par zastopnikov administracije, potem so prišli na vrsto zastopniki delavstva in podjetnikov. Iz njihovih govorov so poslušalci dobili vtis, da predsednikova izvajanja niso napravila posebnega vtisa za udeležence konference. Je to razumljivo. Vsak udeleženec je doma v gospodarskih vprašanjih in hitro opazi luknje v izvaja-
Kennedyev tajnik za tisk ni v Moskvi nič opravil
WASHINGTON, D. C. — Ken
nedyev tajnik za tisk Sallinger
_ , .	, ,	. .	, .	... se je vrnil iz Moskve praznih
Takih lukenj je bilo dosti tudi i ,	0	•	. .	,	,
,	, ..J	v ,rok. Svojo pot je napovedoval
v predsednikovem govoru. Tez-f .	^	^	r
,	...	s primerno propagando, saj ie
ko je na primer govoriti o po-, ,	°	... .j
. ,	• ,	-.v	.	vendar specialist za tisk toda
trebi po 100% izkoriščanju pro-	. ,	......	,
,	...	.. . v, zet tovariša Hrusceva Adzubej
izvodne zmogljivosti, ko vendar i	,	.	,	.	.:
, ,	.	,	.	I se za ta njegov poklic ni me
pove vsakdanja praksa, da snna- zmmll Dobro	tll Sal.
trajo podjetja za .deal, ako mo-	jn mu da, dvakrat
rejo izrabiti 80-90% zmogljivo- ...	,
/ „ .	.. f , , bko, da govori
sli. Kakor hitro opazijo, da lah-
ko računajo na tako visok odstotek, takoj povečajo svoje tovarne. Sicer pa je težko govoriti o dobroti 100% zmogljivosti, kadar pomislimo na naše poljedelstvo. Federacija mora žrtvovati bilijone dolarjev, da farmarji ne izrabljajo 100% zmogljivosti svojih farm!
Konferenca je sprejela ravno tako z mešanimi občutki predsednikovo trditev, da se je Evropi posrečilo, da gospodarsko hitrejše napreduje od Amerike in to celo brez vsake inflacije.
Prvi govorniki po Kennedy-evem govoru so zato razvijali
svoje ideje in se niso veliko ozi-,. ,	, . ,	,	„ ,
,.J	..	,	„ toliko kave kot drugod v Zdru-
rali na Kennedyev govor. Ravno	državah
toliko, kolikor je zahtevala oli- h	h’
njih posameznih govornikov. Ijek končali.
s Hruščevim.
Sallinger ju se ni posrečilo, da bi rusko časopisje prinašalo več in boljših novic o Ameriki. Dobiti ni mogel tudi posebnih olajšav za ameriške dopisnike v Moskvi. Odložena je tudi debata o televizijskem nastopu Kennedya pred Rusi in Hrušče-va pred Amerikanci.
Sallinger bo moral iti še par-krat v Moskvo, da bo razumel, kaj se vse se skriva za vodko in kavijarjem.
------o-----
Navdušeni pivci kave
NEW ORLEANS La. — V
t
Louisiani in v Mississippi)u popijejo ljudje piovoprečno trikrat
ka in nič več!
Konference še niso v ponede-
— Lasje povprečnega, zdravega človeka zrastejo nekako pol palca na mesec.
BRALCI POZOR!
Prihodnji teden bo začel izhajati v Ameriški Domovino roman “IZ VSE SVOJE DUŠE”, zanimive, napete in lepe vsebine. — Naročite se na list sedaj, da ne zamudite začetka novega romana.
Zadnje vesti
HONG KONG. — Položaj v koloniji je zaradi velikanskega navala beguncev iz rdeče Kitajske vedno težji. Doslej so v maju vrnili na Kitajsko že preko 50,000 beguncev. Angleške kolonialne oblasti trdijo, da je komunistična Kitajska umaknila obmejne straže in pusti, da njeno prebivalstvo v množicah rine na ozemlje angleške kolonije, ki beguncev nima kam spraviti. Cangkaj-škova vlada je izjavila, da jc voljna sprejeti vse, ki žele tja, Kanada jc voljna sprejeti 100 družin, ostali svet pa molči in tišči vrata pred kitajskimi begunci zaprta.
AL2IR, Al. — Tekom včerajšnjih napadov Tajne armadne organizacije je bilo v Alžiriji skupno 27 oseb mrtvih, 12 pa ranjenih. Med mrtvimi je 21 muslimanov.
EBERSBERG, Nem. — Štirimo-torno letalo Vojne mornarice ZDA je nedaleč od tod padlo na tla, pri čemer je bilo mrtvih 26 oseb, 4 člani posadke in 22 častnikov in vojakov. FRANKLIN, Tex. — Preiskava trupla Henrya Marshalla, ki
naj hi bil lani v juniju napravil samomor, je pokazala, da je bil zelo verjetno umorjen. Marshall je kot prvi v imenu poljedelskega tajništva preiskoval poslovanje Billia Sol Estcss
CHICAGO, 111. — Potniško letalo Continental 707 na poti iz Chicaga v Kansas City in dalje v Los Angeles se je danes zjutraj ponesrečilo v bližini meje Iowe in Misourija. Po zadnjem poročilu naj bi bilo od 45 oseb v letalu nekaj še živih.
WASHINGTON. D. C. — Poljedelsko tajništvo je objavilo,
da bo vse žito, ki jc shranjeno v skladiščih Estesa, iz teh spravilo drugam, da ga bo mogoče redno rabiti.
SMERIšKA DOMOVINA MAY 23, 1962
%
Ameriška Domovina
~  ■ ■ fjrdti a . r"^r^V,  "c:
0117 St. Clalr Ave. — HEnderaon 1-0028 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA t
Za Zodinjene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 xa t mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 8 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
“	SUBSCRIPTION RATES t
United States:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 8 months. Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year.
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
^^5^83	NoT"102 Wed., May 23, 1962
Zakaj* zmeda v Argentini?
I.
Argentina se trenotno odlikuje med južnoameriškimi državami po svojih neprestanih zmedah. Nikjer ni lahko napraviti miren in reden prehod iz diktature v demokratično vladavino, v Južni Ameriki je to toliko težje, ker so se ljudje navadili obojega, diktature in nereda in se jim zdi, da se tudi v neredu in diktaturi da živeti.
Diktatorja Perona so sicer generali pred per leti pregnali iz Argentine, toda mora se reči, da ima mož dokaj zveste, trdne in navdušene pristaše med argentinskim ljudstvom. Zelo se pozna, da si je znal pridobiti delavstvo. Ker komunisti vidijo, da ime tega človeka vleče, ker je Peron njim nevaren izven dežele in političen mučenik, so se lepo obesili za njegovo ime in ustvarili združenje komunistov in peronistov, ki je pri zadnjih volitvah nastopilo tako uspešno in dobilo toliko glaso, da so vse presenetili, generale, ki so pregnali Perona, pa prestašili, kaj bo, če se ta mož vrne.
Iz tega strahu je nastala politična kriza. Šefi vojaških resorov vlade so enostavno zahtevali, da mora predsednik Frondizi razveljaviti volitve in namesto izvoljenih peronistov, imenovati druge ljudi za governerje provinc, parlamentu pa predložiti naj razveljavi mandate novoizvoljenih peronistov in komunistov. Za Frondizija je to bila prehuda zahteva. Volitve je sam razpisal in vodil sam, celo proti hudi opoziciji v lastni stranki in vladi.
Po ostrih prerekanjih med njim in generali in potem, ko je posredovanje mnogih vplivnih ljudi argentinskega javnega življenja bilo brezuspešno, so generali presekali vozel, aretirali predsednika države, razglasili, da ni več predsednik in ga internirali. Hoteli s0 razglasiti vojaško vlado, pa so jih prehiteli parlamentarci in drugi, ki so pregovorili predsednika senata dr. J. M. Guida, da je nepričakovano pri predsedstvu najvišjega sodišča položil prisego kot predsednik republike in izjavil, da je prevzel to najvišjo službo v državi. Generali so s tem bili postavljeni pred izbiro, ali pospravijo tudi novega predsednika v neko luknjo, ali pa se skušajo pobotati z njim. Po dolgih nočnih in dnevnih sejah so sklenili sporazum, ki v glavnem pomeni, da bo dr. Guido predsednik, dejansko oblast pa bodo vsaj začasno izvrševali generali. Za vsakogar, ki malo pozna razmere, je jasno, da kriza s tem ni bila rešena, ampak samo potisnjena na neki novi tir. Generali so spravili s poti Frondizija, ki mu niso nič zaupali, civilisti, ki so kompromisu botrovali, pa se tolažijo, da so preprečili novo vojaško diktaturo. Nepristranski opazovalec se vprašuje, kako da je bil mogoč sporazum z dr. Guidom in ne s Frondizijem, saj sta oba člana iste stranke in zagovornika iste politike pred 'javnostjo.
Nekaj odgovora na to vprašanje dajo tile podatki. Frondizi je bil v študentovskih letih socijalist na skrajni levici, član mnogih združenj, ki So slovela in imajo še glas kot pomočniške legije komunistov. Za njegovo hčerko je 'znano, da je organizirana komunistka. Eden izmed bratov bivšega predsednika, Silvio, je znan komunist-trockist, drugi je rektor univerze v Buenos Airesu. Glavni Frondi-zijev svetovalec v gospodarskih in tudi v političnih rečeh je bil neki Frigerio, podjetnik, finančnik, v politiki javno peronist, po svojem mišljenju pa marksist. Ker je bilo o bivšem predsedniku znano, da je bil preko glave zadolžen na vse strani, je lahko vsak po svoje sodil, koliko je bil kot predsednik od Frigeria odvisen; vsak in vsi so pa bili prepričani, da gre ta odvisnost predaleč in v škodo države. V javnem življenju in delu se je izkazal Frondizi za zelo prebrisanega in spretnega tekmeca, ki ni izbiral sredstev. Svojo lastno, radikalno stranko je razklal na dvoje. Zanikal je, da bi bil peronist ali komunist, njegove odredbe pa so bile take, da so pustile odprta vrata za sumničenje v eno ali drugo smer. Izid volitev je podpečatil prepričanje, da Frondizi vodi javno življenje v roke komu'nistom-peronistom. Zato je Frondizi odšel v zapor, drugi veljak iste nolitične stranke pa je postal njegov naslednik v predsedstvu republike. V rednih razmerah kaj takega ne bi bilo mogoče, v Argentini pa je tudi to.
Cela kriza je pokazala in še kaže, kako so ustavne in politične razmere v tej južno-ameriški republiki dejansko zmedene in nezanesljive. Predsednik države nima za seboj niti volilcev, niti močne politične skupine. Volilni red je tak, da je njegova stranka dobila nekaj malega glasov, več mandatov v parlamentu, pa tudi tam ni imela večine. Na vojsko se noben predsednik ne more zanesti, ker tam delajo generali vedno svojo politiko. Delavstvo je organizirano v gremijih, ki so nekake naše unije in ti so povezani v delavski centrali. To centralo je ravno Frondizi izročil v roke odboru, v katerem imajo peronisti in komunisti odločilen vpliv. Če je res, da on ni ne komunist, ne peronist, je dal to močno ustanovo, ki vedno posega v politično življenje, v roke svojim nasprotnikom. Skušal je dobit! tudi
možnost mirnega sožitja s Cerkvijo in je napravil nekaj pomirljivih potez v to smer. Med drugim je dovolil ustanovitev katoliške univerze v Buenos Airesu. Uvedel je zopet verouk v šolah, toda do stalnega, solidnega sodelovanja s Cerkvijo ni prišlo.
Tako je predsednik visel v zraku in plaval v zmedi intrig vseh, ki so izkoriščali to njegovo slabost. Tudi novemu predsedniku se ne godi bolje. Za sedaj ima sicer podporo zaskrbljenih vplivnih ljudi. Ti vedo, da bi bila vojaška diktatura nesreča — odskočna deska razdiralnih pero-nistično-Jcomunističnih moči, ki bodo najbolj glasno vpili, da se bore za demokracijo in ljudske pravice, dejansko pa pripravljali diktaturo po Castrovem ali kakem drugem komunističnem zgledu. Ima začasno tudi podporo generalov. Bistvena slabost državnega življenja v Argentini kot tudi v mnogih drugih južno-ameriških državah pa je v tem, da so demokratične politične stranke nesposobne dati državi trdno, solidno parlamentarno večino in da se na drugi strani vojska smatra za edino državotvorno silo v republiki.
Ker je v Argentini nad deset tisoč ljudi in ker naj bi tja šlo precej našega denarja po Kennedyevem načrtu, mislimo, da bravce ta dežela posebno zanima. Zato bomo skušali kmalu še kaj povedati o njeni sedanji notranji stiski in vzrokih.	b
te prodajal. Saj imamo na vragovih tudi mi naše glave in ne I kakih praznih “piskrov.” Gla-|Ve imamo in znamo misliti! Seveda!
Na splošno sodijo gospodarski strokovnjaki, da smo na neki višini gospodarske prosperitete. Navajajo, da tako kažejo izkazi hranilnic in bank. Posebno hranilna in posojilna društva Savings and . Loan Associations), katerih hranilne vloge so zadnja leta zelo narastla. Hranilna društva ( dajejo višje obresti, kakor navadne trgovske banke. Denar je v hranilnih društvah prav tako zavarovan po federalnem zavarovalnin-skem načinuj kakor na drugih bankah in denar je tam, kadar ga vlagatelj rabi, ga lahko dvigne.
Investicije v kakih delnicah, ali obveznicah so drugega značaja. Dobre zanesljive delnice od zanesljivih podjetij in tvrdk so navadno tudi vnovčljive, a čestokrat se njih vrednost menja. Tako tudi z raznimi obveznicami (bondi). Mnoge je tre-i*xx*x*xxxXXXXAxxxxxxxxxxxTTTYT»xxxTxx»TxxxrTTTXxixxxi ba dati pred dozoritvijo z gotovimi odbitki (discount). Kdor ima toliko denarja, da lahko go-

^^xxxxxxXX^txxxxxxxxy^x jflEltXXXTl J![x±xx XXXT1
Mnenja in vesti
iz Železnega okrožja
Piše Andrejček
Duluth( Minn. — Računski iz- značaja, vedenci podajajo javnosti zanimive statistične sestavke. Eni, kako je treba “previdno” investirati denar, da v pravih in ugodnih investicijah denar rodi “mlade.” Drugi se igrajo z
Takim investicijam
obljubljajo višje obresti, divi- .	. , . , .
dende, nimajo pa tiste garanci-^1 del lsteSa mver!tlf v,take ie, kakor investicije v zaneslji- namene’ ze Sre‘ Toda vlozltl va posestva. Velike so obljube, lVSe ali Pa	da blumu do1-
garancije pa manjše. Dokler!goletne s zrtvami PrihranJene gre, gre. Ko pa hruške jenjajo lPrihranke kaka gobarska
raznimi tabelami, s katerimi do- |roditi, pa včasih ni ne le samo! slana uničila in snedla, je pa
kateri bo pač dar namenjen.
iNaj bo vsak točno na svojem mestu ob napovedanem času, tudi tekom romanja v Torontu se držite vsi določenih ur, da ne bo nepotrebnih zastankov in zamud. Letos odpotujemo tako eno uro kasneje. To je mogoče, ker je sedaj skozi dograjena in odprta avtoivelecesta.
Pozdravljeni in na svidenje v soboto!
Jakob Resnik.
nevarno in rizikantno. Taki, ki
kazujejo kako je bilo nekdaj, hrušk, ampak neuspehi v busi- ,.	.
lani in kako je zdaj letos in celo Lressu odščiipnejo tudi investiran iirna‘,° take skusnJave nai P°-
slušajo “zvenenje pred točo” —i
kajti poslušati po “toči” je pre-
preroško napovedujejo, kako bo jutri in še in še potem za jutrišnjem dnevom. Prebrisani računarji so in skušajo svoje mo-
kapital. Na investor ju je v takih slučajih, ali bolj verjame kričavi reklami in obljubam, |P0™°', kakor pa zanesljivim zajamče-
Neki gospodarski strokovnjak
drosti uveljaviti. Včasi se jim'nim investicijam, ki dajo za in-i1*6 Pred nedolgim ia^pravljal o
t	.	...	sedanji gospodarski prosperite.
ti.
In je zanimivo omenil: “Many people are in these times
poskušanje obnese, včasih pa |Vestiran denar zanesljivo zago-tudi nej tako po tistem reku na- tovilo.
šega slavnega rojaka Prešerna, Pred 40 in 5 leti, ko ni bilo .	.	,
da sreča in še marsikaj druge- rad borzami in prodajanjem \0aded with money- ke gr0w-ga ljudem “osle kaže.” Tako'raznih delnic in vrednostnih pa-'lng sa^ing accounts shows so. nekako je povedal in vsaj meni'pirjev še tako stroge kontrole, iLot °f, stock mar et sharks se zdi, da je povedal kar prav. 'kakoršna je zdaj, so se pojav- Sme ,s t at’ aind aie ciusing; and Investiranje denarja je nekojljali prodajalci delnic po raz_jmvlting the lttle flshes in deeP-svoje vrste “vrtnarstvo,” ki za- nih mestih in so obljubljali lju-°f investments- • • hteva skrbno negovanega in dem zapeljive dividende. Po-'	oz je kar prav povedah Do-
pripravljenega vrta, pravilno sebno	delnice	raznih oljnih	lSta'?ti.	bl bil moral le	še- da
pripravljenih in pognojenih gre- 'družb,	katerih	sploh nikjer ni	fre . llslcami. in lisjaki Je treba
dic( ob pravem času posejanih [bilo. Prodajalci ki so znali	ikurniCe	zaPlratk Pred	razno
semen, temu mora slediti skrb- sladko	govoriti	in slikati, kako	|kl ICaV0	yab ^ivo reklamo	za ku_
no obdelovanje in če nebo zra-'še s taki delnicami lahko posta-|P°Van{e ka ,ih nePoznajlih vred-ven vsega še nakloni lepo vre-'ne čez noč milijonar, so kazali i*!0^01. PaPirJev je pa na mestu, me — potem so vrtovi polni so- lepo okrašene certifikate delnic. Qa si *JU '^e zamaae ušesa, da jih late in raznih zelenjav. Denar (Na vrhu z zlatimi črkami tiska-ima in rodi “mlade” in denarja no lepo ime, nad njim z razpro-je kakor “solate”!	[strtimi peruti velik orel, spodaj
Ko sem zadnjič nekako v tem pod imenom pa tiskane številke duhu na Keewatinu trošal in v milijonih, ki so pripovedova-korajžil Kožuharjevo teto, mi je le o vrednosti takih “kompanij.” ta odvrnila:	.,Saj človek, ki kaj takega preje
“Ja, ja, ko bi tako bilo! Pri ni nikoli videl, se je čutil nekam meni nima denar nikdar “mla- zelo počaščenega in pa srečnega, dih”! Povej mi Andrejček, ki češ glej, kako mi “teta sreča” skušaš nam svojo “kunšt” pro- ponuja roko in jaz jo nam oddajati, kaj je treba napraviti, da klonim? Pa je podpisal pogod-ima denar “mlade”?”	boj o kateri sploh ni vedel kaj
Skušal sem ji nelkaj svetovati pomeni, sprejel certifikat delnic, in dokazovati, kako ljudje na [odštel dober denar zanj in se Wall Streetu to delajo. Pa me čutil, kako je naredil sam zase je hitro prekinila:	[“koristen” korak. Za tem je
“Ha, ha, to so sanje! Ce je morda dobil enkrat, dvakrat par to tako lahko — zakaj se pa ti dolarjev za dividende — potem ne pečaš s to “rejo” denarja?” [pa kmalu ni bilo več duha ne Kaj sem hotel, kar lepo mi je sluha, ne o dividendih, ne o tisti
taka reklama ne zvabi v globo' ke vode, kjer švigajo sem in tja morski volkovi . . .
------o------
Romarjem v Toronto
Cleveland, O. — V soboto, 26. maja, se odpeljemo v Toronto v Kanado na božjo pot k Mariji Pomagaj. Bus bo čakal pri Sv. Lovrencu ob 6:30 zj., pred Ba-raulgovim domom ob sedmih, na E. 185. St. in Lake Shore Blvd. pa ob 7:30.
Bodite točni in vsakdo naj vzame seboj državljanski papir, oni, ki so rojeni v Združenih državah, pa rojstni list. Kdor še ni državljan, naj ima pri sebi legitimacijo za nedržavljane.
V Toronto bomo prišli okoli za trenotek usta zamašila. Ko' gospodarsko tako napredujoči štirih popoldne. Najprej pojde-sem k sapi prišel, sem ji skušal (tvrdki, o kateri je kupil delnice, ^mo v cerkev se zahvalit Mariji na drugi način naslikati, kako Ko je šel na borzni trg ali na'za srečno pot. Ob šestih bo v se to dela. Uspeha pa nisem banko vprašati kako je s tisto cerkveni dvorani večerja. Po imel, cb zaključku je teta de- tvrdko, je navadno dobil poja- večerji gremo zopet v cerkev k jMa:	snilo, da tvrdka sploh nikjer ni molitvi in k procesiji okoli cer-
Morda, morda. Ampak, me- registrirana in znana. Tedaj je kve. Nato bomo šli prenočevat, ni se zdi, da jaz in ti nisva roje- tak lastni delnic debelo pogle- kjer so nam kanadski rojaki po-na za ta poklic, da bi znala de- dal, a bilo je prepozno. Dobro skrbeli za prenočišče, narju pomagati imeti “mlade.” in debelo bi bil moral gledati ^ V nedeljo zjutraj bo sv. ma-Najbrže niti ne veva kakega takrat, ko je delnice kupil in ša za romarje ob osmih. Po ma-spola je kak denar, kateri je predno je za nje denar odštel. ši bo zajtrk v cerkveni dvorani, “mandelc” in kateri je “bab-1 Mnogim sc je tako godilo in opoldne pa kosilo. Nekako ob ca ■	mnogi so tako “srečo” doživeli dveh se bomo poslovili od Mari-
Navzoči smo se teti zasmejali, [in jo najbrže še mnogi bodo. je Pomagaj in se odpeljali k ko je nam v njeni pristni gorenj- Pri vsem je seveda to — v Brezmadežni s čudodelno sveti-ščini tako le za zaključek o tej deželi demokracije in svobode njo. Ob štirih popoldne bo tam umetnosti povedala svoje mne- smo. Vsak lahko gospodari in koncert Marijinih pesmi, ob nie-	ravna po svoji volji — ]e da ne šestih zv. pa banket v cerkveni
Previdnost pri investiranju je prestopi preko kakih civilnih dvorani. Okoli osmih se bomo potrebna. Kdor investira mora določb in zakonov. Pri same-[odpeljali proti domu. vedeti v kaj in kam investira, rnu sebi pa lahko poljubno in, Naročili smo še en avtobus, drugače sledi v naj večjih slučajih razočaranje, ki je grenko.
Dobre zanesljive investicije so garantirane z vknjižbami na imovine in posestva, v katere so investirane. Te se obrestujejo, toda zmerno. So pa investicije, ki so investirane V razna podjetja, ki so bolj hazardnega
Zaključek šolskega lela Slovenske šole pri Sv. Vidu
Cleveland, O. — Prihodnjo soboto, 26. t. m., bo zaključila Slovenska šola uri Sv. Vidu tekoče šolsko leto s kratko prireditvijo, posvečeno ravnatelju g. Joštu Martelancu, ki tiste dni tam okrog god uje. Prireditev bo v novi šolski dvorani. Začetek ob pol 10. dop. Vstop prost. Povabljeni so zlasti starši naših učencev, a tudi vsi drugi prijatelji slovenskega šolstva med nami. Gb tej priliki bodo tudi razdeljena našim učencem šolska izpričevala. Najboljši v vsakem razredu bo dobil tudi sicer skromno, pa vendar pomenljivo nagrado.
V	nedeljo, 24. jun. t. 1., ima naša Slovenska šola na Slovenski pristavi izlet. To bo v teh počitnicah prva večja prireV ditev na Pristavi. Mladinski del te prireditve organizira učiteljske zbor Slovenske šole, družabni pa odbor staršev. Poleg staršev naših učencev že danes lepo vabimo tudi vse druge prijatelje in podpornike slovenskega šolstva, da se z našo mladino to popoldne povesele v lepi naravi na Slovenski pristavi.
Druga letošnja počitniška prireditev Slovenske šole pri Sv. Vidu na Pristavi pa bo v nede* ijo, 22. jul. t. 1. O tem pa bo še pisano.
V	teku so seveda že tudi priprave za taboren j e slovenske mladine obeh naših kleveland-skhi šol na Pristavi.
To priliko pa uporabljamo obenem tudi za to, da se vsem, ki so nam kakor koli v potekajočem šol. letu, posebno tudi še pri zadnji materinski proslavi, moralno ali materialno pomagali, iz vsega srca zahvalimo.
Slov. šola pri Sv. Vidu.
svobodno ravna — lahko štedi, Pa se ni prijavilo dosti romar-če'je pod tako “zvezdo” rpjen, jev in smo. ga morali odpoveda-lahiko pa tudi vse sproti “popu-|H- Tisti, ki ste za vožnjo že ca,” če misli, da je tako prav in plačali, boste dobili denar povr-tako mislijo mnogi — če taki njen.
sploh kaj mislijo! Mnogim se' Kdor bi Mariji rad kaj daro-celo še zameriš, če jim kaj pa- val> lahko svoj dar izroči romar-metnega svetuješ. Najbrže me- jem, ki ga bodo v Torontu rzro-nijo: kaj boš nam tvoje nasve- čili župniku ene ali druge fare,
Kam jadramo
Euclid, O. — Pred kakimi tridesetimi leti je pod istim naslovom, kot ga nosi ta dopis, izšlo v Ameriški Domovini več člankov, ki so jih sestavljali naši rojaki v Euclidski naselbini in v katerih so razpravljali o tedanjih gospodarskih razmerah. Danes se pa jaz poslužujem tega naslova in glasno zakličem vsem, ki bodo ta dopis čitali: Kam jadramo?
Prešli smo v dobo, ko bo naš nežni spol (če ga smemo tako imenovati) kazal svojo goloto in nagoto ne samo na domačih vrtovih, ampak tudi na cestah, v trgovinah, celo božjim hišam ne bo prizanešeno. Tega se v polni meri zaveda tudi župnik fare Marije Vnebovzete v Col-linwoodu preč. g. Matija Jager, ki je objavil v nedeljskem farnem oznanilu sledečo izjavo:
Žene in dekleta, ki nosijo razne vrste hlač in hlačk najrazličnejših imen, ali obleko brez rokavov ali ž globokimi izrezi -nimajo mesta v katoliški cerkvi, ki je hiša božja. S tem žalijo Najsvetejše v tabernaklju in druge vernike, ki imajo čut dostojnosti. Obžalujemo, da moramo to vobče poudarjati. Tudi v Belo hišo, ki je stanovanje predsednika naše države, ni do-j voljeno iti v takem oblačilu. Ali (ni cerkev, ki je hiša božja, še veliko vzvišenejša?
Tisti, ki imajo dovolj časa na razpolago, so izračunali, da ni dneva v letu, da bi se sleherni izmed nas ne pregrešil čez eno ali drugo postavo. Kljub števil-
jnim postavam nujno potrebujemo še eno, ki bi se morala glasiti: Vsaka žena ali dekle, ki ni dostojno oblečena, bo aretirana in bo morala plačati kazen.
Nobene bojazni ni, da bi bila taka postava kdaj uveljavljena. Gorje avtorju take postave! Če bi se kak politik zavzel za postavo, bi to za njega pomenilo politično smrt. Ženske bi temeljito poskrbele za to. Toda čemu pričakovati od politikov kaj takega, saj še celo sloji, ki so visoko nad javnimi uradniki tako malo poudarjajo, da je pomanjkljiva poletna ženska obleka vsega obsojanja vredna.
Slovenska rečenica se glasi: Zameriti se ženskam ni dobro. Rev. Jager se na ta izrek ni oziral, odločno in možato je dal svojo izjavo. Gospod župnik Jager, ko boste stali pred sodnim stolom, bo v knjigi Vašega življenja zapisano, kako ste pasli svoje ovčice pri M'ariji Vnebo-vzeti. V Vaš prid bo govorila izjava, ki ste jo dali v nedeljo, 29. aprila 1962, glede nedostojnih ženskih oblačil. Čestitam Vam!	/
Bilo je lansko poletje. V vrsto za spoved je stopilo stasito, pri-kupljivo dekle, ki pa je bilo skrajno nespodobno oblečeno. Pristopil sem k njej ter ji vljudno, a odločno dejal: “Pojdi domov, dostojno se obleči, potem pa pridi in se spovej svojih grehov.” Sklonila je glavo ter molče odšla iz cerkve.
Neki ugledni duhovnik mi je nekoč dejal: “Tudi v Ameriki je mnogo žena in deklet, ki živijo spodobno, ki se ne razkazujejo javnosti v razgaljenih oblekah, temveč v zatišju prebirajo jagode rožnega venca. Toliko v prid dostojnim ženam in dekletom.
Skoro ob vsaki patriotični prireditvi se poje v Ameriki: The Star Spangled Banner, tej pesmi pa sledi: God Bless America. Bog sovraži greh, saj je moral zaradi greha skozi Golgoto na Kalvarijo in v smrt. Mi v Ameriki pa prosimo Boga pO' torn pesmi, naj greh blagoslovi. Kje pod božjim soncem je dežela, v kateri bi Boga bolj žalili kot ga ravno v Ameriki? Potom nespodobne obleke!
Besede mičejo, zgledi vlečejo. Tega gesla so se oprijeli nekateri moški ter šli en korak dalje kot ženske. Hodijo okrog v kratkih hlačah, brez jopic in srajc. Če bo šlo tako naprej, bodo naše ceste kmalu polne samih nagcev!
Papež svetovnih kpmunistoV Hruščev je nam zapadnjakom že večkrat zaklical: “Mi vas bomo pokopali!” Mogoče Hruščevu tega ne bo treba vzeti preresno-Pokopali se bomo sami, če ne bomo bolj upoštevali moralne zakone. To naj dobro premisli' jo vsi tisti moški in ženske, k* prodajajo svoje meso in kosti potom nespodobne obleke!
Frank Kovačič
r
1,	--------O-------
Kopel v ptičji kletki
Kdor hoče opisati značilnosti Angležev, ne more mimo njih0' ve ljubezni do živali. To poved0 tudi številne “Angleške zveze prijateljev ptičev v kletkah”: s pticami se ukvarja vsaj po etl član povprečne angleške druži' ne. Po podatkih, ki so jih obja' vili v katalogu k letošnji ptičji razstavi v Londonu, izdajo A0' gleži skoraj 20 milijonov funt°v letno za šest milijonov ptičcv v kletkah po domovih v mestih in na podeželju.
Na letošnji ptičji razstavi s° pokazali 7000 ptičev raznih vrst. podjetja so postregla z množic0 zavojčkov najrazličnejše hran0 za pernate ujetnike, seveda Pa ni manjkalo tudi posebnosti.
Med drugim so razstavili ‘p^0' ji sanatorij’, kletko, v kateri dvf žarnici obsevata redke eksotič' ne ptiče, da se ne prehladijo P° kopeli, ki jim jo je treba vsakih toliko ur zagotoviti v obliki t0' ple prhe ...
^^T'yxxx'x’jtl^Y^xxxx'^tTYYY^x fr^K^xxxxxjEXXXxYTKfrlK^I'r^xHTTT
F. S. FINŽGAR:
Gozdarjev sin
tYxxYxxxxxxxxxYYYYYYxxxxtxxxxYYYYxfcxxxXxxxxXYxxxYxYxxl
Taka usoda je zadela Gozdarjeve. Na večkratno zahtevanje, da se ima sin Janez zglasiti pri gosposki zaradi vojaščine, je odgovoril Gozdar, da ga ni doma, in da tudi sam ne ve, kod. se klati in potika. A toliko so vendar zvedeli biriči, da je bržkone na štajerskem.
Zato je dobil gozdar naročilo, naj gre po sina.— Tega mu nihče ni verjel, da bi ne vedel, kje da je. —
Oče res ni natančno vedel za sina. A vendar mu je bilo znano, da je gotovo tam, kamor je zahajala tedaj večina Gorenjcev — tkat in drvarit.
Kljub temu se ni udal. Gosposki je trdovratno trdil, da ne ve in ne zna, kam je šel in da torej ne more ponj.
Kar nekega jutra potrka na Gozdarjeva vrata močna pest. Ko Gozdar odpre, stopi predenj precej prileten korporal, navihanih brk, ter mu, režoč se, pravi:
“No, oče, ker se vam je sin izgubil, sem pa štiri druge pripeljal.” In pokazal je na svoje tovariše — vojake.
Gozdar je precej vedel, za kaj gre. Dobil je v hišo “se-kacjon” — pravo točo in vihar. Nejevoljen je bil, toda pokazati si ni upal, da mu prišleci niso po volji. Predobro je poznal take goste že od drugod. Vojaki oblastno vstopijo. Korporal prebere Klemenu postave, koliko mesa in kakšne jedi se morajo zvesto dajati cesarskim možem, in da ti ostanejo toliko časa pri hiši, da se sin vrne in se zglasi pri gosposki.
Vse očetovo izgovarjanje, da ne ve zanj, da ni on kriv tega, ne pomaga ničesar. Vojaki se vgnezdijo pri Gozdarju ter se ne menijo za materine tožbe, niti za očetove hude poglede. Surovo zahtevajo dnevne hrane, naj dobe kjer hočejo. Bili so to rogovilasti možje, hudil obrazov in smol-nih prstov. — Na “sekacjon” so pošiljali vojake iz tujih krajev, divje in krute, da bi čimpreje izsilili sinove o>d kmetov. Pritožba zoper ravnanje vojakov ni izdala nobe-n a. Svobodna strahovlada, grozen bič so bili za posamezne hiše. — Vse je moralo biti pod ključem pred njimi. Pa še to ni dostikrat mnogo izdalo. Zavohali so ključe, ali pa s iponarej enimi odpirali ter kradli mesnino in sploh vse, kar jim je prišlo povoljnega pod roke. Ko so pa pri Gozdarju izpraznili celo shrambo, so začeli stegati požrešne prste tudi po posestvu drugih Doseljanov. Vse se jih je balo, vse sovražilo. Poleg tega so bili pa še silno izbirčni. Kruh jim ni bil nikoli dosti bel, meso vedno pretrdo ali premehko, čeprav so sosedinje trdile, da ne zna nobena kuhati bolje cd Gozdarke.
Za vso to skrb in postrežbo Pa ni nobeden premaknil naj-nianjše stvarice. Ne da bi bil kdo preklal polence ali preki-dal sneg ter malo postregel ubogi Mini, ki je imela dela čez glavo veliko. Tožila je
sosedam:
“Bog jih preloži in Mati sedem žalosti! Ob vse nas bodo dejali ti požeruhi. Nobena reč jim nič ne izda. Moka mi ponuja, zabelje ni več v deži. Prihranjen denar sva izmetala 2a meso, — kar nič več nam ui živeti. Kaj toča, kaj hude letine! Sekacjon — sekacjon! -E*0)? pomagaj!
Ko so drugi dan zahtevali v°jaki mesa, in pri Gozdarje-vih ni bil© božaka več pri hiši,
da bi je kupili, razhudil se je Klemen in odločno povedal vojakom, da jih ne more dalje rediti: Zidu se lotite in s streho vred pojejte še bajto, če hočete. Jaz nimam in nimam — pa pojte po sina, če hočete, jaz vam ga ne morem dati.”
Trdosrčni vojaki so se mu porogljivo smejali ter se niso menili za njegove besede.
Šli so v hlev, iztirali krava od jasli ter jo gnali prodajat.
Sosed Brence je stal pri oknu ter gledal trdosrčne vojake, ki so natepali ubogo žival, ker ni hotela po zimi od doma. Stisnil je pest ter natihoma žugal;
“To niste cesarski služabniki, ampak vražje duše ste! Kar podavil bi vas, kakor zelenega pajka, in nič bi se ne pregrešil.”
Za dva dni, kar je bila prodana krava Gozdarju, so sedeli na večer pri Brencetu do-seljski možje krog gorke peči ter se menili o vojski, ki se bo menda spomladi pričela. Tudi Klemen je bil med njimi.
“No, Klemen, kaj ne ti težko čakaš spomladi, da se ti spravijo izpod nog tiste presnete pijavke,” ogovori Brence Gozdarja.
“Ko bi moral do spomladi imeti požeruhe, prodajo in pojedo mi vse, ti nebodijihtreba,” prične Klemen.
Toda hitro mu pristriže besedo Brencetcv France ves v jezi:
“Slišite, Gozdarjevi, kaj vam jaz pravim. Mi fantje smo se tako zmenili, če vam je prav, da bomo za zmirom spodili mrcine kosmate iz vasi. Lejte, na kaj sem predsinoč-nim naletel. Gori le v Delih sem hosto drobil, pa sem se malo zakasnil. Ko sem se v mraku vračal, stopil sem mimogrede h kovaču pogledat, če je že popravil cepinu zrno. In notri je sedel tisti spak od Adama, pa nam je take užigal in pravil, da smo se mu vsi smejali in norce brili ž njim. Ko sem šel potem tam-le za Novinovim plotom domov, čul sem nekaj tiho klicati. Da bi te — koga pa nosi tod okoli? Pa ne iztiče kdo okrog Mari-janičnega okna? Mislim si ter skočim tiho čez plot. Pod oknom se je videla dolga postava. Jaz postojim za voglom. Toliko je bilo še svetlo, da sem ga spoznal po tisti veliki čaki, veste eden vaših vojakov je bil. Tolika jeza me popade, da poprimem cepin tesneje ter skočim proti njemu. Ali on me je tudi začul in odnesel v dolgih skokih zdravo kožo. Vidite, tako ne dajo miru nobenemu človeku. Da pa ne bodo sleparili okrog dekličev, za to bomo skrbeli mi doselški fantje. Nametali jim jih bomo ob prvi priložnosti na hrbte, da bodo pravili po svetu, kako jo znajo Doseljani zagosti.”
“Nikar, France, tega ne smete storiti. Imejte pamet! Kdo drugi bi trpel potem, kakor vi sami? Ti vas gredo tožit in vsi morate nositi puško.”
Tako je svaril Gozdar.
“Saj se jih moramo odkri-žati z lepa. Jutri grem v R., ter povem, da jih dalje ne moremo imeti. Rekel bom pa tudi, da grem po Janeza, če ni drugače. Ako hoče, da mu ne bo treba hoditi z malho po svetu, naj se vrne. če mu je v vojsko iti, naj bo, kakor je božja volja. Ko bi bil pred pameten, bi bilo pa vse dobro.”
Čez dva dni je prišel korporal, ki je dovedel neljube goste ter jih je zopet odpeljal.
(Dalje prihodnjič.)
ZDAJ NA AMIA
NOVE ZNIŽANE VOZNINE ZA KVALIFICIRANE SKUPINE 25 ALI VEČ POTUJOČIH SKUPAJ V
JUGOSLAVIJO
IZ NEW YORK A SAMO S i|] 5 ' ^
OBRATNA JET-EKONOMICNA SKUPINSKA VOZNINA DO BEOGRADA
•	Vaš AIR-INDIA urad vam bo dal vse podatke glede zahtev skupinskih kvalifikacij.
•	Naši uradi v U.S.A. in Evropi Vam bodo pomagali dobiti Vaše sorodnike in prijatelje v U.S. po znižani imigrantski voznini (veljavni od 15. oktobra do 15. julija).
Obiščite Vašega potniškega zastopnika ali	*
AIR-INBim
The airline that treats you I ike a maharajah 1
Suite 1342, Hanna Bldg., Cleveland 15, O., Tel.:*861-2636
Gospodarske težave
V Gorici izhajajoči slovenski tednik “Katoliški glas” je 3. maja objavil sestavek o gospodarskih težavah Jugoslavije, ki ga v nekoliko skrajšani obliki tu priobčujemo.
Jugoslovanski komunističjm režim je ponovno zašel v težavno obdobje. Posebno zaskrbljenost vzbuja gospodarsko stanje, kar se neizogibno odraža tudi v političnem življenju in dogajanja v državi. Očitnih znakov te krize je mnogo.
Obisk italijanskega trgovinskega ministra Preti-ja pretekli teden v Beogradu je značilen v tem oziru. Jugoslovanska trgovinska bilanca je močno pasivna. V letu 1961 je znašal njen primanjkljaj 487 milijonov dolarjev, v prvih treh mesecih letošnjeg aleta pa že 82 milijonov dolarjev. Poleg tega ima Jugoslavija 800 milijonov dolarjev dolgov v tujini. Samo Italija je doslej dala Jugoslaviji skoraj dvesto milijonov dolarjev raznih kreditov.
Te kredite bi morala jugoslovanska vlada začeti polagoma vračati, toda ker so državne blagajne prazne, kaj je naredila? V Beograd je poklicala italijanskega ministra za zunanjo trgovino Preti-ja in ga imela več dni v gosteh. Po več dnevnih pogajanjih so dosegli načelen sporazum o odložitvi plačevanja teh kreditov.
Nekateri italijanski krogi in posebno industrijski izvozniki se pritožujejo in se bojijo; da ne jodo povračila nikdar videli. Italijanska vlada je torej šla beograjski na roko, ker se pač boji izgubiti jugoslovanski trg. Toda to še ne .zmanjša dejstva, da je jugoslovansko komunistično gospodarstvo na nesolidnih temeljih in da bo zato požrlo vedno večje kapitale. Ker jih sami nimajo, jih bodo jugoslovanski komunisti skušali po svoji navadi izsiliti od zahodnih držav. Te, boječ se, da se ne bi Tito preveč naslonil na Vzhod, mu bodo dolarje' poslale. In tako bo za nekaj časa spet zakril za silo gospodarsko krizo.
Mnogi se sprašujejo, kako da ne morejo jugoslovanski komunisti enkrat končno popraviti svojega gospodarstva, ko dobijo toliko pomoči in kreditov iz tujine. Res je, da dobijo še precej. Toda kaj pomaga, če name. sto da bi vso to pomoč smotrno uporabili, jo rajši odtrgajo od ust svojih državljanov in jo dajo v svoji politični velikodušnosti afro-azijiskim državam.
Posledice teh gospodarskih težav se že začenjajo čutiti tudi
v javnem življenju. Partija je poostrila nadzorstvo nad vsemi javnimi ustanovami in v gospodarstvu se spet pojavljajo močne težnje po centralizaciji. Nič več se ne govori o demokratizaciji in delavskih svetih, ampak o štednji in o povečani vlogi države. Skratka partija pritiska, da se napravi povsod korak nazaj in se vrne na stari tir. Jugoslovansko ljudstvo pa si ničesar drugega ne želi, kot da nehajo na njem z esperimentira-njem.
Mednarodno gospodarska konferenco pripravljajo
Beograjska vlada pripravlja v dogovoru z vlado Egipta veliko gospodarstko konferenco nevtralnih držav. Vršila naj bi se v začetku julija v Kairu. Napovedujejo, da se bo konference udeležilo še enkrat toliko držav kot one lani v Beogradu.
Žival, ki je preživela ledeno dobo, bojuje zdaj z moderno civilizacijo morda najobupnejši boj za obstanek. Gre za karibuja iz severne Kanade, ki je bližnji sorodnik severnega jelena, živečega v Evropi in severni Aziji. Ta sesalec se je popolnoma p r i 1 a godil arktičnim življenjskim razmeram: ima gost in dolgodlak kožuh, kratek rep in široko razkrečene parklje.
Severni jelen je bil zelo pomemben za življenje človeka v ledeni dobi, zlasti v Evropi in severni Aziji, saj je bil zanj vir hrane, obleke, orodja in maščobe. Prav tako je bilo tudi v Kanadi, kjer so bili na karibuja življenjsko navezani Eskimi in atabaščanski Indijanci. Za Indijance plemena Chipeway je bilo značilno celo ime — “jedci karibuja”. Eskimi so bili sicer pozneje manj navezani na te živali, ker so začeli loviti tjulnje, mrože in kite, vendar pa je bil lov na karibuja časten, povezan s številnimi religioznimi obredi. Načini lova so bili zelo različni: karibuje so harpunirali iz kajakov in kanujev, jih gonili v ograde, zasede, streljali nanje puščice ali pa jih lovili v spretno zakrite jame. Medtem ko so severnega jelena v severovzhodni Aziji udomačili že pred 3,000 leti in so ga Laponci privedli v severno Evropo, pa niso Eskimi in Indijanci niti pomislili
Velikanski dolg
Josip Broz-Tito je v govoru v Splitu povedal, da ima Jugoslavija 800 milijonov dolarjev zunanjega dolga in še vedno velik primanjkljaj v zunanji trgovinski bilanci, torej komaj kako možnost, da bi dolg odplačevala. Razumljivo je, da je zato napovedal zmanjšanje uvoza in povečanje izvoza. To je seveda lahko reči) tudi ukazati, težko pa izvesti.
Julgbslovansko gospodarstvo jo največkrat ubira popolnoma druga pota, kot so jih njegovi vodniki zamislili in nakazali.
Nova avtomatska telefonska centrala v Ljubljani
V Ljubljani bodo zgradili novo avtomatično telefonsko centralo, s čimer botelefonsko o-mrežje razširjeno do Nove Gorice, Novega mesta in Trbovelj.
Nova carinska tarifa
Izseljenci, ki gredo v Jugoslavijo na dbisk ali se tja vrnejo, lahko prinesejo seboj predmete v skupni vrednosti 200,000 dinarjev, za 50,000 več kot doslej. Za avtomobile> pa naj bodo novi ali stari, je carina 50% vrednosti.	1
na to.
Prvi evropski raziskovalci, ki so v 18. in 19. stoletju stopili na tla severne Kanade, so bili navdušeni nad neštetimi čredami karibujev; vendar je prav prihod Evropejcev razbil ravnotežje med človekom in karibujem. Preprosto orožje Eskimov in Indijancev ni moglo resno ogroziti teh živali. Pozneje je promet s krznom posredno škodoval tudi karibujem: domačini so postali lovci, za prevoz s sanmi so potrebovali močnejše pasje vprege, 2aradi tega pa tudi več karibujevega mesa za hrano in krmo. Pojavilo se je še strelno orožje...
Najprej pa vse še ni bilo tako hudo, ker je bilo domačinov razmeroma malo, karibuji pa so živeli v odročnih pokrajinah. Proti koncu prejšnjega stoletja naj bi bilo v Kanadi okoli 100 milijonov karibujev, leta 1911 jih je kanadski naravoslovec Ernest Thompson Seton ocenil na 30 milijonov, po letu 1938 pa se je njih število skrčilo že na 2,5 milijona.
Po drugi svetovni vojni se je izkoriščanje naravnih bogastev Kanade zelo razširilo, oblasti pa so se zaradi čedalje večjega iztrebljanja zavzele za ogroženo žival. Prva naloga je bila ugotoviti število karibujev. Pozimi 1948—1949 so jih našteli 670,000 (med Hudsonovim zalivom in
reko Mackenzie), pozimi 1955— 1956 pa še komaj dobro četrtino milijona. Naslednja važna ugotovitev je bila, da je karibujev najhujši sovražnik — človek. Tako so še leta 1955 pobili 73,000, tri leta kasneje pa 15,000 karibujev. Pri tem moramo vedeti, da so jih pobili manj samo zato, ker jih je bilo tudi nasploh manj.
Bilo je že ckoraj prepozno za pomoč. Najprej je vlada prepovedala lov na karibuje v severni Kanadi in začela z najrazličnejšimi javnimi sredstvi prepričevati ljudi o nujnosti ohranitvenih ukrepov. Tržišče so začeli preskrbovati z mesom drugih vrst, da bi zmanjšali potrošnjo kai%mjevega. Žal pa so bili ti ukrepi tako počasni, da je bilo lani v vsej Kanadi le še 200,000 karibujev...
Velike težave so imele oblasti s prepričevanjem ljudi, naj pobijajo volka, (sedanjega na j večjega karibujevega sovražnika. Že nekaj let ne dajejo nagrad za ubite zveri, razen tega pa je cena njihovih kožuhov močno padla. Lotili so se jih s staihni-nom in dosegli precejšnje uspehe. Važno je bilo tudi zaposlovanje Eskimov v tovarnah, rudnikih in vojaških bazah, spričo česar se je spremenil način njihove prehrane, ki je bila prej navezana večinoma na karibuja. Razen tega so se lotili organizirane reje karibujev — brez hlevov in krotenja — saj je ta žival izredno prilagojena živ-Ijenskim razmeram v arktičnih delih.
-------o--------
Nevi nemiri v Afriki
ZDRUŽENI NARODI, N. Y. — Z letošnjim 1. julijem bo postala neodvisna država dosedanje ozemlje Ruanda-Urundii ki ga v imenu Združenih narodov upravlja Belgija.
Zahodni poznavalci razmer so prepričani, da bo tam prišlo takoj od bojev in prelivanja krvi med obemi velikimi plemeni, med aristokratskimi bojevniki j
Mr. G. K. iz Pittsburgha, Penna., pi-Se: Star sem, imam 82 let in se vedno počutim utrujen. Vaša prva pošiljka od 100 LOVIAN CAPSULES me je pa kar oživela. Zato vas prosim, da mi jih pošljete še sto in moja želja je, da bi jih vsi starejši ljudje jemali, kajti vsakemu bodo pomagale.
LOVIAN CAPSULES MANDEL DRUG CO.
15702 Waterloo Rd., Cleveland 10, O.
Razpošiljamo vsepovsod!
26 srn $1.95. 50 za $3.09. 109 r* Lekarna odprta do 6. zvečer. Zaprta ob sredah in nedeljah.
Vatuzi in kmeti plemena Buhu-tus. Plemeni sta si sovražili že od nekdaj. Pri miru jih drži Ifc Delgijska kolonialna oblast.
MALI OGLASI
Soba se odda
Opremljena soba se odda moškemu na 967 E. 69 St. Kličite EN 1-0399	(102)
Piano
posodimo zaslužnemu in vestnemu študentu. Plačate samo prevoz. Kličite Mr. Kennedy, MI 1-2528.	(102)
V	najem
Lepa trgovina se odda v najem. Na dobrem prostoru, bus stop, parkanje. Zmerna najemnina. 4808 Superior Ave. EN 1-5495.	(103)
Carpenter išče delo za splošna popravila in predelavo kuhinj, garaž, porčev. Po naročilu napravi tudi nove. Kličite EN 1-2342.	—(103)
Dvodružinska 4 in 5 sob
$13,900. Zelo čist dom, velik lot, garaža, krasna preproga. Moderna; plinski furnez. Korman in E. 79 okolica.
COPELAND REALTY ", KE 1-5190
_______________(104)
Trgovski prostor v najem
na 17216 Grovewood Ave. Pripravno za vse, posebno za pekarijo ali brivnico. Najemnina po dogovoru. Kličite EN 1-9435.
_________________(103)
V	najem
Oddajo se 4 sobe, zgoraj, na 19211 Kewanee Ave. Nič otrok. Oglasite se po 5. uri pop. Blizu E. 185 St.	(103)
Stanovanje se odda
Štiri lepe, neopremljene sobe s kopalnico se oddajo na 1010 E. 63 St. zgoraj. Vprašajte spodaj ali kličite UT 1-9658.
—(18,21,23 maj)
4-stan. hiša napr. ali v najem
v bližini Holmes Ave. 7-sobno stanovanje za kupca, polčg tega še $200 mesečnih dohodkov, tri loti, lep vrt, nova zidana garaža 50x22. Nizko naplačilo. Lastnik se seli. Milan Jager, PO 1-7270.
(16, 18, 21, 23, 25, 28 maja)
Sobe se odda
Oddajo se 4 zelo čiste sobe in kopalnica, plinski furnez, samo odraslim. $55 mesečno. Kličite EN 1-0823.	(18,23,25 maj)
Ta pevski zbor, ki so njegovi pevci in pevke tudi člani in članice društva sy. Ane št. 170 KSKJ v Chicagi, je prvič nastopil letos 29. aprila na proslavi 40-letnice omenjenega društva. Zbor vodi č. p. Vendelin od fare sv. Štefana.
Od leve na desno: Terezika Balažič, Gizella Hozian, Mary Cigan, Mary Hozian, (Cecilia Mertik žal ni na sliki), Mary Puklavetz, Josephh Sobočan. Zadaj so Konrad Novak, John Hanc, Ignac Rebrica, Štefan Balažič, Joseph Vučko, Ignac Graj in Ignac Glavač. Za začetek torej šest pevk ih osem pevcev.
■--------o--------
Kanadski karibu izginja
Lov na kanadskega karibuja je bil tako krut in .neusmiljen, da so samo v tem (stoletju pobili okrog trideset milijonov teh živali.
AMEKIŠKA DOMOVINA
Pierre I’Ermite;
Zena z zaprtimi očmi
Ko bi
bili videli, kako nesrečen sem bil v Rožah, ko sem našel hišo prazno... in v kakšnem stanju sem šel h gospodu župniku, ko bi vedeli, kako odkrit sem, ko vam zatrjujem, če me pahnete od sebe, da bi bil tisočkrat rajši ostal na dnu ledenika, zasut čisto blizu kraja, kjer sem vas po-slednjikrat videl... Že ste me dvignili nad moj socialni sloj. Že sem, Rozalina, nekoliko iz vaših krajev ... Sedaj, ko sem dihal ta zrak, nočem več, ne mo-.em več dihati drugega! Ob vašem trpljenju, da ste se ponižali za nekaj mesecev, preračunajte moje trpljenje, če se bom moral zopet ponižati za zmeraj... Vaše roke, vaše tako lepe roke, so prijele za grobo prst, stvorile so mojo sedanjo dušo, mojo dušo, ki je za vekomaj zaljubljena v toliko stvari, ki jih ni niti slutila! Ali boste zdaj sami razbili delo svojega trpljenja?”
Medtem, ko je govoril, je Rozalina zrla po svoje v daljavo, kakor da bi hotela njena misel ponižno prositi na dnu neskončnosti misel prednikov, očeta, matere, brata, in jih rotiti, da ji pri skočijo na pomoč ob tem razpotju.
Njena roka je počivala še vedno v roki Ludovikovi...
“Samo eno vprašanje me plaši”, nadaljuje Ludovik, “zakaj če mi boste zopet rekli še enkrat ‘ne’, ne bom več silil. Ali se vam zdi nemogoče, da bi me mogli nekoč, pa naj bo ta dan še tako daleč, kljub vsemu nekoliko vzljubiti...?”
V tem trenotku se je zaslišal pred stopnicami hotela velik hrušč glasov in hoja navzgor, ob tej uri dneva nenavaden hrup. Nekaj hipov na to potrka nekdo na vrata.
Rozalina se iztrga, pohiti in se ustavi:
,“Vi!...” zakliče.
“Vi!...” ponovi Ludovik, ki se je vzravnal na svoji postelji.
“Da, jaz!” odgovori enostavno župnik od svetega Frančiška Šaleškega, ki se je pojavil ves oko-matan, z lici ožganimi od zraka in vročine; pred mladima, ki ga gledata, ne da bi pojmila.
Šestintrideseto poglavje
“A kako ste zvedeli?” vpraša Ludovik.
“Ni važno! Zvedel sem.”
“Rozalina____? Niste vi? ...”
sili dalje ranjenec.
“Jaz ne!”
“Potem je pa Celestin!”
“Nikar ne iščita, otroka moja. Ni niti Rozalina, niti Celestin. Kaj hočeta! Sestal sem se v Parizu z gospodom Hughom. Imel ni nobenih vesti. Bil je nemiren, toda jako obložen s svojim poslom, ker je pač ostal zadnje čase sam. Tudi jaz sem bil v skrbeh in nekoliko bolj prost. Moji prijatelji so moji prijatelji! Popustil sem vse ... Prebil sem noč v vlaku. In zdaj sem tu! Prihajam pogledat, kako je že z vama ...”
Mlada sta se spogledala.
“Na prvi pogled se mi zdi, da vama ne gre preslabo!” nadalju-
CH1CAGO, ILL.
CHICAGO. ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
BEVERLY — By owner — 3 Bdrm. Colonial, 2 air-cond. Separate diningroom, large livingroom w-w crptg. Side dr. garage. Conv. Xavier col. Bro. Rice and McAuley. Low 20’s. 2538 W. 115th St. PR 9-8348.
)102)
2 .STORY BRICK 5 and 6. Visitation Parish. $10,500. Owner.
58th & Racine. 585-5757.
(105)
BY OWNER — 8 yr. old 3 Bdrm. Brick ranch, ceramic tile bath, birch cabinet kit. 2 car gar. Close to schools. Owner transf. Only $19,900. Call FO 9-7708.	(103)
PARK RIDGE — Modem 6 rm. custom bit. ranch. 3 bedrms. 1baths, att. gar. Built-ins. Beautifully land-scpd. Many extras. Close to everything. Low $30s. TA 3-8384.	(104)
CLARENDON HILLS AREA — 421 71st St. 4 yr. old brick. 6 rooms, 3 bedrms. Garage, full basement, W-W crptg. % acre landscaped lot. Priced for immed. sale by owner. $22,900. FA 5-1997.	(103)
BEVERLY HILLS — Cor. Brick Colonial.
3 Large bdrms. plus 1 on 3d fir. New gas forced hot water heat. Nr. schools. R. I. R. R. By owner. Low $30’s. PR 9-4365.	(105)
BEVERLY — 3 Bedroom Brick. Large jalousie porch. Perm, awnings. S. S. Newly dec. Gas hot Water heait. 2 car garage. Nr. Schls. transp. Reasonable.
Owner. BE 3-0297.	,	(104)
5 ROOM BRICK TOWNHOUSE Tile kitchen, bath and basement. Gas heat. Many extras. By owner. $10,500. 6410 S. Lorel. LU 5-2835.
(103)
HOUSEHOLD HELP
EXPERIENCED HOUSEKEEPER WANTED
Share general housework, washing, ironing, cooking and child supervision in beautiful River Forest home. Must live in. Must speak English. Excellent references required. Age 35 to 50.
Phone Mr. Hefele ES 9-3700
(102)
BOATS FOR SALE
‘59 GLASTRON 15’, 70 Horse power. Merc. Mfr. ’59 St. Joe trailer. Price only $1,300. — Phone 231-4946.
(102)
business opportunity
FOOD SHOP. — Good established business. Stock, Equipment in excellent condition. Living quarters. Owner will sacrifice on account of illness under $3,000. PR 8-8271.
(102)
GROCERY — MEAT MARKET By owner. Good comer location. Halsted & 31st St. $6.900 plus stock. Best offer. DA 6-4498. Weekdays 7-7.	(103)
WENDING — If you have had the desire to be your own boss, short hrs. good income, private party has an established vending route for sale. Terrific buy to right party. Great growth potential. VA 4-7259.
(102)
VACANT-INDUSTRIAL
PROPERTY
DOWNERS GROVE — 1% Acre. Improvements in and paid for. 40c sq. ft. Owner. MI 2-2534, FA 5-1810.
(104)
je župnik, motreč ju. “Ne vprašujem vas, Ludovik, zakaj ste v postelji. Vodniki so mi vse povedali.”
“Moji starši vedo?”
“Nihče ničesar ne ve.”
Gospod župnik ju gleda z očmi polnimi hudomušne dobrote.
“Ali mi nimata ničesar novega povedati? Čisto v redu ... Nobenih novic? Dobrih novic? Ampak jaz mogoče malo prehitevam. Potem pa pozabljam na vse svoje dolžnosti! Pozdraviti hočem to vrlo Miss Albrandt in ugotoviti, kako že kaj izgleda...” Čez nekaj trenotkov se sprehaja župnik gori in doli po stezi z mlado Američanko. Zelo je videti odločen, ta gospod župnik. Očividno je prišel, da bi brž nekaj odstranil in s svojo palico odbija bohotnim turkom glave, ki jih dvigajo nad skalami. “Najprej, kako se počutite?” “Dosti bolje.”
“Res?”
“Res!”
“To me zelo veseli. In zdaj prihajam takoj k predmetu tega kaj nepripravnega potovanja. Ob vašem odhodu iz Pariza sem vas popolnoma seznanil s položajem svoje male varovanke; nisem si pa mislil, da ljubi Ludovik Rozalino tako močno in da jo bo prišel iskat do sem.”
“A veste, gospod župnik, gre dobro, prav dobro ...”
“Z obeh strani?”
“Menim! Nekoliko slabotneje z druge strani. Pa boste potisnili ...”
“Na kateri strani?”
“Pri gospodični.”
“Mislite vendarle, da ...”
“Da, mislim zelo močno, zelo veliko ...”
“Predniki tam gori so pač morali malo pripomoči, kot so navadno rekli med vojno. Videli so, da so imeli toliko popraviti! Tako dekle se ne pošilja tako neoboroženo v strašno moderno borbo. iSitresem se, če pomislim, kaj bi se lahko zgodilo ...” “Govorite kot kak Amerika-nec!”
“Govorim kot pariški duhovnik, ki že trideset let sem ne pre-šteje več nesreč, nastalih vsled slepila gotovega bogastva, ki se smatra nesmrtno, dočim se zlasti dandanes imetja rušijo kot gradovi iz kart. In vendar je tu zgodovina! Ko bi bil kdo rekel tej ali oni veliki vojvodinji iz leta 1789., da si bo služila kruh v Londonu s petjem po dvoriščih! ... Ah, če bi napisal svoje spomine!...”
“Morate, morate!...”
“Uboga Miss Albrandt, kaj zahtevate tu od mene!... In vse te Rusinje, včeraj žene boja-rov, ki prekladajo svojo bedo po ulicah prestolice! ... Vsekakor ne vem, kako naj se vam zahvalim, da ste me obvestili. Vaše pismo je prišlo včeraj zjutraj v Pariz. Še isti večer sem sedel na vlak. Torej smatrate, da lahko poskusim ..., da smem govoriti čisto odkrito ...”
“Mislim ... Dober sunek — in narejeno bo! Je... kako pravite vi? ... vse pripravljeno!...”
In mlada Miss je naznačila s kretnjo velik sunek s pestjo:
“All right____ Samo poiskali
boste zame še kako drugo deklico ...”
“Obljubim!... imam že v mislih nekaj...”
“In tu ne bo več nobenega g. Hugha?”
“O, glede tega ... človek ne ve nikoli...”
Smeje sta si podala roki.
Sedemintrideseto poglavje
Zvečer po večerji je vzel g. župnik Rozalino s seboj in šel
z njo po isti stezi, po kateri je hodil Ludovik Hughe na dan svoje nezgode.
Bila je zopet veličastna ura planin ..., ura, ko so ostrice kot puščice neresnične stolnice ..., ura, ko se blesti v mavričnih barvah vse svetlobno zamiranje dneva ..., ura, ko krožijo veliki orli in se zdi, da s svojimi raztegnjenimi krili stresajo zlato paro.
Sprva nista spregovorila ničesar, ganjena spričo veličastnega prizora.
“Vsak večer grem malo ven”, spregovori slednjič tiho dekle. “Nikoli se ne navadim te veli-čanstvene lepote.”
“Sem kot vi, Rozalina, svečanost teh neskončnih prostornosti me stre. Kaj so dela ljudi v primeri z deli Boga!... Ampak, moja Rozalinka, naj so planine še tako lepe, danes nisem prišel j.semkaj radi njih. Prišel sem radi vas in Ludovika; hočem vajino obojestransko srečo! To srečo želim natančneje določiti.”
Tu je duhovnik malo prenehal, kakor da bi hotel dobro pod-
črtati, kar bo zdaj povedal:
“Verujem čisto brezpogojno, da se Bog ne igra z nami skrivalnice, temveč da nam očitno kaže svojo voljo po celoti okoliščin, na katere moramo paziti. No, ne smatrate-li za sila izredno ... dejal bom — za skoraj čudežno, da Ludovik Hughe, ki vas ljubi in ki ga morda vi ne ljubite...”
Župnik se je zopet ustavil in pogledal Rozalino, ki je malo zardela.
“... da postane Ludovik Hughe v tej neizmerni prirodi, kjer nima človek niti velikosti mravlje, žrtev težke nesreče, ki ga privede znova čisto blizu vas..., in da v svoji potrebi po negi ne more najti oskrbe drugod kot v hotelu, v katerem bivate vi... in da ste njegova bolničarka vi, ne da bi bili vi to želeli ali iskali? Ali se vam ne zdi, Rozalina, da zadeva tu skupaj cela vrsta stvari, ki so kakor hotene in napeljane k nekemu cilju?”
GRDINA POGREBNI ZAVOD
1053 East 62 St. ... 17002 Lakeshore Blvd. Pokličite podnevi ali ponoči IIEnderson 1-2088	KEnmore 1-6300
Moderno podjetje — Zmerne cene
-,S: '	.
Sedeminšestdeset let
nudi KSKJ ljubcznjivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti.
KRANJSKO
KATOLIŠKA
SLOVENSKA
JEDNOTA
Najstarejša slovenska podporna organizacija
v Ameriki
Premoženje: $13,500,000.00 Število certifikatov: 48,000
Ce hočeS dobro sebi In svojim dragim, zavaruj se pri najboljši,, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji —
KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOT1
Wer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu In do 16. leta.
K. S. K. JEDNOTA Izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od S500.00 do $15,000.00.
K. S. K. JEDNOTA nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote $400.00.
Ako še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot jutrtl
STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ l
Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na:
GLAVNI URAD
351-353 No. Chicago St.
IV
/J
l
i!
Joliet, 111.
1947
V BLAG SPOMIN
PETNAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA SOPROGA IN OČETA
ANDREW KOTNIK
ki je zaspal v Gospodu dne 23. maja 1947.
Petnajst let je že minilo.	Luč nebeška naj Ti sije,
odkar si nas zapustil Ti,	v mislih naših si vsak čas,
kako pusto je zdaj življenje,	srce naše zate bije,
ko Te več med nami ni.	Ti pri Bogu pros’ za nas.
Saj križ nam sveti govori, da zopet vidimo se vsi, da vid’mo v raju večnem se, nad zvezdami.
Tvoji žalujoči:
FRANCES KOTNIK, soproga HČERKE, ZETJE in VNUKI Cleveland, Ohio. 23. maja 1962.
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland 3, Ohio
Moj stari naslov:
F BLAG SPOMIN
NA PRVO OBLETNICO, ODKAR SO UMRLI NASI STARSI
Joseph in Ana Sribar
Ljubljeni naš oče so zatisnili svoje oči dne 23. maja 1961, njegova soproga, naša mama Afla pa 12. junija 1961.
Po skupnem življenju sta skupno umrla,	Sami, zapuščeni smo v žalost odeti:
iz solzne doline sta v večnost odšla.	Zakaj, o Gospod, si jih sklenil odvzeti,
Nas pa je smrt kar dvojno potrla,	potem, ko smo komaj po hudem trpljenju
v predragem je domu ostala tema.	ob njuni pomoči šli k skupnem življenju?
Neskončna hvaležnost nam polni srce.
V	gorečo se prošnjo preliva molitev:
V	nebesih, kjer srečni izvoljeni Tebe časte, naj uživata blaženost Tvojih svetnikov!
Žalujoči:
JOSEPH, sin, in ANTONU A, snaha sestre in svakinje: MRS. IDA LAP, Cleveland, Ohio; MRS. MARY SUBIC, Pittsburgh, Pa., in MRS. ANA LEKŠE, v Sloveniji; bratje in svaki: FRANK PIZMOHT, ALOJZIJ, FRANC in ANTON SRIBAR, njihove družine in ostali sorodniki.
sveland. Ohio, 23. maja 1962.
Moj novi naslov:
MOJE IME: ....................
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
J
MED KOLESI >— Roseann Fansler, \štiri leta stara deklica, je pomolila glavo skozi \ograjo, zgrajeno iz 'koles starih lesenih vož v McNonald v Ohio.