Izhaja:
10. in 25. vsakega mesca.
Il opisi naj se franknjejo. Rokopisi se ne vračajo.
Vsakemu svoje!
Velja:
za celo leto 1 gold. za pol leta 50 kr.
Denar naj se pošilja pod napisom: Izdajatelju „Mira“.
Leto I.
Y Celovcu 10. aprila 1882.
Št. 7.
Dr. Vošnjakov govor zastran ljudskih šol na Koroškem.
(Dalje.)
10a so nektere občine za nemški jezik prosile, prišlo je od tod, ker so ljudem seveda rekah,^ da je silno potrebno, da se otroci nemško naučijo, in da se zamore to le v ljudski šoli zgoditi. Med. tem časom pa so se tudi na Koroškem Prepričali, da ljudska šola ne donaša zaželjenega sadu. Ka vse prošnje za slovenske šole pa je deželni šolski sovet odgovarjal, da ostane vse pri starem,, to je pri nemškem učnem jeziku, in ob enem je učiteljem naročil, da morajo že po veliki noči začeti z nemškim jezikom, (čujte ! na desni) in pridno nadaljevati, da se bodo otroci nitro navadili nemško govoriti, da se zamore pričeti z nemškim učnim jezikom.
Dokazal sem toraj, da ni res, da so vse ob-■ine prosile za nemške šole.
Dalje spodbijajo tisti župani, kakor pravijo, piav jezno in razkačeno, to, kar sem rekel, da di se bilo zavoljo nemških šol na Koroškem blago-v!anJe Ijndstva poslabilo, omika in lepa obnaša f °do trpela. Nasprotno trdijo, da se na Koroš-em dooro gospodari in da se jim dobro godi, menda zato, ker so šole nemške.
, . 0 seIT1 to bral, sem si mislil : no, zdaj je vsaj n lat najdena tista srečna dežela, tisti paradiž j ,vstryi; v kterem ljudje pravijo, da se jim škod° ^0t^’ naj B* bode tako ali tako. Škoda, niso a ’ ■ <?.a vi80k0 učeni narodski gospodarji še .v .na skd temu najnovejšemu pomočku deim ^eu§ÒÌllo slabe finse: povsod, kjer se Iju-n 8 a j° k0<Ii’ primaruha ! kar nemške šole naj
brisani™ WHV-at	’ Pa boj° vsi P1’!'
•	’ oogati m srečni, rn tem pa se sporni-
tn'T’ ii o da so gospodje od nasprotne stranke CVS!-’ ai ° Se ubogim tkavcem v Krkonoših na
•	ei? sIabo godi, in ti tkavci so vendar Nemci,
•	_znaJ0 bolje nemški, ko koroški Slovenci, kako J P° em mogoče, da se jim slabo godi ?
Kornv0C6r Pa i"0 ni resnica, da bi ljudje na biln i iem •t.abo dobro stali in njib blagostanje ltižin;i1 0 ®'JaÌuo_. V Rutah za vrhom je Bistriška dosp«+^V ,0zn?j dolini že skoraj vsa kmečka ThnrTin3, P?b!!Pd;l j ravno to je storila tudi grof blizo 40 L- fUil?a °koli Črnega in je pokupila že diio kip )n^e^kili posestev. Kjer se take reči go-nehaio 'biti metje Byoje kmetije prodajajo, kjer nemaniči i„Sam°,s,tojnj posestniki, kjer postajajo tčnife I čn't P°dložni sužnji velikega kapitala, (cujte! čujte na desnici) oh! tam mi ne govorite
od sreče in blagostanja kmečkega stanu; — zato mi ne govorite od sreče in blagostanja na Koroškem ! To je žalostno znamenje, da gre vse rakovo pot, in bojim se, da pride s časom vsa Koroška v posest fužin in velikih kapitalistov. Kmetje pa se bodo od hiše pognali, in potem jim znanje nemškega jezika tudi ne bo nič pomagalo.
Izjava županov Celovške okolice se obrača tudi proti tistim 97 katehetom, ki so se pritožili črez nemški poduk, in jim očita, da delajo fakci-jozno opozicijo nasproti ljudski šoli.
Kdor pa pozna koroško duhovščino, bo vedel, da je ona prav malo naklonjena nezmernemu uporu, da ni za to, da bi kaj prenapetega tirjala. Ta duhovščina živi sred ljudstva, pozna njegove razmere in potrebe, in deli ž njim veselje in žalost. Od te duhovščine se ne more trditi, da se globoko spušča v politiko, tudi to ne, da se je upirala zoper ktero postavo ali kak ukaz, — ne to ! temveč se je le, vsaj kakor jes mislim, večkrat kazala preveč mlačna in v narodnih rečeh in zadevah ni nikoli kaj posebnega storila.
In ravno ta potrpežljiva in pohlevna duhovščina se je potem, ko se je pod novo šolsko postavo celih 12 let trudila, vendar le prisiljeno čutila, toliko srčnosti si vzeti, da vladi in deželnemu šolskemu sovetu naravnost naznani, kakošno sadje da rodi nova šolska postava. 97 katehetov je dne 11. marca 1878 ulozilo prošnjo do deželnega šolskega soveta zavoljo učnega jezika pri krščanskem nauku. V tej prošnji se sklicujejo na državno šolsko postavo, po kterej se mora krščanski nauk v šoli učiti in sicer se učiti na podlagi za to potrjene knjige. Pač imajo slovensk katekizem za slovensko šolo, toda kaj koristi, ko pa učenci niti slovenski brati ne znajo, ker so se le nemškega branja učili ! Tako je potem verski poduk nemogoč !
Res je, pravijo kateheti, da je slovensk katekizem vpeljan, pa kaj to pomaga, če otroci slovensko brati ne znajo, če se toliko ne naučijo, da bi slovenski katekizem zastopili? Nemško pa tudi ne znajo, zatoraj ostaja ves krščanski nauk brez vsakega sadu.
Da pa dokažem, kar sem v interpelaciji trdil, prosim, da se mi dovoli nekaj od tega brati, kar kateheti pravijo. „Da se po slovenskih šolah skoraj izključljivo le nemško podučuje, slovenski matrni jezik, ki ima kakor drugi deželni jezik . po postavi ravno tiste pravice, pa čisto zanemarja; to, pravijo kateheti, nasprotuje vsem pravilom zdrave pedagogike in ovira napredovanje slovenske mladine, da se ne nauči lepih
reči, ki jih šolska postava predpisuje. To pa gotovo ni namen in volja visokega deželnega šolskega soveta.
V tem so pa kateheti predobro mislili o šolskem sovetu, kterega znani in odkriti namen je, ponemčiti celo Koroško. Ti kateheti dalje pravijo :	,,Da bode krščanski nauk v šoli kaj zdal
in sadu donašal, čutimo se v svojej vesti prisiljene, odločno se ustaviti takemu podučevanju, da se po slovenskih šolah v tako prenapete] meri nemško podučuje, slovenski, naših otrok matrni jezik pa čisto iz šole meče. Dalje čutimo se prisiljene povdarjati in tirjati, naj se poduk v čisto slovenskih šolah — ali prav za prav v čisto slovenskih krajih, ker slovenskih šol na Koroškem ja ni več -— ves poduk stavi na naravno in edino pravo podlago matrnega jezika, in se poduk tako uravna, da otroci priložnost dobijo, tudi nemškega jezika se naučiti; ljudska šola je in ostane šola za poduk, omiko in izobražbo prostega ljudstva, nikoli se pa ne sme ponižati v šolo za poduk v kakem ptujem jeziku."
Ti kateheti toraj predlagajo in priporočajo, „naj ostane prva štiri leta pri slovenskih otrocih slovenski jezik učni jezik, in še le s petim letom naj se nauk z nemščino prične. Po mojih mislih ti gospodje veliko dovoljujejo in segajo črez pravo mejo ; kajti ljudska šola ne sme nikoli biti šola, da se otroci naučijo kterega koli ptujega jezika, da torej v ljudskih šolah mora matrni jezik šolskih otrok vsa leta do poslednjega biti in ostati učni jezik. Pa nočem se ž njimi zavoljo tega pre-karjati, kajti oni so Korošci, tamošnje razmere bolj poznajo in bolj vejo, kar je Koroškim šolam v potrebo in korist.
Na koncu svoje vloge stavijo kateheti to-le prošnjo : „Naj deželni šolski sovet učiteljem zaukaže, pri svojem poduku slovenski jezik, ki je učencev matrni jezik, za podlago jemati in celih pet let v slovenskem jeziku podučevati, da se otroci navadijo in naučijo misliti, slovensko brati in svoje misli tudi slovensko napisovati. Še le v treh poslednjih letih naj se nemški poduk prične in dobro vadi."_______________(Dalje pride.)
Kaj nam poročajo prijatelji naši?
Iz Gornjega Roža. (Pomagajte proti tatom!) Žalibog, da moramo posestniki neprenehoma v največem strahu pred šelmi (tati) in roparji živeti. Varnost pred njimi ni se še povrnila, nevarnost se je celo povečala. Od vseh krajev se čuje, daje pokradeno. V noči 17. marca so okradli na Kutah posestniku Kranjcu, kateremu so odnesli mesovja, zabela in drugih reči v vrednosti do 82 gold. ; poskušali so tudi vlomiti pri Hapeju, pa jim je k sreči spodletelo. V nedeljo 19. marca so vlomili pri Strdenu v Lišah in mu odnesli vse, kar je imel obleke, postelnine, suhega mesa in zabela. Siromaku, ki se je tega pusta še le oženil, in njegovej nevesti so pobrali vse, ostala jima je samo ohleka, katero sta tedaj na životu imela. Zavoljo tega veliki jok in stok v hiši, katere škoda se ceni na 128 gld. vrednosti. V Št. Jakopu v duhovniji ali farovžu so odnesli perilo, ki se je sušilo ; in tudi v Giorinčičah v Rožeškej fari se pravi, da je bilo pokradeno. Ali res proti takim
stricem ni nobene pomoči; zakaj pa imamo žen-darme ? Ali ni dolžnost politične in občinske oblasti tudi nekaj skrbi obračati na splošno varnost ljudstva?
Iz Rožeka. (Nemška šola; šolske zamude; osepnice.) Iz Podgorjan dohajajo nam čudni glasovi. V Podgorjah, čisto slovenski fari, imajo prav čuden krajni šolski sovet. Ta dopušča, da se kazni nakladajo celo za otroke, ki so že štirnajsto leto davno dopolnili. Ni še dolgo, kar je bil kaznovan zadelj tega nek posestnik, ki je naj prej pri šolskem krajnem sovetu pomoči iskal, potem pri okrajnem v Belaku, re-kursu je priložil krstni list otroka, pa vse ni nič izdalo. Plačati je moral, ker mu niso dovolili, da bi kazen v ječi doslužil. Možje, v prihodnje glejte, da dobite v šolski sovet možake, ki imajo srce za svoje sosede, ki niso našej matrnej besedi sovražni. Kdor med Slovenci in od njih žuljev Žiri, jih mora tudi za ljubo imeti in njih besedo spoštovati ne pa sramotiti in pri vsakej priložnosti za duri porivati. Mi smo mi, smo slovenski ljudje, toraj je potreba, da se naši otroci tudi slovenski podučujejo, kakor mi v cerkvi od naših priljubljenih fajmoštrov. Naši otroci samo slovenski za-stopijo, jih je treba toraj tako podučevati, da, kader se izšolajo, tudi kaj znajo in v glavah obdržijo. Tudi nemški jezik naj se zadnja leta podučuje, pa na podlagi matrne besede se jim mora vse razlagati, samo tako bodo otroci kaj za življenje pridobili. Nemškutarija v Podgorjanskej šoli sega celo na božjo besedo ; kajti otroci morajo celo moliti po nemško, pred šolo in po šoli. Ali to ni sila, krščanski nauk se slovensko podučuje, in otroci molijo po nemško, čeravno ničesar ne zastopijo ! Ali je to prav ? Dalej mi posestniki otroke že v dvanajstem letu za delo živo potrebujemo, gotovo nobenemu ni mar, da bi morali celo do petnajstega leta v vsakdenjo šolo hoditi. Davki, ki so čedalje veči, kazni za šolske zamude in posli nas bodo čisto vjedli : dolgovi rastejo, da je groza, kaj bode to ? Nam je črez in črez dovolj, če morajo naši otroci do 12. leta šolo, pa slovensko šolo obiskovati ; potem pa naj se jim napravi nedeljna šola, makar do 18. leta. To so naše žive potrebe in tudi nas vseh srčne želje. — V Podgorjah začenjajo otroci na osepnicah bolehati, kdo jih je zatrošil, mi ni znano, prej ko ne so jih prinesli z Podravja ali iz dolnje Rožne doline.
Iz Svečan. (Poslano.) V štev. 5 cenjenega Vašega lista „Mir" omenili ste neke pesmi, ktero je prinesel eden v Celovci izhajajočih nemških listov in o kterej je ta list trdil, da mu je bila poslana iz Svečan. „Mir“ pa je tega mnenja, da je le to pesem najbrže skoval kak učitelj. Zamo-gel bi kdo misliti, da znam jes take pesmi kovati. Zatoraj Vas prosim, da čestitim bralcem „Mira“ poveste, da nisem jes spisal one pesmi-zabavljice. Bral sem jo slučajno tiskano v listu „Freie Stimmen" in mi je torej nje zapopadek znan. Nikdar mi ni v misel prišlo, in mi tudi ne bode, zaslužene slovenske rodoljube, posebno pa mili matrni naš jezik slovenski zasramovati.
France Podobnik, učitelj.
Iz Kanalske doline. (Župnik Kuchler. f) Poročaj, ljubi nMir“ ! Slovencem in daljnim znan-
cem, da je 28. marca pred poldnem preminul po dolgi mučni bolezni gospod Jožef Kuchler, župnik Irbižki. Rojen med Slovenci v Skočidolu, Jel rajnega oče učiteljevali, je vendar previdnost božja tako napeljala, da je vseh svojih 27 j? po-s tiro val na slovenskih mejah toda na nem-1 „	, nardelje v Pontablu blizo 15 let in
na libižu 7 in pol let, kjer mu je znanje matr-nega jezika. po hvali bilo in mnogo koristilo.
agodušen in prijazen si je pridobil, kjerkoli •3e s UZ1} delal v nogradu Gospodovem, ljubezen ln, sP0s_tovanje faranov. Očevidno se je to poka-za o pn slovesno sijajnem pogrebu na Trbižu 30. mai ca ob dveh popoldne. Od sosednjih vasi so ju je kar trumoma šli mu k pogrebu, pa tudi r ani, vsi stanovi in društva so hvalevredno tek-movaii, svojemu dušnemu pastirju častiven pogreb *n sprevod napraviti ,• duhovnov seje 17 sešlo in V ejezllo sprevoda. Ranjki je bil ravno dopolnil avoje petdeseto leto ; rojstni den mu je bil ob -nem tudi smrtni den. Dolga huda bolezen ga je inoi iJa p0j leta) na skrivnem pa je v njem tičala .e eta’ kakor so zdravniki izrekli. Hude bolečine J® Pr®našal z veliko poterpežljivostjo, in bile so j' ,a . silne, strašne. Skorej ves čas svojega bo-■e vT k° no^l ni spaval ; narslajša tolažba mu ^ 1 j na zadnje, ko je videl, da ne bo več ozdra-da so ga iz Celovca pripeljali domu na Trbiž, a je med svojimi umrl in zdaj med farani počiva. Večna luč naj mu sveti!
Iz Vetrinjske okolice. (Moro in Slovenci; s01 ®ke zadeve; občinski račun.) Kakor po Koroškem nasejane družine : Kreiger, Moro-eutti in druge, so jo menda tudi Moro s kroš-njanu primahali iz Karnije in se naselili v Vet-iinji. Slovenske roke in glave so jim pripomagale 0 bogastva in imenitnosti. In tudi še zdaj so e avci in uradniki v njih fabriki večidel Slovenci, f U '•! prTa roka in glava, tako rekoč duša cele a rike je slovenske krvi. Odkod torej to, da se zh^' , 0P°1<1 zk Moro v deželnem in državnem kaže tacega nasprotnika Slovencev? To se i-6!.	^;er nikže iz M. družine ne zna in
cost • ne slovensko. Znajo italijansko, fran-sedn° la an.^e®ko, za jezik svojih najbližnjih so-medV	ne Inaraj0. Dalje malokdaj hodijo
peČai^08^0	ki s kterimi se obhodijo in
ua k zaajo nemško in potemtakem mislijo, Vetrt-T6 nemško. Pa temu ni taka: cela okolica je fabule ^6 skJvenska) le Vetrinj sam, kjer tuka' r a a^ .tovarila) je zelo ponemčen, pa tudi varia' ^ K"03^ ljuclje pogostoma slovensko pogo-rif ^ j0'	. atorej ima učenik v višjem razredu z
večir)1 velike križe. On je trd Nemec, otroci pišeio° \r- v '^kivenci, ki ne zastopijo, kaj bero in ieza^	, da, da se gosp. učenik večkrat raz-
jih zmiria r<^om vse sorte grde priimke daje in Drerlsf^- -i ^av°ljo tega so ga starisi že tožili pri KSft !olsk'K> »o-tl Pa bo javeljne £.j mače Jez . -u ?osPod ŽUP?11 S e e b a c h e r, po do-sam nese?11 ’ ^e-Sam Prv* nemškutar in je menda sednih	ministru na Dunaj svoj in svojih so-
interpelacm110^10*68* Z°per g°Sp' dr' VošnJak°vo
misel, kakor at* J™™0 1>ds!,v0 J® ,vse dru&ih jih ne najdeta bJI' Mort° .m Seebacher; gotovo da bi se nem ■ d v ce^eJ okžmi, ki bi hoteli,
C1 v nemškem jeziku podučevali in
celih osem let v šolo hodili. S tim sta s svojimi sosedi navskriž. Nekaj pa moram našega gospoda župana Seebacher-ja vendar pohvaliti. Vsako leto, kakor to postava predpisuje, nabije občinsko raj-tingo na črno tablo, da naj vsak Občinar sam pregleda in vidi, kako seje gospodarilo. Bog hotel, da bi vsi župani tako ravnali! Oujte, čujte gg. župani !
Iz Doberlevesi. (Slava in hvala gosp. dr. Vošnjaku.) Iz Grebinj seje gosp. županom razposlal protest, naj ga podpišejo zoper interpelacijo gosp. dr. Vošnjaka. Priromal je ta protest uradno po pošti pa brez poštne marke tudi v Št. Kocijan. Gosp. župan v Št. Kocijanu, ki postave pozna in se po postavah tudi ravna, hitro sprevidi, da te zadeve sam ne more in ne sme rešiti. Toraj — kakor se po vsej Podjunskej dolini slavno govori — pokliče ves občinski odbor na 25. den marca k seji. V tej seji je odbor, kakor smo v „Volksstimmeu brali enoglasno sklenil, da protestira zoper to nepostavno rogovilenje zoper gosp. dr. Vošnjakovo interpelacijo, da je s tim, kar je gosp. dr. Vošnjak v svojej interpelaciji in v svojem govoru o slovenskih šolah govoril in tirjal, skoz in skoz ravno tistih misel in da more z dobro vestjo trditi, da so to tudi misli in želje cele Št Kocijanske občine. — Čast in hvala bodi celemu odboru, ki se je moško potegnil za svoje slovenske občane ! Posebna čast in hvala pa bodi gosp. županu Sorgo Šimanu, ki je pri tej imenitnej zadevi ravnal in postopal tako postavno, pametno in rodoljubno ! Slovenci ! sami razsodite, ali je to postavno, če župan sam na svojo brado razsodi in odloči, kar mu ne gre po nobenem paragrafu? Cela občina mora potem takem biti v vednem strahu, da bi njen župan morebiti kaj ne podpisal, kar bi jej natvezlo, Bog večni ve, kakošne butare in dolžnosti. Slovenci ! ali je to pametno in rodoljubno, če župan skoz in skoz slovenske občine razsodi in odloči, da se morajo slovenski otročiči, ki še matrni jezik komaj znajo, v šoli nemško podučevati in celih osem let v šolo hoditi? Pojdi križem sveta, kamur hočeš, povsod najdeš v ljudskej šoli pri poduku matrni jezik. Zatorej se le vsi čudimo, odkod to, da je mogel naš deželni šolski sovet, v kterem menda sedijo samo visoko učeni gospodje, proste kmete in rokodelce — torej neučene ljudi — popraševati, kako in kaj bi se imelo v slovenskih ljudskih šolah učiti ! Zakaj se to godi samo pri nas Slovencih, zakaj ne tudi pri Nemcih? Zakaj nas poprašujejo samo pri šoli, zakaj da ne zastran davkov, vojaščine, soli, potepuhov itd. Morebiti zavoljo tega, ker naše župane papenhafmarja dobro poznajo in vejo, da ti skorej vsi v nemški rog trobijo.
Iz Velikovške okolice. (Kdo nareja nemir?) Volk in jagnje sta stala pri potoku in pila, volk zverhej, jagnje pa spodej. Volk se zadere na jagnje : Kaj mi vodo motiš, ga zgrabi in raztrga. Ta stara bazen mi na misel hodi, kedar vidim in slišim, kaj naši liberalni kričači vgan-jajo. Če se kdo od narodne-konzervativne stranke le gane ali zdihne : že je ogenj v strehi, vsaka beseda, vsaka stopinja je rovanje in šuntanje. „Mir“ in „Volksstimme“ nista še dala Nemcem žal besedice, vedno opominjata, naj se Slovenci zvesto držijo sedanje vlade, naj jej trdno zaupajo
in naj mirno pričakujejo boljših časov, ko se bojo tudi njim delile narodne pravice v šolah in kan-celijah. Med tem pa prvaki „fakcijozne opozicije” razpošiljajo vabila med lojalne in mirne slovenske občine, naj bi jih župani podpisali, in tako našim državnim poslancem, ki vsi nepremakljivo stojijo na strani vladnih nasprotnikov, zaupnico, minister stvu pa nezaupnico dali. Tako je te dni po Velikovskem okraju od občine do občine romal protest zoper gosp. dr. Vošnjakovo interpelacijo. V tem protestu se bere, da mi Slovenci hočemo za slovenske otroke nemške šole, in sicer osemletne šole. In čujte, čujte Slovenci! Vaši gg. župani so za take šole v vašem imeni prosili! Ko je to pismo pred moje oči prišlo, bili so podpisani tile gg. župani: J. Horner v Grebinji, J. Miiller v Važenbergu, A. Beračnik v Tinjah, Juri Zanker v Doberlivesi, J. Polcer v Rikarjah, T. Rup na Rudi in U. Spek v Ovbrah. Živa resnica je, da ti gospodje niso ravnali po volji in misli svojih občin. Občani so nejevoljni in vznemirjeni ; govori se, da nekteri občinski odbori mislijo dati županom debelo nezaupnico in da nektere občine mislijo se ločiti in osnovati svojo samostojno občino. Zdaj je jasno kot beli dan, kdo ljubi mir podira in kdo nepokoj napravlja. Pa mi prosti Slovenci ne vsedemo se na liberalne limance ; mi se zaupljivo oklenemo sedanjega ministerstva, ki je blage in trdne volje, tudi kmečkemu in rokodelskemu stanu težko breme zlajšati in tudi nam Slovencem dati narodne pravice.
Iz Strojne pri Prevaljah. (Nov zvon.) Sprejmi, ljubi „Mir“, kterega v hribih toliko radi beremo, v svoje predalčike tudi dopis iz visoke Strojne, kterega ti pošlje človek, ki je sicer vajen oralo in sekiro voditi, ne pa peresa ! Ker še nihče ni popisal slovesnosti, ki se je 23. oktobra lan-skego leta pri cerkvi sv. Urha v Strojni godila, naj vam jaz povem, da smo za Strojno v Mariboru pri g. J. Denceljnu oskrbeli nov zvon, ki je 19 centov in 50 funtov težek, pa že tako buči, da se Prevaljskim kovačem kar hlače tresejo, ke-dar se po nedeljah gor v Strojno priklatijo, da postrelijo zajčike in lesice, ako jim poprej hitrih pet ne odmaknejo ; poje pa tudi tako nazarenski milo, da bi ga sami angeljci poslušali. Hočeš pa v Strojno kaj pripeljati, vzemi seboj še lopato, kramp, matiko, pa tudi ne žabi petega kolesa, in za tem še le „štija in hop po raztrganem potu” iz Preval gor na Strojno, kamur smo tudi vkljub dežju in snegu z velikim trudom težki zvon privlekli. Nedeljo po tem, 23. oktobra, so ga gosp. Pliberški dekan z pomočjo druzib duhovnikov vpričo goteja, gotice in osem družic cerkveno blagoslovili. Praviti pa, da je bilo prav mnogo ljudi pri tej slovesnosti navzočih, bi se reklo tesarskega mojstra hvaliti, ki je zvone enega raven druzega tako preklicano modro postavil, da zvoniti nismo mogli, in da je moral samouk Gornik iz St. Danjela popravljati, kar je izučeni mojster Skaza pokazil. Strojanci smo ponosni na novi svoj zvon, zato smo ga pa tudi že pozno v noč srkali, pa se vendar nismo tepli. Le neka žolnirska žabica iz sosednje fare je hotela prepir delati, pa Pavelj — vsaj ga poznate — tisti, ki zna na mehe (harmoniko) ga prime in venkaj smukne pri tistej luknji, ktero so zidarji nalašč pustili za take po-
baline, ki se pri vojakih razun nemških kletvic niso kaj naučili. Mali Rokej je ležal, kakor je majhen in kratek, zunaj na mokri in hladni zemlji, mi pa hvalimo Boga za veliki in čisto doneči zvon, ki bo še leta in leta, ako Bog da, zanamcem pravil, kako vrni in darežljivi bili so Stronjski rojaki. Ako vam ljubo, pisala vam bo še večkrat kaj Stronjska, od težavnega dela ožuljena roka. (Prosim lepo! Uredn.)
Iz Podjunske doline. (Naši župani) so tudi iz Grebinj po pošti pa brezplačno ali franko, kakor uradno pismo, dobili vabilo, naj bi podpisali protest zoper interpelacijo gosp. dr. Vošnjaka. Da so to storili znani nemškutarji, temu se ne čudimo. Pa najdemo med podpisi imena takih mož, ki smo jih imeli za prijatlje in zveste vodnike slovenskega naroda. Vse se je čudilo, kako je mogoče, da je Rikarski župan gospod Jože Polcer zamogel podpisati protest nemških liberalcev zoper interpelacijo dr. Vošnjaka, protest, pravim, po kterem bi imelo vse nemško biti in otroci bi imeli celih osem let v šolo hoditi; protest, pravim, po kterem bi postregli tistim poslancem, ktere je sam pre-svitli cesar imenoval rovarske upornike ! Cela občina tako nepostavno postopanje svojega župana globoko obžaluje in odborniki mu bojo zavoljo tega dali nezaupnico. Župan, ki se je v imenu cele občine Rikarske podpisal, se je ali izneveril svojemu narodu, ali pa ni vedel, kaj podpiše. Takega moža tudi nasprotniki spoštovati ne morejo. V črne bukve s takimi odpadniki !
Iz Rikarske občine. (Osemletna šola.) Naznanjam nekaj, kar razjasnuje sedanjo šolsko postavo. Prišla je mati z dvema otrokoma po 10 in 12 let starima beračit. Ženi dar podelim, pa jo opomnim, da ni prav tako, ljube otročiče beračenja privaditi, naj ju rajši v kako službo da. Žena pa odgovori : Ponujala sem ju že dolgo in več ljudem, pa kdo ju bo jemal za — šolo; če pa z menoj beračita, je pa vse dobro. — Ali bi torej ne bilo boljši, če bi 13 in 14 let stari otroci doma starišem pomagali ali pa služili, v nedeljah in praznikih pa v šolo hodili? Tako bi tudi take sirote k poštenemu kruhu prišle ? Naš gosp. župan pa je podpisal protest, ki hoče, da bi otroci celih osem let v vsednjo šolo hodili! Cela občina njegov podpis obžaluje in nihče ni županovih misel. Mi vsi želimo, naj se naši čisto slovenski otroci naj prej učijo slovensko, in po treh do štirih letih zraven slovenskega jezika tudi nemško in da hodijo le šest let v vsednjo šolo, zato pa 2—3 leta v nedeljsko, kakor je nekdaj bilo.
Iz Borovnice na Kranjskem. —č. (Kaj hočemo Slovenci?) Pri nas je tudi veliko veselje naredil, za Korošce in sploh za vse Slovence potrebni novi časopis „Mir“. S prav velikim veseljem ga tudi mi čitamo, in prav z radostjo či-tamo po slovenskih novinah: „Koroški Slovenci so se začeli gibati”. In naše to gibanje je gotovo Bogu ljubo, našej cerkvi in državi k slavi in po-vzdigi, in našemu narodu k sreči in česti. Kaj pa hočemo ? Prava vera bodi nam luč, matrni jezik bodi nam ključ do narodne prave, krščanske omike. Sovražniki Nemcev, Italijanov in Magjarov, sosedov naših, nismo nikoli bili in nočemo nikakor biti, tudi ne moremo želeti in tudi tega nikoli nismo tirjali, da bi se nemški jezik iz naših šol
piegnal; mi Slovenci samo to zahtevamo, da se nam da,^ kar je našega, kar je pravično, kar so nam naš svitli cesar sami zagotovili, zaradi šol in madovanja pri uradnijah, kar nam naša ustava a i konstitucija, potrduje in kar vsi drugi sosedni naiodi že imajo. Ako hi nam mogoče ne bilo, svojin protivnih sosedov spreobrniti, nas ne bo to nic zadržavalo, pot pravice hoditi. Vladar nebes n zemlje, ki modro vodi osode človeške, bo dal ^ ^r)111 re<^ svoj° nioč in gotovo zmago. On bo po e il modrost našemu cesarju, da pripelje svoja ju stva na tisti cilj in konec, katerega njegovo ago srce želi. — ()n J,0 razsvitlil tiste može, ki v postavodajalnim zboru sedijo, da ustanovijo ia\nopiavnost in pomirjenje med narodi, kar bo vsem narodom v prid in korist ; on bo vodil mi-n.istie, c'a nikdar ne bode pozabili, kaj ustavnim judstvom.gre, da nam nikoli in v nobeni reči ne odo kratili od cesarja nam zagotovljenih pravic.
? Pa hočemo mi Slovenci, da se bo beseda spolnila, potreba je, da se slovenski jezik oživi, omika, povzdigne, da doseže cest in pravico, ki mu,gre. K temu je združene moči potreba, edini odimo. Mir naj biva med nami.
v	Vrhniške okolice, 2. aprila. (Vreme; p o-fai.: posojilnica.) Sprejmite tudi iz našega
laja par vrstic, ker nobeden se od tukaj v Va-)er» listu ne oglasi. — Najprvo o vremenu. Vreme Je bilo. celo zimo prelepo; še le 27. preteklega mesca je prvikrat letos sneg padel. -— Velik po-zai\ je hil 21. sušca na Stari Vrhniki. Pogorelo je b gospodarjem vse, hiše in vsa gospodarska poslopja. Kdo je zažgal, se ne ve. Tukajšna pokama hramba je vrlo spolnila svojo dolžnost; žali-og da ima nemško komando. — S 1. februarjem 8e,Je.Pr) nas začela „kmetiška posojilnica11 za celi
vi	niški okraj. Kako koristna je ta naprava kme-0m’ mislim da vsak spozna.
^ Oti sv. Ane v slov. goricah. (Vigred; pogosti požari.) Sprejmi cenjeni „Mir11 nekaj .rs 10 hidi iz veselih slovenskih goric. Nenavadno zimo smo srečno prestali in začela se je vigred; ve ice, črešnje in breskve veselo cvetó; tu in am so že krompir spravili v zemljo, in v kratkem mnogi koruzo (sirk) saditi ; kopati v vino-p.a V *° lotos začeli že pred sv. Jožefom in se obiT •^e’ kakor tudi zimine, upamo torej letos •	trgatve, ako nam mraz in toča upa ne
j i1 a' Mnogemu, kteri je celo zimo prerokoval, x 0 etos_ suša, je spodletelo vsaj za nekoliko * a.’ kor je 23. sušca začelo deževati in je de-zvedkl Stlr^ ^nk ^^no smo se bali, kadar se je vonri ^.a nam mraz prvih cvetek ne pobere, mn •" j k1 ®°g' nas je obvaroval. — Požari se aen na den. Na praznik oznanenja Device
nedičkemt0!?11« °b petil1 ^ ™6el°. g0reti V »B°' ktere Vlkn , v nevarnosti je bilo več sosedov,
Kdo ' S° Pa sre^no obvarovali preteče nesreče. kratni-6 Pa vzr°k tolikih požarov ? Odgovor je
letnega	°tr0ci‘ TukaJ je °^e sv0Je8'a osem
našpH-oi ntl^a zarad neke razžalitve prav dobro tem ie	mÌQe iz hiše, in ne dolgo po-
tem ie * i	Auiue iz nibe, in ne o.oig’o po-
voriti ^ -e sose<l) ki je nesrečneža obiskal, go-skoz otr,^ laP°^e zunaj, in v tem je že nekdo
vsi zgoreli.	beŽi?e iz]hišei	b°?te
• • ° f untm je torej vzel v kuhinu vžigalice
J ga er v skednji v slamo potisnil. Potem
čez pet dni 1. aprila je spet gorelo, in to v Bač-kovi fari sv. Ane, tukaj je spet fantič kriv nesreče, potisnil je ognja v neke škope pri hlevu; zgorela je hiša in hlev. Stariši! Prosim vas, shranjujte pred otroci varneje vžigalice in mnogo požarov bo izostalo.
Iz Čepovan M. H. blizo Gorice. (Zlate in črne bukve; vreme.) Tukaj blizo Gorice radi prebiramo novi list „Mir“, pisan je prav po domače, da ga vsakdo prav lehko zastopi. Hvala Bogu, da smo Slovenci dobili takih mož, ki krepko zagovarjajo naše pravice. V prvi vrsti zdaj med njimi stojita gg. državna poslanca dr. Vošnjak in dr. Tonkli: v zlate bukve ž njima! Imamo pa tudi na cente nasprotnikov, ki nam nočejo privoščiti svetih narodnih pravic ; imamo jih tukaj med Nemci in Lahoni. Posebno žalostno je, kar slišimo od nekterih občin, ki volijo svoje nasprotnike za častne občane. To je storila Bovška občina, ki je tolminskemu okrajnemu glavarju gosp. Schemerlu podelila častno občanstvo. Ta gospod pa spada k liberalnej stranki, ktero je naš svitli cesar sam imenoval „fakcijozno opozicijo11 to je rovarsko, uporno stranko. Za to čast naj se gosp. Schemerl zahvali gosp. županu Jonke, ki je ves podoben znanemu gosp. Keceljnu iz Kamnika na Kranjskem. V črne bukve s takimi vetrnjaki! — Vreme smo imeli letos tukaj tako čudno, lepo in toplo, da smo v božiču mislili, da obhajamo veliko noč.
Kaj pišejo naši časniki?
„Slov. Narod11 piše:	Dr. Vošnjak —
narodni mučenik v najdrznejšem pomenu besede. Hvala Bogu, ko denes še ni, no postane takoj, ko se prikaže na Koroško ! To obeta mu popolnem resnobno v svojej nemško-kulturnej liberalnosti glasilo koroških germani-zatorjev „ Fr eie Stimmen11, ker konča svoj gnevni članek zoper našega velecenjenega poslanca gosp. dr. Vošnjaka tako-le:	„Wir wtirden Herrn Dr.
Vošnjak bestens ratken unser Land dermalen nur incognito zu betreten. Trotz aller Gutmuthigkeit der Karntner Wenden konnte dem slovenischen Agitator dermalen bei uns etwas passiren, das ihn zum nationalen — Martyrer in des Wortes verwegenster Bedeutung stempeln wiirde.11 Nek zakoten listič v svojej najivnosti z največjim veseljem oznanja svojim zvestim jogrom to prekrasno notico, ki sama ob sebi dovolj osvetljuje izobra-ženje teh patronov in nemško kulturo sploh. Kdo so tisti „ Karntner Wenden11, katerim ta indirektni poziv velja, ki bodo dr. Vošnjaka, če ga dobodo v svoje kremplje, brž ko ne na drobne kosce razmesarili ali pa prav počasi živega na ražnji pekli — kajti tako nekako misliti nam je „mučenje v najdrznejšem pomenu besede11, kakor si ga želijo odkrito patroni „Fr. Stimm.11 — o tem nam pač ni treba omeniti besedice, ugane jih lehko vsak sam. — Ali ni to že pravi huronski krik ? Kaj bi se zgodilo z nami, ako bi kaj jednacega pisali o gosp. Dežmanu, dr. Schreyu itd. in kako bi sodili nemško-židovski listi o nas? Prosimo odgovora, vi gospodje, ki zastopate nemško kulturo!
,,Novice11 so razglasile prvi izkaz darov za spominek dr. Bleiweisa vit. Trsteniškega. Na-
bralo se je 553 gl. : slov. Matica je darovala 200 gld., čitalnica v Ljubljani in dr. Zupanec vsak po 100 goldinarjev.
„8 lo ve n e c“ piše:	„Jezikovna po-
stava, kakor jo hoče dr. Tonkli v imenu slovenskih poslancev v državnem zboru predložiti, ima v kratkem te-le določbe:	Slovenščina ima
veljati kot v deželi navadni jezik (landesiiblich) v celej Kranjski, Goriški, Trstu in Istri, in v tistih okrajih Štajerske in Koroške, kjer stanujejo ali Slovenci sami, ali pa pomešani z Nemci. Pri vseh državnih vradih se sme v teh deželah Slovenec posluževati svojega jezika ustmeno in pismeno, in odlok se mu mora dati v istem jeziku, v kterem je bila pisana prva uloga. Uradna pisma se imajo pisati v istem jeziku, ki ga dotična oseba govori, tako tudi pisma do posameznih okrajev ali občin." - Reč ta se je menda drugače zasukala. Ministerstvo samo bode po veliki noči o tej zadevi predložilo novo postavo. Na Koroškem torej je v okrajih : Pliberk, Št. Pavelj, Kapla, Doberla-ves, Velikovec, Celovec, Borovlje, Belak, Rožek, Trbiž, St. Mohor" slovenski jezik v deželi navadni jezik.
„Učiteljski Tovarš" piše: Nemčurska pravila so : 1. „V slovenskih šolah mora biti učni jezik nemščina od 1. razreda pa do konca šolske dobe." — („Graf Oerindur, erklaren Sie diesen Blodsinn didactischer Natur !") 2. „Der wendische (sic) Landmann" mora znati nemško, sicer postane barbar, ki še svojih poljskih pridelkov prodajati ne zna ter trpi potem veliko škodo na ma-terielnem blagostanji." — Torej vi Amerikanci, Rusi in Madjari, kojim preostaja obilo blaga za izvoz — le brzo se dajte vsi germanizirati, če ne, ne bodete znali svojega blaga izpečavati, in preti vam gotovi gmotni pogin! 3. „Slovenski otroci znajo že svoj materni jezik gladko (?!) govoriti, predno prestopijo šolski prag; čemu se bodo tedaj še v šoli v tem jeziku dalje podučevali ?" — Zaprite torej, vi omikani Francozje, Angleži, Lahi in Nemci svoje ljudske šole, saj še nismo nikdar čuli, da bi vaši otroci, predno prestopijo šolski prag, bili vsi mutasti!
„E d in o st" donaša lepo besedo zastran potepuhov in vlačugarjev in pravi : „Postava, ktero so skovali liberalci zoper potepine in vlačugarje, imela bi se imenovati postava za potepine in vlačugarje. Treba je torej, da se ta postava tako prenaredi, da bo lenobo (postopanje) ovirala ne pa podpirala, ne s tim, da se potepuhi in vla-čugarji le zapirali in pitali, temveč s tim, da bojo težko delali in se ojstro postili;" mi pa pristavljamo : in da včasih tudi kaj leskovega oleja pokusijo.
„Soča“ kaže prav jasno, kako bi se kmečkim posestnikom dali olajšati visoka plačila, ktere plačujejo bolnišnicam za bolne siromašne Občinarje. Glavna misel je ta, naj bi delavci, posebno bolje plačani, vsak teden n. pr. 10 kr. vplačevali v denarnico svoje občine.
„Popotnik", ki v Celju na svitlo hodi, donaša ta le dopis: „Dravsko obrežje na Koroškem. Ze zdavno sem namerjaval, dragi ^Popotnik", kaj za tvojo torbico prirediti, pa si nisem upal, ker vem, da ne zamorem kaj tako do-
brega spisati, kakor vrli učitelji na Štajarskem. Za koliko so le-ti v narodnem oziru na boljšem, to ve le tisti prav ceniti, kdor naše razmere pozna in ob enem ve, kako je pri vas ali na Kranjskem. Tukaj se za narodno stvar malokdo zmeni; za njo vnet biti, bi se gotovo glavnim grehom prištevalo. Zdi se, kakor bi šole ne imele druzega namena ko slovenske učence v nemškem jeziku do dobrega izuriti. V to svrho se v obče deluje s tem, da se že v nemščini podučuje od druzega razreda naprej tudi tam, kjer učenci ali nič ali k večemu kaj majhnega od tega razumejo, kar jim učitelj razklada. In vendar bi se moralo po pedagogičnih načelih tako dolgo v tistem jeziku podučevati, kterega edino otroci znajo, dokler se drugemu do dobrega ne privadijo. Zavoljo ne-kterih, slovenščine nezmožnih otrok vse druge v tujem jeziku podučevati, se ne strinja s šolskim namenom. — Kar se slovenskih šolskih časnikov tiče, tako Vas Štajarce in Kranjce pač zavidam. Tukaj so šolski časniki sploh redki, slovenski pa celo bele vrane in od tod prihaja, da smo v narodnem obziru tako zaostali. Kako bi se tukaj dalo pomagati, premišljeval sem že mnogokrat, pa vsikdar se mi je dozdevalo, da ne gre. Skoraj nekaka bojazen se marsikomu na obrazu bere, kedar se po domače pogovarja, še ta zapreka je na tukajšnjih večrazrednicah, da se ne morejo učitelji v medsobnem občevanji slovenskega jezika posluževati in se v njem vaditi, ker so med njimi kolegi, ki nič slovenskega ne znajo ; tako se z ozirom na te le nemški govori. Da smo v narodnem oziru pri šolstvu tako zaostali, je posebno krivo še to, da ni slovenščina za učiteljske pripravnike obligaten predmet. Kdor se je hoče učiti, se je uči, kdor pa ne, tudi velja. Nasledek tega je, da mnogo učiteljev slovenskega rodu pravilne slovenščine ne zna in jim vsled tega za slovenski jezik in slovenske spise ni mar. Da bi se vsaj nekaj rodoljubnih učiteljev zbralo, ki bi začeli v domačem duhu delati, bi človeka še veselilo, tako mora pa sam za se tarnati in od daleč gledati, kako se rodoljubni učitelji v drugih krajih gibljejo in napredujejo. — Če se v tem oziru pri nas kaj na bolje obrne, bo moje prvo in najveselejše sporočilo za tvojo torbico, dragi „Popotnik“ ! Kakor do zdaj, prihajaj še zanaprej v naše kraje in skušal bom, da ti pridobim še drugih prijateljev, da se potem združeni spravimo na delo, ktero nas že tako dolgo čaka.
Kaj dela politika.
29. marca so se začele počitnice tudi za državne poslance, ki se 18. aprila po veliki noči spet snidejo. Sprejeta je bila postava zastran poštnih hranilnic, v ktero se bojo za 30/o vložiti mogli denarji od 50 kr. do 300 gld. -— Na Ogrskem je državni zbor sklenil, da se posestnik, ki ima od svojega posestva rediti pet ljudi, postavi le v namestovalno rezervo in se pokliče pod puško le tedaj, ko navstane vojska. Alite kmetje, to bi bilo nekaj tudi za vas ?! — S rusko vojsko, ktero bi liberalci naši tako radi napravili, ne bode nič ; kajti brat ruskega carja Vladimir je bil od našega cesarja kaj prijazno in sijajno sprejet. — Madjari hočejo Hrvate po vsej sili pomadjariti,
boÌ° gotovo staknili. — Puntarji v Krivo-y1» Hrcegovini in Bosni so podjani ; razltrknili so se na vse vetrove in se klatijo po planinah in uknjah. Bog nas varuj takih nesreč ! Vojaki naši se ze odpuščajo domu. — Na Prusovskem se 'azejo katoliški cerkvi boljši časi ; kajti cerkvi soviažne majne postave se bojo preklicale: pra-vi na reč na koncu vendar zmaga, to skuša zdaj mogočni Bismark in bojo sčasoma skušali tudi vugi liberalci. — V Belgiji in na Franco-s e m pa rogovilijo frajmazoni strašno zoper sv.
3n katoliško šolo ; šibo, ki si jo spletajo, Ji bode gotovo tepla do bele kosti. Božji mlini me ejo počasno pa drobno. -- Sv. Oče papež so imenovali sedem kardinalov m nekajv škofov med emi tudi tri na Nemškem. — Na Španskem - puntajo delavci in v Barceloni je oklicano o sodno stanje. — Na Angleškem se godijo za ostne reči ; ubogi katoliški Irci, ktere so An-g ezi par sto let tlačili in molzli, se vstavljajo in puntajo :. Škofi in duhovniki jih opominjajo, naj potrpijo in mirni ostanejo, pa njih besede nočejo zdati. Bog se usmili t J ^ J
Gospodarske stvari.
Kaj je storiti meseca maja.
/^daj se vsa narava pomladi, vse je veselo ; edaj bodi tudi ti vesel in pridno kmetuj. Ko zito m okopovalne rastline nekoliko zrastejo, začno se. 0kopavati in pleti. Turšiča se nasaja, proso Skednji naj se osnažijo za seno in slamo, je boljše v hlevu zeleno klajo pokladati, akor jo na pašo goniti. Maslo v tem mescu natane je najboljše. Ovce se ostrižejo. Mlada sadna --sa_ obvaruj živine in mravelj. Raki so zdaj uaj oljši. Ta mesec je zdravo zunaj biti, delati a i se sprehajati. Bučele začnejo rojiti.
Za poduk in kratek čas.
n * ,^z spodnje Koroške. (Človek spoz-mod^ samega sebe!) je rekel slaven grški x riJau. človek prašaj se večkrat, kaj si in ua svetu? Tako naj bi se tudi vsak kosi 1 j 0venec večkrat prašal :	Kaj si in čemu
i uarodi? Narodi niso za to, da bi drugim vr Z1 \ v 0(itujčevanje ; narodi niso za to, da bi mci in Madjari sosedne Slovane ponemčevali i pomažjarovali, ali da bi Slovani druge narode P s ovanovali. Jaz mislim, da nobeden koroških k^ovencev ne bo kaj takega mislil in hotel, da pos7^ p 0 spoznanja prišel, da sme pravice in tud .aVe’ .at?re so od presvitlega cesarja dane, c„_1 °n ^vljati ; spomnil se bo besed presvitlega n	. C11®0 rekli : n Jaz hočem mir med mojimi
___o 1jJaz hočem, da vsi enake pravice vživljajo.“
se ,rnaJmo se torej koroški Slovenci! Zedinimo line • °7en?1 ^ePe Podjunske in vesele Rožne do-in sirni 0Plte v uaše kolo Slovenci ponosne Zilske oin	Kanalske doline; ne ostanite za nami
žite seC1 •e71v^e Velikovške okolice; zdru-
skem brIvu» RVrCÌ •lla levem desnem drav-•	8 ’ .0P0znajmo se, zedinimo se in ob-
iS<pVS1- bratb kot sinovi ene matere v	• i Osimo vsi ob pravem času, po mirnem
in postavnem potu za enakopravnost v šoli in uradu ! — Naj bi se ne slišalo več :	„ Ja, dobro
je, da so šole nemške, ker je po kancelijah tudi vse nemško.“ Za tistega, kateri tako pravi, ponovim samo staro prašanje : „Ali smo mi zarad uradnikov (beomtarjev) tukaj, ali uradniki zarad nas ; ali so naši otroci zarad učenikov tukaj, ali učeniki zarad njih?“ Preč torej s tako praznimi izgovori! Preč z mreno izpred oči, katera je do sedaj zabranila, da se nismo videli, da se nismo spoznali, da nismo vedeli, kje nas črevelj žuli! Spoznajmo se, zbudimo se iz dolgotrajnega spanja; pokažimo svetu, da smo še tu, da še živijo Slovenci slavnoznanega Grorotana! Spoznajmo sa! kličem še enkrat ; potegujmo se krepko za naše pravice, gg. poslance sosednjih nam slovenskih dežel pa prosimo, naj na nas ne pozabijo, naj tudi za naprej povzdigujejo svoj glas za nas koroške Slovence ! — Mi se pa tudi v tem spoznajmo, da bomo, kedar bojo zopet volitve v državni zbor, vedeli, kdo je naš, komu smemo zaupati, koga smemo voliti, da si bomo vendar enkrat svoje poslance priborili, kateri ne bojo presvitlemu cesarju in ministerstvu, ki nam oba hočeta dati narodne pravice in nam polajšati naša bremena, vedno in trdovratno nasprotovali, temveč za blagor države in dežele se držali gesla:	„Vse za
Boga, cesarja in milo domovino4'. — Da bi se to skoraj zgodilo, k temu Bog pomagaj! To, dragi mi rojaki! so moje želje, ko Vam voščim srečne Velikonočne praznike. Tebi pa ljubi „Mir“ želim, da bi delal za naprej, kakor do sedaj, da bi ne zbujal in spodbujal zastonj, ampak da bi doživel tisti veseli čas, ko se bojo koroški Slovenci spoznali, ko se bojo za Slovence čutili in rekli :
„I)a smo tudi mi Slovani,
Da slovensk je Gorotan,
Narod naš dokaze hrani Jezik naš in duh in stan.“
in da bi tudi Ti v tej zadevi mogel enkrat veselo „Alelujo“ peti!
Smešničar.
Nek gospod fajmošter so napravili za gostnijo pečeno jagnje. Povabijo več sosedov na to gostnijo s tim, da vsak, kateri bo odrezal si kos, mora nekaj iz svetega evangelija povedati. Naj-prvi odrežejo gosp. fajmošter eno uho in rečejo: „Peter je odsekal Malhusu uho.“ Zdaj odrežejo gospod kaplan glavo in rečejo: ,,Janez je bil ob glavo djan.“ Nato pride tudi povabljeni farni mežnar in pravi:	„Jezus se je skril in iz tem-
peljna zginil,11 popade jagnje brez glave in bočne ž njim skoz vrata.
Uganka.
Deset prstov imam na vsaki roki, petindvajset na rokah in nogah. Kako je to?
Deset prstov imam — na vsaki roki pet — in dvajset na rokah in nogah.
Kaj je novega križem sveta?
* Vreme je jako lepo in ugodno ; imeli bomo prej ko ne lepo velikonoč ! Želim vsem veselo alelujo !
*	(Gosp. kaplan Amschl), ki so po nesreči 20 letnega fanta v Tinjah strelili, so bili 1. aprila obsojeni na 2 meseca ojstre ječe in so to kazen tudi že nastopili. Tinjčani jih visoko čestijo, močno obžalujejo in bi jih radi spet nazaj dobili. Pri sodnijski obravnavi so letele ojstre besede na liberalne časnike, ki so nesrečo tega vnetega in pobožnega duhovnika tako košato na-šemali in raztrobili.
*	(Volitve v mestni odbor) bojo meseca maja in se ve, da bojo izvoljeni spet možje pečeni iz čiste liberalne moke. Tako imenovani „Communa]verein‘< dela že na vse kriplje, in bode gotovo skrbel, da Celovec ne zgubi svoje nemške liberalne glorije. Saj so časi, ki so jih nam napeljali liberalci, tako srečni in zlati, da je vse Židane volje, da denarjev lev vse cinglja, in da skorej vse le zastonj dobiš. Še v tihem, svetem, postnem času ne menjka veselic in plesov: Zadolženo je pa vse črez glavo !
*	(Slovenci se oglašajo.) Kdor trka, temu se odpre ; kdor išče, ta najde ; kdor prosi, temu se bo dalo. Slovenci po Štajerskem, Kranjskem, Goriškem in Primorskem pošiljajo na Dunaj državnemu zboru in ministerstvu peticije in prošnje, naj se slovenski jezik vpelje v šole in kan-celije in naj se napravi v Ljubljani viša sodnija za slovenske dežele. Brali smo, da je občina pri Jezeru na Koroškem tudi odposlala ravno tako prošnjo. Bojo pa nemčurji spet zaropotali ; pa nič ne dene; možje se ne dajo v kozji rog vgnati.
*	(Nemški „Schulverein“.) Nemci na Ogrskem so se zjedinili, da hočejo odločno stopiti nasproti neopravičenemu rovanju herolinskega „schulvereinal< med Ogri in njega vmeševanju v zadeve ogrskih Nemcev. V kratkem zbrali se bodo v Temešvaru in se posvetovali ponatančneje. Glejte, celo Nemcem je že preveč to nezaslišano počenjanje „ schulvereinovou , le mi Slovenci še mirno trpimo ... in še se najdejo mej nami kukavice, ki jemljejo od njega podporo!
*	ŽidovskaigralkaSaraBernhardt je parkrat v Gradci v gledališči igrala, pa zaslužila 11.200 gld. Lep zaslužek; cele fare bi od njega lehko živele ! — V Bruselju na Belgiškem se ravno zdaj kažejo slike ali podobe, med kte-rimi je ena, ktero je naslikal maler brez rok, in se tako izuril, da slika z nogama. — Ne samo igralke tembolj še pevke zaslužijo sila veliko denarja. Slavna pevka Adelina Patti prepeva zdaj po Ameriki. V mestu Cincinatti, ko je prvi večer nastopila v gledišči in zapela dve pesmici, zaslužila je 14.000 gld. Drugi dan je osnovala koncert, pri kterem seje zbralo 8000 ljudi in je pevka zaslužila 42.000 gld. Od tam se poda Patti v južno Ameriko. Memogredé naj bode omenjeno, da ima Adelina Patti demantov in biserov v svojem premoženji, ki so vredni tri milijone gold.
*	(Banka Slavijau.) Pristopilo je v vseh zavarovalnih oddelkih v mesecih september, oktober in november 1881. leta 13.445 členov, ki so zavarovali kapital 16,330.307 gld. 92 kr. ter zato vplačali zavarovalnine in pristojbin 443.860 gld. 82 kr. Za povračilo škod izplačalo se je v tej dobi 300.299 gld. 65 kr. Od bankinih fondov
bilo je v tem času vloženih 288.241 gld. 31 kr. v česko-moravskih posojilnicah, 686.765 gld 49 kr. pa izposojenih na zemljišča. — Denarni promet znašal je pri glavnej blagajnici v Pragi 2,330.750 gld. 43 kr., in sicer bilo je 1,165.751 gld. 4 kr. dohodkov, 1,164.999 gld. 39 kr. pa stroškov.
Duhovniške zadeve v Kerški škofiji.
Fari sta dobila: Dosedanji fajmošter na Komu, č. g. Jože Rie dl, faro Škofiče v Lavantinski dolini ; in dosedanji provizor na Bleiberških rov-tah, č. g. Jože Kočovsky, faro Theiseneg. — Za provizorje gredó čč. gg.: Jože Kanal iz Meisseldinga v Radlje, Gregor Einšpieler iz Žabnic na Trbiž in Janez Sirnik iz Krasnice v Gradec, od koder bode oskrboval tudi sosedno faro na Bistrici. — Č. g. Ferd. Mo s er je prestavljen za kaplana v Lipo blizo Sachsenburga. — Č. g. Kajetan Kleši, fajmošter v Št. Donatu, je s 1. aprilom stopil v stalni pokoj, Št. Donaško faro bode oskrboval sosedni fajmošter v Šmihelu, č. g. Juri Wegscheider. — Umrl je dne 28. marca č. g. Jože Kuchler, fajmošter na Trbižu, rojen dne 28. marca 1832 na Skočidolji — tedaj ravno 50 let star. N. v. m. p. ! — Do 12. majnika so razpisane te le fare : Paternian, Trbiž, Steuer-berg in Winklern.
Tržna cena
po 1/2 hektolitrih.
Ime.	Celovec		Št.. Vid.		Velikovec		Žel. Kaplja.		Wolfsberg		ŽP H		Belak		Pliberk	
	gL|kr.|gl.|kr.[gl.|kr.|gl.|tr.|gl.!kr.|gl.jkr.|gl.|kr.|gl.															kr
Pšenica. . .	4'50				415		| 4 51		4	30	5		4	30	| 4 22	
Ri ... .	3:27		—	-	3,05		3 23		3	05	3	40	3	50	322	
Ječmen. . .	2 78			—	2 50		3	5	—	—	2	75	2	80	2	66
Ajda ....	2	41	—	—	250		2	44	—	—	1	80	2	50	2	41
Oves ....	1	75	—	—	1!65		1	83	1	50	1	88	1	90	1	69
Proso . . .																
Ber ....	4	37	—	—	5		4	14	4	50	—	—	4	60	4	53
Turšiča. . .	2	49	—	—	2 50		2	74	2	56	2	75	2	60	2	62
Grah....																
																
Leča ....																
Bob ... .	6	10	—	—									—		—	—
Fižol bel . .																
„ rudeč .																
Tržne cene se niso premenile. Samo teletina je podražila se zadnje dni, ker so mesarji za praznike mnogo telet potrebovali ; plačevali so zaklane teleta po 25 do 27 kr. stari funt. Kozličev prodaja se po 5 do 6 gold. Videli smo kmeta slovenskega, ki je par lepih kozličev za 3 gld. 50 kr. prodal ; ta mož gotovo nič ne bere, sicer ne bi bilo mogoče, ga tako opehariti. Pišet en par 1 gld. 35 kr. do 1 gld. 50 kr. ; sirovo maslo je po 1 gld. 5 kr. ; maslo po 1 gld. 15 kr. do 1 gld. 20 kr. kilo ; ka-punov en par po 3 gld. 30 kr. do 3 gld. 90 kr. ; jajec se mora dati 11 za 20 kr. Drva se dobe malo bolj po ceni ; bukove 1 gld. 10 kr. ; borove lepe po 80 kr. kvadratmeter. Seme deteljno po 45 do 50 gld. 100 kil. Sena 100 kil se proda po 2 gld. 60 kr. do 3 gld. 30 kr.
Izdatelj in urednik Andrej Einšpieler. Tiskarna družbe sv. Mohora v Celovci.