PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 900 lir - Leto XLIV. št. 80 (13.018)
Trst, sreda, 13. aprila 1988
Bodrilen razplet dramatične ugrabitve kuvajtskega potniškega letala na Cipru
Kuvajtsko letalo odletelo proti Alžiriji pred tem ugrabitelji spustili 12 potnikov
Odločilnega pomena posredovanje PLO in Jašev a Arafata - V Alžiru že sestavili alžirsko-palestinsko pogajalsko delegacijo - Vsi upajo, da se bodo ugrabitelji kmalu predali
NIKOZIJA — Pozno sinoči je z lar-naškega letališča na Cipru odletelo proti Alžiriji ugrabljeno kuvajtsko potniško letalo. Nekaj ur pred tem so ugrabitelji izpustili 12 oseb in v zameno dobili gorivo in dovoljenje za odhod.
To je bil rezultat dramatičnega dneva pogajanj, ko so se že vsi bali tragičnega konca. Ugrabitelji so namreč prekrstili kuvajtski boeing 747 v »letalo mučeniš-tva in smrti« in zagrozili, da bodo razstrelili letalo, če ne bodo lamaške letališke oblasti priskrbele goriva. Pol ure pred iztekom roka je na krov letala ponovno prispel posrednik PLO Malat Abdo, ki je ugrabitelje prepričal, da so umaknili ultimat. Štirikrat se je predstavnik PLO pogovarjal z islamskimi skrajneži. Po vsakem pogovoru se je vračal v letališko zgradbo, da bi poročal ciprskim oblastem in kuvajtski delegaciji. Odločilnega pomena pa je bilo bržkone posredovanje Arafata in sklep Alžirije, da je pripravljena sprejeti na svojem ozemlju ugrabljeno letalo.
Ob takem pozitivnem razpletu so skušali pogajalci iztržiti od ugrabiteljev čimveč. Izkupiček pa ni bil najboljši. Zračni gusarji so namreč pristali na osvoboditev desetih potnikov, dva pa so
izpustili kot »darilo palestinski revoluciji«, ker sta Palestinca z jordanskim potnim listom. Na krovu ugrabljenega bo-einga 747 je torej še 40 ljudi, še vedno pa ni zano točno število zračnih gusarjev. Pričevanja so namreč protislovna, domneva se, da jih je od 5 do deset.
Nesporno je le dejstvo, da so to ugrabitelji nove generacije. Med njimi številni dobro obvladajo angleščino, so izobraženi, eden izmed njih naj bi bil celo sposoben upravljati orjaški jumbo. Že sam način, kako so izpeljali ugrabitev in kako so teden dni držali v šahu oblasti tako v iranskem Mešhedu kot v Lama-ki, dokazuje izredno sposobnost. Ob tem ni čudno, da številno arabsko časopisje ponavlja obtožbe, da so ugrabitelje izurili Iranci. V Teheranu take obtožbe najodločneje zavračajo in navajajo, da bi v Mešhedu vso zadevo pozitivno rešili, če bi Kuvajt pokazal več popustljivosti.
Kuvajtska vlada pa ni pripravljena za nobeno ceno osvoboditi 17 islamskih teroristov, ki so zaprti v njihovih zaporih. Bodri jo spoznanje, da se večina aržav vključno arabskih strinja z njeno odločitvijo. Vsi se namreč bojijo, da bi bili priče skokovitemu naraščanju ugrabitev letal, če bi Kuvajt klonil in izpustil zaprte teroriste v zameno za talce.
Ugrabljeno letalo bi moralo pristati v Alžiru, kjer se bodo mučna pogajanja nadaljevala, in ne v Oranu, kot so to zahtevali ugrabitelji. Po enemu tednu dramatične odisejade, ki je najdaljša v zgodovini letalskih ugrabitev, pa so vsi prepričani, da bodo v Alžiriji zračni gusarji klonili. Alžirci so med drugim znani kot potrpežljivi in vztrajni pogajalci, ki so v preteklosti razvozlali marsikateri skrajno zapleten klobčič. Na alžirsko letališče je že sinoči pred vzletom letala z Larnake prispela alžirsko-palestinska delegacija, ki bo vodila pogajanja z ugrabitelji.
Bertoluccijev film Zadnji cesar dobil 9 Oskarjev
NA 12. STRANI
Po rešitvi vseh programskih sporov in običajnem vrtiljaku o imenih ministrov
De Mita bo danes predstavil seznam ministrov svoje vlade
RIM — Ciriaco De Mita bo odšel že danes k predsedniku republike z namenom, da mu izroči seznam ministrov. Vsa vprašanja so bila namreč rešena. Samo pri socialdemokratih obstajajo spori, ki jih do sinoči niso premostili. V upanju, da bo noč dober svetovalec, je bila določitev predstavnika večine v socialdemokratski stranki odložena na danes. V noči se bodo številni kandidati, z nožmi v zobeh, pogovarjali z namenom, da dosežejo sporazum. Kar zadeva predstavnika manjšine, je vse jasno: to bo dosedanji minister Vizzini.
Vendar pa je notranji spor v socialdemokratski stranki dejansko zaustavil mandatarja za sestavo vlade, ki je z natančno tehtnico sestavil delegacijo svoje stranke na osnovi odnosov med posameznimi strujami. Upal je, da se bo lahko že sinoči podal na Kvirinal z namenom, da bi preprečil nove težave, kar pa mu ni uspelo.
Medtem pa so poleg demokristjanov tudi druge stranke odobrile sporazum o novi vladi. Socialisti so dejali, da gre za dober sporazum, pa čeprav je Craxi po včerajšnji seji strankinega vodstva dejal, da besede same še ne pomenijo dejanj in da je treba torej programe uresničiti, pri čemer bo nedvomno prišlo do težav. Vendar je tajnik PSI izrazil prepričanje, da bo mogoče doseči dobre uspehe, če bodo vsi delali z doslednostjo, dobro voljo in zavzetostjo. Kar zadeva socialistične ministre, je Craxi potrdil dosedanjo delegacijo z dodatkom, kot kaže, Giannija De Michelisa, ki bo postal podpredsednik vlade. Giuliano Amato bo tako ohranil »samo« zakladno ministrstvo. Tudi republikanci so pristali na De Mitovo vlado in med drugim predlagali - kar je edina novost te vlade - ustanovitev ministrstva za reforme
inštitucij, ki naj bi ga zaupali bivšemu generalnemu tajniku poslanske zbornice in kasneje predsedstva republike Antoniu Maccanicu. Agencija ADN Kronos je sinoči sporočila, da je Maccanico sprejel. Gre za neodvisno kandidaturo, kajti Maccanico je bil zelo blizu predsedniku republike, socialistu Sandru Pertiniju in predsedniku poslanske zbornice, komunistu Pietru Ingrau. Na ta način je republikanec La Malfa dosegel še drugi cilj, saj je umaknil iz vlade ministra Gunello, ki so ga nekateri poslanci obtoževali sodelovanja z mafijo. Mammi in Battaglia bosta ohranila svoji dosedanji mesti.
Tudi pri demokristjanih ni večjih novosti. Nekateri ministri bodo presedlali iz enega ministrstva na drugo, kot na primer Gava, Colombo in Fanfani. Kot kaže, bo Gava prejel notranje ministrstvo zato, da se odpove zahtevi po poimenovanju za edinega strankinega podtajnika in torej investi-turi za De Mitovega naslednika v krščanski demokraciji. Fanfani naj bi prevzel ministrstvo za proračun, Emilio Colombo za finance. Granelli naj bi se umaknil iz vlade, njegovo mesto pa naj bi prevzel Fracanzani. Med novimi ministri omenjajo Cirina Pomicina in sen. Giacometti, medtem ko predsednik dežele Veneto Carlo Bernini ne bo stopil v vlado.
Komunisti negativno ocenjujejo to rešitev krize. Danes se bo sestalo strankino vodstvo in uradno izreklo mnenje, vendar je Natta včeraj v Trstu poudaril svojo skepso, ko je dejal, da bomo videli, ali je kakšna novost, ali pa gre le za obnovo petstrankarske koalicije.
G. R.
Ministrstvo za šolstvo določilo letošnje maturitetne naloge
Ministrstvo za šolstvo je včeraj določilo seznam pred-Oh-- ki '30<^0 na letošnjih maturah za višje srednje. lav'jaino seznam predmetov, ki so jih določili za slo-^ke šole v tržaški in goriški pokrajini.
In a- as*.^nem liceju bo poleg slovenske pismene nage se latinska naloga, ustni predmeti pa bodo italijan-n lnaj.9rščina, zgodovina in slovenščina. Na znanstve-; J? Itceju bodo dijaki pisali poleg slovenske še nalogo matematike. Ustni del izpita pa predvideva italijanšči-bori s oven*č’no' filozofijo in fiziko. Na učiteljišču se o morali maturantje spoprijeti s pismenima naloga-itai^Z s.oven5čine in latinščine, ustni del pa predvideva slovmr"S^'n0’ rnatema*-*k°' pedagogiko in filozofijo ter
tr9ovs*lem tehničnem zavodu (merkantilne sme-
uA	pismeni nalogi iz slovenščine in računovodstva,
vi ' c'el Pa predvideva italijanščino, slovenščino, trgo-mstvo m blagoznanstvo. Na isti šoli bodo dijaki oddel->n za. zunanjo trgovino pisali poleg slovenščine še na-ščn? 12 tuie9a jezika. Ustni izpit pa predvideva italijan-cmo, slovenščino, trgovinstvo in pravo. Na šoli za geo-
metre bodo dijaki pisali nalogo iz gradbeništva, ustni del izpita pa sestavljajo naslednji predmeti: italijanščina, slovenščina, cenitev in topografija.
Na trgovskem zavodu I. Cankar bodo predmeti tako porazdeljeni: pismeni nalogi bosta iz slovenščine in prava, ustni predmeti pa bodo italijanščina, slovenščina, politična ekonomija, finančne vede in statistika ter matematika.
Na Poklicnem zavodu J. Stefan so predmeti tako porazdeljeni:
Na oddelku za kemike bodo dijaki poleg slovenščine pisali nalogo o kemičnih obratih, predvideno je tudi risanje. Ustni izpit pa predvideva italijanščino, slovenščino, matematiko in fizikalno kemijo. Na oddelku za industrijsko elektroniko bo kot druga naloga elektrotehnika in elektronika, ustni izpit pa predvideva italijanščino, slovenščino, fiziko in laboratorij. Na oddelku za mehanično industrijo pa bodo poleg slovenščine pisali nalogo iz fizike, ustni izpiti pa predvidevajo italijanščino, slovenščino, proizvodno tehniko in risanje ter stroje na tekoči pogon.
Prof. Pirjevcu nagrada iz Kidričevega sklada
LJUBLJANA — V ponedeljek so v veliki dvorani slovenske skupščine podelili letošnje Kidričeve nagrade, nagrade sklada Borisa Kidriča, nagrado za vrhunski dosežek na področju izumov in izboljšav ter nagrade za izume in izboljšave. Kidričeve nagrade so_ prejeli France Forstnerič, Boštjan Žekš, Adrijan Levstik, Janez Levec, Mirko Košak, Jaroslav Šašel in Stojan Cigoj, nagrado za vrhunski dosežek na področju izumov in izboljšav pa je dobil Igor Levstek.
Eno od 36 nagrad iz sklada Borisa Kidriča je prejel tudi tržaški zgodovinar Jože Pirjevec, ki je nagrado dobil za svoje delo Tito, Stalin in Zahod.
O letošnjem in siceršnjem delu upravnega odbora sklada Borisa Kidriča je pred nagrajenci in drugimi gosti spregovoril njegov predsednik Dušan Hadži.
Kljub ostremu in glasnemu protestu vse mednarodne javnosti
Izraelska vlada bo še dalje izvajala sklepe o izgonu palestinskih voditeljev
JERUZALEM — Izraelska vlada bo izgnala iz države in z zasedenih ozemelj vse palestinske voditelje, ki bodo spodbujali ljudi, da sodelujejo v protivladnih manifestacijah in pobudah. To je včeraj izjavil glasnik ministrskega predsednika Šamirja, potem ko se je v svetu dvignil protest proti nedavnemu izgonu osmih Palestincev v bližnji Libanon. Prve so proti temu nedopustnemu in ilegalnemu sklepu reagirale ZDA, včeraj pa so prišli tudi uradni protesti Francije, Italije in ostalih držav članic Evropske gospodarske skupnosti. Mednarodni protesti pa so kot vidimo naleteli na gluha ušesa v Izraelu, kjer baje večji del javnega mnenja podpira izgone Palestincev iz njihove domovine. Dvomi prihajajo le iz skrajne levice in iz vrst pacifističnih organizacij in skupin, ki pa so v tem trenutku v državi precej osamljene.
Proti zasedbi Cisjordanije in Gaze je včeraj spet posegel italijanski zunanji minister Andreotti. Šef rimske diplomacije, ki že nekaj let zelo pozorno
sledi razvoju bližnjevzhodnih dogajanj, je podčrtal, da morajo Izraelci čimprej priznati pravico palestinskega ljudstva do lastne države, Palestinci pa morajo istočasno priznati obstoj judovske državne tvorbe. Minister Andreotti je s tem v zvezi pohvalil nedavno izjavo sovjetskega voditelja Gorbačova, ki je voditelja PLO Arafata pozval, naj čimprej prizna obstoj Izraela.
Izraelski časopis Maariv je medtem včeraj objavil vest, da se je eden najo-žjih sodelavcev ministrskega predsednika Šamirja, Ben Ahron pred kratkim v Londonu sestal z nekim vidnim funkcionarjem sovjetske vlade. Vlada v Tel Avivu ni ne potrdila, a tudi ne demantirala te vesti, kar pomeni, da se nekaj resnično premika v odnosih med SZ in Izraelom.
Na sliki (telefoto AP): Izraelci so izgnane Palestince pripeljali v Libanon s helikopterjem.
Za tesnejše sodelovanje EGS-SFRJ
BEOGRAD — Predsednik ZIS Branko Mikulič je v Beogradu sprejel člana komisije Clauda Cheyssona, ki se nahaja na uradnem obisku v Jugoslaviji. V razgovoru je sodeloval tudi zvezni sekretar za zunanje zadeve Bu-dimir Lončar.
Mikulič in Cheysson sta izmenjala mnenja o odnosu Jugoslavije z EGS o sredozemskem sodelovanju, o položaju držav v razvoju in o reševanju problema dolgov. Ugotovila sta, da obstajajo vsi pogoji za razširitev odnosov in sodelovanja med Jugoslavijo in EGS. To še zlasti velja za sodelovanje na področju prometa, gradnje infrastrukturnih objektov, elektronike in turizma.
Sklenila sta, da je potrebno kar najhitreje zagotoviti pogoje za pristop Jugoslavije k programu znanstvenih in tehnoloških raziskovanj EGS. Poudarila sta, da mora Jugoslavija v bodočih odnosih biti obravnavana tako kot države EFTA in da morajo v celoti upoštevati neuvrščeno politiko, ki jo, kot je dejal Cheysson, v EGS izredno cenijo.
		
Nekdanji voditelji Agvokomerca spet živijo na veliki nogi VELIKA KLADUŠA — Bivši voditelj Agrokomerca	nje novosti. Fikret Abdič, ki mu bodo 5. maja začeli soditi v Bihaču,	V pričakovanju sojenja za storjena kazniva dejanja je na temeljnem javnem tožilstvu v Veliki Kladuši vložil	nekdanji Fikretovi sodelavci ne sedijo prekrižanih rok: dve kazenski prijavi. V prvi Abdič toži začasni poslovod-	Ahmed Sarajlija, bivši predsednik poslovodnega odbora ni odbor svojega bivšega podjetja zaradi škode, ki naj bi	DO Inženiring, je v Veliki Kladuši odprl butik, Nedžad jo Agrokomerc pretrpel od septembra lani do danes, z	Mesildžič, bivši direktor Inženiringove TOZD Visoke drugo prijavo na bremeni nekatere funkcionarje skup-	gradnje, pa je odprl cvetličarno. Muhamed Bajramovič iz ščine občine v Veliki Kladuši, ker naj bi na oktobrskem	DO Poljeprivreda je odprl prehrambeno prodajalno. Ne- zasedanju skupščine podali »celo vrsto neresnic o Agro-	uradno so izvedeli, da Vašo Dobrosavljevič, bivši pred- komercu«. V tožilstvu v Veliki Kladuši je še 50 drugih	sednik poslovodnega odbora DO Peradarstvo in Asim prijav proti 50 najodgovornejšim ljudem iz Agrokomerca	Sehič končujeta posle glede odpiranja vulkanizerske de- zaradi njihove udeležbe v aferi lažnih menic.	lavnice. Večernje novosti poročajo tudi o velikem neza- In še ena zanimivost iz Kladuše: »Pet bivših velikok- dovoljstvu med delavci Agrokomerca. laduških direktorjev, obtoženih za grabež je takoj potem	»Nismo jim mogli preprečiti, da bi odprli te delavnike so zapustili preiskovalni zapor, odprlo zasebne delav-	ce, saj je vse zakonito. Poskušali smo raziskati poreklo niče in spet živijo na veliki nogi, 13.000 zaposlenih v tej	imovine, vendar je to čista farsa«, je dejal sekretar ob- občini pa je na robu obstoja«, pišejo beograjske Večer-	činskega predsedstva ZK Velika Kladuša Žarko Petrovič.		Jugoslavija zamudila zadnji vlak za Eureko BEOGRAD — Tudi nas so pova- povečal v trenutku, ko se bodo bili k sodelovanju v programu Eu- sprožili novi pogoji konkurence reka, vendar nas to v začetku ni na mednarodni gospodarski sceni, zanimalo. Kasneje, ko smo se za- ki bodo posledica zahtev velikega čeli za stvar zanimati, pa je bilo trga.« prepozno^ v to Eureko se ne bomo	»v sedanjem trenutku imamo nikoli več vključili. To piše sveto- najnestabilnejše gospodarstvo za-valec predsedstva skupščine SFRJ hodno od Donave z največjo stop-dr. Davor Savin v Borbi.	njo protekcionistične zaščite in z V članku pod naslovom »Vrata najrazvitejšim administrativnim so tako in tako zaprta« Savin opo- urejanjem, z najvišjo inflacijo, z zarja: »Ko bo enotni evropski trg najvišjo stopnjo nezaposlenosti, z začel delovati, se bo Jugoslovan- največjim zunanjim dolgom na sko gospodarstvo znašlo pred po- prebivalca, z najpočasnejšo gospo-polnoma novim izzivom. Naš rela- darsko rastjo v Evropi, ki bo taka tivni zaostanek se bo drastično ostala še vsaj nekaj let.«
		
V Afganistanu se spopadi še nadaljujejo
ISLAMABAD — Ni se še poleglo ogorčenje v glavnem pakistanskem mestu zaradi nedeljske močne eksplozije, v kateri je izgubilo življenje več stotin oseb, kljub temu pa vsi zahodni politični krogi z večjim zanimanjem sledijo dogajanjem v bližnjem Afganistanu.
Tiskovna agencija Adnkronos je včeraj sporočila, da prihajajo iz Kabula v Islamabad ne preveč navdušujoče novice. Vojna se namreč v Afganistanu še nadaljuje. Prvi teden tega meseca je sicer minil v primerjavi z marcem, ko je bilo naštetih ogromno število raketnih napadov in raznih bombnih atentatov, v navideznem zmanjšanju vojaških spopadov med državnimi vojaškimi enotami in mudžahedini.
Iz Kabula prihajajo tudi vesti, češ da je prispelo v preteklih dneh v glavno afganistansko mesto več tovorov sovjetskega orožja, ki je namenjeno kabulskemu režimu. Zanimivo pa je tudi dejstvo, da je število sovjetskih mož v javni upravi iz dneva v dan večje.
Življenje v Kabulu je podnevi dokaj sproščeno, ponoči pa se položaj znatno poostri. Streljanje stalno moti spanec Kabulčanov. Pred štirinajstimi dnevi so v bombnem atentatu izgubile življenje štiri osebe. V marcu so v samem Kabulu našteli 22 bombnih atentatov, 15 pa jih je bilo odkritih pred eksplozijo. Mudžahedini so v februarju in marcu kar 42-krat streljali z raketami na kabulske objekte. Dobro obveščeni krogi trdijo, da je bilo v preteklem tednu prelite mnogo krvi tudi v Kandaharu, to je drugo najbolj obljudeno mesto, kjer so se med seboj spoprijele vojaške enote mudžahedi-nov in vladna vojska. Mudžahedini so med drugim 25. marca napadli tudi kandaharski radiotelevizijski center in so ga močno poškodovali.
Nič bolj spodbudne novice pa ne prihajajo iz bližnjih kabulskih pokrajin, kjer se spopadi vrstijo kot na tekočem traku. Včeraj pa je sovjetski zunanji podminister Voroncov potrdil italijanski delegaciji komisije za zunanja vprašanja, ki jo je vodil Piccoli, da bo SZ začela 15. maja z umikom lastnih vojaških čet iz Afganistana, v naslednjih treh mesecih pa bo odpotovalo domov kar 50 odstotkov sovjetskih vojakov, ki se trenutno mudijo v Afganistanu, torej približno 50 tisoč mož.
Pozitivno ocenili sodelovanje predsedstva SR Slovenije s Slovenci izven domovine
LJUBLJANA — Ko je na včerajšnji seji predsedstva slovenske socialistične zveze Janez Stanovnik poročal o delu predsedstva SR Slovenije v preteklih dveh letih, je o zunanji politiki rekel, da je ta v državi združena, da pa ima Slovenija svoje posebnosti: slovenska republika kot matica naroda izvršuje v slovenskem prostoru pomembno nalogo. Nasploh pa je poudaril sodelovanje republiškega predsedstva s Slovenci zunaj Slovenije in ga pozitivno ocenil. Sicer pa je o delu predsedstva Slovenije dejal, da je zaradi kriznih razmer vodilo vsebinsko koordinacijo v gospodarski politiki, ob spreminjanju ustave je vztrajalo na avnojskih načelih o enakopravnosti in suverenosti narodov v Jugoslaviji. Stanje na področju ljudske samoobrambe v Sloveniji pa je nasproti obtožbam, ki jih je bilo zadnje čase slišati od drugod, ocenil kot ne samo zadovoljivo, temveč pohvale vredno. Predsedstvo socialistične zveze je podprlo poročilo o delu republiškega predsedstva.
Največ razpravljalcev pa je včeraj govorilo o spremembah dolgoročnega načrta Slovenije do leta 2.000 in sedanjega srednjeročnega načrta. Kot je v uvodu poudaril podpredsednik Viktor Žakelj, gre za tri temeljna vprašanja: odnosa do načrtovanja gospodarskega razvoja, koncepta razvoja Slovenije, kakršen je potekal v zadnjih deset do petnajst letih (in posledice katerega so resno načeto okolje, zastarela tehnologija, za izvoz vse manj atraktivni programi in 10 do 15 odstotna prezaposlenost) in dejanske gospodarske nemoči Slovenije (ki sama verjetno ne bo sposobna rešiti temeljnih tekočih in razvojnih vprašanj). Gre za strateško odločitev o drugačnem razvoju Slovenije, je poudaril Peter Novak: s tem bo republika stopila na mednarodni trg energije. Janez Stanovnik pa je opozoril, da se k obravnavani mehki varianti razvoja (ki temelji na varčevanju z energijo in varstvu okolja) pristopa k moralnemu vprašanju gospodarstva, namesto da bi v varčevanju z energijo
videli integralni del tehnološkega napredka. Še vedno pa obstaja nerešeno vprašanje skladiščenja radioaktivnih odpadkov.
Predsedstvo je po krajši, a ostri razpravi sprejelo še »ugotovitve in predloge« o uresničevanju uredniške politike dnevnika Delo in ostalih izdaj iste časopisne hiše. Uredniška politika je bila načelno pozitivno ocenjena, nekaj članov predsedstva pa se ni strinjalo s prikrito kritiko prevelike odprtosti časopisa, ker da je ta kritika času neprimerna in nepotrebna. Predsedstvo se je informiralo tudi o ustanavljanju Slovenske kmečke zveze in Zveze slovenske kmečke mladine (novo nastajajočih stanovskih organizacij), o katerih bo razpravljalo na prihodnji seji, na kateri bi naj govorili tudi o pobudi Društva slovenskih pisateljev, naj republika odpre meje vsem publikacijam v slovenskem jeziku, ki izhajajo zunaj države.
DEJAN VERČIČ
w
V Rimu pobuda Zadra, Biograda in Šibenika ki vabijo italijanske turiste v Dalmacijo
RIM Bliža se poletje in ljudje že razmišljajo o tem, kam se bodo podali na počitnice. Se skrbneje pa razmišljajo o bližajoči se počitniški sezoni turistični delavci. Iz teh razmišljanj se po-rojevajo razne promocijske pobude. Med njimi velja omeniti rimsko pobudo Urada jugoslovanskega turizma in Turističnega združenja iz Zadra, Biograda in Šibenika.
Srečanja, ki jih turistični delavci iz treh čudovitih dalmatinskih turističnih središč ponujajo italijanski javnosti z glavnim namenom, da bi jo podrobneje seznanili z lepotami in zanimivostmi Dalmacije ter z njenimi ponudbami, imajo tudi širši značaj kulturnega zbliževanja in sodelovanja med sosednjima državama, ki sta si geografsko tako blizu, dejansko pa med njima ni vseh tistih stikov, ki bi jih bližina in naravna povezanost zahtevali.
Brigitta Montanari
ZAGREB — Dela pri reševanju potopljene italijanske ladje Brigitta Montanari se nadaljujejo po načrtih. Tako so včeraj obvestili izvršni svet sabora SR Hrvaške. Zadnjih pet dni so ekipe potapljačev postavljale kovinske vrvi pod Krmo in premcem na globini približno 80 metrov. Ladjo bodo kmalu s soglasjem Občine Šibenik odvlekli v zaliv Remetič na otoku Kaprije, kjer bodo odstranili strupeni tovor, 1300 ton vinilklorid mo-nomera. (dd)
»Dalmacija in Kornati« je naslov štiridnevni promocijski manifestaciji, ki se je včeraj začela v prostorih jugoslovanskega veleposlaništva v Rimu s tiskovno konferenco in se bo nadaljevala do petka v restavraciji II Sommelier Hotela Marini s prikazom dalmatinske kuhinje ter z nastopi folklorne skupine »Bonača« iz Šibenika ter znanih dalmatinskih kantavtorjev Arsena Dediča in Tomislava Ivčiča. Tiskovne konference se je udeležilo precejšnje število novinarjev ter predstavnikov raznih italijanskih turističnih organizacij, kar je najboljši dokaz, da vlada v Italiji veliko zanimanje za jugoslovansko in predvsem dalmatinsko turistično ponudbo. Iz podatkov, ki jih je posredoval ravnatelj Urada za jugoslovanski turizem v Italiji Guido Uni, je razvidno, da je Italija po turistični prisotnosti v Jugoslaviji na drugem mestu po Zahodni Nemčiji. Od devetih milijonov tujih turistov, ki so v preteklem letu obiskali Jugoslavijo, jih je bilo en milijon in 200 tisoč iz Italije (deset odstotkov več kot v letu 1986). Zanimiv je tudi podatek, da so v preteklem letu izdali v jugoslovanskih pristaniških poveljstvih 76 tisoč dovoljenj za plovbo. Več kot polovico vsega turističnega prometa, ki je v lanskem letu šel skozi Dalmacijo, pa so uresničili prav v treh turističnih krajih, ki so se letos, odločili za širšo turistično akcijo. Verjetno je to odločitev narekovala tudi skrb, da se bodo tuji turisti zaradi znanih dogodkov s potopljeno ladjo Brigitto Montanari usmerjali drugam. Prav gotovo pa so bili dokumentarci o lepotah Dalmacije in Kornatov, ki so jih predvajali med včerajšnjo tiskovno konferenco, nadvse prepričljivi.
Odobren zakon o civilni odgovornosti sodnikov
RIM — Parlament je včeraj uzakonil normativ o civilni odgovornosti sodnikov. Po povoljnem mnenju skupščine Palače Modama je poslanska zbornica prižgala dokončno zeleno luč z glasovi vladnih strank, komunistov in poslancev neodvisne levice, proti so glasovali misovci in radikalci, medtem ko so se predstavniki Proletarske demokracije vzdržali glasovanja. Razprava v zbornici je bila precej dolgočasna in dejansko ni povedala nič novega ter tudi med glasovanjem ni prišlo do presenečenj.
Pravosodni minister Vassalli je, podobno kot v senatu, uvodoma obrazložil temeljne smernice tega zakona, ki je naletel na široko podporo tudi med sodniki. Zelo razburjeni nad odobritvijo tega normativa pa so radikalci, ki so sinoči zahtevali nujno srečanje s predsednikom republike Cossigo. Njihov sekretar Stanzani Ghedini je podčrtal, da je parlament popolnoma spregledal rezultate nedavnega ljudskega referenduma in torej voljo velike večine prebivalstva. Precej kritičen je tudi nekdanji sekretar liberalne stranke Biondi (trenutno je podpredsednik poslanske zbornice), ki se je javno distanciral od svoje stranke ter se iz protesta ni udeležil sklepnega glasovanja.
Pozornost je medtem uprta v odškodnino (100 milijard lir), ki jo je za povračilo gmotnih in moralnih stroškov zahteval novinar Enzo Tortora. Nekdanji
predsednik radikalne stranke se je včeraj neposredno obrnil na predsednika republike Cossigo in ga pozval, naj ne podpiše odloka o uzakonitvi normativa o civilni odgovornosti sodnikov. Tortora je mnenja, da je omenjeni zakon v nasprotju z ustavnimi določili.
Razprava v obalnih občinah
O položaju italijanske narodnostne skupnosti
Pogovor z novim predsednikom komisije za narodnosti pri SZDL
V Kopru spet dobra stara gimnazija
KOPER - Na koprski Srednji družboslovni in ekonomski šoli te dni zbirajo prijave za vpis v nov oddelek s'klasično humanistično umseritvijo. Na petih slovenskih srednjih šolah (v Ljubljani, Mariboru, Celju, Škofji Loki in Kopru) bodo namreč s tem pridobili usmeritev, podobno nekdanji t.i. klasični gimnaziji in vsaj delno popravili napako, ki so jo najprej naredili pred 30 leti, ko so ukinili pouk latinščine, še večjo pa leta 1981, ko so z uvedbo usmerjenega izobraževanja odpravili klasične splošno - izobraževalne srednje šole.
Ob dveh oddelkih družboslovno-kulturne usmertive bo tako v Kopru edini srednješolski oddelek na Primorskem, kjer bodo imeli vsa štiri leta poseben program (pripravil ga je strokovni svet pri republiški skupnosti za vzgojo in izobraževanje). Novosti te usmeritve so predvsem naslednje - v predmetniku je več ur umetnostne vzgoje, več ur matematike, klasične zgodovine in po tri ure latinščine na teden. Poleg tega v predmetniku ne bo več osnov tehnike in proizvodnje. Skratka, pouk v tem oddelku naj bi bil še najbolj podoben tistemu na stari dobri gimanziji, iz katere je izšlo tudi toliko najrazličnejših strokovnjakov, znanstvenikov in drugih velikih mož. Ta oddelek naj bi seveda nudil primerno osnovo za vrsto najrazličnejših študijskih smeri - predvsem takih, ki v zdajšnjem srednješolskem sistemu nimajo najboljše osnove v srednjih šolah usmerjenega izobraževanja, na primer - študij medicine, farmacije, prava ekonomije, arhitekture itd.
Kakšne bodo osnove, ki jih bodo lahko pridobili šolarji s to »novo« usmeriti-vijo, bo najbolje pokazal čas. Uspešnost klasične gimnazije je čas že zdavnaj potrdil.
BORIS ŠULIGOJ
KOPER — V obalnem narodnostno mešanem prostoru poteka v tem času široka javna obravnava položaja pripadnikov italijanske narodnostne skupnosti. Prvi del naj bi se zaključil prihodnje dni, tja do sredine aprila; v maju je pričakovati tematsko odprto sejo obalne konference SZDL in junija zaključno razpravo delegatov v skupščini skupnosti treh obalnih občin, Izole, Kopra in Pirana.
Razprav o položaju, o pravicah Italijanov na Obali, je te dni veliko, toliko, kot že dolgo ne. Bodo čez čas nove zamrke? Ne, zatrjujejo, saj bi na to vprašanje ne smeli pozabiti niti za trenutek! Tako razmišlja novi predsednik komisije za narodnosti pri obalni konferenci SZDL, CIRIL MEZEK:
Katerim delovnim področjem boste v komisiji namenili največ pozornosti?
Razdelili smo jih v dva dela: v prvi polovici leta pripravljamo sejo obalne skupnosti o položaju italijanske skupnosti, v jeseni in ob koncu leta pa bomo ugotovitve te skupščine morali prenesti v prakso!
Ocenjujejo, da bo delo v vaši ko-niisiji lažje ob dejstvu, da obstoje ali bi vsaj morale delovati tudi komisije za narodnost pri treh občinskih skupščinah in občinskih konferencah SZDL.
Smisel komisije pri obalni konferenci SZDL utemeljujem tako: Obala kot Posebna družbenopolitična skupnost skrbi za skupna področja življenja in dela, v kar sodi tudi spoštovanje posebnih pravic italijanske narodnosti. Zato si na Obali ne smemo dovoliti razlik v aktivnosti in stopnji uresničevanja njihovih pravic. Naša komisija mora skrbeti za enako in čim višjo stopnjo uresničvenja in konkretnih rezultatov v vseh treh obalnih občinah, da bi ne prihajalo do nepotrebnih razlik!
Vendar razlike so in to zlasti med republikama, v katerih živijo Italijani. Koliko bo vaša komisija sodelovala s sorodno na reškem območju?
Mi smo pripravljeni na sodelovanje, stike in izmenjavo mnenj. Vendar fa hlislim, da je nujno vse razkorake,
0	obstoje med republikama, reševati o. republikah in konferencah SZDL
tovenije in SZDL Hrvaške. Ne mo-j:6® si namreč predstavljati, da bi ime-
1	slovenske Italijane na eni in hrvaške
Italijane na drugi strani. To je enotna narodnost s skupno zgodovino, kulturo, jezikom in potrebuje enak položaj, čim bolje urejen.
Kako v okviru komisije potekajo priprave na skupščino obalne skupnosti o položaju italijanske narodnosti?
Zdaj o tematiki razpravljajo v osnovnih sindikalnih organizacijah, v krajevnih konferencah Socialistične zveze, v temeljnih pravosodnih organih, v službah javnega značaja tja do sredine aprila. Hkrati razpravljajo o tem tudi v Skupnosti Italijanov in samoupravnih interesnih skupnostih za kulturo in prosveto pripadnikov narodnosti, ki bodo na sejah občinskih skupščin sodelovale kot četrti zbor. Široka javna razprava se bo zaključila na skupščinah občinskih skupščin v aprilu, obalna konferenca SZDL pa bo o tem razpravljala sredi maja. To bo dokončna priprava na junijsko obalno skupščino. Te aktivnosti so izredno dinamične in pospešene, tako da skoraj spominjajo na kampanjo. Paziti bomo morali, da tudi kasneje ne zamrejo. Problematika je nadvse aktualna in potrebuje neprestano družbeno pozornost.
Rekli ste, da je delo zadnje čase že podobno kampanji. Ali menite, da bi do tako poglobljene obravnave sploh prišlo brez decembrskega pisma javnosti in januarske tribune v Kopru?
To vprašanje je izredno koristno, ker mnogi menijo, da so sedanje aktivnosti posledica omenjenih dveh dogodkov. Ne, peticija in javna tribuna v koprskem gledališču sta stvari verjetno pospešila in obogatila; obravnavo pa smo tako v Socialistični zvezi kot v skupščinskih organih in skupščinah načrtovali še pred tem. Mirne duše lahko trdim, da ne razpravljamo zaradi omenjenih dogodkov!
O položaju, o pravicah italijanske skupnosti pri nas razpravljajo zdaj v širokem krogu ljudi in zatem, kot zadnji člen v sklenjeni verigi, v skupnosti treh obalnih občin. In potem? V novi krog seveda, ne razpravljalski, temveč izvajalski, za spoštovanje, za uresničevanje dogovorjenega! Pa ne le na Obali, povsod tam, kjer Italijani pri nas živijo. Saj gre vendarle za eno in isto narodnostno skupnost!
MIRJAM MUŽENIČ
»Nove« zmogljivosti za turiste
PORTOROŽ — Hotel Bernardin bo letos edini hotel v Slovenski Istri, kjer bodo pridobili nove hotelske zmogljivosti. Pravzaprav bi težko trdili, da gre za povsem nove hotelske sobe. Delavci Obrtne zadruge Galeb iz Izole so namreč začeli prenavljati stare prostore Centra za korekcijo sluha in govora v bližini turističnega naselja Bernardin, ki jih je lani za približno 500 milijonov odkupil ta Emonin tozd. V njih bodo uredili 29 manjših stanovanj za svoje delavce in s tem omogočili izpraznitev večjega števila hotelskih sob (iz enote Vile Park), v katerih so prebivali zaposleni te temeljne organizacije. Tako bodo v Hotelih Bernardin pridobili 45 hotelskih ležišč in sicer v prostorih, ki so jih zgradili že pred 12 leti. Ker pa takrat niso poskrbeli za stanovanja zaposlenih, so morali nekaj sob namesto turistom oddati svojim delavcem. Na ta način je tozd Hoteli Bernardin izgubil približno sto turističnih ležišč. Skoraj polovico jih bo predvidoma že julija, tako bo po 12 letih končno le pridobil za komercialno izkoriščanje. Pri tem pa je z denarno pomočjo pomagalo kar 25 Emoninih temeljnih organizacij.
Zbrali so se brigadirji veterani
SEŽANA — V lanskem letu so ustanovili klub brigadirjev veteranov Koper. Pred kratkim pa so se tudi v sežanski občini odločili, da bi vse nekdanje udeležence mladinskih delovnih akcij zbrali in organizirali v sekcijo, ki bo delovala v okviru koprskega kluba.
Nedavno tega so se zbrali v prostorih sežanske Delavske univerze na ustanovnem sestanku. Med drugim so razpravljali o svojem bodočem delu in se dogovorili, da bi zbrali čimveč gradiva o nekdanjih udeležencih mladinskih delovnih akcij. Pri tem jim bo pomagala tudi Občinska konferenca ZSMS Sežana, s katero bodo tesno sodelovali. Na OK ZSMS Sežana (Partizanska ul. št. 15) se lahko zglasijo vsi zainteresirani in izpolnijo vprašalnike. Med drugim so se tudi dogovorili, da bi v mesecu mladosti 28. maja organizirali proslave ob 40-letnici izgradnje železniške proge Sežana - Dutovlje. Proslavo bodo organizirali skupaj s sežansko mladinsko organizacijo.
Na ustanovnem sestanku so brigadirji veterani imenovali tudi novo vodstvo, za predsednico svoje sekcije pa so izvolili Nado Benčič.
Tudi mladinci ZSMS Sežana v Bologni
SEŽANA — Delegacija občinske konfrence ZSMS Sežana se b° na povabilo mladincev iz Do-line 25. aprila udeležila svetov-®ega srečanja miru v Bologni. Deset člansko delegacijo, ki je sestavljena iz predstavnikov Jbladih iz delovnih organizacij, krajvenih skupnosti in srednješolcev, bo vodil Rajko Babuder, Predsednik sežanskih mladin-cey. Tesno sodelovanje sežan-skih in dolinskih mladincev se bo tako še bolj poglobilo.
Najstarejša najdba v jami Bestažovca
SEŽANA — Članom arheološke sekcije sežanskega jamarskega društva je uspelo izjemno arheološko odkritje. V jami Bestažovca pri Sežani so našli najstarejšo doslej odkrito keramično posodo v Sloveniji, so potrdili strokovnjaki Inštituta za arheologijo SAZU iz Ljubljane.
Konec lanskega leta so se člani arheološke sekcije sežanskega društva za raziskovanje jam podali v Bestažovco jamo na Ostrem vrhu pri Sežani. Podali so se v tehnično zahtevno dvostopenjsko brezno 43 metrov globoko in tu odkrili zanimive keramične in osteoodontološke najdbe. Večina najdb je ležala raztresenih v dolžini 40 metrov na površini končnega dela glavnega rova. To je približno 150 metrov od vhodnega brezna. Med gruščem in ilovico so jamarji odkrili del človeške lobanje s čeljustjo in zobmi, ogromno živalsko čeljust, kose ornamentirane lončene posode in koščeno šilo. Vso keramiko in kosti so jamarji pobrali s površine, brez kopanja.
Najbolj zanimiva je gotovo keramika, od katere so našli 22 odlomkov. Od teh je vsaj sedem neolitskih, in sicer tri kroglaste posode na prstenasti nogi in ena na masivni nogi, ena visoka polmasivna noga ter eno ustje in eno umetno izvrtano ostenje kroglaste posode. Našteti kosi, ki so vsi relativno veliki, spadajo med najstarejše doslej odkrite ke-
ramične posode v Sloveniji. Tako so namreč potrdili strokovnjaki Arheološkega inštituta pri Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU iz Ljubljane. Zanimiv je tudi odlomek ustja posode ali žrtvenika kvadratne oblike, okrašen z vrezanimi šrafiranimi trikotniki, razporejenimi v cikcaku.
Poleg keramike so našli tudi lepo izdelano koščeno šilo. Osteoodontološke najdbe pripadajo odraslemu človeku (12 fragmentov kranialnega in postkranialnega skeleta in en cel radius) in naslednjim živalskim vrstam: domačemu govedu (6 razbitih in 3 cele kosti), domači svinji (2 razbiti kosti), domači kozi (1 cela kost), drobnici (17 razbitih in 4 cele kosti), navadnemu jelenu (6 razbitih in 2 celi kosti), rjavemu medvedu (2 razbiti kosti), kuni (1 cela kost). Na treh kosteh različnih domačih živali so našli sledove vrezov, dve kosti divjih živali pa sta bili zasekani, kar dokazuje, da gre zelo verjetno za kuhinjske odpadke neolitskih ali kasnejših prebivalcev. Sledove zverskih zob so odkrili samo dvakrat. Veliko kosti je bilo zasiganih. Zasigan je bil tudi en odlomek keramike. Kljub temu da so kosti ležale na površini, so dobro ohranjene. Na nasipanem stožcu z arheološkimi najdbami so pobrali tudi drobce oglja.
Vse najdbe so izročili Goriškemu muzeju.
-oks-
40 let železniške proge Sežana -Dutovlje
SEŽANA — V letu 1988 mineva 40 let, odkar so brigadirji zvezne mladinske delovne akcije pričeli z izgradnjo železniške proge Sežana - Dutovlje. Ta proga naj bi povezovala progi Jesenice - Re-pentabor - Opčine in progo Ljubljana - Trst, ki sta bili s postavitvijo nove državne meje med Italijo in Jugoslavijo popolnoma odrezani. Dva meseca po priključitvi Primorske k novi Jugoslaviji, točneje 13. novembra 1947. leta, je bila ustanovljena železniška gradbena edinica za to delo, sekcija za gradnjo proge Sežana - Dutovlje. Po pospešenih pripravljalnih delih, ki jih tudi zima ni ustavila, so se kmalu pričela mnoga dela na terenu. Železniški kolektiv je takrat štel 90 ljudi. Vendar pa se je potreba po delovni sili iz dneva v dan večala, zato je bilo potrebno v zelo kratkem času zaposliti še 800 delavcev. Z angažiranjem vseh družbenopolitičnih sil so pristopili k organizaciji frontovskih brigad in ustanovili zvezno mladinsko delovno akcijo. Meter za meter so delavci in mladi fantje in dekleta v trdi kraški skali ravnali pot za nove tire po slovenski zemlji, vrtali predore in gradili nasipe. Veliko žuljev, naporov in prelitega potu je bilo potrebno, da so v letu 1949 progo dokončali.
Na pobudo pravkar ustanovljenega kluba brigadirjev veteranov in željo takratnih brigadirjev, bodo obudili spomin na ta dogo-dek in v soboto, 28. maja, priredili srečanje in proslavo ob 40-letnici pričetka izgradnje železniške proge Sežana - Dutovlje. Glavni organizator bo občinska konferenca ZSMS Sežana, ki je ob tej priložnosti ustanovila poseben odbor, ki bo skrbel za izvedbo proslave. V odboru so vključeni predstavniki kluba brigadirjev veteranov, sežanske CK ZSMS, krajevne konference SZDL in sveta krajevne skupnosti Dutovlje, dutovske osnovne šole in sežanske srednje šole ter predstavniki Železniškega gospodarstva.
Komisija za mladinsko prostovoljno delo pri sežanski mladini je pripravila osnutek programa prireditve. Tako predvidevajo, naj bi se zjutraj 28. maja zbrali nekdanji graditelji te proge na železniški postaji v Sežani, kjer naj bi jih pozdravil predsednik sežanske mladine Rajko Babuder in godba na’ pihala iz Divače. Na ploščo na železniški postaji naj bi položili venec. Po ceremonialu v Sežani naj bi se z vlakom odpeljali v Dutovlje, kjer naj bi se na igrišču dutovske osnovne šole pričela proslava s kulturnim programom. Po proslavi naj bi podelili tudi nagrade najboljšim likovnim delom, ki so prispela na likovni natečaj, in odprli razstavo likovnih izdelkov. Prisotni naj bi si ogledali video projekcijo filmov o mladinskih delovnih brigadah. Proslava naj bi se zaključila z družabnim srečanjem.
OLGA KNEZ STOJKOVIČ
Ni opravičeval sebe, temveč jim je razložil, kdo je tovL ,Thayer' njeni starši pa so ga nemo poslušali in ugo-ki pu • kako tuja jim je bila lastna hči. In ta neznani otrok, nielir na koncu sam zavrgel, je našel Billa Steina in pri daj i -P^ksl vse, kar mu je manjkalo, Bill pa ji je vse to Pri? 1f svoie lastne osamljenosti. Morda je bilo to napak, je besed ■ vlažnimi očmi, toda prišlo je od srca. Njegove vsea \eePrav Povedane v blažjem tonu, so bile kot odmev nam3, kar jim je bila povedala Anne. Potrdil je, da se br eraya čez nekaj manj kot leto dni poročiti z njo, z ali nasrn-11* ove9a privoljenja in celo brez Gailinega, če bi cj0iP orovala. Ljubše bi mu bilo, če bi mu vsi želeli vse lahkn,v,t?(^a zadeva se vleče že dovolj dolgo in če bi jo hodi - poročil prej, bi bil to storil. Anne lahko še naprej osemrT S?-0 a^ Počne, kar hoče, toda ko bo napočil njen da co a i1 roistni dan, jo bo čakal, pa če mu bodo dovolili, ua se medtem videvata, ali ne.
zravnii mirno povedal, kar je imel v mislih, se je Anne lu ;	-a ln nm blaženo nasmehnila. Ni je pustil na cedi-
iratani!’6 ,ve ,no ie bd pripravljen zanjo tvegati vse. Bil je o to, kar je ves čas verjela, da je. Thayerjeva trojica
je bila pretresena, še posebno Ward, ki je strmel v tega nevznemirljivega moškega in ni mogel razumeti, kaj njegova hči vidi na njem. Ni bil ne mlad ne čeden, niti dobrodušen ne. Pravzaprav je bil povsem navaden, z vsakdanjo zunanjostjo. Toda njegovemu otroku je nudil nekaj, kar mu vsi njegovi domači niso znali dati. In naj je to rad videl ali ne, priznati je moral, da je njegova hči srečna z njim. Mirno je sedela na svojem sedežu in se tiho razbohotila v sončnem siju njegove ljubezni. Obema je bilo povsem vseeno, kaj se jima bo zgodilo naslednje leto. Oba sta bila pripravljena počakati, jasno pa sta pokazala, kakšne načrte imata po tistem. Faye in VVard sta nenadoma spoznala, da se bo to res zgodilo. Nihče ju ne bi mogel premagati, pa naj je še tako narobe, naj je razlika v starosti še tako velika in Anne še tako neizmerna trapa v njihovih očeh.
Po njegovem odhodu in potem ko sta oštela Anne, sta se VVard in Faye mirno pogovorila v svoji sobi. Nista vedela, kaj si mislita o njem in si tudi še nista bila na jasnem, ali ga bosta prijavila ali ne. Bill je odšel domov, da bi se izpovedal Gali, še prej pa je izrazil pripravljenost, da se kadarkoli pogovori z njima. Ni bil niti preveč ponižen. Po dveh letih ljubezni se mu je zdelo, da se nima kaj dosti opravičevati. Ni je ne prizadel ne zapustil, jo izkoristil ali ji povzročil kakšno drugo hudo. Imela je že skoraj osemnajst let in to se ljubimcema ni več zdelo strašno. Pričakoval je, da bo Gail sprva osupla, da pa bo kmalu prebolela. Njega in Anne pa je čakalo skupno življenje. To sta dala jasno vedeti vsem.
»Kaj meniš?« Faye je sedla na stol in pogledala Warda. Njemu še vedno ni bilo jasno, kaj hči vidi na človeku, zraven pa je stara samo sedemnajst let. Od vsega se mu je kar vrtelo.
»Mislim, da je presneta trapa!«
Faye je zavzdihnila. To je bilo hujše kot nekateri filmi, ki jih je morala posneti. »Jaz tudi. Toda tako misliva midva, ne pa ona.«
»Očitno.« Sedel je nasproti ženi in jo prijel za roko. »Le kako se zapletejo v takšne zadeve? Lionel s svojimi prekletimi nagnjenji do nečesa, kar sploh ne razumem. Val s svojo noro kariero, Vanessa, ki živi s tistim fantom v New Yorku in misli, da tega ne vemo.« Faye se je nasmehnila, saj sta se o tem že večkrat pogovarjala. Vanessa je mislila, da počne nekaj eksotičnega in nenavadnega, v resnici pa je bila kot odprta knjiga in vsi so vedeli, kaj se dogaja, pa niso imeli ničesar proti. Stara je bila dvajset let in Jason je bil prijeten fant. »Zdaj pa Anne s tem moškim... Ljubi bog, Faye, triintrideset let je starejši od nje.« To mu še vedno ni šlo v glavo.
»Vem. Pa še lep ni,« se je nasmehnila Faye. »Če bi bil nekdo, ki bi bil podoben tebi, bi vsaj razumela.« VVard je bil pri dvainpetdesetih še vedno enako čeden kot pred dvajsetimi leti, čeprav na drugačen način. Še vedno je bil visok in vitek in eleganten, tako kot ona. Annin moški pa ni imel ničesar od tega. Težko je bilo ugotoviti, v čem je njegova privlačnost, razen da je imel prijazne oči in da mu je bilo očitno veliko do nje. Takrat je dvignila oči k možu. »Morava privoliti v vse to, VVard?« V mislih ni imela legalne plati, temveč praktično za naslednjih deset mesecev.
Knjiga je izšla pri Založništvu tržaškega tiska in je na razpolago v Tržaški knjigarni
pismo uredništvu
Je res smotrno, da se borimo za vsako našo osnovno šolo?
Na zadnji seji tržaškega pokrajinskega sveta
Naročena študija o razvoju Grljana Jeseni spet selekcija domačih vin
Relativna odmaknjenost tržaške Pokrajine od stalnih razhajanj, ki označujejo odnose med strankami (Krščanska demokracija, Lista za Trst, PSI, PSDI in PRI), ki sestavljajo vodilno koalicijo obeh največjih krajevnih uprav, se odraža tudi v tem drugače že razgibanem predvolilnem ozračju z neovirano upravno dejavnostjo. Tako so tudi na predsinočnji seji tržaškega pokrajinskega sveta brez velikih polemik sprejeli nadaljnjo vrsto rednih upravnih sklepov, med katerimi so bili nekateri tudi precej pomembni.
Med njimi je omeniti predvsem nov integrirani načrt, ki ga bo pokrajinska uprava na osnovi navodil in finančnega kritja Dežele naročila skupini lokalnih strokovnjakov. Potem ko je podoben načrt (na predlog devinsko-nabrežinske občinske uprave) že naročila za urbanistično in družbeno-gos-podarsko ureditev področja okrog Ribiškega naselja, je na zadnji seji predsednik Locchi predložil sklep, po katerem naj bi enako študijo izdelali tudi za Grljanski zaliv. Kot je obrazložil Locchi, bodo načrtovalci v enem letu izdelali podrobne in poglobljene analize sedanjega stanja infrustruktur in dejavnosti na območju, ki obsega obalo ter zgornje področje do železniške postaje v Miramaru, potem pa predlagali primerne rešitve za preureditev in valorizacijo vsega področja okrog Grljanskega zaliva, zlasti upoštevajoč možnost razvoja turističnih in pomorskih dejavnosti. Študija bo stala nekaj več kot 192 milijonov in pol.
Sklep je bil sprejet z glasovi strank večine, potem ko je odbor osvojil dopolnilo demokristjana Sbisaja, naj študija vključuje tudi področje miramar-skega Mednarodnega centra za teoretsko fiziko in grljansko železniško postajo. Komunist Martone je oporekel, da bi morala študijo naročiti pravzaprav tržaška Občina, njegov strankarski tovariš Dolfi Wilhelm pa je priporočil odboru, naj poskrbi, da se pri izdelavi študije aktivno vključi tudi rajonski svet za Zahodni Kras, ki bi lahko konstruktivno prispeval s svojimi predlogi-
Slovenski socialistični odbornik za kmetijstvo Marčelo Čok je skupščini obrazložil sklep o prireditvi tretje izvedbe pokrajinske selekcije najboljših krajevnih vin, ki jo bo pokrajinska uprava organizirala (toda samo, če bo prejela ustrezna sredstva iz deželnega zakona št. 29 iz leta 1967) prihodnjo jesen v prostorih Kraškega muzeja v Repnu. Predvideni strošek znaša 22 milijonov lir, od katerih je 14 milijonov namenjenih nagradam za razstavljavce in 2 milijona za strokovna predavanja. Odbornik za kulturo Zorko Harej (Slovenska skupnost) je svetu predložil sklep o razdelitvi 18 milijonov lir raznim organizacijam za kulturne prireditve, ki jih bodo izvedle v tem letu. Poudaril je, da so spričo razpolovitve razpoložljivih sredstev lahko ugodili prošnjam le 9 ustanov od 21 prijavljenih, in še tem s skromnimi podporami. Med posebno zanimivimi prireditvami, katerim je Pokrajina
sklenila podeliti podporo, je Harej znasti omenil srečanje, okroglo mizo in razstavo o mladinski književnosti etnično-jezikovnih manjšin dežele Furlanija-Julijska krajina, ki jih bo priredilo Središče A. Alberti iz Trsta prihodnjega novembra.
Na predlog odbornika za turizem Cavicchiolija je tržaški pokrajinski svet odobril nato tudi sklepa o izdelavi videokasete za turistično propagando, ki bo opisala krajevne značilnosti in umetniške privlačnosti tržaške pokrajine (predvideni strošek znaša 40 milijonov lir, od katerih pa naj bi Dežela prispevala 35 milijonov), ter načelni sklep o izmenjavi »turističnih tednov« med Trstom in Celovcem. Že v tednu od 7. do 14. maja naj bi Celov-čani organizirali v našem mestu vrsto svojih prireditev (od razstav do gastronomskih večerov in glasbenih ter filmskih prireditev), nakar naj bi od 4. do 11. junija odšla v Celovec tržaška delegacija (pevski zbor Illersberg, kotalkarji društva Jolly, rokometaši Ci-vidina, godba na pihala in drugi), ki naj bi poskrbela za primerno prikazovanje turističnih in siceršnjih privlačnosti našega mesta. Predvideni strošek znaša okrog 55 milijonov lir. 77 milijonov pa bo Pokrajina potrošila (sklep je predložil podpredsednik Cervesi) za vzgojno kampanjo o prometu, ki jo bodo izvedli predvsem z razdeljevanjem posebne publikacije po šolah in s pohodom študentov po mestnih ulicah. Kampanjo bodo izvedli v sodelovanju s pokrajinskim konzorcijem za prevoze, ni pa znano, ali bo zajemala tudi dijake slovenskih šol.
Spoštovano uredništvo,
želel bi opozoriti na vprašanje, o katerem večkrat govorimo, saj ga starši otrok občutimo kot nekaj, kar bo imelo posledice za vso našo skupnost, vprašanje, ki pa ne najde pravega mesta v naših javnih razpravah. Gre preprosto za to, kaj naj naredimo s tistimi osnovnimi šolami, ki jih obiskuje malo otrok, kjer se učenci učijo v dvo-razrednicah ali celo trirazrednicah. Še preprostejše, gre za to, ali naj združujemo šole ali pa naj se borimo za obstanek vsake posamezne šole neglede na ceno, ki jo bomo mi, predvsem pa otroci, v bodoče drago plačali.
Vsaka slovenska šola je pomembna za vaško stvarnost, za mestni predel in za vso skupnost. Za odprtje sleherne šole smo se borili, naj se vdamo prav danes? S šolami ohranjamo tudi učiteljska mesta, za otroke je nerodno, če se morajo preseliti drugam itd. Omenjenih argumentov ne moremo izpodbiti kar tako, brez truda in razmisleka. Vendar je resnica tudi nekje drugje.
Demografski padec je splošen pojav, ne samo slovenski, brez otrok pa niti šol ne bo. Ima smisel, da se trmasto borimo za kvantiteto šol in pri tem žrtvujemo kvaliteto? Imamo kot starši pravico, da v imenu »višjih idealov« pošiljamo otroke v dvorazrednice? Upam si trditi, da je malo učiteljic in učiteljev, ki so sposobni dobro delati v takih izjemnih razmerah. Osnovna šola pa je bistvena za otrokov razvoj. Dodal bi še naslednje vprašanje: ali razpolagajo naše »mini« šole z vsemi pripomočki, ki so potrebni za sodoben pouk? Ne smemo pozabiti, da bo prej
ali slej prišlo do preustroja osnovnošolskega sistema, kako bomo ravnali, ko bo do tega prišlo?
Dilema, ki sem jo nakazal, je ena izmed osnovnih dilem naše narodne skupnosti v Italiji. Preveč let nihamo med množičnostjo in kvaliteto, nihamo in se ne znamo odločiti, čeprav je verjetno res, da so ostri rezi boleči, morda celo nemogoči. Kljub vsemu pa se mi zdi, da je za majhno skupnost, kot tudi za majhen narod, kvaliteta bistvena. O množičnosti pa moramo trezno razmisliti. Je že bitka za vsako šolo res dobljena bitka? Žalostno bi bilo, ko bi morali odločati o tako pomembnih stvareh, ko bi bilo že prepozno in bi bilo v resnici že vse odločeno.
Vem, da ponekod že iščejo rešitve, seveda takšne, ki bi bile najmanj boleče. Obhaja pa me občutek, da so starši, učitelji in tudi ravnatelji prepuščeni samim sebi. Ne mislim s tem trditi, da za vsako težavo potrebujemo koga, ki nam bi z vrha prižigal luč resnice, tudi zato ne, ker ne verjamem v razodetje. Problemi pa so tako pomembni, da bi morali o njih razpravljati vsi: od politikov do strokovnjakov. Vsak naj prispeva po svojih močeh in naj bo za svoje ravnanje odgovoren. Nisem šolnik, večkrat sem kritičen do slovenske šole, zdi pa se mi krivično, da se za slovensko šolo najintenzivneje zanimamo takrat, ko moramo po njej udrihati. Obstajajo nemajhni problemi, ki jih moramo skupaj rešiti, saj nam niso naklonjeni ne čas in niti pravila in paragrafi.
(sledi podpis)
Nove težave v delovanju SSG
V nevarnosti premiera Galantnih pogovorov
Uspehi našega gledališča na gostovanjih so v kričečem nasprotju s potekom sezone v Kulturnem domu. Tega so krive številne bolezni v ansamblu in vrsta nesreč, ki neprizanesljivo spremljajo plan dela.
Premiera Galantnih pogovorov sodobnega italijanskega dramatika Franca Brusatija je bila predvidena že za konec marca. Zaradi obolelosti režiserja Borisa Kobala, gostovanj in zasedenosti Kulturnega doma je bila najprej preložena na ta teden, potem pa zaradi bolezni interpretov na petek, 22. aprila. V nedeljo pa je nosilec glavne moške vloge Silvij Kobal nesrečno padel, tako da je bil po-
treben kirurški poseg, zaradi česar je ta hip premiera v veliki nevarnosti.
Če pa že govorimo o smoli, ki spremlja SSG, naj omenimo tudi prometno nesrečo, katere žrtev je bil nedavno Alojz Milič. Utrpel je, med drugim, zlom štirih reber.
Vodstvo se trudi, da bi nastale vrzeli zapolnilo z gostovanji, kar pa ni ravno preprosto, saj so ta hip tudi druga slovenska gledališča v precejšnjih težavah. Kljub vsemu pa so v ponedeljek v Ulici Petronio začeli z vajami za poletno predstavo na prostem, in sicer Molierovo komedijo George Dan-din ali Kaznovani soprog. Režija je bila zaupana Dušanu Mlakarju.
Letovanji SKGZ in Dijaškega doma tudi letos v Tolminu in Zg. Gorjah
Tudi letošnje poletje bo za naše malčke in nekoliko večje otroke nadvse živahno in polno pustolovščin. Odbor za doraščajočo mladino pri SKGZ in vzgojitelji Dijaškega doma se namreč že vneto pripravljajo na letovanje v Tolminu in Zgornjih Gorjah. Otroci pa se pridno učijo in posvečajo dober del svojega časa šolskim predmetom, le da bi uspešno končali šolsko leto in se brezskrbno udeležili letovanja. Tu bodo šolske počitnice res počitnice, otroci in mladinci pa bodo imeli hkrati priložnost za medsebojno spoznavanje, navezovanje prijateljskih stikov ter spoznavanje matične domovine in narave.
Tudi letos bo letovanje potekalo v dveh izmenah: od 21. junija do 5. julija bo v Zgornjih Gorjah letovanje za otroke od 6. do 11. leta starosti, od 1. do 15. julija pa bo v Tolminu letovanje za otroke in mlade od 11. do 17. leta starosti. Kot doslej so tudi letos na sporedu številni izleti, igre, družabnost, pa tudi poučne dejavnosti (risanje, petje, ples in glasba), ki bodo v počitniškem vzdušju seveda zanimivejše in manj nadležne kot doma. Ker je bilo tudi lansko letovanje za starejše otroke v Tolminu, so prireditelji zagotovili, da bodo letos poskrbeli za drugačne izlete in pustolovščine, tako da bodo zahtevnejši otroci in stari znančki zadovoljni in ne bodo godrnjali nad ponavljajočo se ponudbo.
Prva skrb prirediteljev je namreč ta, da se otroci na letovanju čim boljše počutijo in da ne občutijo domotožja.
Če ne gre drugače in je domotožje preveliko, pa otroci niso primorani, da ostanejo v koloniji. Le na ta način, so nam povedali vzgojitelji, si lahko pridobimo zveste in iskrene prijatelje. Letovati v kolonijah, ki jih prirejata SKGZ in Dijaški dom, pomeni namreč predvsem bivati v prijateljskem okolju, kjer so vzgojitelji prej prijatelji kot stražniki in kjer otroci soodločajo pri vsaki dejavnosti. Vsaka skupina otrok (mlajši so porazdeljeni na 12-članske, starejši pa na 15-članske skupine) ima svoje predstavnike, ki pomagajo vzgojiteljem pri sestavi programa, izbiranju izletniških ciljev in celo pri sestavi jedilnika. Vzgojitelji so namreč pripravljeni ugoditi željam otrok, če so le upravičene, in preživeti z njimi kar se da prijetne in sproščene počitnice. V ta namen skuša vodstvo Dijaškega doma vzgojiti občutljiv kader, ki ima posluh za potrebe in želje otrok. Po uspehu zadnjih letovanj in pričevanju otrok lahko sodimo, da mu to popolnoma uspe.
Vzgojitelji pa skrbijo tudi za to, da otroci pobliže spoznajo Slovenijo, njene naravne lepote in zgodovinske ter kulturne spomenike ter da navežejo stike z domačini. Nenazadnje pa je letovanje tudi odlična šola slovenskega jezika. V slovenskem okolju je namreč toliko laže skrbeti za jezik, otroci pa občutijo skoraj naravno potrebo, da se izražajo v čim lepši slovenščini.
Stranke naj upoštevajo tudi zahteve obrtnikov
Na tiskovni konferenci v Časnikarskem krožku so predstavniki deželne sekcije Vsedržavnega združenja obrtnikov (CNA) predstavili včeraj dokument, ki ga bodo pred bližnjimi volitvami in izoblikovanjem nove deželne vlade naslovili na vse politične sile. Med drugimi sta bila prisotna deželni predsednik Blarzino in pokrajinski ter deželni tajnik Co-solini, tiskovni konferenci pa so prisostvovali tudi predstavniki PSI in KPI. Cosolini je občinstvu orisal zahteve obrtnikov, ki so vpisani v Združenje, in razložil, kaj pričakujejo od prihodnje mandatne dobe.
Združenje ne namerava podpreti posameznih list ali kandidatov, pač pa želi, da bi ti upoštevali zahteve in potrebe obrtniške kategorije, ki je trenutno med najbolj donosnimi in ki odpira največ delovnih mest. Obrtniki torej pričakujejo, da bi njihove zahteve našle primeren prostor v volilnih programih. Deželna uprava pa je po zakonu prvi pristojni organ za uvajanje novih zakonov, za izdelavo razvojnih programov in za izvajanje zakonskih določil. Med drugim, je podčrtal Cosolini, je Dežela FJK v preteklosti že pokazala posluh za potrebe obrtniških delavcev in podjetij in je stvarno pripomogla k dvigu deželnega obrtništva, Tako da je omogočila nekaj res inovativnih pobud. Po posvetu, ki ga je Združenje priredilo 19. oktobra lani, je deželna vlada že izpolnila nekaj obljub, v naslednji mandatni dobi pa bi bilo treba izglasovati nekaj novih zakonov, zlasti glede na sprostitev tržišč leta 1992 in torej na nove zahteve tržišča. Obrtniška dejavnost v Furlaniji-Julijski krajini bi morala tudi v bodočnosti ostati kompetitivna, a to bo mogoče le s primernimi zakonskimi ukrepi in finančnimi olajšavami.
Med te gre omeniti posodobitev dosedanjih zakonov in zlasti priznanje poklicnih seznamov. CNA zahteva tudi, naj deželna vlada določi volitve v pokrajinske komisije za obrtništvo (ki niso bile prenovljene 13 let) za leto 1989 in naj na ta način omogoči delovanje teh organov za samoupravljanje. Najpomembnejša zahteva pa je najbrž zahteva po reformi sistema za finančne olajšave in prispevke. Trenutno je birokratskih obveznosti daleč preveč, hkrati pa se pristojnosti med nekaterimi ustanovami križajo. Zato obrtniki predlagajo predvsem ustanovitev — v okviru zakona za obmejna področja Deželnega sklada za rotacijo obrtniš--tva in oživitev Ustanove za razvoj obrtništva (ESA).
V DSI podelili 25. literarno nagrado Vstajenje
Pisma mrtvemu bratu Franca Sodje nagovor preko življenja in smrti
Večer v Društvu slovenskih izobražencev je bil v ponedeljek še posebno slovesen. Na sporedu je bila namreč podelitev 25. nagrade Vstajenje za najboljše leposlovno delo, ki je lani izšlo v zamejstvu ali zdomstvu. Komisija literarne nagrade je natančno pregledala 19 knjig — med temi je bilo 10 pesniških zbirk - in soglasno sklenila, da podeli priznanje redovniku Francu Sodji za delo Pisma mrtvemu bratu. Knjiga je izšla pri Slovenski kulturni akciji v Buenos Airesu.
Avtorja je občinstvu na ponedeljkovem srečanju predstavil predsednik komisije literarne nagrade Martin Jevnikar ter opisal vsebino pretresljive knjige, napisane z zavestjo smrti. Pred štirimi leti so zdravniki Sodji povedali, da ima neozdravljivo bolezen in da bo živel največ leto dni. Bolnik se je z izrednim pogumom lotil pisanja pisem svojemu mlajšemu bratu, ki je pred dvema letoma prav tako umrl za rakom. V 27 pismih je tako avtor nadrobno psihološko in duhovno analiziral svoje notranje in zunanje življenje. V knjigi je veliko spominskih utrinkov na družino, rojstni Bohinj, trpljenje v ječi in odhod v tujino. Knjiga je pretresljivo pričevanje človeka, ki se poslavlja od življenja, a ne objokuje svoje usode, pač pa jo sprejema kot nekaj povsem naravnega.
Vladimir Vremec je kot predstavnik openske Hranilnice in posojilnice, ki je nudila denarna sredstva za nagrado, izročil priznanje redovniku dr. Stresu iz Ljubljane, sobratu nagrajenega Sodje. Treba je še povedati, da je avtor knjige Pisma umrlemu bratu še živ, saj se je po enem letu izkazalo, da je bila diagnoza zdravnikov napačna. Sodja je danes duhovni vodja v Domu za ostarele v Torontu. Zaradi velike razdalje se ni mogel udeležiti večera, prireditelji pa so na
magnetofon posneli izjavo, ki jo je nagrajenec izrekel po telefonu, ko je izvedel, da je komisija izbrala prav njegovo delo. Povedal je, da si želi le, »da bi bila knjiga komu v tolažbo«.
Slavnost se je zaključila s posegom Alojza Rebule, ki je Pisma mrtvemu bratu ocenil kot tretjo najboljšo knjigo, kar jih je kdaj izdala argentinska Slovenska kulturna akcija. Gre za sporočilo moderne trpeče duše, za nagovor bratu preko smrti v izredno realističnem ključu. Sodja pravi v svoji knjigi, da ni pesnik ali pisatelj, in prav zato so njegova pisma še bolj dragocena in literarno dovršena. V svojih opisih se avtor izogiba prisiljenega lepotičenja teksta in prav to daje knjigi poseben čar in življenjski naboj, ki ga marsikateri razmišljujoči »papirnati« umetnik ne bo nikoli dosegel.
Zuljan razstavlja v SP
Tržaški slikar Boris Zuljan razstavlja od ponedeljka dalje v prostorih Slovenske prosvete v Ulici Donizetti 3 (prvo nadstropje). Slike in avtorja je občinstvu predstavil časnikar Sergij Pahor. Povedal je, da gre za dela zadnjega obdobja umetniškega ustvarjanja Borisa Zuljana. Slikar se je navdušil na kraške motive, pejsaže, preprosto kraško arhitekturo in kamnito naravo v sivo-črnih odtenkih. Vse pokrajine obseva sončna rumena luč. Zuljanova dela si je mogoče ogledati tudi na Gradu sv. Justa, kjer te dni poteka skupinska razstava enajstih umetnikov.
V prostorih Slovenske prosvete se bo razstava zaključila 24. aprila. Dvorana bo odprta vsak dan (razen nedelje) od 18. do 20. ure.
V Križu izšla številka Skdanca
Po dolgem premoru je v Križu pred kratkim spet izšla številka vaškega lista Skdanc. List ni več samo glasilo vaškega KD Vesna (čeprav uredniški odbor deluje v društvenem okviru), ampak širše vaško glasilo, ki bo skušalo čimbolj objektivno, a tudi kritično obravnavati krajevno stvarnost. Skdanc posveča v tej številki posebno pozornost problemom in težavam, s katerimi se v tem času soočajo upravitelji Doma Alberta Sirka. S tem v zvezi objavlja intervju s predsednikom upravnega odobora Ljubom Košuto in s predsednikom ŠD Mladina Eniorn Bogatcem.
V nadaljevanju objavlja list poročilo o nedavnem izrednem občnem zboru KD Vesna, članek o delovanju domače godbe, kroniko športnih dogodkov in članek o glasbenih okusih mlade generacije. Skdanc prinaša po stari tradiciji tudi »kratke vesti«, v katerih kritično in pikro obravnava pereče kriške probleme. Prvo številko nove serije Skdanca je okusno opremil Franko Bogateč. Uredniški odbor kot vedno računa na sodelovanje vaščanov in jih poziva, da se oglasijo s pismi in s kritičnimi pripombami. Naslov Skdanca je: Dom Alberta Sirka, Križ 61.
• Združenje Italija-Sovjetska zveza
obvešča, da se bo prve dni maja pričel intenzivni tečaj ruščine za začetnike. Tečaj bo v jutranjih urah in bo trajal tri mesece. Za dodatne informacije in za vpisovanje je na razpolago urad Združenja v Ulici Torrebianca 13 (tel-60158).
Tajnik KPI včeraj pri Padričah in Miramaru
Na bližnjih upravnih volitvah
Natta: Trst se mora ponovno vključiti v evropski prostor
Socialisti predlagajo laikom skupno volilno zavezništvo
Tržaškega ladjedelstva ni pohodila Japonska oziroma nižja cena dela v njenih ladjedelnicah, pač pa napačna politika rimskih vlad. Tržaški delavci in podjetniki niso imeli ničesar zavidati japonskim glede pridnosti, strokovnosti in domiselnosti, a tudi danes ne zaostajajo za nikomer; treba je le izkoristiti razvojne možnosti, ki jih daje sodobna tehnologija, pri tem pa morajo do kraja odigrati institucionalno vlogo Dežela in krajevne ustanove. Te so postale gole razdeljevalke denarja in središča politične delitve stolčkov in nimajo skoraj nobene be-
sede več pri važnih gospodarskih odločitvah vsedržavnega zadiha, niti takrat ne, ko te odločitve zadevajo krajevno specifiko. Potrebna je torej temeljita reforma državnega in krajevnih upravnih aparatov v smeri družbeno-ekonomske modernizacije z inovacijami, odpravo brezposelnosti in vzpostavitvijo resnične socialne pravičnosti. Komunisti se bodo za to zavzemali na vseh ravneh in zahtevali od vlade strogo programsko politiko.
Tako je dejal na včerajšnji tiskovni konferenci v Trstu generalni tajnik KPI Alessandro Natta po ogledu Cen-
tra za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padričah (in Centra za teoretsko fiziko pri Miramaru), kjer je preveril, kako lahko partija pomaga k vzletu »parka znanosti«. Poudaril je, da si mora Trst spet priboriti tisto mesto, ki mu po pravici pripada v evropskem in širšem okviru, seveda pa to ne bo šlo, če bo osrednja oblast še naprej opredeljevala Jug kot izključni vsedržavni problem — »ta pa je tak že od same združitve Italije« — in z druge strani pomagala, kot doslej, samo velepodjetnikom in zanemarjala drobno gospodarstvo ter državna podjetja. Vprašal se je, kako to, da hočejo ške-denjsko železarno zapreti še letos ali pa jo oddati zasebniku: če jo bo kupil privatnik, bo to pomenilo, da bo iz nje vendarle še kaj! Natta je označil področje tako imenovanih državnih soudeležb kot bistven dejavnik za nadaljnji dvig industrijske proizvodnje. Omenil je tudi Tržaški Lloyd, neizkoriščene možnosti pomorskega turizma itd.
Beseda je nanesla tudi na bližnje volitve. Nova vlada? KPI ne bo kupila mačka v Žaklju, upravljivost države sloni na stvarnih programih, ne pa na že vnaprej sklenjenih zavezništvih, znotraj katerih se potem začne kreganje. PSI in Togliatti? Polemika ne koristi nikomur, niti socialistom ne razen, če se v zakulisju ne kuha kaj posebnega — sicer pa je prišla ravno v času, ko bi morala levica napeti vse sile za poiskanje soglasja. »Največja napaka je bila v kominformu«: po vrnitvi z obiska v Jugoslaviji je Togliatti zapisal: »Felix culpa!«. To je bila samocenzura in priznanje Titu.
DRAGO GAŠPERLIN
Arduino Agnelli, Gianfranco Carbo-ne in Augusto Seghene so se včeraj v imenu pokrajinskega tajništva PSI v tiskovnem sporočilu javno obrnili na pokrajinske tajnike PSDI, PR, PRI, PLI, novoustanovljenega gibanja Giustizia e Liberta in Koordinacijskega odbora zelenih ter jih pozvali, naj na prihodnjih upravnih volitvah sestavijo skupne kandidatne liste.
V javnem pozivu se socialisti zadržujejo predvsem pri vprašanju deželnih volitev, saj ugotavljajo, da bodo tržaški volivci junija poklicani, da obranijo interese Trsta v deželi. In v tem smislu pripominjajo, da je tržaško predstavništvo v Deželi že itak manjšinsko (14 svetovalcev na 62) in da je še bolj ošibljeno, ker stranke sedanje večine izvolijo v tržaškem okolišu le 40 odstotkov tukajšnjih svetovalcev, medtem ko ostali pripadajo opoziciji. Po rezultatih zadnjih političnih volitev pa ima edino PSI možnosti, da v tržaškem okolišu izvoli svoje deželne predstavnike, medtem ko PSDI, PLI, PR, PRI, gibanje Giustizia e liberta in zeleni te možnosti nimajo. Po mnenju socialistov bomo tako priča razpršitvi glasov, ki bo okrnila tržaško zastopstvo v deželni skupščini.
Italijanska ustanova za spoznavanje slovenskega jezika in kulture sporoča, da je še čas za vpis na tečaj slovenščine. Vpisani bodo lahko obiskovali začetniške ali izpopolnjevalne tečaje; lekcije bodo dvakrat tedensko. Informacije nudijo na tajništvu ustanove v Ul. Valdirivo 30 od 17. do 19. ure, ali na tel. št. 69321.
Natta med obiskom Centra za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padričah
Zakaj nas ne bo v oddaji Drugi Trst
Paolo Parovel nam je včeraj poslal protestno pismo glede na članke, ki snro jih objavili v teh dneh o oddaji Drugi Trst na Radiu Opčine, in zahte-al, naj pismo objavimo na osnovi za-°na. o tisku. Uredništvo meni, da ‘Penjeni članki odražajo pravo podo-0 oddaje Drugi Trst, in zato ocenjuje, Pa popravek ni potreben, izsiljevanje z zakonom o tisku pa je povsem nesprejemljivo, saj časopis objavlja taka Pisma le, ko so popravki dejansko po-
trebni.
Z istim pismom je Parovel povabil odgovornega urednika Primorskega dnevnika na javno razpravo na Radio ^Pčine. Vabilo ni sprejemljivo, ker je arovel javno ozmerjal odgovornega Prednika kot kolaboracionista, ki iz gmotne koristi sodeluje s fašisti in na-psb. grobo je žalil redakcijo samo, ivšega in sedanjega predsednika KGZ in druge člane izvršnega odbo-a te organizacije. V takih razmerah azgovor ni mogoč in odgovorni ured-‘k se zato vabilu ne more odzvati.
Uredništvo
Dežela je nakazala sredstva za novo dejavnost
Delavci in sindikat bodo jutri ocenili položaj bivše Aauile
Delavci bivše rafinerije Aguila se bodo po daljšem premoru spet zbrali na skupščini, ki bo v menzi obrata jutri ob 9.30. Skupščino je sklical tovarniški svet, na njej pa se bodo dogovorili tudi o morebitnih akcijah v znak protesta zoper nespoštovanje obvez družbe Monteshell in posredno tudi deželne uprave, ki ne kaže pripravljenosti do jasnejšega soočanja niti s sindikatom, niti z novim lastništvom Aguile.
Kot smo že poročali, je tovarniški svet izdal protestno noto, v kateri obsoja družbo Monteshell, saj še ni predložila načrtov za zaposlitev delavcev, ki so sedaj v dopolnilni blagajni. Monteshell se je na ministrstvu za industrijo obvezala, da bo proizvodne načrte predstavila že pred koncem marca, prav te dni pa je sporočila, da bo prihodnje srečanje šele 10. maja. Medtem pa delavci Aguile oziroma podjetja, ki imajo dela v zakupu, izpraznjujejo zaloge goriva in surove nafte iz rezervoarjev. Kako to delo opravljajo, je sicer zelo vprašljivo, saj je že prišlo do požara, ki samo po srečnem naključju ni imel hujših posledic. Nesmiselno je iskati krivca za nezgodo potem, ko so delavci sami in sindikat večkrat opozorili, da so varnostne naprave že hudo načete in neučinkovite. Že res, da je požar povzročila strela, res pa je tudi, da bi morala v naftnih čistilnicah delati le
specializirana podjetja s sposobnim delovnim kadrom. Raziskave, ki naj bi pokazale točne vzroke požara, so zaenkrat še v teku, kar se tiče varnostne službe pa vodstvo sploh ni poskrbelo za ustrezno okrepitev.
Če se družba Monteshell očitno zanima le še za obalno naftno skladišče, pa se obrisi za alternativno tekstilno dejavnost v Aguili končno nekoliko jasnijo. Deželna uprava, ki prav te dni preverja dodatke k finančnemu proračunu za triletje 1988-90, je namreč že odobrila finančna sredstva, namenjena novi tekstilni dejavnosti, za katero se zanima industrijec Pezzoli. V bistvu je že nakazala 45 milijard lir, ki jih bo deloma črpala iz rotacijskega sklada Frie, deloma pa s posojili s posebnimi olajšavami. Otipljivejših rezultatov pa zaenkrat še ni, zato sindikati in tovarniški svet zahtevajo, da Dežela čimprej skliče srečanje med zainteresiranimi strankami in pospeši pogajanja. Doslej namreč še niti Pezzoli ne razpolaga s potrebno dokumentacijo, ki bi točno določala število delovnih mest, namenjenih delavcem nekdanje rafinerije. Pezzoli je pred časom sporočil le, da potrebuje mlajšo delovno silo, saj tekstilna dejavnost zahteva posebne psihofizične lastnosti delavcev; pripravljen pa je zaposliti tudi večje število žensk.
Protest carinikov in železničarjev
Več sto tovornjakov ustavljenih Stavkalo je 75% železničarjev
seku. Na avtoterminalu stoji približno 400 tovornjakov, medtem ko so na Prosek preusmerili več vagonov in tovornjakov, ki prevažajo hitro kvarljivo blago. Tu so tudi uredili posebne staje in prostore za živali. Na openski železniški postaji pa čaka na carinjenje približno 700 vagonov.
Zlasti na železniških postajah pa se je položaj še dodatno zaostril zaradi stavke nepotujočega osebja tržaškega železničarskega oddelka. V ponedeljek ni iz Trsta odpotoval niti eden od 152 tovornih vlakov. Kar se tiče potniškega prometa, je v ponedeljek redno vozilo na daljših progah 17 od 44 potniških vlakov, na krajevnih progah pa le 59 od predvidenih 127 vlakov. Tržaška direkcija Državnih železnic je sporočila dokončne podatke o stavki, ki so jo oklicali sindikati CGIL, CISL, UIL in CISAL. Udeležilo se je je 2.570 od 6.800 včlanjenih delavcev, medtem ko jih je 1.180 ostalo na opravičenem počitku, na bolniškem ali na dopustu. To pomeni, da je stavkalo 74,25% delavcev, ki bi sicer redno delalo, 385 pa se jih je redno predstavilo v službi. K stavki je nadalje pristopilo 78% delavcev kategorije in 30% osebja, zaposlenega na železniških prehodih.
Tržaška direkcija Državnih železnic je poskrbela za nadomestne prevoze z avtobusi, namenjene zlasti študentom in delavcem. Osebje, ki včeraj ni stavkalo (strojevodje, zaposleni na področju vzdrževanja in popravljanja tržaškega železničarskega oddelka), bo prekrižalo roke še pred koncem meseca.
Šest ranjenih na Trbiški cesti Nona in vnukinja v resnem stanju
Na Trbiški cesti, na odseku pod bivšo smodnišnico pri Rovtah, se je sinoči nekaj pred 21. uro pripetila strahovita prometna nesreča, v kateri je šest oseb bilo ranjenih. Za dve, to sta 60-letna Silveria Millo por. Tul iz Milj in njeno 8-letno vnukinjo Valentino, so si zdravniki pridržali prognozo. Zaradi verjetnega zloma medenice, drugih zlomov in notranjih poškodb, so ju sprejeli na oddelku oživljanje katinarske bolnišnice.
Valentinino mamo, 35-letno Silvano Tul por. Caporeale, so po prvem pregledu v katinarski bolnišnici, kjer so ji ugotovili zlom stegnenice in druge poškodbe, ozdravljive v dveh mesecih, prepeljali na ortopedski oddelek glavne bolnišnice. Njen 34-letni mož Antonio, po rodu iz Molfette pri Bariju, bo okreval v nekaj dneh in je edini, ki je zapustil bolnišnico. Antonio Caporeale živi z ženo in hčerko na Holandskem.
V nesreči sta se lažje ranila še 44-letni Armando Skerlavaj iz UL del Veltro 61 in njegova 10-letna hčerka Sabrina. Oba sta se le lažje potolkla in bosta okrevala v desetih dneh. V bolnišnico na Katinari so ju sprejeli le na začasno opazovanje. Vzroki nesreče pred zaključkom redakcije niso bili pojasnjeni. Znano je bilo le, da je prišlo do čelnega trčenja med fiatom 131, v katerem se je peljala družina Caporeale, in Skerlavajevim volkswagnom jetta.
Na sodišču proces »z rdečimi lučmi«
Danes bi moral sodnik odločati o usodi 26-letnega policijskega agenta Giuseppeja Condella, 40-letnega lastnika trgovine s pornografskim blagom Magic America Antonia Moscovite in 33-letnega Vincenza Lanterija s Krmenke 439. Proces se je pričel že v ponedeljek, ker pa se dve priči nista odzvali vabilu sodišča, so sojenje preložili za dva dni. Vse kaže, da bo razsodba znana že danes.
Condello, ki je trenutno v hišnem priporu, in Moscovita, zaprt v Coroneu, sta obtožena preprodaje pornografskega materiala in izdajanja ukradenih vrednostnih čekov. Lanteri pa je obtožen tatvine v obteževalnih okoliščinah, ker je iz treh avtomobilov odnesel denar, čeke in osebne dokumente lastnikov.
Vandali na Pomorski šoli
Ravnatelja Pomorske šole na Trgu Hortis je včeraj zjutraj spet čakalo neprijetno presenečenje. Nočni huligani so ponoči s fračo razbili šipe tajništva in ravnateljstva. Agentom letečega oddelka je ravnatelj izjavil, da je že večkrat prišlo do podobnih vandalskih dejanj. Povedal jim je še, da resno sumi skupino mladih fantov, ki se zvečer redno zbirajo na slabo razsvetljenem Trgu Hortis. Policija trenutno še ni izsledila storilcev.
Zaradi bele stavke carinikov : in meiriih prehodih z Jugo: Avstrijo vse bolj zaostruje. ro?rai 80 sindikalni predstavnih zaht ' bodo cariniki, ki že e vaj o ustreznejše delovne i ‘e, narta!;«.,_ . i ,________.
‘^iniki nadaljevali s stavi jjjj	dokler ne bodo dose<
topoli kritično je bilo včera ni5t ullna^u Pr‘ Fernetičih in n, ‘h postajah na Opčinah in
V petek se sestai občinski svet v Dolini
V petek ob 18.30 bo seja ot skega sveta dolinske Občine. : valci bodo med drugim skle o okvirnem načrtu za plir omrežje in o izvršilnem načrt 1- odseka plinsk
omrežja. Odobrili naj bi tudi
. la kritje stroškov za izgrai useka vodovodnega omrežj ankovcu. Del seje bo posvi azpravi o občinskem osebju, onevnem redu so tako sklej Preureditvi občinskih uradoi oritev, o odobritvi novega sp oega organika in o določili zvezi s staležem.
Agnelli, Carbone in Seghene, je rečeno v tiskovnem sporočilu, se zavzemajo, da bi tudi v Trstu prodrl laični in napredni blok, ki bi lahko, po njihovih napovedih, računal na podporo 30 odstotkov tržaških volivcev. Enotne liste naj bi nastopale pod volilnim znakom PSI, kandidati pa bi v vsakem primeru ohranili svojo politično in idejno neodvisnost v imenu »modernega Trsta, ki zna izkoristiti tudi nove možnosti«.
Naši šolarji so se srečno vrnili iz Bresta
Vedrih, nasmejanih obrazov so se učenci četrtih in petih razredov osnovnih šol devinsko-nabrežinske občine vrnili iz 1.800 kilometrov oddaljenega Bresta, s srečanja manjšinskih šol držav Evropske skupnosti. Približno 600 otrok iz osmih držav je štiri dni tekmovalo v atletiki, rokometu in gimnastiki, predstavili so svoje kulturne tradicije (naši otroci so ob spremljavi harmonikarja Zorana Lu-pinca izvedli folklorni ples in pevski nastop), največ časa pa je bilo namenjenega skupni igri na velikem prostoru, ki je bil štiri dni pravo kraljestvo otrok, ki so se v igri združevali ne glede na dejstvo, da se zaradi različnosti jezikov z besedami niso mogli sporazumevati.
Manifestacija, katere osrednji namen je bila podpora zahtevi bretonske manjšine po uzakonitvi njihove dosedanje zasebne bretonske šole Di-wan, je izpadla zelo prisrčno in učinkovito, tako da so predstavniki vseh delegacij na sklepnem srečanju sprejeli predlog, naj bi srečanje čez dve leti ponovili, po vsej verjetnosti v Walesu.
Nove možnosti za tržaško luko
V petek bo uradno steklo sodelovanje med tržaško Avtonomno pristaniško ustanovo in Madžarsko. Okvirni sporazum sta namreč te dni podpisala podtajnik Bonalumi in zastopnik madžarskega ministrstva za trgovino Imre Dunai. Tovorne ladje madžarske pomorske družbe Mahart, ki plujejo na progi Trst—Grčija—Libanon—Sirija, že vrsto let občasno pristajajo ob tržaških pomolih. Po podpisu pogodbe pa bodo tu imele tako rekoč redno postajo. Madžarski trgovski krogi sedaj upajo, da jim bo uspelo izposlovati tudi znižane oziroma olajšane tarife za železniški promet, kar bi dodatno povečalo tržno izmenjavo med to državo in Zahodom.
Prihodnji teden pa bo v tržaško pristanišče prvič v povojnih letih priplula nemška bojna ladja »Liubecka«, medtem ko bo znamenita šolska ladja »A. Vespucci« v Trstu od 17. do 21. maja.
Pregled sodobnega afriškega filma
Italijansko-afriško združenje pri Tržaški univerzi prireja še danes v kinodvorani Capital pregled afriškega filma. Prireditev nudi pregled najbolj zanimive filmske proizvodnje in selekcijo najboljših sodobnih mladih afriških režiserjev. Filmi — vsi so sinhronizirani v italijanskem jeziku — obravnavajo nekaj osnovnih tematik, kot so pravica do študija, bogastvo afriške tradicionalne kulture in razlika med tradicionalnim ter modernim svetom. Filme bodo predvajali ob 17.30 in ob 21. uri, projekcije pa bodo uvedli s strokovno razlago. Vstop je prost.
■ V soboto, 16. aprila, bo ob 16. uri v
Ul. Torretta 1 pokrajinski kongres Proletarske demokracije. Po uvodnem poročilu pokrajinskega tajnika Vincenza Menona bodo sledili pozdravi gostov in predstavnikov strank ter debata. Kongres se bo zaključil naslednjega dne s poročilom člana vsedržavnega tajništva.
Nives, s tabo sočustvujejo Ada, Alma, Graziella, Ksenija, Marta in Tatjana.
Kolegici Nives izrekajo občuteno sožalje ob prerani izgubi moža Vojka Adriana, Barbara, Boža, Clara, Evelina, Francka, Graziela, Xenia, Maurizio, Marica, Magda, N. Fran-doli, N. Laharnar, Nevenka, Sonja, Tatiana, Vojka, Zdenka.
KD Vesna in ŠD Mladina izrekata Nives in družini iskreno sožalje ob prerani izgubi dragega moža.
Ernest Švara devetdesetletnik
V številni Švarovi družini iz Ric-manj je pet bratov in sestra igralo na klavir in orgle. Štirje od njih so postali pevovodje, najstarejši Ernest in mlajši Danilo poklicna glasbenika, amaterskemu pevovodstvu se je zapisal Vlado, njegov sin Boris in Danilov sin Igor pa kot uveljavljena dirigenta nadaljujeta glasbeno tradicijo Svaro-vih.
Toda tokrat se moramo pomuditi pri najstarejšem od Švarovih, pri Ernestu, ki je pred časom (v resnici že 27. decembra lani) praznoval devetdesetletnico rojstva, pa je še čil in živahen. Ernest si je pridobil osnove glasbene teorije kot otrok, ko je nekaj let igral bisernico v tamburaškem orkestru v rodnih Ricmanjih. Ko pa se je nekaj let kasneje vpisal v pripravnico za učiteljišče, se je začel učiti klavir in orgle pod strokovnim vodstvom. Po končanem učiteljišču je služboval kot učitelj na Primorskem v Predloki, Bo-Ijuncu in Borštu, kjer je bil tudi ravnatelj, bil pa je tudi organist. Še pred prvo zaposlitvijo je bil med obnovite-Iji ricmanjskega prosvetnega društva »Slavec«, pri katerem je bil pevovodja in tudi predsednik.
Ko se je leta 1923 moral pred fašizmom zateči v Ljubljano, je tam nadaljeval učiteljski poklic kot glasbeni
pedagog na raznih ljubljanskih šolah in tudi vodil razne pevske zbore. Svoje glasbeno znanjeje izpopolnjeval na predavanjih prof. Škerjanca, prof. Osterca in prof. Ukmarja in si tako pridobil znanje na akademski ravni. Leta 1926 je v Ljubljani ustanovil plesno-koncertni ansambel Odeon in ga vodil polnih 45 let. Z njim je igral v plesnih šolah, zdraviliščih in letoviščih. Za ta ansambel je napisal tudi veliko izvirnih skladb in priredb. Pogosto je tudi nastopal na Radiu Ljubljana.
Ob italijanski zasedbi Ljubljane je bil že drugi dan aretiran in odveden v rimski zapor Regina Coeli in nato interniran za skoraj 3 leta. Po osvoboditvi je bil spet 14 let do upokojitve glasbeni pedagog na šolah v Ljubljani, kjer živi, vzporedno pa zvest obiskovalec domala vseh koncertov Slovenske filharmonije in simfonikov RTV, kadar mu je čas dopuščal pa je na kakšen koncert ali v opero skočil tudi v Trst. Čeprav se je vse življenje ukvarjal z zabavno glasbo, mu je bila, kot sam pravi, le najbolj pri srcu resna.
Ob visokem življenjskem jubileju mu, čeprav z zamudo pa zato nič manj iskreno, želimo še mnogo zdravja, dobrega počutja in glasbenih užitkov.
Jože Koren
Tržaški oktet že tretjič gost v Središču ob Dravi
Tržaški oktet je bil od sobote do ponedeljka že tretje leto zapovrstjo gost Krajevne skupnosti Središče ob Dravi (pri Ormožu) in tamkajšnje delovne organizacije Gosad portoroške Droge. Oktetovo gostovanje sovpada vedno s praznovanjem krajevnega praznika, ki ga praznujejo na dan 11. aprila v spomin na domače žrtve v boju za svobodo.
V	nedeljo, na predvečer krajevnega praznika, je Tržaški oktet sodeloval v kulturnem programu slavnostne akademije v novi lepo opremljeni in urejeni šolski telovadnici, eni zadnjih pomembnih pridobitev krajanov. Zapel je 12 pesmi, ki so - kot vedno - navdušile več sto poslušalcev, katerih aplavz se kar ni hotel poleči. Posebno ganjeno so poslušalci sprejeli pesem »Primorski partizan«, s katero se je oktet želel še posebej pokloniti spominu v NOB padlih domačinov. Dopoldne je Tržaški oktet na izrecno prošnjo domačega župnika, pel pri maši v ormoški župni cerkvi in po maši zapel še nekaj narodnih in ljudskih pesmi, ki jih je polna cerkev zelo toplo sprejela.
V	ponedeljek, na sam praznični dan, je bila na sporedu slavnostna, seja krajevnih družbeno-političnih organizacij, na kateri so podelili diplome in priznanja Krajevne skupnosti in bronasta odličja SZDL domačinom za njihove posebne zasluge na gospodarskem, kulturnem in splošno družbenem področju. Plaketo je prejel tudi Tržaški oktet. V obrazložitvi priznanja je bilo posebej rečeno, da jo Oktetu podeljujejo za njegovo sodelovanje na krajevnem prazniku, za visoko umetniško raven izvajanih pesmi, za priljubljenost, ki jo uživa med krajani in pa kot simbolično vez slovenskega zamejstva z matično deželo. Plaketo je prevzel oktetov predsednik Boris Pangerc, ki se je tudi javno zahvalil zanjo in za res enkratno gostoljubje krajevnih organizacij in ljudi. Tudi na tej slavnostni seji, na kateri so pred podelitvijo priznanj v govorih podali oceno svojih gospodarskih in drugih dosežkov kljub sedanjemu težkemu gospodarskemu položaju in potrdili zavzetost, da se težave premostijo in tudi ponovno utrdi politično vzdušje in neločljiva povezanost med narodi in nardodnostmi Jugoslavije, je oktet zapel nekaj pesmi.
Po slavnostni seji je Tržaški oktet zapel še med skupnim kosilom v Dvorani kulturnega doma v bližnjem Obrežu, sicer pa je njegova pesem odmevala tudi na domovih prijaznih gostiteljev.
Letošnje praznovanje krajevnega praznika je obeležila tudi prisotnost večje skupine starejših in mlajših domačinov iz krajev Preljina in Miličevo v Srbiji in Sutjeska v Vojvodini, kjer so domačini v težkih vojnih letih kot brate sprejeli na svoje domove slovenske ljudi iz Središča in okolice, ki so jih nacistični okupatorji izselili v Srbijo. Čeprav je od takrat mimilo že 47 let, so vezi ostale čvrste in neskaljene in se z mladimi rodovi obnavljajo v potrditev, da je bratstvo med ljudmi in narodi nezamenljiva vrednota.
Težko je bilo slovo od teh prijaznih, gostoljublnih in veselih ljudi, toda lažje ob vabilu, da se bo Tržaški oktet povrnil mednje prihodnje leto, ko bo delovna organizacija Gosad portoroške Droge praznovala 25. obletnico svojega nastanka in svojega velikega pomena za gospodarsko rast krajevne skupnosti Središča ob Dravi.	J. K.
gledališča
ROSSETTI
Od 19. do 24. t. m. bo gledališka skupina IL GRUPPO DELLA ROCCA predstavila HAPPV END Bertolta Brechta-Kurta Weilla. Režija: Dino Desiata. Predstava izven abonmaja. Za abonente popust. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
VERDI
Operna sezona 1987/88.
Jutri ob 20.00 (red B/A) bo na sporedu druga predstava Verdijeve opere AIDA. Glavni interpreti so: Carlo De Bortoli, Bruna Baglioni, Ines Salazar Gonzales, Mario Malagnini, Sergio Kalabakos, Alessandro Cassis, Dario Zerial, Gabriel-la Bardi. Dirigiral bo Rico Saccani, režiral Virginio Puecher.
LA CONTRADA
TEATRO CRISTALLO
Danes ob 10. uri bo nastopila gledališka skupina ČASA DEGLI ATTORI IN CANTORI iz Pordenona, ki bodo predstavili MALI PRINC Saint-Exuperyja.
šolske vesti
Ravnateljstvo liceja F. Prešeren obvešča starše, da bodo SKUPNE GOVORILNE URE s profesorji v petek, 15. aprila: ob 18. uri za 1. b, 4. b, 3. a in 2. klasični licej ter ob 19.30 za 2. b, 4. a, 3. klasični licej in 4. višjo gimnazijo.
Državni trgovski tehnični zavod Ž. Zois vabi starše dijakov na RODITELJSKI SESTANEK (skupna govorilna ura) na sedež - Vrdelska cesta 13/H po naslednji razpredelnici: v ponedeljek, 18. 4. ob 18.30: 1. a, 2. a, 1. b, 2. b, 3. c in 4. c; v sredo, 20. 4. ob 18.30 3. a, 4. a, 5. a, 3. b, 4. b in 5. b.
čestitke
Ansambel TPPZ P. Tomažič čestita svojemu rednemu članu STANETU RAZTRESENU za 75. rojstni dan in mu želi, da bi še dolgo let sodeloval z ansamblom.
Ansambel TPPZ P. Tomažič čestita svojemu rednemu članu SILVANU MAVERJU za 65. rojstni dan in mu želi še na mnoga zdrava leta.
vazne prireditve
SKD Primorec vabi na ogled predstave DESTIN. Avtor Drago Gorjup. V četrtek, 14. aprila, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah.
KD Slovan - Padriče organizira tečaj s tremi zanimivimi in koristnimi predavanji dr. Lili Čebulec na temo DOMAČA ZDRAVILNA ZELIŠČA, ČAJI IN SOKOVI. Prvo predavanje bo v prostorih gozdne zadruge na Padričah v petek, 15. t. m., ob 20.30. Prijave pri Darku Grgiču -tel. 226286.
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu vabi svoje člane v petek, 15. aprila, ob 17. uri v Gregorčičevo dvorano - Ul. sv. Frančiška 20 na kulturno-glasbeni popoldan z naslovom VRNITEV POMLADI. Izvajata Stane Raztresen in Neva Kranjec (harmonika).
SKD Barkovlje prireja v soboto, 16. t. m„ POKUŠNJO VINA IN RAZSTAVO DOMAČEGA KRUHA. Začetek in nagrajevanje od 20. ure dalje. Vabljeni vsi!
PD Mačkolje vabi mladino na koncert glasbene skupine THE HARD KNOBS, ki bo v soboto, 16. aprila, ob 20. uri v srenjski hiši v Mačkoljah.
SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom. V soboto, 16. t. m., ob 20.30 gostovanje dramske sekcije DPD Svoboda-Podpeč z ljudsko igro Frana Žižka MIKLOVA ZALA. Režija Janez Cimperman.
NARODNA
IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA Odsek za slovenski jezik INŠTITUT ZA SLOVANSKO FILOLOGIJO
vabita na predavanje
JEZIK V
SLOVENSKIH PRIDIGAH GORIŠKEGA NADŠKOFA ATTEMSA
Predavala bo prof. LOJZKA BRATUŽ
Filozofska fakulteta v Trstu, Ulica Universita 7 Jutri, 14. aprila, ob 16. uri
OBVESTILO IZLETNIKOM
Izletnike, ki so se prijavili za potovanja v London in na Bavarsko, prosimo, da poravnajo zadnji obrok v petek, 15. t. m., med 8.30 in 12.30 na upravi našega dnevnika v Ul. Montecchi 6.
Kdor se je vpisal na skupni potni list, naj prinese s sabo veljavno osebno izkaznico.
Primorski dnevnik
koncerti
Societa del concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 18. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopila skupina OUARTETTO ACADEMICA.
razstave
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, je odprta razstava KLAVDIJA TUTTE -Grafika in risbe.
V	galeriji Babna hiša v Ricmanjih je
do 16. aprila odprta razstava razglednic iz obdobja 1898-1918. Na 600 kartončkih so prikazani motivi mestnih predelov in okoliških vasi. Urnik: vsak torek od 10. do 12. ure in vsak četrtek od 18. do 20. ure.
V	Peterlinovi dvorani so na ogled dela slikarja BORISA ZULJANA.
V	galeriji Tommaso Marcato, Trg
Tommaseo 4/A, so na ogled dela likovnika VITA TIMMLA.
V	galeriji Rettori Tribbio 2, Piazza Vecchia 6, je do 22. aprila odprta razstava slikarja EDOARDA DEVETTE.
V	galeriji Torbandena, Ul. Tor Ban-dena 1, bodo jutri, 14. t. m., ob 18. uri odprli razstavo JOSEFA KERNA. Razstava bo odprta tudi maja.
včeraj - danes
Danes, SREDA, 13. aprila 1988
IDA
Sonce vzide ob 6.22 in zatone ob 19.49
-	Dolžina dneva 13.27 - Luna vzide ob 5.01 in zatone ob 16.11.
Jutri, ČETRTEK, 14. aprila 1988
IRENEJ
PLIMOVANJE DANES: ob 2.45 najnižja -32 cm, ob 8.28 najvišja 29 cm, ob
14.29	najnižja -45 cm, ob 20.55 najvišja 53 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 14,6 stopinje, zračni tlak 1019,1 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 60-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 12,4 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Giovanni Puglia, Mat-teo Francin, Michele Perini.
UMRLI SO: 44-letni Nevio Dirlinger,
78-	letni Gastone Candotti, 67-letni Jan Vilhem Bertilson Almgren, 79-letni Luigi Di Marco, 82-letni Carlo Mauri, 79-letna Valeria Avian vd. Ouargnal, 79-letni Aldo Devescovi, 64-letni Renato Raugna, 80-letni Agostino Danieli, 78-letna Fran-cesca Perossa por. Gazic, 62-letni Giuseppe Vrabec, 93-letni Bortolo Beltrame,
79-	letna Angela Candriella vd. Spalenza, 71-letni Ettore Marchi.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 11., do sobote, 16. aprila 1988 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Cesta za Lonjer 172, MILJE - Lungomare Venezia 3.
PROSEK - (tel. 225141 in 225340) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Cesta za Lonjer 172, Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, MILJE
-	Lungomare Venezia 3.
PROSEK - (Tel. 225141 in 225340) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, MILJE -Lungomare Venezia 3.
PROSEK — (tel. 225141 in 225340) -samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Zvestemu sodelavcu in neutrudnemu kulturniku
STANU RAZTRESENU
ob 75. pomladi čestita
ZSKD
OBČINA TRST
XIII. ODDELEK URBANISTIKA IN PROMET
Upravni odsek Prot. št. XIII-86/217/21
PREDMET:
varianta št. 47 splošnega občinskega regulacijskega načrta - In-dustrijsko-obrtniška cona "Sveti Pantalejmun"
ŽUPAN
na podlagi odloka predsednika deželnega odbora št. 08/Pres./171/P.T. z dne 12. 1. 1988, v povzetku objavljenega v Uradnem vestniku avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine št. 18 z dne 15. 2. 1988, s katerim je bila odobrena varianta št. 47 splošnega občinskega regulacijskega načrta za industrijsko-obrtniško cono "Sveti Pantalejmun", ki jo je 'sprejel občinski svet s sklepom št. 5 z dne 23. 1. 1987; na osnovi 10. člena zakona št. 1150 z dne 17. avgusta 1942,
obveščam,
da je od dneva objave tega razglasa dalje in za ves čas veljave varianta št. 47 splošnega regulacijskega načrta tržaške občine deponirana, skupaj z odobritve-nim odlokom in na prost vpogled občinstvu, v občinskem tajništvu, soba št. 607 - XIII. oddelek - Urbanistika in promet, Costanzijev prehod št. 2 - VI. nadstropje.
Kdorkoli je zainteresiran ima možnost, da si varianto v uradnih urah ogleda (ob delavnikih od 12. do 13. ure).
Trst, dne 10. marca 1988 NAMESTNIK
GLAVNEGA TAJNIKA Raffaello Fabbro ŽUPAN
kap. Giulio Staffieri
kino
ARISTON - 17.30, 21.00 L’insostenibile leggerezza delTessere, r. Philip Kaufman, i. Daniel Day Lewis, Juliette Bi-noche.
NAZIONALE IV - 16.00, 22.15 Pazza, dram., ZDA 1987; r. Martin Rih; i. Bar-bra Streisand, Richard Dreyfuss.
EXCELSIOR II - LA CAPPELLA UN-DERGROUND 17.00 21.45 Desordre, dram., Fr. 1986; r. Olivier Assayas; i. Wadeck Stanczak, Ann-Gisel Glass.
EXCELSIOR I - 16.30, 22.15 Ouattro cuc-cioli da salvare, prod. Walt Disney.
NAZIONALE II - 16.30, 22.00 Omicidio allo specchio, □.
NAZIONALE I - 16.15, 22.00 La ballata porno di Memphis, pom.,
PENICE - 16.30, 22.15 Tre scapoli e un bebe, kom., ZDA; i. Tom Selleck, Steve Guttenberg, Ted Danson.
GRATTACIELO - 17.30, 22.15 Dentro la notizia, dram., ZDA 1987; r. J. L. Bro-oks; i. V. Hurt, H. Hunter, A. Brooks.
MIGNON - 16.00, 22.00 La spada nella roccia, ris., 1963; r. Wolfgang Reither-man.
EDEN - 15.30, 20.00 La calda signora della porta accanto, porn.,
NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Cicciolina čarne bollente, porn.,
VITTORIO VENETO - 16.30, 22.10 Undi-ci giorni, undici notti, porn.,
CAPITOL - Dvorana rezervirana LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Arriveder-ci ragazzi, kom., Fr. 1987; r. L. Malle; i. G. Manesse, R. Fejto.
ALCIONE - 16.00, 22.00 Platoon, vojni, ZDA 1986, 115’; r. Oliver Stone; i. Tom Berenger, VVillem Dafoe.
RADIO - 15.30, 21.30 Vanessa maid Manhattan, porn., □ □.
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
izleti
SKD Barkovlje prireja izlet v beneške vile 24. in 25. aprila. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Za informacije telefonirati na št. 69297 in 415797.
Sekcija VZPI-ANPI Evald Antončič iz Križa prireja od 6. do 10. maja izlet v Neapelj, Sorrento in Caserto. Vpisuje Ferdinand Bogateč (tel. 220175). Na razpolago je še nekaj mest.
razna obvestila
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje obvešča, da bo v okviru tečaja za delo z otroki v težavah predaval danes, 13. aprila, ob 17. uri v Dijaškem domu S. Kosovel v Trstu, Ul. Gin-nastica 72 dr. Pavel Fonda na temo: ODNOS OTROK-STARŠI V PRVIH LETIH ŽIVLJENJA. Predavanje je namenjeno pedagoškim delavcem. Vljudno vabljeni!
Odbor za doraščajočo mladino pri SKGZ in Dijaška doma v Trstu in Gorici prirejajo letovanje za otroke in mladino v Tolminu od 1. do 15. julija - za otroke in mlade od 11. do 17. leta, v Zgornjih Gorjah od 21. junija od 5. julija - za otroke od 6. do 11. leta starosti ter v Portorožu od 11. do 20. julija in od 21. do 31. julija - za otroke od 8. leta starosti dalje. Informacije in vpisovanje do 30. aprila na sedežih SKGZ v Trstu - Ul. sv. Frančiška 20, tel. 744249 - in v Gorici - Ul. Malta 2, tel. 84644 - od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure.
KD Lipa obvešča vse odbornike, da bo seja glavnega odbora danes, 13. t. m., ob
20.30	v Bazoviškem domu.
Jutri, 14. t. m., bo v Ljudskem domu v Križu nadaljevanje IZREDNEGA KONGRESA SEKCIJE KPI J. VERGINELLA. Prisostvovala bo sen. Jelka Gerbec. Začetek ob 17.30.
KRUT obvešča, da je na razpolago še nekaj mest za PLAVALNO URO v bazenu v Strunjanu ob torkih. Vpisovanje in informacije od 9. do 12. ure na sedežu KRUT - Ul. Cicerone 8/B - tel. 360324.
_________mali oglasi________________
OSMICO ima Frandoli - Slivno št. 25. Toči belo in črno vino.
V REPNU št. 2 je odprl osmico Samo Raubar. Toči belo vino in teran.
OSMICO je odprl Just Škerlj - Salež 44. Toči belo vino in teran.
OSMICO ima odprto Alojz Milič v Rep-nu. T oči teran in belo vino.
OSMICO ima odprto Milan Kraljič v Prebenegu. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Stanislav Novak v Mačkoljah-Križpot.
DAM V NAJEM stanovanje, 80 kv. m. Tel. 228390.
ODDAJAM V NAJEM priznano in dobro vpeljano restavracijo na Krasu, moderno opremljeno, s parkiriščem. Za podrobnejše informacije telefonirati na št. 362949 v uradnih urah.
PRODAM vpeljano trgovino za prodajo jestvin, sadja in zelenjave ter kruha, v centru mesta, z vso opremo in dolgoletno najemniško pogodbo za prostore. Podrobnejše informacije po telefonu na št. 362949 v uradnih urah.
PRODAM nebalirano seno, Repen 50. Tel. 227411.
VESPO PRIMAVERA v odličnem stanju prodam. Tel. 229347.
PRODAM motor honda 750 po ugodni ceni. Tel. 228468 v večernih urah.
PODARIM taborniški komplet RMV za fanta. Tel. 228468 v večernih urah.
MIZAR obnavlja pohištvo (tudi antično) ter opravlja razna druga popravila. Tel. 228183 ob uri obedov.
LEKCIJE iz matematike in fizike za nižje in višje srednje šole nudi univerzitetni študent. Tel. 229347.
IŠČEM katerokoli delo part-time. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika - Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst pod šifro "Slovenka .
KUHARICO išče gostilna v Bazovici. Pismene ponudbe na Olgasni oddelek Primorskega dnevnika - Ul. Montecchi 6 - 34137 TRST pod šifro "Bazovica".
NUJNO IŠČEM skladišče na Proseku ali
v v bližini. Tel. 251026 ali 822003.
IŠČEM ZAPOSLITEV kot uradnica part-time. Telefonirati v večernih urah na št. 231037.
4-ČLANSKA DRUŽINA odkupi 3-sobno stanovanje. Tel. 415318.
NOVOST V PARFUMERIJI: šampon in barvni refleks, vse v 5 minutah. Kozmetika 90 - Opčine.
prispevki
V	spomin na Slavka Štreklja daruje družina Milic (Zgonik 14) 20.000 lir za FC Primorje.
Namesto cvetja na grob brata Ivana Furlana darujejo brata Karlo in Pepi ter sestra Lojzka 25.000 lir za Godbeno društvo Prosek, 25.000 lir za PZ V. Mirk in
25.000	lir za ženski pevski zbor Prosek-Kontovel.
V	spomin na Angelo Starc darujeta Marica in Danica 50.000 lir za ŠD Konto-vel.
V	spomin na Angelo Starc darujeta Milena in Bruno Košuta 30.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
Ob plačilu članarine sta darovala Franc in Slava Košuta 14.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	spomin na Iginia Bogatca in Leonarda Di Feliceja darujejo učenci in učiteljice osnovne šole A. Sirk 100.000 lir za KD Vesna, 100.000 lir za ŠD Mladina in
100.000	lir za osnovno šolo A. Sirk.
Ob 4. obletnici smrti dragega moža in očeta Milana Zobca daruje družina
20.000	lir za sekcijo VZPI-ANPI Boršt-Zabrežec.
menjalnica_______________________n. 4. ms
Ameriški dolar............. 1235.—
Nemška marka .............. 738.—
Francoski frank............ 216. -
Holandski florint ......... 658.—
Belgijski frank............ 34.
Funt šterling.............. 2285.—-
Irski šterling............. 1950.—
Danska krona............... 190. -
Grška drahma .............. 8.—
Kanadski dolar .........:..	970.—
Japonski jen............... 9.—
Švicarski frank ........... 893.—
Avstrijski šiling............. 105.—
Norveška krona ............... 195.—
Švedska krona................. 207.—
Portugalski eskudo.............. 8.—
Španska peseta................  10,—
Avstralski dolar ............ 880.—
Debeli dinar................... 0,73
Drobni dinar................... 0,75
Bril/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Telef : Sedež 040/67001 DUI\D TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
Ferrara in priča
Na RAI 3 sto srečanj z Božansko komedijo
Najlepše angleške prsi jutri v dvorani Tivoli
RIM — Znani italijanski novinar Gi-uliano Ferrara, ki je še do pred neva-davnim vodil na tretji televizijski mreži aktualno oddajo, v kateri je nastopal kot javni tožilec, se je sedaj opredelil za drugo radijsko mrežo. Drevi ob 22.25 bo namreč začela oddaja II testimone, med katero bodo govorili o primeru Alda Mora.
Ferrara se tako uveljavlja kot eden mlajših konferansjejev na italijanski televiziji. V skladu s sedanjo usmeritvijo najbolj uspešnih konferansjejev je Ferrara zelo napadalen do svojih gostov in večkrat brez dlak na jeziku. Pričam v njegovi novi oddaji zato ne bo preveč lagodno.
Na fotografiji: Giuliano Ferrara.
V Firencah je bil v prvi polovici 15. stoletja Dante Alighieri pesnik, ki ga je prebiralo največje število ljudi. Njegovo življenjsko pesniško delo, slavno Božansko komedijo, so v svojih knjižnicah hranili tudi najbolj revni zasebniki. Že nekaj let po pesnikovi smrti pa so se začela javna prebiranja posameznih Dantejevih spevov, tako da je Komedija, ki so jo poslej imenovali "božanska", kmalu doživela vrsto apokrifnih predelav in prepisov. Prva javna "lectura Dantis" se je na skupno željo nekaterih Florentincev začela že junija 1373. leta. Vodil pa jo je Boccaccio, avtor Dekamerona, znane zbirke novel. Javna prebiranja Božanske komedije so imela širok odmev, vidno so pripomogla k ljudskemu spoznavanju tega mogočnega Dantejevega dela, obenem pa so zadostila potrebam časa, ko je večina ljudi bila nepismena. Istočasno se je Dantejev glas razširil med ljudstvom z večjo lahkoto kot mnoga druga literarna dela, saj se je na bralca (oz. poslušalca) obračal v t. i. vulgarnem jeziku, ne pa v učenem in za mnoge nerazumljivem latinskem izrazu.
Vse te značilnosti Dantejevega dela, seveda poleg njegove veličine in pomembnosti, so botrovale k realizaciji televizijskih "srečanj z Božansko komedijo". Od prejšnjega ponedeljka je namreč vsak večer ob 20. uri
na tretji italijanski televizijski mreži na sporedu niz izobraževalnih oddaj, kjer ima Dantejeva Komedija levji delež. Niz predvideva sto oddaj, ki bodo na sporedu vsak večer, in sicer od ponedeljka do petka, približno dvajset tednov. Vsaka oddaja je okvirno razčlenjena v tri dele: uvodna beseda k posameznemu spevu, bralna interpretacija teksta, nato pa še sklepni komentar. Vse bo trajalo pičlih trideset minut, posebno pozornost pa zasluži dejstvo, da bo na televiziji Božanska komedija prvič prebrana v celoti. To se pravi, da sta bila za televizijsko priredbo nekoliko prilagojena in seveda skrčena le uvod in zaključna razlaga, za kar je poskrbel priložnosten odbor italijanskih strokovnjakov, poznavalcev Dantejevega opusa, zgodovinarjev, jezikoslovcev in literarnih kritikov.
Posamezne speve Božanske komedije bodo interpretirali znani italijanski gledališki igralci, kot so Giorgio Albertazzi, Giancarlo Sbragia in Enri-co Maria Salerno. Niz izobraževalnih oddaj je začel Albertazzi s Peklom, nato bosta na vrsti še Sbragia in Salerno, ki bosta brala Vice in Nebesa. K sugestivnemu srednjeveškemu vzdušju, v katerem je Božanska komedija nastala, bo prispevala še izvirna glasbena podlaga v izvedbi Simfoničnega orkestra in zbora RAJ iz Turina.
Dario Fo in Franca Rame spet na ekranu
Po neljubi enotedenski zamudi, ki so ji botrovali izključno tehnični za-pletljaji (tako se je glasilo uradno opravičilo organizatorjev in nastopajočih), je bila včeraj zvečer na RAI 3 prva izmed osmih predvidenih oddaj novega Fojevega varieteja z zgovornim naslovom Trasmissione forzata. Od »znane« Canzonissime '62, ki sta jo vodila Dario Fo in Franca Rame in ki je prav zaradi ostre politične satire bila grobo cenzurirana, je preteklo že skoraj šestindvajset let. Dvojica Fo-Rame se sedaj ponovno vrača na ekran. Spremenili so se torej tudi »televizijski« časi, dovoljenega je vedno več in Fojev variete lahko mirno zaživi... do naslednjega ukora pač!
Novinarji so svoji sodržavljanki upravičeno nadeli vzdevek "najlepše angleške prsi", mislili pa so seveda na pop pevko Samantho Karen Fox, ki bo jutri, 14. t. m., ob 20. uri nastopila v dvorani Tivoli v Ljubljani.
Visoka je 1 meter in 56 centimetrov, njene ostale mere pa so 92—59—84. Leta '86 je s pesmijo Touch Me, / want your Body osvojila najprej britanski otok, nakar se je podala še na celino in jo "podjarmila" v pičlem letu dni. Sam, tako jo kličejo njeni v glavnem moški iansi, ni imela nobenih težav z osvajanjem italijanskih latin loverjev in tudi Japonci se ji niso postavili po robu. Njena slava pa je bila iz turneje v turnejo večja, tako da jo danes kritika uvršča med najuspešnejše anglaške pevke. Kogar zanima, kako in kaliko časa se ji bodo upirali Slovenci, bo moral seveda na njen koncert, kjer se bo lahko osebno prepričal, da je njeno osvajanje v resnici nezadržno.
današnji televizijski in radijski sporedi
iM RAi i____________________________
7.15	Inf. odd.: Uno Mattina
9.35	Variete: Dadaumpa
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nanizanka: 11 calabrone verde
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Fronto... e la Rai?
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Fronto... e la Rai? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Ouarkov svet
15.00	Inf. oddaja: Odprta šola
16.00	Otroška oddaja: Big!
17.55	Rubrika: Danes v Parlamentu
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Variete: Parola mia
19.30	Rubrika: Knjiga - prijateljica
19.40	Almanah in vreme in dnevnik
20.30	Film: Tootsie (kom., ZDA 1982, r. Sidney Pollack, i. Dustin Hoffman, Jessica Lange)
22.25	Dnevnik
22.40	Športna sreda, vmes boks, evropski naslov za petelinjo kategorijo, Benichov-Belcastro (prenos iz Busalle)
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
RAI 2___________~
8.00	Prva izdaja in telovadba
9.00	Matineja: Italija se prebuja
10.00	Rubrika: V prijetnem počutju
11.00	Dnevnik - kratke vesti
11.05	Dok.: Umetniki pred ogledalom
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.40	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.30	Dnevnik in športne vesti
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.00	Nan.: Lassie, nato kviz Farfade
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Aktualno: II piacere di... abitare
17.45	Aktualno: Spaziolibero
18.05	Nan.: Uno psicologo per tutti
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nan.: Faber, l investigatore
19.45	Dnevnik in športne vesti
20.25	Nogomet: Italija-Holandska
22.15	Dnevnik - kratke vesti
22.25	Aktualno: II testimone
23.30	Dnevnik
24.00	Film: Gianni e Pinotto contro V-uomo invisibile (kom., ZDA 1941, r. Charles Lamont, i. Bud Abbott, Lou Castello)
PJK RAI 3
12.00	Dok. oddaja: Meridiana
14.00	Deželne vesti
14.30	Mladinska oddaja: Jeans 2
15.30	Izobraževalna oddaja: S.O.S. 011/8819 - Pomoč pri domačih nalogah dijakov nižje srednje šole
16.00	Športna rubrika: Fuoricampo
17.30	Športni dnevnik: Derby (pripravil Aldo Biscardi)
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo
18.30	Nanizanka: Vita da strega
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Rubrika: 20 let prej
20.00	Izobraževalna oddaja: Dante Alighieri - Božanska komedija, Pekel (bere Giorgio Albertazzi)
20.30	Film: Un complicato intrigo, film di donne, vicoli e delitti (dram., It. 1986, r. Lina Wertmul-ler, i. Angela Molina, Harvey Keitel)
22.20	Informativna oddaja: Samarcan-da - Stičišče
23.35	Koncert Tria Beaux Arts (Haydn)
RTV Ljubljana______________
10.00	TV drama: Korak čez (Stanislava Bergoč, pon.)
10.55	Oddaja o kulturi: Osmi dan
11.35	Mostovi
15.35	Mozaik. Oddaja o kulturi: Osmi dan (pon.)
16.30	Mostovi
17.00	Tečaj angleščine
17.20	Otroška oddaja: Moj dežnik je lahko balon (Ela Peroci)
17.35	Lutkovna predstava: Petelin se sestavi (Dane Zajc, z Lutkovnim gledališčem Jože Pengov)
18.15	Izobraževalna oddaja: Pokaži mi, kako - Penzija (zadnja oddaja)
18.45	Risanka
19.00	Vreme in Obzornik
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Film: Piknik pri Hancing Rocku (dram., Avstral. 1975, r. Peter Weir, i. Rachel Roberts, Dominic Guard)
22.00	Mali koncert s pianistom Bojanom Goriškom
22.15	Dnevnik
22.30	Dokumentarec: Izgubljeni pod Triglavom
(1P| TV Koper____________________
13.30	TVD Novice
13.40	Športne vesti: Sportime
13.50	Tenis: polfinale turnirja New-sweek (pon.)
15.00	Kolesarstvo^ Freccia-Vallone
16.45	Reportaže: Šport spektakel
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim: KOPER — O italijanskih posojilih za jugoslovanska obmejna območja FERNETIČI — Zastoji zaradi stavke carinikov
TRST — Nov sedež tabornikov RMV GORICA — Zbadljiv Pajk's kabaret TRST — Tržačan Schiozzi v Palači Costanzi
19.30	TVD Stičišče
20.00	Rubrika: Donna Kopertina
20.30	Nogomet: superpokal ZDA, Gre-mio-Boca juniors
22.15	TVD Novice
22.25	Športne vesti: Sportime
22.45	Športna oddaja: Juke Box
23.45	Rubrika: Donna Kopertina
Lil
CANALE5
7.00	Rubrika: Dobro jul Italija
7‘20 Risanke
9.00	Nanizanka: Arciba! 9-30 Nadaljevanka: Gei
. ralHospital 0.30 Kvizi: Cantando o tando, 11.15 Tuttin miglia, 12.00 Bis, 12 ,, „ d pranzo e servito {3.3° Nad.: Sentieri 1 s Kviz: Fantasia
5.00	Film: II sole spler alto (dram., ZDA 19 r. John Ford, i. Char Winninger, Arle Whelan, John Russi
r.05 Nanizanka: Aliče I h n« Kviz: Doppio Slalorr ■05 Nanizanke: Webst
18.40	I cifigue c guinto piano, 19.11 1Q Jefferson ■40 Kviz: Tra moglie e n
on rit0
•30 Film: II grande pa( (vestern, ZDA 1958 William Wyler, i. G g°ry Pečk, Jean Si on mons, Carroll Baker n T« Nanizanka: I Jeffers •to Rubrika: Premiere 0-25 Nanizanki: Gli inh cabili, 1.25Bonanza
C&T
reteouatti
8-30 Nanizanka: La gra vallata
9.15	Film: II capitano Nero (pust., It. 1950, r. Alberto Pozzetti, i. Marina Berti, Andrea Chec-chi)
11.00	Nanizanke: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Neli,
12.30	Vicini troppo vi-cini
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Hello Špank, Mimi e la nazionale di palla-volo, Isidoro
14.30	Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.30 Gosi gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani,
17.15	Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Kviz: O.K. il prezzo e giusto
22.35	Aktualno: Italija sprašuje
23.35	Nan.: Petrocelli, 0.35 Vegas, 1.30 Missione impossibile
^|> ITALIA1
8.30	Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari,
9.25	Wonder Woman,
10.20	Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford,
12.20	Charlie's An-gels, 13.20 Arnold
13.50	Variete: Smile
14.20	Nanizanki: Časa Kea-ton, 14.50 Chips
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Candy Candy, ^Ghostbusters, Hilary
18.00	Nanizanke: Hazzard,
19.00	Simon & Simon,
20.00	Balliamo e can-tiamo con Licia
20.30	Nanizanki: Supercar,
21.30	A-Team
22.30	Filmski tednik: Ciak... si gira
23.30	Film: La provinciale (dram., It. 1953, r. Mario Soldati, i. Gina Lol-lobrigida, Gabriele Ferzetti)
1.35	Nanizanka: La strana coppia
TELEPADOVA
12.30	Nadaljevanka: I Ryan
13.30	Risanke
14.15	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 15.00 Dancing Days, 16.30 Piume e paillettes
17.00	Nahizanka: Mary Hartman
17.30	Risanke
19.30	Nanizanka: California
20.30	Film: L avventuriero di Hong Kong (pust., ZDA 1955, r. Edward
Dmytryk, i. Clark Gable, Susan Hay-word)
22.30	Kviz: Colpo grosso
23.30	Šport: tenis
H ^	TELEFRIULI
11.30	Nanizanka: La con-guista di Luke
13.00	Dokumentarna oddaja: Lepa Italija
13.30	Nadaljevanka: Amor gitano
14.30	Dražbi
15.00	Nadaljevanka: Gengis Khan
15.30	Risanke
16.00	Glasbena oddaja: Musič box
18.15	Nadaljevanka: Le so-relle Materassi
19.00	Dnevnik
19.30	Rubriki: Dan za dnem,
20.00	Zdravstvo danes
20.30	Variete: Al Paradise
22.00	Nanizanka: La vita co-mincia a 40 anni
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Variete: Accipicchia 0.30 Informativna oddaja:
News dal mondo
^ TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, (7.40) pravljica;
8.10	Bom naredu stazice (pon.); 8.40 Za vsakogar nekaj; 10.00 Pregled tiska;
10.10	S koncertnega repertoarja; 11.30 Zbornik: Ženska in naš danes (1. del); 11.30 Zdravnik in pacient; 12.00 Skozi njen glas v umetnost; 12.40 Dermatolog svetuje; 13.20 Primorska poje; 13.40 Skice; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Od Milj do Devina; 14.40 Povejmo glasbo;
15.00	Roman: Vojna in mir (31. del); 15.15 Zbornik (2. del); 16.00 Skozi njen glas v umetnost; 16.30 Ena beseda kot veter pomladni; 17.10 Mi in glasba;
18.00	Lit. predpremiera: Absalomova pripoved; 18.25 Povejmo glasbo.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00.	12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 8.05 Za knjižne molje; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pojemo in godemo; 13.30 Melodije; 14.05 Mehurčki; 14.20 Glasbena mladina; 14.45 Popoldanski mozaik;
15.00	Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Ansambel Ivana Ruparja; 18.15 Naš gost; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Iz studia 26; 20.00 Koncert za besedo - Šaljivo; 20.25 Naši interpreti;
21.05	Opere; 22.30 Znane melodije;
23.05	Lit. nokturno; 23.15 Jazz.
RADIO KOPER (slovenski program)
7.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 14.40 Reportaže, intervjuji in razne zanimivosti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Glasbeni kiosk; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Primorska poje; 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.35 Koledarček; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Prisrčno vaši; 8.15. Horoskop; 8.40 Po vaši izbiri; 9.32 Feeling v glasbi; 10.00 Na prvi strani; 10.10 Otroški kotiček; 10.35 Vstop prost; 11.15 Srečanja; 11.40 Popevka tedna; 12.00 Glasba po željah; 14.45 Edig Galletti; 15.45 Sintonizirani; 16.00 Popevka tedna; 17.00 Bubbling;
17.33	Aplavz za; 18.00 Ghetto Blaster;
18.33	Glasba; 19.00 Glasbena obzorja.
RADIO OPČINE
10.00 Za vsakogar nekaj; 12.00 Glasbeni mozaik; 19.00 Glasba po željah; 20.40 Aktualna oddaja: Pogovor z odvetnikom; 21.00 Ostali Trst; nato Nočni glasbeni spored.
Občni zbor Zveze slovenske katoliške prosvete v Gorici
Zasedanje mešane komisije za prevoze Vprašanja avtoprevoznikov nerešena
Zanimanje ministra za zunanjo trgovino - Predlog KPI
V Portorožu je v ponedeljek in včeraj zasedala mešana italijansko-jugos-lovanska komisija za urejanje vprašanj na področju prevozništva. Gre za vprašanja, ki so posebej občutena na Goriškem in na katera že dolgo opozarjajo avtoprevozniki in zahtevajo, da se jim zagotovi možnost enakopravnega nastopanja na tržišču.
Komisija, ki je zasedala v Portorožu, ni imela lahke naloge. Predstavniki jugoslovanskih avtoprevoznikov so predstavili vrsto predlogov za povečanje števila dovolilnic. Tako naj bi se povečalo za 150 število stalnih dovolilnic, za 14 tisoč število navadnih (enkratnih) dovolilnic, za 2 tisoč število tranzitnih dovolilnic in za 900 število dovolilnic za prevoz blaga za tretje države.
Vsi ti predlogi jugoslovanskih predstavnikov so bili zavrnjeni. Komisija je sprejela edino sklep, da se poveča, za dva tisoč, število navadnih dovolilnic.
Italijanska stran je predlagala, da bi vsake tri mesece komisija preverjala
stanje na področju blagovnih prevozov in efektivne uporabe dovolilnic, vendar predlog ni bil sprejet.
Zasedanje mešane komisije se je tako zaključilo brez pomembnejših rezultatov, nekako v zatišju, s potrditvijo nekakšnega statusa quo, ki pomeni tudi, da ostajajo vsa vprašanja, na katera opozarjajo goriški avtoprevozniki, še naprej nerešena.
O težavah goriških avtoprevoznikov in iskanju ustreznih rešitev naj bi v kratkem razpravljali v socialistični stranki in posebej pri ministrstvu za zunanjo trgovino. Ta vprašanja so bila iznešena pred nekaj tedni, ko je bil minister na obisku v Gorici. S temi vprašanji se ukvarjajo tudi predstavniki drugih strank. Tako je pokrajinsko vodstvo KPI za prihodnjo soboto napovedalo tiskovno konferenco, kjer bodo predstavili predloge in pobude stranke na tem za goriško gospodarstvo pomembnem sektorju. Srečanje bo v Palače hotelu ob udeležbi parlamentarcev in deželnih svetovalcev KPI.
Članstvo v zbornici Ital-Jug
Goriška sekcija Mešane italijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice je v teh dneh pričela z včlanjevanjem za tekoče leto. Ustanova, ki se že od nastanka zavzema za maksimalno pospešitev obmejnega gospodarskega sodelovanja, je novembra lani priredila v Gorici 54. zasedanje Italjug-Jugital. O polnem uspehu zasedanje priča dejstvo, da so ob nedavnem obisku predsednika Zveznega izvršnega sveta Mi-kuliča pri italijanski vladi oblikovali program sodelovanja med državama prav upoštevajoč smernice ih predloge, ki so jih izoblikovali na goriškem zasedanju.
Vsako podrobnejšo informacijo o vpisu v Mešano zbornico nudijo v tajništvu le-te pri Trgovinski zbornici v Gorici.
V mali dvorani Katoliškega doma je bil v ponedeljek 27. redni občni zbor Zveze slovenske katoliške prosvete iz Gorice. Ob prisotnosti lepega števila predstavnikov včlanjenih društev in skupin je predsednik Zveze Damjan Paulin podčrtal glavne pobude, ki jih je kulturna organizacija pripravila v minuli sezoni, ter posebej poudaril pomen prihodnje sezone, ko bodo katoliški kulturni delavci praznovali 30-letnico ustanovitve ZSKP. V ta namen, tako je povedal Paulin, bodo pripravili vrsto pobud, s katerimi bodo primerno obeležili tridesetletno kulturno prisotnost te organizacije na Goriškem.
Pri oceni pravkar sklenjene sezone se je predsednik zaustavil na nekatere najpomembnejše prireditve, poročal o stikih s članicami ter naglasil potrebo po še tesnejšem sodelovanju s sorodnimi organizacijami v zamejstvu in Sloveniji.
Po poročilih tajnice Marilke Koršič in blagajničarke Franke Žgavec so predstavniki včlanjenih društev podali podrobno oceno delovanja na vaseh in v mestu. Iz poročil (PD Sedej iz Šte-verjana, Ljudski radio, društvo M. Fi-lej, zbor L. Bratuž, zbor M. Filej, PD Štandrež, zbor Rupa-Peč in PD Hrast
iz Doberdoba) je bila potrjena bogata dejavnost, predvsem kar zadeva zborovsko petje.
Pred volitvami (za predsednika je bil potrjen Damjan Paulin, ostali del predsedstva pa bodo imenovali na prvi seji) je v imenu Sveta slovenskih organizacij pozdravila Marija Ferletič. Priložnostne pozdrave so imeli še Ivan Mignozzi (ZKO iz Nove Gorice), Rudi Pavšič (ZSKD), Andrej Bratuž (goriška Občina) ter Karlo Mučič (društvo Jadro).
ZLATI PAJEK
se zahvaljuje vsem gostom prvega Pajk's showa, ki so pomagali stkati mrežo. Posebna zahvala naj gre vsem 54 sodelavcem, krucenal bandu, ko-talkaricam ŠKD Vipava, muzikantom, Charliju, Gledališki skupini, zadrugi Brda, slaščičarni La Conchiglia iz Gorice, Zvezi slovenskih kulturnih društev ter Kulturnemu domu.
Z javnim zborovanjem v Tržiču
Natta zaključil obisk v Furlaniji-Jidijski krajini
Posvet med upravitelji in društvi o praznovanju 40-letnice ustave
Pobuda doberdobske občinske
Z javnim zborovanjem v nabito polni tržiški kinodvorani Excelsior je včeraj tajnik KPI Alessandro Natta zaključil obisk v Furlaniji-Julijski krajini.
»Za ponovno industrializacijo, razvoj in delo« je bila tema včerajšnjega zborovanja, ki ga je otvoril vsedržavni koordinator za vprašanja ladjedelništva pri KPI Tullio Paizza. Uvodoma je pozdravil predstavnike ladjedelnic iz Castellamare di Stabbia pri Neaplju, Ligurije, Ancone in Benetk, ki so se odzvali vabilu komunistične partije. Paizza je v svojem posegu ostro očrtal politiko italijanske vlade do vprašanj ladjedelništva, ki »ne sloni na nobeni znanstveni raziskavi in nima nobenega dolgoročnega projekta, kar ni,« po njegovem mnenju, »sad malomarnosti, ampak je izključno politična izbira.«
Paizzi je na govorniškem odru sledil deželni tajnik KPI Roberto Viezzi, ki je ugotavljal, da ima naša dežela velike razvojne možnosti, ki pa osta-
jajo neizkoriščene. Viezzi je podčrtal neskladje v F-JK med vedno večjim zanosom znanstvenih raziskav in počasnega, a vztrajnega zatona podjetij z državno soudeležbo.
Ob koncu je spregovoril Alessandro Natta, ki se je le obrobno dotaknil vprašanja naše dežele in je svoj poseg osredotočil na politiko v rimskih palačah in na posreden pomen, ki ga bodo v tej smeri imele junijske upravne volitve pri nas. Natta je spregovoril o temah, ki so italijanskim komunistom posebno pri srcu: moralno vprašanje in obramba delavskih dosežkov.
Po pričakovanju je negativno ocenil novonastalo petstrankarsko koalicijo, »ki se z ničemer ne razlikuje od prejšnjih, ki so klavrno propadle«. Natta je obenem prisotnim obljubil, da se bo KPI še v bodoče postavila v bran najrevnejših slojev in ne bo dovolila, da bi jim kratili pravice, ki so si jih v dolgih letih boja priborili.
V ponedeljek je bil v Doberdobu sestanek med domačimi občinskimi upravitelji in predstavniki društev, ki delujejo v občini. Na srečanju je bil govor o proslavi obletnice osvoboditve in obliki, s katero se bodo v Doberdobu spomnili 40-obletnice sprejetja italijanske ustave.
Številnim udeležencem sestanka je uvodoma spregovoril doberdobski župan dr. Mario Lavrenčič, ki je dejal, da bo praznovanje 25. aprila v glavnem potekalo v okvirih prejšnjih let. Edina pomembna novost bo v tem, da bosta sekciji VZPI-ANPI iz Doberdoba in iz Jamelj v soboto pred praznikom priredili za učence višjih razredov osnovne šole in za dijake nižje srednje v občinski telovadnici predavanje na temo odporniškega gibanja.
Kot vsako leto bodo polagali vence pred spomenike padlim v raznih zaselkih v občini. Na sestanku so se dogovorili, da bo za krajši kulturni program na Poljanah poskrbelo KD Dol-Poljane, v Dolu, Jamljah in Doberdo-
bu pa naj bi to izvajali učenci šol v občini. Pri vseh spomenikih bo zapel tudi možki pevski zbor Jezero. Mešani zbor KD Hrast tokrat ne bo nastopil, saj bo ta dan gostoval na Dunaju. Osrednja slovesnost bo v Doberdobu, kjer bo ob priložnostnem govoru nastopila še godba na pihala godbenega društva Kras.
Na seji so veliko pozornosti namenili praznovanju 40-letnice italijanske ustave. Doberdobski upravitelji bodo, zelo verjetno v mesecu maju, priredili okroglo mizo na katero so povabili komunističnega senatorja Battella, profesorja Sama Pahorja (oba sta povabilo že sprejela) in demokristjanske-ga poslanca Rebullo. Občina bo ob obletnici podarila vsem šolarjem v občini, seveda tistim, ki je niso še dobili, dvojezični izvod ustave.
Občinska uprava je obenem povabila uradnega predstavnika Organizacije za osvoboditev Palestine (PLO), da bi imel srečanje v vasi. Odgovora iz
uprave
predstavništva PLO v Rimu niso še dobili, zato datum tega srečanja zaenkrat še ni določen.
V Doberdobu bo predavanje tudi na temo ustavnih amandmajev, ki jih pripravljajo v Jugoslaviji. Na to temo naj bi govoril vidni slovenski politični delavec, predlagano pa je tudi bilo, da bi na to srečanje povabili tudi nekoga iz uredništva izredno razširjene in kritične slovenske revije Mladina.
razna obvestila
Kmečka zveza obvešča, da zapade 30. t. m. rok za t. i. obvezno destilacijo namiznih vin. Količina vina, ki jo mora posamezni vinogradnik oddati v pooblaščeno žganj arno, se izračuna na osnovi proizvodnje hl/ha prijavljenega vina za letino 1987/88. Izračunano količino vina mora vinogradnik oddati samo v primeru, da presega 5 hektolitrov.
V Kulturnem domu v Gorici bo v petek, 15. t. m., ob 20.30 redni občni zbor Slovenskega planinskega društva.
Danes in jutri seja na Pokrajini Pred zapadlostjo mandata nove seje
Goriški pokrajinski svet, ki se mu, kakor znano, izteka mandat, bo imel do konca meseca še vrsto sej. Tako se bo sestal danes ob 17. uri in tudi jutri. Dve seji sta napovedani za prihodnji teden, prav tako za četrtek in petek. Ker tudi takrat predvidoma še ne bodo izčrpali dnevnega reda, bo pred zapadlostjo mandata (40 dni pred volitvami) predvidoma še ena seja.
Današnje zasedanje bo v dobršnem delu posvečeno obravnavi raznih dokumentov, odgovorom na interpelacije itd. Kar enajst jih je bilo uvrščenih v dnevni red za danes napovedane seje. Štiri je predložila demokristjanska skupina, preostale pa komunisti.
Na dnevnem redu današnje in jutrišnje seje je tudi lepo število sklepov pokrajinskega odbora, ki jih mora svet ratificirati.
V zapor zaradi posesti nevarnega noža vrste rambo
Policijska obhodnica je včeraj, v prvih jutranjih urah, aretirala 25-letnega jugoslovanskega državljana Nikolo Radusina zaradi posesti orožja. V njegovem avtomobilu so namreč policisti našli nož vrste rambo s 15 centimetrov dolgim rezilom. Posest takega orožja-orodja ni dovoljena.
Radusin, ki je doma iz Zaprešiča pri Zagrebu, je v zaporu v Gorici in predvidoma že danes mu bodo sodili.
Radusina so prijeli pri Moščenicah.
Bil je v avtomobilu, ustavljenem v od-
stavnem pasu. Ko se je vozilu približal policijski avto, je Radusin v naglici odpeljal. Policijska obhodnica se je lotila zasledovanja in po nekaj sto metrih dohitela avtomobil zagrebške registracije. Ob natančnejšem pregledu so policisti našli omenjeni nož. Dogodek se je pripetil okrog 3. ure zjutraj.
Odlaganje materiala proti plačilu
pismo uredništvu - pismo uredništvu - pismo uredništvu
Ob nagradah Pokrajine: upoštevati tudi slovensko ustvarjalnost v Gorici
. Z zanimanjem sem prebral notico Velik odziv kulturnikov na tri nagrade Pokrajine (Primorski dnevnik, 2. 4. 1988, stran 8), v kateri se bralec seznani z velikim odzivom tudi zelo vidnih kulturnih ustvarjalcev na razpis goriške pokrajine, ki bo maja podelila tri nagrade po 10 milijonov lir. Nagrade so poimenovane po treh znanih Goričanih — Antoniju Moras-siju, Ervinu Pocarju in Biagu Marinu. Vsi so nedvomno zelo znane goriške osebnosti in pomembni soustvarjalci kulturnega utripa Gorice, vsak se je uveljavil na svojem področju, za katero podeljuje goriška pokrajina nagrade: Morassijevo za umetnostno zgodovinska in kritiška dela, nagrado Blaga Marina za literarnokritiška dela ter Pocarjevo za italijanske prevode iz nemškega jezika.
Prav pri slednji nagradi pa me je nekoliko privzdignila naslednja misel: Gorica, avstrijska Nica, se skuša uveljaviti kot posrednik med nemškim in italijanskim svetom, ohraniti stik s poreklom nekaterih nemških rodbin, ki so nekoč nekaj pomenile v višjih slojih goriške družbe ter obar-
vale goriško kulturno življenje. In prav je tako.
Toda ali Gorica ne odpira vrata tudi v slovenski in celoten slovanski svet? Ali ni dobršen del goriškega življenja prepleten s slovensko ustvarjalnostjo? Ali se v zgodovino tega mesta niso zapisali tudi naši ljudje? Ali niso številni Goričani posredovali italijansko kulturo Slovencem ter Slovanom in obratno?
Danes se nekateri goriški krogi vendarle zanimajo tudi za slovensko kulturno bogastvo, pa so večkrat izrazili obžalovanje, da je na razpolago tako malo italijanskih prevodov slovenskih del. Prav tako vemo, kako neradi tvegajo italijanski založniki izdajo prevodov iz slovenske književnosti. Nemalokrat morajo prevajalci tako ali drugače sodelovati pri takšnem založniškem podvigu, večkrat ostane že prevedeno delo neizdano ali pa čaka na izid leta in leta. Nedvomno je torej, da si ljudje, ki delujejo kot posredniki med slovanskim in italijanskim svetom, zaslužijo priznanje, pa tudi publika želi živahnejšo dejavnost na tem področju.
Vse govori torej za to, da bi goriška pokrajina lahko posegla s svojimi na-
gradami in spodbudami tudi na to področje.
Zgoraj omenjenim trem stoletnikom bi nedvomno lahko dodali še kakšno podobno znano osebnost, ki ima zasluge za posredovanje vrednot iz slovanskega v romanski svet, pa naj gre za Budala, Kocjančiča, Trinka, Bednarika, za dolgoletnega direktorja goriške državne knjižnice Manzinija ali za koga drugega.
Ce bi se kdo zbal, da bi se s slovansko barvo preveč kompromitiral, bi lahko dodali še nagrado za širjenje in uveljavljanje furlanske in morda tudi židovske kulture, ki so tudi ostale prezrte v tej pomembni iniciativi goriške pokrajine.
Prijateljstvo, mostovi, pluralizem itd. se gradi tudi v takih ustanovah. Gorica lahko išče svojo identiteto tudi ob upoštevanju slovenskega okolja. Gorica ne more živeti le iz spominov na ranjko Avstrijo. Njena današnja resničnost je prav gotovo tudi vloga, ki jo ima kot dver v sosednjo državo, kot vrata v sosednji svet, ki je še živ in ustvarjalen tudi v današnjem trenutku.
ZOLTAN JAN
Goriška občinska uprava sporoča, da bodo morali občani od 18. aprila plačati za odpadni material, ki ga bodo pustili na javnem odlagališču v Ulici Brigata Sassari.
Na odlagališču lahko sprejemajo izključno gradbeni material, ki se ga na kraj lahko pelje vsak delavnik med
7.30	in 12. uro ter med 13. in 19. uro. Plačati bo treba kar na odlagališču in sicer po naslednjih tarifah: do 10 stotov 2.000 lir, do 30 stotov 5.500 lir, do 60 stotov 8.500 lir, do 80 stotov 11.000 lir, do 140 stotov 15.000 lir, več kot 140 stotov 22.000 lir.
KULTTJENJ
Danes ob 20.30 v Kulturnem domu na sporedu film
Le medecin de Gafire
(Zdravnik iz Gafireja)
režiserja Mustaphe Diopa
iz Nigerije
Predvajanje afriškega filma pripravlja Kulturni dom v sodelovanju s Centrom CVCS. Vstop prost.
Ob 10.30 bodo film predvajali za šole.
V Kulturnem domu je na ogled tudi razstava o apartheidu v Afriki.
prispevki
Justina Prinčič je za Kulturno in športno središče Danica darovala 200 tisoč lir.
V spomin Vide Pahor por. Calligaris iz Tržiča daruje 20.000 lir za spomenik v Štandrežu sestrična Štefanija Nanut.
Za kulturno in športno središče Danica na Vrhu je Ivan Plesničar daroval 50 tisoč lir.
razne prireditve
KD Oton Župančič prireja jutri, 14. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu A. Budal v Štandrežu ponovitev recitala Kar smo to smo in gostovanje mladinske skupine PD Štandrež.
V Dijaškem domu v Gorici bodo jutri ob 18. uri gostovali člani mladinske gledališke skupine KD Sovodnje z Butalci F. Milčinskega.
kino
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Arrivederci ragazzi«. VERDI Zaprto.
VITTORIA 17.30-22.00 »Confessioni di Serena«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
rwi v« v
Trzic
EXCELSIOR Zaprto.
COMUNALE 20.30 »Sei personaggi in cerca d'autore«. Gledališka predstava. Gostuje stalno gledališče FJK.
Nova Gorica
SOČA 18.00 »Ciklon^. Ob 20. uri »Kobra«.
DESKLE 19.30 »Smrtonosna misija«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Provvidenti, Travnik 34, tel. 84972.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Rismondo, Ul. Toti 52, tel. 72701.
__________pogrebi____________
Danes v Gorici: ob 9.30 Rosa Camelia vd. Catalano iz mrliške veže bolnišnice sv. Justa na glavno pokopališče, ob 12.30 Lambert Humar iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturn in na glavno pokopališče.
Pri ZTT so izšli Capudrovi Romanski eseji
»Ena je groza, ta groza je biti...«
Capudrovi Romanski eseji, ki jih je pred kratkim izdalo Založništvo tržaškega tiska, bodo za bralca, ki si želi razmišljanja o literaturi in umetnosti, prijetno presenečenje. S tem mislimo reči predvsem to, da je način, s katerim se prof. Capuder loteva literature in človeške problematike, ki je v njej prisotna, v marsičem različen od običajnega kritiškega in literarnozgodovinskega pisanja na Slovenskem. Poleg tega da se velik del tega pisanja še vedno ni otresel ideoloških dogmatizmov, je le redko mogoče srečati sposobnost sproščenega obravnavanja tudi več stoletij oddaljene literature. V zadnjem času smo priča nekakšnemu potrošniškemu trendu, ki si na vse kriplje prizadeva uloviti sodobne umetniške tokove na Zahodu in na vsakem koraku se srečujemo z eno samo dilemo: kaj je in kaj ni postmodernizem! V takem ozračju je osvežujoč že sam pogled v kazalo Capudrove knjige: Dante, Petrarca, Unamu-no, Kocbek, Rebula, Kierkegaard... Imena velikih osebnosti, o katerih verjetno niti ni lahko pisati, saj je o njih že mnogo znanega. Toda prav tu se izkaže izvirnost avtorjevega pristopa. Ne gre namreč za to, da so nam stoletja Danteja in Petrarce dokončno odmaknjena, da je bilo o Kocbeku že vse izrečeno, ampak ravno za ponovno, vselej-šnje odkrivanje tistega, zaradi katerega je v teh delih prisotna univerzalnost človeka. Z literarnim in filozofskim razmišljanjem skuša avtor izpostaviti, kako so se v teh velikih delih uspela zapisati tista pristno človeška vprašanja, ki prav zato, ker so pristno človeška, niso nikoli docela razrešljiva. Seveda je že iz Capudrovega izbora avtorjev razvidno, ob že omenjenih so prisotni še eseji o Camo-esu, Sabatu in Bergsonu, da imamo opraviti z določeno duhovno tradicijo, ki se navdihuje ob krščanstvu.
Avtor nas z obilico širokega znanja in rahločutno skrbjo za pripovedni slog popelje v duhovni svet slehernega od obravnavanih mislecev in umetnikov. Toda vseskozi, od začetka do konca knjige, se gibljemo v enem svetu, sprehajamo se po prizorišču Zgodovine sredi zemlje, v duhovnem svetu Sredozemlja, ki so mu začetni elan dajali Grki, Judje in Latinci. Pozneje je s svojimi čudovitimi, včasih srhljivimi zgodbami nastopil srednji vek, čas srčnih ljudi, bi lahko danes rekli, ko se je še vedelo, kaj je Resnica in je krščanstvo zaživelo v podobah. Nato stopamo dalje, dediči teh podob, skozi renesanso v novodobni svet, tja do Kierkegaardovega obupa, ko se resnično lahko ozremo nazaj, k zdaj že tako hudo odmaknjenim vzorom. Zdi se, da lahko to držo zavzemamo skupaj z avtorjevim pogledom: »Zmeda je legla na nas, odkar smo vrgli kamen v veliko zrcalo Živega in ga raztreščili na tisoč koscev.«
Da, težava ni v tem, da so Grki, Latinci in srednji vek tako daleč za nami, ampak v neprestanem spoznanju, da so pravzaprav oni povedali že vse, kar je treba povedati. To je ta sublimna krščanska modrost: »Vse se je že zgodilo.« Mar ni vsa novoveška pot, tja do človekovega obupa eksistencialistov in revolucionarne histerije marksističnega tipa, zgolj poskus utajitve, beg pred tem razodetjem? Spoznanje, da se za tistimi večnimi vprašanji, ki so si jih postavljala tako prva krščanska stoletja kot moderni revolucionarji - kdo smo?, kam gremo?, kaj delamo v tem vmesnem svetu?, ali ni za vsem tem ravno neka skrita vednost, potlačena groza, da je radikalno »vse že tu; da se je vse že zgodilo«. Središčni Capudrov esej, poglavje prehoda iz prve v drugo polovico knjige ima za naslov Kosovelov verz: »Ena je groza, ta groza je biti...«
Prijetnost avtorjevega pisanja je v njegovem postopku, saj ne želi o posameznem mislecu spregovoriti izhajajoč iz tedanjih družbenih razmer, marveč nasprotno. Na poti skozi pisateljev duhovni svet in ustvarjalnost nas privede tudi do konkretne realnosti, če je ta na kakršenkoli način sploh pomembna. Včasih se z eno samo pripombo veliko pove, na primer o Edvardu Kocbeku: »Nekaj tveganega razpot-ništva je Edija spremilo celo v grob, ob katerem smo se tistega jesenskega popoldneva zbirali, morda najbolj pisana množica, ki je kdajkoli šla za krsto nekega Slovenca.« Posebej zanimiva sta še esej o Alojzu Rebuli, terra incog-nita sicer, ter daljši zapis o danskem mislecu in filozofu Sorenu Kierkegaardu, od katerega smo pred nedavnim dobili dva slovenska prevoda. Matica je izdala njegove Filozofske drobtinice, Mohorjeva družba pa je poskrbela za izdajo znanega dela Bolezen in smrt.
Capudrov izbor je, kot smo že omenili, posebej izbran. V duhovni tradiciji, ki ji sledi, se poleg z naslovnimi avtorji srečujemo še z mnogimi drugimi misleci in ustvarjalnimi tokovi: sv. Avguštin, Pascal, Teilhard de Chardin itd. so pogosti spremljevalci. Najboljša tradicija krščanstva torej. Govoriti »od znotraj«, v jeziku same stvari, z njenimi lastnimi pojmi je seveda edini način, da lahko kaj tehtnega povemo. Prof. Capuder je v svojih Romanskih esejih prav zaradi tega zanimiv. Kratko pripombo bi naslovili le na tiste omembe sodobnih filozofskih in teoretičnih tokov, ki jih avtor običajno kar na kratko odpravi: npr. strukturalizem ali Freudovo psihoanalizo. Prej ali slej velja tudi tu načelo, da je možno konsistentno spregovoriti le iz stvari same, z dosledno poglobitvijo.
IGOR ŠKAMPERLE
V obširnem članku o »prebujenju ras«
Tednik Europeo o naši manjšini
r
Nun I;
■:r '
fr
E
m
apiiest r


, " ■ ..
jS/Vr tvkitre ipjihčerali nsrfltsinifi /Jir&arkilmmmtt
emgmjjis
v ........
.r-
fHAL = COLTURA SA
JOsts.:
[
LA USC Dl LAOIN«
IM ASA SS1 ‘ l Mu-, t.
t
t.
I:
iijisrfeti
LOM »AH »O

r-A a ..
.•	-t.
M U-it i EUHAS m
:	J a < issisM-rta sl Hitri
primorski
__ _ ..	.	"V.™	.	■<_( .tf*.' U J-i
etnie
~ ■ ‘-1
Ob m4u
. šolskega fcta
r- ■ ■
koraka«
^ .o,
aV*-**** '
mm
!Sii
»Spregovorili so, seveda v jeziku, ki ga obvladajo. Ker si lahko, na primer, italijanski državljan, toda nemške narodnosti, in na etnično realnost lahko gledaš s novimi očmi: ta realnost je sestavljena, razdrobljena, razčlenjena... Tako so eden za drugim, najprej blago, brez hrupa, nato pa v vse večjem crescendu časopisi

Končno zgodovinska knjiga, ki ne obide Slovencev
Družbeno in politično življenje Trsta
Založba Laterza iz Barija je pred kratkim v zbirki, ki je namenjena zgodovini italijanskih mest od no-Ve9a veka dalje, izdala knjigo o Trstu (Trieste, str. 406, lir 40.000). Avtor dela je tržaški zgodovinar Elio ^Pih, njegovo razpravo o družbenem in političnem življenju Trsta pa dopolnjujeta še študiji izpod peresa Giulia Sapellija in Elvia Guagninija. Prvi nam kritično predstavlja gospodarski razvoj in izbire, ki so pogojevale in še danes pogojujejo tržaško gospodarsko stvarnost, drugi pa skuša čim objektivneje Predstaviti razsežnosti tržaške kulture in njene ključne problematike. Apih, Sapelli in Guagnini »am razkrivajo vsa najpomembnejša zgodovinska dogajanja, tudi tista, ki jih Trst kot mesto, ki se dnevno hrani z miti, skuša zakrivati ali izkrivljati. Težave, s katerimi se danes sooča mesto (in to na Vseh področjih), po mnenju avtorjev koreninijo v Preteklosti.
Eno izmed nerešenih vprašanj, ki jih ta publikacija postavlja v ospredje, je problematično razmerje rhod mestom in njegovo bližnjo slovensko okolico, a tudi s širšim zaledjem. Razvoj Trsta je tesno povezan s Politiko habsburške monarhije in z ekonomskimi izbirami habsburških oblasti, mesto izkorišča svojo iugo, vendar vzporedno s svojim razvojem ne določa oziroma ne označuje svojega zaledja, kot so storila ostala severnoitalijanska mesta. Njegov urbani raz-v°j ima nasprotno marsikatero podobnost z mesti italijanskega Juga. Trst je v konfliktualnem odnosu tako s slovenskim podeželjem kot z Dunajem, po-z»eje pa tudi z Rimom. Kljub temu da živi in se razvija v glavnem s pomočjo zunanjega kapitala, uresto še naprej zanesenjaško misli, da mu je zaledje odveč. V podeželju in v njegovih prebivalcih tržaški italijanski vodilni razred vidi nosilce podrejene kulture, čeprav je tudi to nepriljubljeno slovansko za-tedje (slovensko, hrvaško, srbsko in češko), posebno v drugi polovici 19. stoletja, omogočilo mestu eko-
nomski razcvet. Mesto zahteva privilegije in od centralne oblasti protekcionistične ukrepe tudi po propadu merkantilizma in po prevladi zakonov svobodnega tržišča.
Italijanski del Trsta je od druge polovice 19. stoletja razdvojen med apatičnostjo in iredentizmom. A če so iredentistične zahteve značilne za elitne kroge Tržačanov, je apatičnost razširjena predvsem med srednjim slojem, ki se ponavadi brez večjih težav prilagaja spreminjajočim se državnim okvirom in režimom. Po mnenju Apiha in Sapellija so ključno vlogo odigrale izbire liberalnega vodilnega kroga, ki se ni znal ali hotel odreči svoji kratkovidnosti in svojemu lokalpatriotizmu. Nerešeno nacionalno vprašanje pa negativno vpliva tudi na tržaško delavstvo. S priključitvijo Italiji izgubi Trst svoje vitalno razmerje s srednjeevropskim zaledjem, s fašističnim režimom pa postane celo izhodišče za kolonizacijo Balkana in za osvajanje Vzhoda. Krajevno gospodarstvo, ki se po prvi svetovni vojni ni znalo vključiti v italijansko tržišče, je nujno potrebovalo državno pomoč, s čimer se je pričela njegova pot navzdol. Nacionalistični krogi, ki so se zavzemali za priključitev Italiji, so poskušali izkoriščati nekdanje privilegije, ki pa so bili možni le znotraj prejšnjega državnega okvira.
Nacionalistične težnje se zaradi družbenih in gospodarskih sprememb večkrat prepletajo z zavestjo o mittelevropski pripadnosti, ki se krepi, čim bolj mesto drsi v propad. Apih pri tem ne zamolči spornih vprašanj tržaške zgodovine, od kolaboracioniz-ma do fašistične gonje proti Slovencem, od reakcije, ki jih je sprožil prihod jugoslovanske vojske do množične priselitve Istranov. Gre za problematike, ki jih je večji del tržaških zgodovinarjev doslej izkrivljal in izkoriščal v politične namene. In tudi ob tem lahko spet ugotavljamo, da se cela vrsta zgodovinskih dogajanj vrti okrog narodnega vprašanja in
odnosa med mestom in zaledjem, ki je po drugi vojni skoraj v celoti prešlo pod Jugoslavijo. Bitka za priključitev Italiji (za tako imenovano italijanstvo) zasenči odnos, ki ga je glavnina tržaškega prebivalstva vzpostavila s fašizmom, pri čemer skušajo določeni krogi na vsak način razvrednotiti vlogo odporniškega gibanja. Mesto se tudi po letu 1954 čuti izigrano in vseskozi zahteva državno pomoč. Industrijske dejavnosti so iz leta v leto bolj šibke in delavski razred usiha, a ne zaradi pojava postindustria-lizacije, kot se dogaja v veliki večini drugih italijanskih mest, temveč zato, ker tovarniške obrate enostavno zapirajo.
Apih je mnenja, da so načrti, po katerih bi se Trst razvil v mednarodno znanstveno središče, le še poslednja laž. Znanstvene strukture, univerza in kongresna dejavnost so po njegovem mnenju le otok na otoku. Tudi usoda tržaške kulture, ki jo preučuje Guagnini, se ne oddaljuje od ekonomskih in družbe-no-političnih dogajanj. Tržaški vozli prihajajo do iž-raza tudi v kulturi. Tolikokrat opevani kozmopoliti-zem se v praksi izkaže za zelo šibkega, saj je tako imenovani italijanski del Trsta dovolil, da je nemška kultura izumrla in da še danes slovenska ni polnopravno sprejeta. Guagnini skuša oceniti tržaško kulturno stvarnost večplastno, a vendar z dokajšnjo težavo, podobno kot Apih in Sapelli, prodira v slovenski svet. Če brez vsakršnih težav in nacionalističnih predsodkov ocenjuje silnice italijanske kulturne stvarnosti, ne moremo istega trditi za tolmačenje in analizo slovenske kulture. Omembe je vsekakor vredno, da je v sestavku Guagninija, kot v študijah Apiha in Sapellija, končno zastopana tudi slovenska bibliografija, čeprav smo pri zapisovanju slovenskih imen in naslovov zasledili vse preveč tiskarskih škratov.
MARTA VERGINELLA
etničnih manjšin in regionalnih stvarnosti zrastli kot gobe. Tla so bila plodna. Časi so dozoreli. In danes, če jih prešteješ, jih je res mnogo. Prava miriada. Sto? Premalo. Sto petdeset? Morda. Skoraj dvesto, če vključimo liste in lističe, ki izhajajo občasno. In še več, če tisku dodamo komunikacijo po etru: radio in televizijo.«
Tako Aldo Pavan začenja svoj članek o manjšinah, ki je bil pod naslovom Prebujenje ras objavljen v zadnji številki vsedržavnega tednika Europeo. V nadnaslovu je poudarjena nenadna rast »avtonomističnih časopisov in televizij«, v podnaslovu pa članek opozarja, da v Italiji ne živijo le Tirolci in Valdostanci, pač pa tudi Slovenci, Ladinci, Okcitanci in Katalonci iz AIghera, in da etnične skupnosti v Italiji odkrivajo svojo istovetnost »v tujem jeziku«.
Člankar piše z dokajšnjo simpatijo o »prebujenju« manjšin, pa čeprav enači z narodnimi manjšinami tudi regionalna avtonomistična gibanja, na primer v Venetu, Lombardiji, Piemontu in Kalabriji. V svojem prispevku posveča mnogo pozornosti slovenski manjšini, ki je po mnenju Mira Merellija, urednika milanske revije Etnie, po Južnih Tirolcih najbolje organizirana manjšina pri izdajanju časopisov in drugih publikacij. Tako Europeo poroča, da Založništvo tržaškega tiska izdaja pol ducata publikacij. »Primorski dnevnik, zrastel je iz odporništva, 12 tisoč izvodov, realiziran na kompjuter, na 16 straneh formata tabloid, je vsega spoštovanja vreden dnevnik, ki ne skriva svojih povsem upravičenih ambicij povezovanja ob meji med Italijo in Jugoslavijo,« piše Europeo. Tednik se nato zaustavlja ob slovenski manjšini v videmski pokrajini, pri čemer prinaša mnenje Ferruccia Clavore: »Že kakih deset let, morda nekaj več... nas ni sram, da smo Slovenci.« Pavan dodaja še, da Clavora, poleg Emigranta (časopisa za izseljence) pripravlja Studence, katoliško revijo, v kateri se bodo oglašala tudi alternativna gibanja v Sloveni-ji.(mk)
E. Bavčar: V Evropo bomo prodrli samo s kulturo
Srečanje z Evgenom Bavčarjem je vsekakor snkratno doživetje, saj gre za izredno zanimivo ln naravnost presenetljivo osebnost. Njegovo J®6 uživa velik ugled v Sloveniji, znano je tudi frzaški publiki, predvsem pa je Bavčar cenjen v I ranciji, kjer živi in dela že 16 let. S svojim talentom in estetskim čutom (ki ga lahko dojema le s srcem in dušo, saj je pri dvanajstem letu v nesreči izgubil vid) se je znal vključiti v intelek-nalno življenje Pariza, v njegovo visoko kulturen tradicijo, ljubosumno na svojo bog;ato zgodo-mo, kljub temu pa ni nikoli pozabil na svoje slovenske korenine. Nasprotno! Bavčar, ki je zaposlen kot raziskovalni sodelavec Nacionalne Ustanove za družbene znanosti in velja za pravo vtoriteto na področju estetike in upodabljajoče nretnosti, v svojih člankih v raznih strokovnih evijah, radijskih in televizijskih oddajah ter po-ocilih na raznih srečanjih evropskih umetnos-kritikov, nikoli ne pozabi omeniti slovenjih avtorjev. Na vprašanje »Sta slovenska us-v«rjalnost in identiteta lahko zanimivi za Pa-iuz «, je Bavčar odgovoril tudi na nedavnem Predavanju v Slovenskem klubu. Vprašanje je za uas vsekakor zanimivo in torej vredno poglobitve. Kljub temu da ima Bavčar, ki se bo nekaj tednov zadrževal v svojem rojstnem kraju, čas strogo odmerjen, saj se zanj »pulijo« časopisi ter
radijske in televizijske postaje iz Slovenije, nam je uspelo, da smo mu ukradli nekaj dragocenih minut.
»Katerim slovenskim ustvarjalcem je uspelo prodreti na evropsko kulturno prizorišče?«
»Če govorimo o sodobnih umetnikih, bi omenil predvsem Vinka Globokarja in Zorana Mušiča. Za Globokarja sem pravzaprav izvedel v Parizu, saj se v Sloveniji ne govori veliko o njem, čeprav gre za skladatelja, ki sodi v sam vrh sodobne evropske avantgardne glasbe. Na pariški razstavi slikarja Mušiča so bili prisotni najbolj elitni in najstrožji francoski kritiki; njegovo delo so ocenili izredno pozitivno. V Sloveniji je še veliko talentiranih likovnikov, ki bi v Evropi prav gotovo uspeli. To pa jim onemogoča sedanja ekonomska kriza Jugoslavije. Gospodarsko stanje nam dejansko zapira pot v Evropo. Že Plečnikova razstava v Parizu je zaradi pomanjkanja finančnih sredstev zahtevala izjemen napor prirediteljev.
Kar pa zadeva književnost, moram reči, da evropski intelektualni krogi najbolje poznajo in cenijo Kosovela. Na naklonjenost bralcev so naleteli tudi Lipuš, Javoršek, Kocbek, če naj omenim le nekatere. Prešernove verze pa je slab prevod v francoščino, ki se trdovratno oklepa zakonitosti
metrike in pri tem zanemarja sporočilo pesnika, povsem iznakazil. Trenutno se borim, da bi Evropi predstavil Cankarja, Bevka, pa tudi nekaj sodobnih avtorjev in mislim, da mi bo to uspelo. Še več slovenskih literarnih del bi lahko namenili francoskemu knjižnemu tržišču, če bi bilo dovolj prevajalcev. Nekaj mojih pariških znancev bi se želelo naučiti slovenščine. Prepričan sem, da bi postali odlični prevajalci. Na žalost pa ni primernih učbenikov, po katerih bi se tujec lahko naučil našega jezika.«
»Kaj lahko zagotovi uspeh literarnega dela v tujini?«
»Predvsem je pomembno ime založbe, ki izda prevedeno knjigo. Znana založniška hiša je pravzaprav porok za uspeh. Marsikaj pa je odvisno tudi od "reklame" v pomembnih časopisih ter v radijskih in televizijskih oddajah. Seveda pa je bistvenega pomena tudi ime kritika, ki vzame v pretres literarno delo. Za dokaz svojih besed naj navedem francoski prevod Kosmačeve knjige Balada o trobenti in oblaku. Kljub njeni nesporni literarni vrednosti in vsebinski zanimivosti jo v Franciji malokdo pozna, ker je izšla pri neki manj znani založbi...«
»Je slovenska umetnost preveč utesnjena in zaprta v svoje okvire?«
»V delih naših ustvarjalcev prihaja vedno na dan slovenska specifičnost. Avtorji bi se morali dokopati do univerzalne enote, ki bi bila razumljiva tudi tujcem. Celo esejistika je pri nas namenjena skoraj izključno slovenskemu bralcu in gri tem povsem zanemarja evropsko dimenzijo. Ce izvzamemo na primer Šalamuna, Zajca, Tauferja in še nekaj redkih izjem, lahko trdimo,da manjka našim avtorjem pravo izkustvo Evrope. Kar pa je bilo v slovenski književnosti doslej res velikega, je iz svoje utesnjenosti stopilo v širši kulturni prostor.«
»Katera je po vašem mnenju največja napaka Slovencev?«
»Najhujša napaka je prav gotovo naše obupno samokrivljanje, nekakšen občutek krivde in pretirane manjvrednosti. To se jasno odraža tudi v t. i. "kompleksu lepe Vide". Kadar pa nam kaj uspe, to spet pretirano poudarjamo. Obenem bi se morali osvoboditi naših stoletnih političnih konfliktov. Res je sicer, da se ta problem pojavlja pri vseh narodih, za majhne narode, kot je naš, pa je to le prevelik "luksuz". Ideologije ne smemo jemati preveč resno; absolutno prednost moramo dati namreč naši narodnostni pripadnosti, jeziku in kulturi ter se zavedati, da bomo z našo ustvarjalnostjo, ne pa politiko, lahko stopili na evropsko kulturno prizorišče...«
Pogovor zapisala HELENA JOVANOVIČ
Po včerajšnjem oklicu stavke nogometašev
Zelja po nogometni nedelji
Košarka: prve odločitve morda že danes
Italijanski play off v polnem teku
Kot je bilo pričakovati, je napoved prve stavke v zgodovini italijanskega nogometa dvignila mnogo prahu v vseh, in ne samo športnih krogih. Stavko je predsednik vsedržavnega sindikata italijanskih nogometašev profesionalcev odv. Sergio Campana večkrat napovedoval, tako da je bila v glavnem pričakovana. Vseeno pa so bile reakcije tudi žolčne in zelo ostre. Campana je razloge večkrat obrazložil, gre pa za nasprotovanje sindikata uvedbi tretjega tujega igralca v prvoligaških ter prvega tujca v drugoligaških ekipah.
Prva in glavna reakcija je bila s strani predsednika vsedržavne italijanske nogometne federacije FIGC Antonia Matarreseja, ki se je takoj povezal s predsednikom CONI Gat-taiem ter dodal, da bo rešil problem v 24 urah. Tudi združenje predsednikov nogometnih klubov A in B lige se je dokaj hitro organiziralo. Včeraj so namreč njegovi predstavniki anti-cipirali svoje srečanje na današnji dan (prvotno bi se morali sestati jutri), da bi skušali najti kako konkretno rešitev.
Kaže torej, da je stavka nogometašev »resna stvar«, pri kateri morajo čisto vsi pristaviti svojo. Nekateri nogometaši (Colomba, Pazzagli) so se jasno izrekli za stavko, nekateri drugi pa proti njej. Intervjuvani parlamentarci so v glavnem dajali take izjave kot »ne morem si predstavljati nedelje brez nogometa«, generalni tajnik UIL Giorgio Benvenuto pa je
izrazil željo, da se stvar razreši pred nedeljo (beri: da se bo nedeljsko kolo redno odigralo).
Tudi predsedniki nogometnih ekip so dodali svojo. Večina upa, da se bo problem rešil, predsednik Lecceja Jurlano pa je celo izjavil, da bodo njegovi nogometaši, kakorkoli že, stopili na igrišče. Danes naj bi bil v tem oziru odločilen dan.
Nogomet: danes v Padovi
Italija - Nizozemska za nastop v Seulu
PADOVA — Italija bi si z morebitno zmago proti Nizozemski že danes tudi matematično izborila pravico do nastopa na olimpijskem nogometnem turnirju v Seulu. »Azzurri« so nizozemske vrstnike že premagali v prvem srečanju. Kljub temu pa Zoff poziva k previdnosti. Nizozemci so namreč povsem obnovili ekipo, tako da manjkajo podatki o nasprotnikih.
Italija bo nastopila v naslednji postavi: Tacconi, Filippi, Galli, De Agostini (Bruno), Galia, Brio, Crave-ro, Mauro, Ancelotti, Carnevale, Romano, Virdis, 12 Giuliani, 13 Bruno (Salsano), 14 Colombo, 15 Comi, 16 Pacione.
Tekma bo ob 20.30 in jo bo neposredno prenašala italijanska TV.
Danes bodo odigrali povratne tekme osmine finala italijanskega košarkarskega play offa in srečanja 2. kola play out.
Spored (v oklepaju izid prve tekme) play offa: S. Benedetto - Allibert (89:94), Riunite - Scavolini (87:102), Bancoroma - Enichem (87:100), Yoga -Dietor (85:75).
Spored play out - rumena skupina: Standa - Wuber, Fantoni - Benetton, Facar - Sharp; zelena skupina: Maltin-
ti - Jolly, Alno - Annabella, Hitachi -Roberts.
Košarka: Jugoplastika in Gibona v polfinalu
V včerajšnjem povratnem srečanju jugoslovanskega košarkarskega play offa je Jugoplastika s 107:96 (54:44) premagala Sibenko in se tako uvrstila v polfinale, kar je uspelo tudi Giboni, ki je z 89:86 (46:47) odpravila IMT. V povratni tekmi v Zadru pa je Smelt
Olimpija zgubila z 82:77 (46:31) in bo tako morala odigrati tretjo tekmo. Povratno srečanje med Crveno zvezdo in Partizanom bo danes.
Jedinstvo Aida prvak
TUZLA — V tretji, finalni tekmi jugoslovanskega ženskega košarkarskega play offa je Jedinstvo Aida premagala ekipo iz Šibenika (81:66) in tako osvojila državni naslov.
Paniniju naslov
MODENA — Odbojkarji Paninija iz Modene so letošnji italijanski odbojkarski prvaki. V 5. finalni tekmi play offa so namreč s 3:2 (15:8, 15:5, 10:15, 6:15, 15:4) premagali Maxicono iz Parme.
Tenis: turnir v Portorožu
PORTOROŽ — Na teniških igriščih portoroške Marine poteka mednarodni teniški turnir 17. istrske Riviere, ki že sedmič šteje tudi za ATP točke. Na kvalifikacijah za glavni turnir, ki se prične danes ob 14. uri, je sodelovalo 164 igralcev iz 25 držav. Najboljših osem se bo uvrstilo na glavni turnir, na katerem bo ob Prpiču in Ivaniševiču, članoma jugoslovanske reprezentance, še obetavni Mitja Vatovec iz Portoroža. Prvi nosilec portoroškega turnirja je Jugoslovan Damir Buljevič, drugi pa Italijan Nevio Devide. Turnir bo trajal predvidoma do nedelje, ko bo na programu finale posameznikov in dvojic. (Kreft)
w
Motociklizem: Stoka se je odrezal
MISANO ADRIATICO — Na tradicionalni motociklistični dirki v kategoriji superbike, ki je bila v soboto in nedeljo v Misanu Adriaticu in ki je veljala za italijansko prvenstvo, se je zamejski pilot Danilo Štoka (Primotor klub) dobro odrezal. V soboto je startal s 16. časom (dosegel ga je y konkurenci 70 pilotov iz Italije in tujine in od katerih si je pravico do nastopa priborilo prvih 36) ter zasedel 12. mesto. Še bolje mu je šlo dan kasneje, ko je pristal na povsem solidnem 10. mestu, tako da je na skupni lestvici bil sedmi. Pred njim je bila vrsta znanih imen, od petkratnega svetovnega prvaka Dunlopa do trikratnega ameriškega prvaka Merkla in lanskega italijanskega prvaka Pirovana. Vsekakor moramo omeniti, da je Primotor imel naj večje število prijavljenih: poleg Štoke so bili še Chiapello (yamaha), Hlabjan (suzuki), Pisetta (kawasaki) in Saracco (bimota yamaha). Hlabjan in Pisetta si zaradi skromnejših časov nista izborila pravico do nastopa, Chiappello je v 1. vožnji bil 25., a v drugi je padel, Saracco je v obeh imel težave z vozilom in dirke ni izpeljal do konca.
1. dirka: 1. Merkel (ZDA) honda 22'31"439; 2. Martens (Bel.) bimota 22'31"867, poprečna hitrost 148,662 km/h; 3. Pirovano (It.) yamaha 22'37 "605; 12. Štoka (It. -Primotor) 23T3"433; 2. dirka: 1. Tardozzi (It.) bimota 22"21 "623, poprečna hitrost 149,750 km/h; 2. Pirovano (It.) yamaha 22’25"490; 3. Suhonen (Fin.) yamaha 22'33'"332; 10. Štoka (It. - Primotor) yamaha 22"56 "370.
Jadranje: v Marseillu
Bogatčeva tretja
Pred kratkim je jadralka TPK Sirena Arianna Bogateč dosegla še en velik mednarodni uspeh. Od 31. marca do 9. t. m. se je namreč udeležila jadralnega tekmovanja v Marseillu ter se v svoji kategoriji, europa, spet izkazala. V konkurenci 61 jadralk iz Francije, Italije, Belgije, Švedske, Norveške, Danske in ZRN je namreč zasedla odlično tretje mesto, med članicami pa je bila celo najboljša (prvi dve mesti sta namreč zasedli dve mladinki).
Arianna se je tega tekmovanja udeležila kot državna reprezentantka, saj so bili celo prvi trije dnevi posvečeni treningom te reprezentance. Arianna je seveda tudi letos na najboljši poti, da se uvrsti v ekipo, ki bo nastopila na svetovnem prvnstvu, ki bo avgusta letos v Newportu. Bogatčeva se je do sedaj udeležila devetih regat za selekcijo za SP in je trenutno na drugem mestu med dekleti. Svetovnega prvenstva pa se bodo v razredu europa ude-ležele štiri italijanske jadralke. Naslednje regate bodo v Livornu od 20. do 25. t. m., veljale pa bodo za selekcijo za SP.
Smučanje: Barcella prvi na Kaninu
TRBIŽ — Italijan Attilio Barcella je osvojil včerajšnji veleslalom na Kaninu, ki je veljal kot druga preizkušnja za trofejo dežele F-JK. Barcella je na predvčerajšnji prvi tekmi zasedel 2. mesto za Tonazzijem.
Na povabilo ŠZ Bor
Konzul Jakomin na 1. maju
V ponedeljek je jugoslovanski generalni konzul SFRJ v Trstu Livij Jakomin v spremstvu konzulov Vlaste Valenčič in Antona Pogačnika obiskal SZ Bor. Po ogledu celotnega Borovega objekta so odborniki gostom prikazali vso bogato dejavnost in razvejanost Združenja ter nanizali nekaj vprašanj, ki bi jih bilo treba še bolj razviti za še uspešnejše delovanje slovenskega športa v mestnem središču.
Generalni konzul Jakomin, ki je z velikim zanimanjem sledil besedam gostiteljev, je nato izrekel Borovim odbornikom priznanje za njihovo delo in uspehe ter je zagotovil - v okviru lastnih pooblastil in možnosti - vso tisto pomoč, ki bi pripomogla k še večji uveljavitvi te organizacije.
Ob prigrizku in dobri kapljici so se gostje v prijetnem pomenku zadržali s svojimi gostitelji še kasno v večer, (boj)
Ob pobudi TO ZSŠDI za Goriško
Lep odziv na tečaj karateja
Na pobudo TO ZSŠDI za Goriško se je prejšnji teden v Kulturnem domu pričel tečaj karateja japonske šole, imenovane Šoto kan. Pobuda je naletela na ugoden odziv, saj se je na prvih dveh treningih zbralo kar lepo število fantov in deklet. Po splošni oceni so tečajniki navdušeni nad novo panogo ter nad načinom učenja črnega pasa Mileta Maleša iz Nove Gorice. Trener Maleš si je vse znanje pridobil na tečajih, ki jih je obiskoval v Ljubljani pri japonskem mednarodnem mojstru Takašiju Tokuhisi, ki sicer že več let živi v glavnem mestu Slovenije in tam tudi vodi karatejsko-šoto kan šolo. Mojster Takaši je tudi obljubil, da bo konec maja obiskal Gorico ter bo za naše tečajnike imel demonstracijo.
V pogovoru nam je vaditelj Maleš povedal, da karate sploh ne pomeni pretepaštva, ampak je to le športna panoga za šolanje telesa in je hkrati odlično sredstvo za izoblikovanje značaja posameznika. Vsakdo, ki hoče dovršeno obvladati elemente te veščine, se mora vadbe lotiti z veliko volje, požrtvovalnosti in vztrajnosti.
Vpis novih interesentov je možen samo še ta teden. Vadba je vsako sredo in petek od 17. do 18.30. Interesenti se lahko prijavijo na_ samem treningu ali pa na uradih ZSŠDI v Gorici (Ul. Malta, 2 - tel. 33029), kjer bodo prejeli vsa potrebna pojasnila. (V. Prinčič)
Kotalkanje: pokrajinsko prvenstvo
Spodbuden nastop Poleta
V soboto in nedeljo je bilo na kotalkališču Ferroviaria v Trstu pokrajinsko prvenstvo za najmlajše, začetnike in kadete v umetnostnem kotalkanju. Sodelovali so kotalkarji šestih tržaških društev, med katerimi tudi Polet. Slednji je na skupni lestvici zasedel drugo mesto za Jollyjem.
Od poletovcev je v kategoriji najmlajših zasedel prvo mesto Marko Spetič, v ženski kategoriji je bila druga Dana Furlani, 4. Cristiana Merlo, 9. Monika Kete,
14.	Sabrina Drago in 15. Kristen Beličič.
Poletovke so nastopile tudi v začetniški kategoriji, kjer je Katja Raseni bila četrta, Barbara Košuta pa sedma. Rezultati so torej nadvse pozitivni, kar pomeni, da imajo Poletovi kotalkarji tudi zelo dober naraščaj.
MO SPDT IN ŠPORTNA ŠOLA TRST prirejata v nedeljo, 17. t. m., izlet za vso slovensko osnovnošolsko mladino na Tržaškem. Zbirališče na Trgu Ober-dan (pred postajo avtobusa št. 44) ob
8.15	ali ob 9.30 pred spomenikom v Križu. Izlet bo po markirani stezi iz Križa v Nabrežino. Povratek ob 17. uri na trg v Nabrežini ali ob 18. na Trg Oberdan.
Atletika: pokrajinsko prvenstvo
AD Bor Infordata zadovoljno
Sobotno in nedeljsko posamično pokrajinsko atletsko prvenstvo za mladinske kategorije je bilo, glede udeležbe, najskromnejše v zadnjih letih. Vse kaže, da težav z naraščajem nima samo edini slovenski atletski kolektiv v Italiji AD Bor Infordata, pač pa so te težave v še večji meri prisotne celo v italijanskih društvih. Zastopstvo našega društva, v katerem pa je zaradi bolezni manjkalo nekaj kandidatov za medalje, se je na splošno dobro odrezalo, celo nad pričakovanjem. Po napovedih je bilo pričakovati solidno bero kolajn v metalskih disciplinah, v resnici jih je bilo precej več, resda ponekod z skromnejšimi dosežki: skupno so osvojili 11 odličij, od katerih 4 zlate, 4 srebrne in 3 bronaste kolajne.
Najuspešnejša naša tekmovalka je bila po pričakovanju Claudia Kozlovič, ki je pri mlajših mladinkah zmagala tako v metu kopja z znamko 33,12 m kot v metu diska z 23,86 m. Za Cla-udio, ki ima za prvi del sezone kot cilj rušenje pokrajinskega rekorda v kopju, sta ta dva dosežka skromna, a je treba vedeti, da je zaradi objektivnih težav v velikem zaostanku s treningom. Najkvalitetnejši rezultat kategorije deklic in verjetno vsega tekmovanja pa je dosežek 36,94 m v lučanju žogice Aleksandre Ažman. S tem odličnim rezultatom je Aleksandra postavila nov pokrajinski rekord svoje kategorije. Odlično se je odrezala tudi druga naša predstavnica v tej disciplini, Sabina Legovič, ki je žogico zalu-
čala 33,42 m daleč in osvojila drugo mesto. Obe naši najmlajši metalki sta bili sploh razred zase, obe sta sicer odbojkarici, ki sta si kot svoj dopolnilni šport povsem pravilno izbrali atletiko, kjer izkazujeta nadpovprečno nadarjenost.
Naši atleti so sicer dosegli še nekaj lepih rezultatov, med katere prav gotovo sodi znamka 29,50 m v metu kopja Kate Kozlovič, ki je svoj osebni rekord izboljšala za več kot 5 metrov. Rezultati ostalih naših atletov so naslednji: pri mlajših mladinkah je kot rečeno v metu kopja zmagala Claudia Kozlovič, druga je bila Kata Kozlovič in četrta Michela Mosetti z rezultatom 22,46 m. Claudia je zmagala tudi v metu diska, 100 m pa je v isti kategoriji Tanja Kermec pretekla v 14"3. Pri kadetinjah je bila s tretjim mestom in časom 14"'62 uspešna Martina Mosetti, pri kadetih je pokrajinski prvak v metu kopja postal Roberto Paulica, ki je osvojil 3. mesto tudi v metu diska. Z rezultatom 28,88 m v metu kopja Roberto ne more biti niti najmanj zadovoljen, a več kot enomesečna odsotnost s treninga zaradi poškodbe in bolezni je pač opravila svoje. V isti kategoriji je z osvojitvijo 3. mesta na 80 m in rezultatom 10"5 dobro opravil svojo nalogo tudi Flavio Regente. Pri dečkih sta se z drugim mestom izkazala nadarjena Maks Černigoj v skoku v daljino (369 cm) in Dimitrij Korošec v lučanju žogice (26,18 m). (I. P.)
Namizni tenis: v vseh nižjih ligah
Slab dan Krasa Globtrade
V 10. kolu nižjih lig ekipnega namiznoteniškega prvenstva je Kras Globtrade zgubil vsa srečanja, spremljala pa ga je tudi smola, saj se je morala mlajša ekipa ženske B lige v Bocnu predati Recoaru brez borbe. Zaradi neljube organizacijske napake se je namreč ena izmed Krasovih igralk predstavila brez izkaznice in sodnik je prisodil zmago gostiteljicam s 5:0.
ŽENSKA B LIGA
Auer Ora - Kras Globtrade A 5:4
Pernstich - T. Ravbar 2:0 (21:14, 21:11), VVieser - Obad 2:1 (21:18, 15:21, 21:18); Mattivi - Škrk 1:2 (12:21, 21:17, 21:23); Pernstich - Obad 2:0 (21:18, 21:14), Mattivi - T. Ravbar 0:2 (19:21, 19:21), Wieser - Škrk 1:2 (20:22, 21:17, 14:21), Mattivi - Obad 2:1 (21:15, 17:21, 21:15), Pernstich - Škrk 1:2 (18:21, 21:15, 16:21), VVieser - T. Ravbar 2:0 (22:20, 21:17).
Starejša ženska ekipa je bila zelo blizu zmage. V skoraj štiri ure trajajoči zagrizeni borbi proti vodeči ekipi na lestvici je kar v petih tekmah bilo treba odigrati po tri sete. Tokrat se je izkazala kapetanka Nataša Škrk, ki je osvojila tri, Tanja Ravbar pa eno točko. Se zlasti bi poudarili zmago obeh nad Mattivijevo, ki je tretja mladinka Italije. Brez motivacije je igrala Alenka Obad, ki je zgubila tudi s povprečno VVieserjevo. Pri stanju 4:4 se je s slednjo borila Tanja Ravbar, ki je zgubila prvi set na razliko, v drugem pa klonila na 17, saj je bila teža odgovor-
nosti na njenih ramenih za končni izid očitno prevelika.
Izidi 10. kola: Auer Ora - Kras Globtrade A 5:4; Fincantieri - Lana Tischtennis 5:4; Recoaro Bočen - Kras Globtrade B 5:0, Azzurra - Karneid 5:2.
Lestvica: Auer Ora, Fincantieri Trst 18, Kras Globtrade A 14, Azzurra 12, Recoaro Bočen 10, Lana Tischtennis 6, Kras Globtrade B 2, Karneid 0.
MOŠKA C LIGA
Fincantieri - Kras Globtrade 5:0
Pilotto - Bole 2:0 (21:11, 22:10), Cec-chini - Stocca 2:0 (21:12, 21:15); Butelli - Milič 2:0 (21:16, 21:17); Cecchini -Bole 2:1 (19:21, 21:15, 21:11), Pilotto -Milič 2:1 (22:24, 21:16, 22:20).
Tudi moški so se srečali z vodečo ekipo. Glede na prvo srečanje je bilo pričakovati boljši izid. Bole je prepozno začel s pravo taktiko proti Pilottiju, Stocca pa bi s svojo dobro formo lahko več pokazal proti Cecchiniju. Srečanje med juniorjema (Butelli-Milič) in seniorjema (Cecchini-Bole) je prav tako pripadlo domačinoma, čeprav je Bole dobro žastavil igro. V zadnji tekmi se Igor Milič ni uspel oddolžiti Pilottiju, ki ga je spet nadigral v treh setih (24, -16, -20), čeprav je bil Igor tokrat še bliže zmagi kot v prvem delu prvenstva (20, -18, -14).
Izidi 10. kola: Edera Pordenon -Alto Adige 4:5, Fincantieri Trst - Kras Globtrade 5:0, Italcantieri Tržič - Mez-zolombardo 0:5, Cassa Rurale - Lana Tischtennis 1:5.
Lestvica: Fincantieri Trst 20, Alto Adige Bočen 16, Lana Tischtennis 14, Edera Pordenone, Kras Globtrade 10, Mezzolombardo 6, Cassa Rurale 4, Italcantieri Tržič 2.
MOŠKA D 1 LIGA
Kras Globtrade - Rangers	0:5
M. Milič - Tosarotti 0:2 (8:21, 9:21), Colja - De Berardinis 0:2 (20:21, 17:21), R. Milič - Franzolini 1:2 (21:16, 24:26, 13:21), Colja - Tosarotti 0:2 (8:21, 16:21), M. Milič - Franzolini 0:2 (5:21, 10:21).
Za moško ekipo praktično ni več možnosti, da bi se izognila izpadu. Vodeči videmski klub je veljal za zmagovalca že pred srečanjem, vendar je krasovec Roberto Milič pokazal, da se je treba zmeraj boriti. Franzoliniju je iztrgal set in drugega izgubil na razliko pri 24.
Izidi 10. kola: Chiadino - Fincantieri Trst 4:5, CMM Trst - Ronco 5 Trst 5:2, Lega Nazionale - Fincantieri Tržič 5:0, Kras Globtrade - Rangers 0:5.
Lestvica: Rangers Videm 20, CMM Trst 18, Ronco 5 Trst, Chiadino 12, Fincantieri Trst, Lega Nazionale 8, Kras Globtrade 2, Fincantieri Tržič 0.
(J. J.)
Popravek
Včeraj se nam je vrinila neljuba napaka. V naslovu na 13. strani je namreč pisalo, da Sovodnje vodijo v skupini I 3. amaterske nogometne lige' medtem ko prvo mesto zaseda Juven-tina.
Mladinske igre: odbojkarji le tretjič uspešni
Sola Trinko tudi letos na deželnem finalu
Danes v Foljanu dekleta za pokrajinski naslov
Tradicija uspešnega nastopanja na odbojkarskih prvenstvih v okviru mladinskih iger se za dijake nižje srednje šole Ivan Trinko iz Gorice nadaljuje. Po dveh zaporednih uspelih sezonah, ko so se prebili do samega državnega finala v Rimu (lani so zasedli odlično 2. mesto), so naši odbojkarji tudi letos na dobri poti, da se izkažejo.
Pred dnevi je slovenska ekipa, ki jo vodi prof. Aleksander Kodrič, dobila pokrajinski naslov ter se tako uvrstila na deželni finale, ki bo 27. aprila v telovadnici Športnega združenja 01ympia v Gorici. Vozovnico za deželno preizkušnjo so si dijaki šole Trinko zagotovili s 1. mestom na občinskem prvenstvu. Z 2:0 so odpravili šoli Perco in San Luigi. V pokrajinskem finalu so Kodričevi varovanci z 2:1 premagali še vrstnike šole iz Ronk.
Za Trinka igrajo: Martin Marušič, Dino Peršolja, Cristian Graunar, Si-
mon Košič, Mario Korečič, Aljoša Devetak, Roberto Paoletti, Igor Flore-nin, Mitja Čevdek, Martin Drufovka, Dimitri Brajnik in Christian Pahor.
Slovenskim odbojkarjem se po uspešnosti letos pridružujejo tudi sošolke. Pokrajinski zmagovalec bo namreč znan prav danes popoldne (ob 15.00), ko se bodo dijakinje Trinka v odločilnem srečanju v Foljanu pomerile z odbojkaricami tamkajšnje nižje srednje šole. Deželni finale bo 27. aprila v telovadnici Kulturnega doma. Na občinski preizkušnji so dekleta prof. Marte Vižintin-Nanut premagale z 2:0 najprej šolo Locchi, v drugem srečanju pa še odbojkarice San Lui-gija. V prvi polfinalni tekmi pokrajinskega dela pa so z 2:0 odpravile šolo Perco.
Ekipo sestavljajo: Letizia Atzori, Erika in Nataša Brisco, Erika in Saša Černič, Katja Florenin, Katja Gaeta, Ivana Paulin, Claudia in Silvana Princi, Monica Tabaj.
Odbojka: končnica under 16 ženske
Slogašice korak od naslova
Bor Friulexport - Sloga Koimpex 0:3 (5:15, 15:17, 14:16)
BOR FRIULEKPORT: Vitez, Vidali, Sancin, Milanič, Grbec, Pučka, Vi-sentin.
SLOGA KOIMPEK: Lupine, Sardo, Ciocchi, Škerk, Fabrizi, Kocman, Ma-rucelli, Foschini, Rebula.
Z zmago brez izgubljenega niza v povratnem derbiju končnice prvenstva under 16 so si slogašice zaradi boljšega količnika v nizih kolo pred koncem dejansko že zagotovile naslov pokrajinskih prvakinj, saj ni verjetno, da bi v zadnjem srečanju proti objetkivno mnogo slabšemu Virtusu lahko izgubile več kot en niz.
Naloga slogašic ni bila lahka, saj So v prvem dvoboju z borovkami iz-SJUbile s 3:1, a na koncu zelo napetega in razburljivega srečanja, med ka-
terim so igralke obeh ekip iztrošile vse svoje psihofizične rezerve (kljub izidu 3:0 je srečanje trajalo poldrugo uro), je le prevladala Slogina vsestransko boljša zrelost. Potem ko je Sloga Koimpex brez težav dobila prvi niz, je bil za gladko zmago pravzaprav odločilen blok odlične Fabri-zijeve v drugem nizu pri rezultatu 15:14 za Bor Friulexport, potem ko je ta nadoknadil zaostanek 14:8. Tudi v tretjem nizu so gostiteljice pretežno lovile slogašice, ko so jih ulovile pa so pri vodstvu 14:13 zgrešile servis.
Čeprav bi se lahko torej srečanje zasukalo tudi v prid borovk, je zmaga slogašic zaslužena, saj so pokazale večjo uravnovešenost v igri, medtem ko je bila Borova gibljivost v polju odločno nezadostna, (ak)
Lestvica po 5. kolu: Sloga Koim-pex in Bor _Friulexport 8, Sloga Sklad Mitja Čuk 4, Virtus 0.
1. DIVIZIJA
AMATORI BASKET - CICIBONA 74:97
(34:51)
CICIBONA: Kovačič 10 (0:4), Lippolis 20, Jogan 15 (0:3), Volk 7, Fonda 5, Smot-lak 14 (0:3), Vascotto 2, Turk 6 (0:2), Vodopivec 17 (1:2), Jagodic 4.
TRI TOČKE: Volk 1, Jogan 1.
Cicibonaši so z lahko zmago proti povprečni ekipi Amatori Basket ostali še edina nepremagana ekipa v vseh treh skupinah. O tekmi bi povedali le, da so naši v 8. min. že vodili 28:13, v 18. pa 49:25, tako da so ponovno lahko zaigrali vsi razpoložljivi igralci, med katerimi je krstni nastop opravil tudi Boris Vascotto. Končno sta nekaj več pokazala tudi Alan Vodopivec in Pavel Lippolis, dobro pa je igral tudi Peter Fonda (V. Jogan)
KONTOVEL - DON BOSCO	80:86
(43:46)
KONTOVEL: Nabergoj 6, Kneipp 2, Cunja 4, Grilanc 21 (4:5), Livio Emili 22 (1:2), Aleksander Emili 9 (2:2), Versa 11 (1:3), Pertot 5.
TRI TOČKE: Grilanc, Livio Emili, Aleksander Emili, Pertot 1. PM: 8:12. ON:
19.
Proti solidni ekipi Don Bosca, ki jo sestavljajo sami kadeti Kontovelcem ni uspelo vknjižiti nov par točk. V izenačeni tekmi so Tržačani nekje na sredini drugega polčasa zbrali izdatnejšo prednost in jo obdržali do konca. Kljub vsemu našim ne gre očitati ničesar, saj so prikazali povsem zadovoljivo igro. (Andrej)
DEŽELNI KADETI____________
BOR ADRIAIMPEX - LIBERTAS B
88:78 (34:41)
BOR: R. Simonič 34 (8:10), Acerbi 2, Doles 6, M. Simonič 9 (1:2), Pregare 2, Prešel 6, Legiša 0, Pavlica 9 (1:2), Pertot 18 (2:5), Starec 2.
TRI TOČKE: R. Simonič 2.
To je druga zaporedna zmaga Borovih kadetov, tokrat proti skromni peterki Li-bertas B. Borovci so igrali slabo v prvem delu tekme. V nadaljevanju pa so le reagirali in so z delnim izirom 14:4 v zadnjih minutah tudi zmagali. Pri borovcih bi omenili brata Simonič, ki sta prvič igrala skupaj v isti ekipi. (V. Jogan)
NARAŠČAJNIKI
BOR INDULES - KONTOVEL KRONOS	75:77 (39:41)
BOR: Schiulaz 7 (1:4), Debeljuh 20 (2:6), Starec 6, Barini, Pavlica 24 (8:11), Rudež 7 (3:6), Umer, Uršič 2, Simonič 9 (0:1), Petti-rosso.
PON: Debeljuh v 36. min. TRI TOČKE: Debeljuh 4, Simonič 1.
KONTOVEL: Emili 2 (0:3, Kralj 14 (0:3), Briščik, Rebula 23 (1:3), Gregori 18 (0:1), Gulič 13 (1:3), Budin, Pečar 7 (1:2), Danev, Ban.
PON: Gulič v 34. min. TRI TOČKE: Kralj 2.
V zelo pričakovanem derbiju so naraščajniki Kontovela ponovili uspeh iz prve
V raznih prvenstvih je bilo za naše peterke konec tedna nekaj zanimivih in odločilnih spopadov. Začnimo pri mladincih, kjer so Kon-tovelci po porazu z Interjem ostali brez možnosti za osvojitev prvega mesta. Pri državnih kadetih je treba omeniti, poleg visokega poraza Jadrana, ki ostaja na dnu lestvice, še zmago borovcev, ki so si na ta način kolo pred koncem prvenstva matematično zagotovili odlično 4. mesto. Končno so do novega para točk prišli borovci v deželnem kadetskem prvenstvu. Najbolj zanimivo srečanje pa je bilo pri naraščajnikih. V slovenskem derbiju sta se spopadli Bor in Kontovel, ki je sicer s težavo osvojil zmago in potrdil, da je druga sila prvenstva po nepremagljivem Stefanelu. V istem prvenstvu Polet in Sokol nista igrala, b rezani so po tekmi z Ricreatori-jem zapustili igrišče poraženi. V kategoriji dečkov je Borovcem za las ušla zmaga proti tretjeuvešče-nemu Ricreatoriju, Kontovelci pa so osvojili nov par točk proti San Marcu. Za konec pa zabeležimo še pričakovan poraz Bora v prvenstvu propaganda proti premočnemu Don Boscu. (Luka Furlan) * * * * S * * * * * li
tekme, ko so s točko prednosti premagali vrstnike Bora. Sobotna tekma je bila iz-
redno izenačena in občasno tudi neprivlačna, neprimerna pa za gledalce, ki imajo težave z srcem, saj so bile zadnje minute kar dramatične. Pa pojdimo po vrsti. Borovci so v 10. min. vodili 22:15,
gostje pa so s Kraljem na čelu najprej
izenačili, nato pa sami povedli za 7 točk.
S košem Debeljuha s svoje strani igrišča
pa so borovci že v izteku polčasa zaostali
le še za dve točki. V drugem delu se je
slika s prvega polčasa ponovila, saj so
borovci s Pavlico in Debeljuhom večkrat
vodili tudi za 6-7 točk in vodstvo ohrani-
li do 15. min., Rebula pa je ves drugi polčas igral s 4 osebnimi napakami. Z odhodom Debeljuha zaradi osebnih napak, pa so se »plavi« znašli v težavah. Kontovelovci so s taktičnimi napadi le izenačili predvsem po zaslugi Gregorija. 20 sekund pred koncem je Rebula prestregel podajo in dosegel zmagoviti koš ob velikem veselju gostov. (V. Jogan)
BREG - RICREATORI	87:104
(42:47)
BREG: Punis 13 (3:4), Zeriali, Virno, Mokor, Rosso, Mitja Gombač 24 (4:12), R. Gombač 6, M.Bandi 18 (1:4), Škabar 3 (3:4), V. Bandi 24 (0:2).
Poletaven začetek naših predstavnikov je tokrat obetal marsikaj dobrega. Brežani so igrali dobro, samozavestno in tehnično dovršeno pod odličnim vodstvom režiserja Punisa. Kot smo že vajeni, so tudi tokrat naši v drugem polčasu začeli boječe, kar so gostje izkoristili in povedli s 15 točkami razlike. Brežani pa se niso
predali in z delnim izidom 12:0 skoro dohiteli nasprotnike. Vendar preutrujeni niso zmogli več. Na koncu so vidno popustili. Ob že omenjenem Punisu gre omeniti še dobro igro M. Gombača ter običajnega Bandija. (Stojan)
DEČKI
KONTOVEL KRONOS - S. MARCO
91:86 (44:36)
KONTOVEL: Cingerla, Križman 6, I. Emili 25 (1:3), Černe 7 (1:2), Spadoni, Budin 18 (2:3), Ban 18 (2:3), Danev 2, Vodopivec 15 (3:4).
PON: Danev v 24. min.
V	izenačeni tekmi so Kontovelovi dečki dokazali, da so v teku sezone vidno napredovali, saj so premagali tudi dobro ekipo San Marca, proti kateri so v prvem delu izgubili. S prikazano igro pa »beli« niso še povsem zadovoljili, saj so si privoščili preveč napak tako v napadu kot v obrambi. V 23. min. so naši vsekakor vodili s kar 54:40, z odhodom Daneva pa so se znašli v težavah, predvsem pod košema. Kljub temu pa so Kontovelovci le ohranili minimalno prednost in zasluženo slavili. (V. Jogan)
CORRIDONI - DOM	90:72 (52:33)
DOM: Lisci 2, Silič 39 (8:13), Pavšič 1 (1:2), Kovic, Skok (0:2), Sfiligoj 6, Primožič 2, Pintar, Zavadlav 6, Bordon 16 (0:4).
PON: Bordon (33), TRI TOČKE: Silič 1.
V	predzadnjem kolu letošnjega prvenstva so Dornikovi varovanci na tujem klonili proti ekipi Corridoni iz Poljana. V prvi četrtini sta si bili ekipi enakovredni, v nadaljevanju pa so si domačini priborili precejšnjo prednost. V sklepnem delu srečanja so domovci pokazali več borbenosti in zagrizenosti, zaradi česar so predvsem po zaslugi Siliča in Bordona znižali razliko v koših. Kljub porazu je razvidno, da so igralci resneje trenirali, čeprav niso še dosegli optimalnega nivoja. (Bednarik/Pavšič)
__________MINIBAKSET______________
Trofeja Jadran
BREG - KONTOVEL	60:63 (25:30)
BREG: Kocjančič 2, Koren'12, Mingot 5, Gobbo 8, Cah 8, Sturman 2, Pintarelli 2, Canziani 9, Klabjan 10, Ota 2.
KONTOVEL: Rustja, Spadoni 24, B. Starc 6, Danieli, Škrk 7, Colja 4,,Križman 15, Caharija 2, Spacal, M. Starc 4, Štoka, Daneu, Puntar.
Tekma je bila dokaj dopadljiva. Ekipi sta si bili enakovredni, Kontovel pa je zmagal predvsem po zaslugi zelo razpoloženega Spadonija. (L. Koren)
Turnir Obersnel
FERROVIARIO - BOR	12:44
BOR: Štokelj, Zarotti 4, Furlan 2, Furlani 7, Brazzani 12, Jagodic 10, Kranjec, Turk 6, Bonamore 1, Omari 2.
V zaostali tekmi turnirja Obersnel je Bor premagal Ferroviario predvsem z dobro obrambo in precej zanesljivim napadom. (D. Štokelj)
			naši	»ottom	etati v	m	dimkih	prvenstvih - naši nogometaši v mladinskih	prvem:	TS &	It	
UNDER 18
Vesna - edile Adriatica 0:1 (0:0)
VESNA: Saverino, Šuc, Švab, Kavalič, Kuzma, Zarotti, M. Sedmak, Škabar, D. Sedmak, Štefančič (od 50' Taučer), Sterni (od 70' Tence).
, V prvem polčasu sta obe ekipi predva-Jali privlačen nogomet, a le na sredini TRišča, tako da večjih priložnosti za zadetek ni bilo. Na začetku drugega polča-sa so bili gostje konkretnejši in so izko-ristili edino lepo priložnost, ki se jim je Ponudila in napadalec je žogo neubran-‘Pvo poslal v mrežo. Križani so se se "°nčno nekoliko opogumili in tudi nekajkrat prišli do nasprotnega kazenskega Prostora (dobro priložnost je imel pred-J^etn Sterni), niso pa bili dovolj prisebni. Križani še vedno igrajo zmedeno na sre-®lni. v napadu pa so nemočni. Tržačani imeli v poslednjih minutah še eno pri-džnost, toda solidni vratar Saverino je z zhim posegom žogo odbil v kot.
Andrej Kostnapfel
SAN MARCO - BREG	3:2 (1:1)
-STRELCA ZA BREG: M. Tamaro in iurto
v SREG: Giorio, Ota, Zupin (Bevk), Sla-, c' Turco, P. Tamaro, M. Tamaro, Ma-pTskr (Paiano), Grilanc, De Franceschi, “ddeo, Salvi.
i /Brežani so v soboto v okrnjeni postavi, J ali so tudi štirje naraščajniki, zasluže-1 lz9ubili. Začetek je obetal boljši raz-nn ' s°Brežani že po petih minutah Povedli, Nasprotniki pa so po napaki ^figove obrambe kmalu izenačili. Tek-® Je kila nato izenačena. V drugem F Kasu pa so nasprotniki prevzeli pobu-i,1? večkrat ogrožali Bregovega vratar-gr . oriia' ki je moral še dvakrat kloniti. jgezanr so skušali reagirati, a dosegli so en gol pet minut pred koncem. Pohva-zasluži tokrat požrtvovalni Slavec.
(E. B.)
°STAL, IZIDI: Costalunga - Mugge-CGS - S. Andrea 2:2, Monte-
qi Opicina 0:2, Chiarbola - S. Ser-Vi, Fortitudo - Supercaffe 1:1, S. vito - Vivai Busa 1:0.
LESTVICA: Vivai Busa 40, Edile 35, tvj,,	33, Chiarbola 32, Opicina in
Por?ueS,ana 29' Costalunga 27, CGS 26, Vitn oJ?0 24, M°ntebello in Breg 21, S. Ma? , SuPercaffe in S. Andrea 18, S. ^arco 15, Vesna 12.
naraščajniki
V VfIk, ; CAMPI ELISI	0:2 (0:0)
horčič^a061156' Saba' EsPOsito, Ma-Basoi-'	Savi, Tence, P. Sedmak,
Kebce' Košuta, Zorzut.
smolo 1 SO imeli v nedelj° nekoliko su r. i Saj.so P° usPešnem prvem polča-Polozili orožje prav v zadnjih minu-
V nedeljo zjutraj sem si na igrišču pristaniških delavcev pri Proseku ogledal tekmo med naraščaj niškima vrstama Portualeja in Montebella. Zanimalo me je predvsem videti v živo moštvi, ki, sodeč po lestvici, bi morali biti zmožni prikazati zanimivo igro. Dogodki na igrišču pa so pokazali sledeče: prvič, da je bila glavna skrb moštev zgolj rezultat, mnogo manj pa igra; drugič, oboji so predvajali zelo zaprto obrambno igro »na moža«, ki je dopuščala napadalcem izredno malo igralnih možnosti; tretjič, agonizem in trda igra sta povsem prevladala nad tehniko in spektaklom, čeprav sem imel vtis, da je bilo med tekmovalci nekaj res nadarjenih nogometašev, ki bi bili zmožni drugače igrati. Nič čudnega torej, če so nogometne predstave na naših igriščih iz leta v leto slabše in tudi nogometnih zvezdic je vse težje izslediti.
(M. Žagar)
tah. Vesna je začela zelo dobro in imela lepo priložnost s Petrom Sedmakom, a strel je vratar učinkovito ubranil. Plavi so z lepimi akcijami še nekajkrat resno zaposlili nasprotno obrambo. V drugem polčasu se je prva priložnost ponudila Baseliceju, ki je predložek soigralca lepo preusmeril v vrata. Zaradi nepazljivosti v obrambi so plavi dobili gol v 20. min. Zmešnjavo v kazenskem prostoru Vesne je najboljše izkoristil nasprotni napadalec, ki je namoteno potisnil žogo v mrežo. Vesna je odgovorila z dobro igro na sredini igrišča, v napadu pa je bila ne-konkretna. Ponovna napaka v obrambi pa je botrovala še enemu zadetku. Vesna peša v napadu in v obrambi, kjer dela vse preveč banalnih napak, ki jih že vse prvenstvo drago plačuje.
Andrej Kostnapfel
BREG BEST - SAN VITO	3:2 (0:1)
STRELCI ZA BREG: Pečar in Pelizzari, Buzzi.
BREG: Giacobbe, Menegon (v d. p. Degrassi), Majevski, Pečar, Zupin, Ota, Azzano (v d. p. Guštin), Rochetti, Crissa-ni, Pelizzari, Buzzi.
Brežanom je uspel pravi čudež. Proti ekipi, ki na lestvici zaostaja za Bregom, so naši fantje začeli zmedeno in zgubljali že z 2:0. Odtlej je bilo povsem drugače. Sprva je z glavo zadel Pečar, nekaj minut kasneje je izenačil Pelizzari, ki je preigral dva branilca, tretji gol pa je dosegel Buzzi, tako da je preusmeril v vrata žogo, ki je bila namenjena v out. Brežani so si tudi zapravili 11-metrovko.
(Buzzi)
OSTALI IZIDI: Domio - S. Sergio 2:2, Zaule Rabuiese - Olimpia 5:2, Mugge-sana - Opicina 4:2, Portuale - Monte-bello 1:1, Giarizzole - Fortitudo 3:1.
LESTVICA: Zaule Rabuiese 39, Portuale in Montebello 36, CGS 35, Mug-gesana 34, Primorje 33, Fortitudo 30, Olimpia, Giarizzole in S. Sergio 29, Domio 26, Opicina 17, Čampi Elisi in Vesna 15, Breg Best 9, S. Vito 6, Cam-panelle 2.
NAJMLAJŠI
SAN GIOVANNI - BREG BEST
0:2 (0:1)
STRELEC ZA BREG: Vrše (2).
BREG BEST: Gillifano, Kalc, Strain, Švab, Maver, Lavrica, Mondo (Renčelj), Bandi, Vrše, Ferluga, Zahar (Bajec).
Po velikonočnem premoru so Brežani končno zaigrali v popolni postavi in to res imenitno. Svetoivančani so že od začetka napadali, kajti bili so gotovi, da bodo z lahkoto odpravili brežane, saj so ti imeli kar osem točk zaostanka na lestvici. Podcenjevanje se jim je maščevalo in Brežani so v protinapadu dvakrat zadeli. Oba zadetka je dosegel Vrše, ki je izkoristil lep predložek Bandija in z leve realiziral, potem pa je v protinapadu preigral vse branilce in potisnil žogo v mrežo. Pohvalo za požrtvovalnost zaslužijo prav vsi. (L. Švab)
OSTALI IZIDI: Campanelle - Zaule Rabuiese 2:0, Montebello - Giarizzole 1:1, Triestina - Fortitudo 3:0.
LESTVICA: Triestina in Olimpia 43, Portuale 37, CGS 32, S. Giovanni 28, Breg Best 25, Don Bosco 23, Campanelle 22, S. Andrea in Primorje 18, Montebello 15, Giarizzole 14, Fortitudo 11, Zaule Rabuiese 7, Esperia 0.
Na Goriškem
JUVENTINA ASS. CARNICA -VILLESSE	4:3 (1:1)
STRELCI: Marko Devetak (2), Dario in Marino Petean.
JUVENTINA: Peric, Marko Petean, Lomuscio, Marušič, Češčut, Marino Petean, Narduzzi (Marvin), Kobal, Koršič, Dario, Devetak. A. Florenin.
V izredno napetem in borbenem srečanju so mladi igralci Juventine dosegli zmago proti ekipi iz Vileša. Ferfoljevi varovanci so tokrat igrali odločno in v kritičnih trenutkih drugega polčasa pokazali vse, kar znajo. (M. P.)
ZAČETNIKI
SKUPINA A ZARJA ADRIAIMPEX -PRIMORJE	0:1
ZARJA: Plešan, Bellafontana, Pussini, Maks Grgič, Biondi, Tence, Umek, Gran-zotto, Daniel Grgič, Jurinčič, Vremec, Possega, Doljak, Ražem.
PRIMORJE: Ciacchi, Rebula, Husu, Guštin, Gherbassi, Trampuš, Vodopivec, Digovič, Aleš in Kristjan Pacor, Nadli-šek, Mitja in Peter Emili ter Purič.
Derbi ni bil lep, igra pa se je odvijala pretežno na sredini igrišča, kjer je bilo Primorje nekoliko boljše. Proseški napadalci so imeli zato več uporabnih žog in so bili v nekaj primerih tudi nevarni. Mrežo so zatresli po grobi napaki celotne Zarjine obrambe. (M. Ž.)
CHIARBOLA - BREG BEST 1:0 (0:0)
BREG: Rapotec, Gropazzi, Čuk, Argen-ti, Paoletti, Klabjan, Novatto, Vigini, Kermaz, Delise.
Proti zelo solidni ekipi so Brežani odigrali eno boljših tekem. Odlično so kljubovali nasprotniku in tudi imeli nekaj zrelih priložnosti. Tudi po prejetem golu iz 11-metrovke so Brežani poskušali izenačiti, a tedaj je bila vidna premoč domačih igralcev. (Buzzi)
OSTALI IZIDI: Soncini A - Fortitudo neod., Vivai Busa B - CGS 0:1, Esperia -Opicina 0:1, S. Giovanni - Giarizzole 2:0, Campanelle - Ponziana 0:2.
LESTVICA: S. Giovanni 36, Soncini A 29, Chiarbola 27, Ponziana 24, Giarizzole, CGS in Primorje 21, Vivai Busa B 18, Fortitudo 15, Zarja Adriaimpex 14, Opicina 12, Muggesana 11, Breg Best 8, Campanelle 7, Esperia 4.
Na Goriškem
JUVENTINA EDILCASA - ITALA 0:0
JUVENTINA: Florenin, Devetak, Trampuš, Zanier, Al. Florenin, Češčut, P. Gergolet, Pahor, A. Ferfolja, D. Gergolet, D. Ferfolja (Ambrosi). Meniš.
Začetniki Juventine so proti močni postavi Itale iz Gradišča igrali precej dobro. Obe ekipi sta pokazali zanimivo igro. Pri združeni ekipi gre tokrat pohvaliti obrambo, predvsem vratarja Floreni-na, ki je v nekaterih priložnostih odlično posegel. (M. P.)
CICIBANI
SKUPINA B
CGS - BREG BEST	6:0 (2:0)
BREG: Čuk, Bandi, Jercog, Rocco, Ar-genti, Stefani, L Šik., D. Šik, Lavriha.
Čeprav so mladi Brežani izgubili, so le pokazali lep napredek, predvsem v prvem polčasu. V prvem polčasu so si zapravili enkratni priložnosti za zadetek,
toda proti koncu polčasa je CGS realiziral dva gola. V drugem polčasu so tehnično boljši nasprotniki nadigrali Brežane in dosegli še štiri gole. Naj omenimo še dobro igro Jercoga m Štefanija. Krstni nastop je opravil tudi mlad sodnik. (E. B.)
OSTALI IZIDI: Soncini B - S. Andrea B 6:0, Fulgor A - Chiarbola 6:0, Muggesana - Don Bosco 1:1, Domio - S. Sergio 6:0.
LESTVICA: Fulgor A 32, S. Giovanni in Domio 28, Soncini B 23, Don Bosco 21, S. Sergio in Chiarbola 13, Muggesana 8, S. Andrea B 6, CGS B 4, Breg Best 3.
SKUPINA C ZARJA ADRIAIMPEX -CAMPANELLE	4:1
STRELCA: Lipovec 2, Umek 2.
ZARJA ADRIAIMPEK: Družina, Metlika, Križmančič, Balbi, Domio, Hočevar, Lipovec, Pussini, Umek.
To je bila gotovo najboljša tekma za-rjanov v tem prvenstvu. Gladko so premagali prvega na lestvici in igrali tako dobro, da so jim gledalci večkrat ploskali. Nasprotnik m našel pravega orožja proti razigranemu Pussiniju in tovarišem in je moral nazadnje pripoznati njihovo premoč. (M. Ž.)
OSTALI IZIDI: Opicina - S. Andrea A 0:2, Esperia - Costalunga 11:1, Al tura -Vivai Busa B 0:5.
LESTVICA: Campanelle 29, S. Andrea in Primorje 25, CGS A 22, Zarja Adriaimpex 19, Vivai Busa B 17, Esperia 15, Altura B 11, Opicina 8, Costalunga 3.
Na Goriškem
RONCHI - MLADOST GENEX	2:0
MLADOST: Peric, Lavrenčič, J. in D. Gergolet, Farra, Gorjan, B. in D. Ferletič, Soban, Subani, Pahor, Lorenzut.
Po vrsti zmag so mladi doberdobski nogometaši izgubili v Ronkah. Kljub porazu so igralci Mladosti obdržali dober položaj na lestvici.
MLAJŠI CICIBANI
ZARJA ADRIAIMPEX -
SANT’ANDREA	2:2
STRELCA: Brazzani in Furlani.
ZARJA ADRIAIMPEX: Urdih, Grgič, Furlanič, Ban, Domio, Fonda, Brazzani, Furlani, Bergania.
Zarjani so si v tej tekmi zapravili zma-o, saj priložnosti za gol je bilo nič koli-o. Vseeno pa so zapustili dober vtis. Če bi bili pazljivejši pred lastnimi vrati, a v napadu točnejši, bi gotovo preprečili oba gola in obenem nasuli nasprotniku več golov. (M. Ž.)
OSTALI IZIDI: Vivai Busa - Portuale 1:3, Esperia - Fortitudo 1:4, Ponziana A - Fani 1:1, Giarizzole - Zaule Rabuiese 9:0, Ponziana B - Soncini 1:6.
LESTVICA: Fani 35, Soncini 31, Ponziana A 26, Vivai Busa B in Portuale 24, Giarizzole 18, S. Andrea 14, Fortitudo 13, Ponziana B in Zarja Adriaimpex 11, Esperia 9, Zaule Rabuiese 0.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 300.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000,- din, letno 60.000.-din, upokojenci in študenti mesečno 4.500.- din, trimesečno 12.000.- din, letno 45.000,-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000.-din, letno 75.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 ; Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
H
zveze časopisnih založnikov FIEG
13. aprila 1988
Nepričakovana poteza generala Noriege
Vlada ponuja opoziciji politično sodelovanje
CIUDAD PANAMA - Položaj v Panami se iz dneva v dan zaostruje, čeprav je včeraj vlada formalno predlagala opoziciji enomesečno politično premirje. Začasni predsednik republike Manuel Soliš Palma, ki je zamenjal odstavljenega predsednika Eriča Artu-ra Delvalleja, je namreč v televizijskem intervjuju ponudil roko opoziciji ter se zavzel za tvorni dialog med vsemi političnimi komponentami »za dobrobit in za napredek države«. Predlog za politično premirje sta kasneje formalno iznesla opozicijski Enotni ljudski fronti minister za trgovino in industrijo Bermudez in njegov kolega, ki se ukvarja s stanovanjskimi vprašanji, Rodoni. Opozicija, kolikor je znano, ni še odgovorila na vladno ponudbo, za katero se gotovo skriva najvplivnejši mož panamskega režima, general Antonio Noriega.
V državi medtem naraščajo polemike, potem ko so nekateri časopisi objavili na vidnem mestu vest, da nameravajo ZDA v kratkem znatno okrepiti svojo vojaško prisotnost ob panamskem kanalu, ki bi moral v skladu z meddržavnimi dogovori leta 2000 dokončno priti pod panamsko suverenost. Na srečo smo za sedaj priča le psihološki vojni med panamskim režimom in Belo hišo, ki pa se zna prej ali slej izroditi v vojaški spopad.
Prvič po dolgem času se je včeraj spet javno oglasil 1 general Noriega, sovražnik številka ena Reaganove administracije. General, ki dejansko nadzoruje oborožene sile, je spet brez dlak na jeziku ostro napadel ameriško zunanjepolitično usmeritev in zavrnil vse obtožbe, ki prihajajo iz Washing-tona. Reagan navidez gjrobo napada mojo politike, je naglasil Noriega, v
bistvu pa ga jezi, da je panamsko ljudsko že zdavnaj ubralo neuvrščeno in neodvisno zunanjo politiko ter da se v ključnem trenutku ni hotelo postaviti proti sandinističnemu režimu v Nikaragvi. Nekateri ameriški časopisi so pred dnevi napisali, da ima general Noriega že pripravljene kovčke ter da je na tem, da zapusti domovino, namenjen v Izrael, kjer naj bi imel mnogo vplivnih prijateljev. Vlada v Tel Avi-vu je včeraj odločno demantirala to vest, sam Noriega pa je dejal, da ne namerava zapustiti Paname, čeprav priznava, »da je položaj kolikor toliko kočljiv in v vseh smislih skrajno zapleten«.
Na železniški progif ki pelje iz Italije v Francijo
Atentat na brzec Benetke-Pariz?
Tudi razporoka bo imela odslej svoj obred
LONDON — Tudi razporoka bo odslej imela svoj obred. Iz angleškega Birminghama prihaja vest, da si je nekdanja uradnica na tamkajšnjem sodišču svojevrstno zamislila, da je treba tudi ločitev dostojno kronati. Sheila Davis, tako je ime uradnici, je bila dolgo let zaposlena na sodišču za raz-poroke in ločitve, kjer je na lastne oči ugotavljala »kako bridki so trenutki ločitve, ki jih je treba zato na vsak način odpraviti«. Seveda na šaljiv in hudomušen način, brez psiholoških travm, kar gotovo ni vedno lahko.
Davisova je do podrobnosti izdelala scenarij za ta nenavadni obred, ki ga seveda osebno vodi. Zakonca, ki se nameravata ločiti, se morata predstaviti v njeni zasebni pisarni v Birminghanu in pred njo prebrati neke vrste obredno formulo, ki se zaključuje s stavkom »Zbogom in hvala za čudovite trenutke, ki sva jih preživela skupaj.« Bivša zakonca se nato lahko mirno razideta in gresta vsaka svojo pot.
Termiti načeli cerkvico Župnik potrebuje pomoč
SPOLETO — »Ne vem več, kaj pravzaprav storiti! Termiti so načeli vse lesene predmete, orgelski meh in cerkveni tram.« Tako se je včeraj pritožil novinarju 67-letni župnik don Filippo Ruggeri, ki že 30 let vodi majhno župnijo v S. Pietro di Bazzano v bližini Spoleta.
Župnik Ruggeri ne preživlja prav prijetnih trenutkov. Župan Spoleta, Pietro Conti, je namreč odredil zaprtje cerkvice. Požrešne živalice so že do take mere objedle en tram zgradbe, tako da sedaj grozi, da se bo podrla. Župnik, ki je že pred časom povprašal oblasti, če bi mu lahko finančno pomagale pri odpravi neljubih gostov, je močno potrt. Novinarju je med drugim dejal, da bi moral v kratkem poročiti štiri mlade pare, več otrok pa bi moralo k birmi.
Župniku je do sedaj »pomagal« le neki Američan, ki mu je podaril liter tekočine proti termitom. Občinski tehniki pa so mu prepovedali uporabo, češ da je ta tekočina za zdravje močno strupena.
DOMODOSSOLA 1— Preteklo noč se je v bližini simplonskega predora iztirila lokomotiva mednarodnega vlaka, ki povezuje Benetke s Parizom. Bila je že tema, ko je brzec privozil čez 600 metrov dolg viadukt, ki pelje železniško progo čez reko Toče. Po tem mostu vozijo navadno vlaki s hitrostjo 130 kilometrov na uro, ker pa na tem delu železniške pro9e trenutno popravljajo tračnice in postavljajo nove električne drogove, je tokrat vlak privozil le s hitrostjo 60 kilometrov na uro.
Voznik lokomotive se je v trenutku znašel v lastni kabini na tleh, saj je lokomotiva nekajkrat dobesedno poskočila. Vlak se je kmalu nato brez večjih problemov ustavil. Strojevodja je ugotovil, da je lokomotiva iztirila, ker je nekdo postavil na tračnice več betonskih plošč, ki služijo za kritje električnih daljnovodov.
Nesreča, v kateri ni bil nihče ranjen, bi se lahko spremenila v pravo tragedijo. Iztirjeni vlak se je namreč le nekaj minut pred nesrečo srečal z drugim brzcem, ki je vozil v nasprotno smer. Če bi se srečala na viaduktu, bi verjetno oba zgrmela v 20 metrov globoko brezno. Železniška proga, ki povezuje Italijo s Francijo, je ostala prekinjena za dobre tri ure, saj so morali najprej odpeljati vse vagone v bližnjo železniško postajo Buere, nato pa so iztirjeno lokomotivo znova postavili na tirnice.
Karabinjerji iz Domodossole so že pričeli s preiskavo. Zdi se, da so bile betonske plošče načrtno postavljene na tračnice, da bi povzročile hudo nesrečo. Preiskovalci pa ne izključujejo možnosti, da je to storil le kak pobalin.
Na sliki (telefoto AP); delavci popravljajo železniško progo, ki pelje proti simplonskemu predoru.
Bertoluccijev film Zadnji cesar dobil 9 Oskarjev Podelitev nagrad brez nepričakovanih presenečenj
LOS ANGELES — Bertoluccijev film The Last Emperor (Zadnji cesar) je predsinočnjim prejel vseh devet Oskarjev, za katere je kandidiral, in sicer za najboljši film, za režijo, za filmsko prireditev, za fotografijo, za umetniško vodstvo, za glasbeno kuliso in za montažo.
V dolgi zgodovini Oskarjevih nagrad se je Zadnji cesar uvrstil na tretje mesto skupaj s filmom Gigi iz leta 1958. Največ Oskarjev (enajst) je do sedaj prejel leta 1961 Ben Hur, deset oskarjev pa je leta 1959 prejel film West Side Story. Za Bertoluccija in za italijansko kinematografijo je to največji dosedanji uspeh, saj ni do sedaj še noben neameriški režiser prejel toliko nagrad. Predsinočnja podelitev pa v glavnem ni presenetila, saj je le potrdila napovedi ameriškega tiska in specialističnih publikacij.
Michael Douglas, 43-letni sin Kirka Douglasa, je prejel oskarja kot najboljši igralec za svojo vlogo borznega agenta Gordana Gekka v filmu Wall Street režiserja Oliverja Stonea.
Cherylin Sarkistian, bivša rok pevka, ki je v svetu znana z vzdevkom Cher, je prejela oskarja kot najboljša igralka za svojo enkratno vlogo italo-ameriške vdove v filmu Moonstruck (Ki jo nosi luna) kanadskega režiserja Normana Jewisona.
Za vlogo Cherine matere je v istem Jewisonovem filmu prejela oskarja kot najboljša stranska igralka 01ym-
pia Dukakis, sestrična demokratskega kandidata na predsedniških volitvah Michaela Dukakisa.
Za najboljšega stranskega igralca so nagradili Seana Conneryja, bivšega Jamesa Bonda, za njegovo vlogo upokojenega agenta Jimmyja Malo-nea v filmu The Untouchables (Nedotakljivi) režiserja Briana De Palma.
Oskarja za najboljši tuji film je prejelo delo danskega režiserja Gabriela Axela Babette's Feast (Babettin praznik).
Za najboljšo pesem so proglasili The Time ol my Life (Pesem mojega življenja) iz filma Dirty Dancing (Umazani ples). Billy VJilder pa je prejel nagrado Irving G. Thalberg za svoj prispevek filmski industriji.
60. podelitev oskarjev je bila tokrat v losangeleškem Shrine Auditoriumu, ki lahko sprejme 6.000 ljudi, in ne v premajhnem Dorothy Chandler Pavili-on Musič Centru, kjer so podeljevali Oskarje v zadnjih 40 letih. Prireditev pa so z neposrednjim prenosom predvajale najrazličnejše televizije sveta, tako da je po približnih ocenah gledala predsinočnja podelitev milijarda ljudi.
Za parmskega režiserja Bernarda Bertoluccija pa je bila predsinočnja prireditev pravo zmagoslavje. Včeraj so mu z brzojavkami čestitali italijanski politiki, predsednik republike Cossiga predsednika obeh vej parla-
menta, Spadolini in Jottijeva, ministri, umetniki in odgovorni za italijansko filmsko industrijo. Nedvomno so oskarji za Bertoluccija izredna osebna zmaga, ki pa ne nagraduje toliko italijansko kinematografijo, temveč skoraj transnacionalni podvig, ker je ta film še britanska in kitajska koprodu-cija. Prav Kitajci, ki so zaradi tega filma doživeli ostre kritike, ker so Berto-lucciju dopustili snemanje, tudi tam, kamor ne smejo niti kitajski režiserji, so včeraj najtopleje čestitali italijanskemu režiserju. Za Kitajce je namreč Bertoluccijeva zmaga tudi njihova.
Na slikah (telefoto AP): Vittorio Storaro, Jeremy Thomas, Bernardo Bertolucci, Gabriele Cristiahi in Mark Peploe (zgoraj levo); Sue Marx in Pamela Conn sta prejeli oskarja za najboljši kratkometražni dokumentarec Voung at Heart (zgoraj desno); igralci Cher in Michael Douglas (spodaj levo) ter Sean Connery (spodaj desno)
				34
37			38	
		42		43
	47			
51				
			54	
VODORAVNO
1. glej sliko,
9. rimski pozdrav,
10.	mesto v Piemontu,
11.	veliki čolni,
13. Trst,
15. francoski filmski igralec,
18.	mit. boginja jutranje zore,
19.	naša vas,
27.	zrnat, zmrzel sneg, ledena skorja,
28.	Dragotin Kette,
29.	plemiči, plemenitaši,
31. tuje žensko ime,
33.	igra na karte,
34.	prebivalci Bistre,
36.	skrajšano ime košarkarja San Epifania,
37.	odprtina v steni, zidu
39.	spodnji del strehe,
40.	očka,
42. kopna obdana z vodo,
44. bivši nogometaš Juven-tusa in Cagliarija,
46.	italijanska cestna služba,
47.	del pohištva,
48.	vrsta ogljikovodikov v nafti,
49.	naša nikalnica,
50.	je tudi... Ahilova,
52.	nasprotno od teorij,
53.	mesto v Lombardiji,
54.	ime našega družbenopolitičnega delavca Terčona,
55.	grški otok.
NAVPIČNO
1. bališče, baliž, nevestina oprema,
2.	lik jajčaste oblike,
3.	ureja mestni promet,
4.	pisci literarne podlage dramskega dela,
5.	Viljem Urbas,
6.	ženska v internaciji,
7.	sekira ali neroden človek,
8.	telo brez soglasnikov,
12. John Irving,
14. grški jonski prirodni filozof,
16.	sodo število,
17.	red, visoko odlikovanje,
19.	vodja športnega moštva,
20.	žrtev ropa,
21.	ime sovjetskega državnika Hruščeva,
22.	pol... afriškega komarja,
23.	zahaja v vrtec,
24.	Vasja Ocvirk,
25.	gospodarji, upravitelji,
26.	Leon Rupnik,
27.	ekonomska... težava,
30. Andrej Budal,
32. nažete količine česa,
35. Tom Robertson,
38. trava druge košnje,
41. ena najstarejših knežjih rodbin Italije,
43. mesto v Alžiriji,
45. občina pri Mesini,
47.	pogost priimek v dolinski občini,
48.	starorimski podzemski svet,
51.	Eddy Merckx,
52.	avt. oznaka Pescare.
Peter Butkovič -Domen
Prejšnji mesec so v ljubljanskem Cankarjevem domu proslavili 100-letnico rojstva očeta slovenskega ugankarstva Petra Butkoviča-Domna.
Peter Butkovič, pesnik, pisatelj, prevajalec, literarni zgodovinar, likovnik, urednik, ugankar, duhovnik se je namreč rodil 22. februarja 1888 v Sovodnjah (v zaselku Škrlje) in tu tudi umrl 27. februarja 1953.
Marijan Brecelj je v publikaciji ob poimenovanju sovodenj ske šole po Petru Butkovi-ču-Domnu med drugim zapisal: »Če bi bili prisiljeni odločiti se za katero bd njegovih del, tedaj bi zagotovo postavili na prvo mesto to, kar je ustvaril na polju ugankarstva v najširšem pomenu te besede. Zakaj tu je bil gotovo doslej prvi ali vsaj najmočnejši in najplo-dovitnejši od naših enigmati-kov.« In še: »Poleg praktičnega dela, da je sam sestavljal uganke in urejal ugankarske kotičke z objavljanjem ugank drugih sodelavcev listov, je njegovo najvažnejše delo na tem področju razprava o Zastavljanju ugank, ki se more pohvaliti tudi s posebno vrednostjo, da namreč skuša uvajati slovensko ugankarsko izrazoslovje (terminologijo). Zato smemo Butkoviča imenovati očeta ugankarstva ali enigmis-tike.«
1.	Kako pravijo v ZDA hladnemu vetru z dežjem in snegom?
□	blizzard
□	chinook
□	mole
2.	Izraz za kemijsko hemisfero ali polovico zemeljske oble?
□	poluta
□	povratnik
□	cirk
3.	Katero je glavno mesto Nepala?
□	Pinsk
□	Gurkha
□	Katmandu
4.	Kdo je bil glavni pobudnik ene izmed naših največjih povojnih športnih manifestacij STEDO?
□	Aldo Rupel
□	Bojan Pavletič
□	Stanko Pertot
5.	Kaj je samo ostalo v Pandorini skrinjici?
□	tegoba
□	maščevanje
□	upanje
6.	Ime elektronke z dvema elektrodama?
EKSTROM - BERGMANN
Švedska 1949
Kako je beli na potezi matiral nasprotnika?
□	dioda
□	devteron
□	binokular
7.	Katero obletnico proslavlja Tržaška folklorna skupina Stu ledi?
□	10-letnico
□	20-letnico
□	15-letnico
8.	Ime zelo trdne naravne oblike silicijevega oksida?
□	afelij
□	aceton
□	ahat
9.	Atacama je ...
□	bog Peruancev
□	brazilski nogometaš
□	puščava v Čilu
10.	Pri katerem društvu igra nogometaš Renica?
□	pri Milanu
□	pri Ceseni
□	pri Napoliju
EGANJAN - TATEVOSJAN
Sovjetska zveza 1985
Kako je beli na potezi razbil obrambni položaj črnega?
ANTARA — slaven arabski junak in pesnik dobe pred Mohamedom. Bil je suženj, toda junaški čini so mu prinesli svobodo.
ASTOR — prva žena, ki so jo leta 1919 v Plymouthu izvolili v britanski parlament. (Nancy)
GELA — mesto na Siciliji (pokrajina Caltanissetta); pristanišče in kopališče; približno 55.000 prebivalcev.
MARINI — znani italijanski kipar iz Pistoie, katerega značilnost je močan občutek plastičnosti. (Marino).
MEREDITH — angleški pisatelj in. pesnik, ki je realistično in 'ironično beležil dogajanja svojega časa. (George, 1828-1909)
NASO — občina na Siciliji (pokrajina Mesina) s približno 8500 prebivalci.
NENE — bivši nogometaš Juventusa in Cagliarija.
NIKON — ruski patriarh, ki je popravil cerkvene knjige in dal na novo prevesti sveto pismo, kar je v vzhodni cerkvi povzročilo razkol. Ker se je hotel osamosvojiti od posvetne oblasti, ga je car odstavil in zaprl v samostan. (605 -681).
PALATA — občina v pokrajini Cam-pobasso s približno 3500 prebivalci.
ZITTEL — nemški geolog in panteo-log. (Karl, 1839 - 1904)
Vozniški patent je privilegij, ki ga je dala človeku družba, da ponese na cesto pogubonosno orožje, (a-r)
KRIŽKRAŽEVI SODELAVCI
V tej številki so sodelovali: Simon BIZJAK, Duško JELINČIČ, Marjan KEMPERLE, Mario MAGAJNA, Aleksander MUŽINA, Jože PETELIN, Mario ŠUŠTERŠIČ, Alfred ŠVAGELJ.
Ilustrator: Barbara BONETA.
Kdor je pravilno odgovoril na vsa vprašanja, si zasluži oceno odlično. Devet pravilnih odgovorov je »devetica«, osem pravilnih odgovorov je »osmica«, pet ali manj pravilnih odgovorov je ocena »nezadostno«, itd.
VODORAVNO
1.	ameriški pisatelj (John),
10.	televizija (angl),
12.	dež, deževati (angl.),
13.	šestica (nem.),
14.	vek (slov., it., angl),
15.	it. žensko osebno ime,
16.	Eva Sršen,
17.	slavni film. komik (Charlie),
20.	Cagliari,
21.	mesto pri Rimu,
22.	panika, preplah (it.),
24.	kilogram,
25.	znan zahodnonemški nog. trener (Udo),
26.	surov, divji (nem.).
NAVPIČNO
1.	ulica, cesta (angl),
2.	solze (angl.),
3.	film. režiser Kazan,
4.	japonska denarna enota (it.),
5.	Norveška, Vatikan,
6.	pruski politik (Otto),
7.	primer (it.),
8.	cvrčki (it.),
9.	del kohorte,
11.	Novi Sad,
15.	Španija, Madžarska,
17.	vekanje, blebetanje (angl.),
18.	kdo, vsakdo (srbohrv.),
19.	blizu, skoro (angl.),
20.	mačka (angl.),
22.	Palermo,
23.	Ivo Eferovič.
V oklepaju so označene okrajšave nem. (za prevod v nemščino), angl. (za prevod v angleščino), it. (za prevod v italijanščino), itd.
1	2	3	4	5	6	7	8	9	
10									11
12					13				
14				15					
16			17					18	19
		20			21			24	
	22			23					
25							26		
VODORAVNO
1. partijski... prijatelji,
7. glej sliko,
15.	zapreka,
16.	priprave iz ogrodja z gosto mrežo,
17.	hudič, zlodej, vrag,
19.	igralec SSG (Tone),
21.	del noge,
22.	glad, nenasitnost,
24.	državni... prevrati,
25.	polotok v Zadnji Indiji,
26.	kdor se poklicno ukvarja s politiko,
27.	dolžinske mere,
28.	reka na Hrvaškem,
29.	pretirana, skoraj bolezenska strast,
30.	inštitut za državno pomoč industriji v Italiji,
31.	kadunja,
32.	žensko ime,
33.	Francija, Norveška,
34.	Gruden Igo,
35.	znana subretka (Lola),
36.	azijska država,
37.	liho število,
38.	odličen bivši italijanski teniški igralec,
39.	način, navada, običaj,
40.	jugoslovanski otok,
41.	tuje žensko ime,
43.	pazderji,
44.	ameriški astronavt (John),
45.	občina pri Campobassu,
46.	prekršek pri košarki,
47.	slovenski beneški pesnik,
48.	grška pokrajina,
50.	priljubljena sorodnica,
51.	tiskano ali pisano besedilo,
52.	stroji za spreminjanje vrtilne hitrosti,
53.	godbenik, godec.
NAVPIČNO
1.	glej sliko,
2.	stičišča... obrekovanj,
3.	Obri,
4.	odžagani kosi debla, hlodi,
5.	rimska boginja jeze,
6.	Šenoa Avgust,
7.	industrijsko mesto v severni Italiji
9. roman Emila Zolaja,
10.	Eva Sršen,
11.	pokrajina v Belgiji,
12.	evropska država,
13.	nekdanja rimska provinca ob Črnem morju,
14.	del celote,
16. povrtnina,
18.	jedrnatost, zgoščeno izražanje,
20.	kraji, kjer voda zemljo odnaša,
21.	francoska filmska igralka,
23.	osebni zaimek,
25.	nravnost,
26.	strokovno mnenje, zlasti v sporni trgovinski zadevi,
28.	reka in država v Severni Ameriki,
29.	znani italijanski kipar (Marino),
31.	v jetrih se spreminja v vitamin A,
32.	tuje žensko ime,
33.	aim pevec in igralec Sinatra,
35.	sklepni boj,
36.	utežne enote za drago kamenje,
37.	alpska dolina,
38.	francoski filmski igralec (Jean),
39.	del puške,
40.	sežanski partizanski junak,
42.	Španija, Avstrija,
43.	it. junak iz prve svetovne vojne (Enrico),
44.	prebivalci evropske države,
47. tezati na pol,
49.	visoka igralna karta,
51. znak za kemijsko prvino tulij.
K.RIŽKRAŽ 12
m.
LOGOGRIFI		jj
Vsaki spodnji besedi spremenite po eno črko tako, da dobite besede		novega
pomena, ki so priimki znanih oseb. V pomoč je vpisano ime in dejavnost, s katero		
se oseba ukvarja. Ob pravilni rešitvi dajo nove črke, brane po vrsti, ime in priimek		
znanega zamejskega športnika.		
ZALOG	(Zvonimir, hrvaški pesnik)	
KALMAN	(Lojze, telovadec)	
MUZNIK	(Rado, humoristični pisatelj)	
KOVAČ	(Kajetan, pesnik)	
KOTLAR	(Bert, igralec)	
SODNIK	(Valentin, pesnik)	
PREDAN	(Zoran, pevec zabavne glasbe)	
BOMBA	(Alberto, italijanski smučar)	
CARAR	(Miro, telovadec)	
BLATNIK	(Jože, znan tiskar)	
G. MEREDITH, 1 2 3 4 5 6 7 8 PISATELJ, 9 5 10
10 11 12 13 8 9	14 8 15 5 16 15 1 17 8 11 8 18 2 8 19
ROMANOV, 20 5 2 5 7 21 18
17 1 21 4 5 POVEDAL 21 22 5 2 15 7 8:
"10 12 19 21 23 8 17 1 22 5 2 15 7 1 JE 23 11 5 10 2 21 15 17, DUHOVITA IN 4 5 14 1 JE 14 1 9 21 18."
ZA SPOMIN
Ti moje mesto si ... kjer dali so mi ime ... ti vtaknem prstan zlat, da njega nosil boš...
NERODNA
TEKMOVALKA
Naglo desna, leva, skače, teka, hodi... na stadionu vsak jo brca kakor bodi...
POGUM
Čez reko sežeš, vodo prerežeš... v meni si iz trde snovi...
IZOBRAŽENE
CIGANKE
Pod nosom jih imam... njih red je abeceda... Irska je njih dežela...
PIJANI HLAPEC
Lepo poje črni... on, al brez čevljev stoji... vonj, dišave nam nudi... po dvorišču srači, brodi...
PREMIERA
Igralcu načrtana pot... z njo skupaj vsi.
To je moč!...
1	C	O	L	+	L	I	K	+	S	I	T	II	1 ■'							
2	A	C	A	+	O	J	E	+	P	I	R	-sip	.							
3	E	R	A	+	G	O	L	+	N	I	T	iiiiii:!!!:;:; —								
4	Č	I	N	+	L	O	G	+	O	S	T	-								
5	I	S	T	+	N	I	N	+	T	E	R	v!:;								
6	B	O	L	+	C	E	V	+	N	O	E									
7	I	C	A	+	P	O	T	+	R	A	S	=	■ j							
Gornjim seštevkom poiščite ustrezne besede, katerih začetnice (v sivih poljih navpično) vam bodo dale enega izmed prvih ameriških astronavtov na sliki.
Če res ne bo šlo, pa si pomagajte s spodnjimij opisi, ki pa so podani v pomešanem vrstnem redu:
nagrajenec z Nobelovo nagrado merilna ura, časomerec razmnoževalni stroj delo, opravičilo; zdravniški rez zdravnik za notranje bolezni doslednost
pojem iz višje matematike
PORTU-
GALSKA
PLAČILO ZA ZAČETEK TEKMOVANJA
GARRI
KASPAROV
TRINOG.
NASILNIK
PRVA ZENA BRIT.
PARLAMENTA
(NANCV)
PRIPRAVA...
POTI
KOMU
GRŠKO
MESTO
ZNAČAJ
VULKAN
NA
SICILIJI
VVISEMAN
NICHOLAS
OKROGLO
ŠTEVILO
VRSTA LIČILA PREMETENEC, NAVIHANEC
VERSKI
MRAČNJAK
NASPROTNIK
ZIDOV
VRSTA
KAČE
SESTAVIL
LAKO
JUŽNO-
AMERIŠKA
DRŽAVA
NAS
ATLETSKI
DELAVEC
PERTOT
NAS
POZDRAV
TIPALNICA
PRI
Žuželkah
ITALIJANSKO
ŽENSKO
IME
NASA
PRITRDILNICA
NASA...
UGOVIZZA
LEPOTE
KRIŽKFtAŽ ZA VSAK ČAS
VEZNIK
ALAN
JONES
IT. PESNICA NEGRI
NEAPELJ
HITER
UMIK
PRED
KOM
NICOLAS
BOILEAU
PODZEMLJE
DEL
VOZA
SLAVNI
CHET
DOLINSKO SP. DRUŠTVO
MADEŽ,
PEGA
AM.
OBVESCE-	ARABSKI
VALNA	ŽREBEC
SLUŽBA
CAGLIARI
MARKO
KRAVOS
KRtŽKRAŽ JE VAS
Dodajte manjkajoče črke, tako da dobite smiselne besede. Ob pravilni rešitvi vam dajo nove črke, brane po vrsti, slovenski pregovor.
Pl__A______
_____N___M
BLO_______AK
P________NK A
_______NICE
DU_______Č AN
__K____D N__A
PO__T___NO___T
RAZ_____R____
Poznate mersko enoto za stopnjo duše-nosti pri valovanju v telefoniji? Imenuje se po škotskem matematiku Napieru.
Napišite ime te enote (ima pet črk) in preberite nazaj, z desne strani proti levi.
Kaj boste prebrali? Ime naše vasi na sliki.
VODORAVNO
1. ime in priimek nemškega filmskega režiserja starejše generacije, avtorja znamenitega filma Metropolis,
10. književnost,
12.	prebivalec ruskega mesta ob Kaspijskem morju,
13.	ime in priimek ruskega narodnega junaka, vodje kmečke vstaje v 17. stoletju (med drugim je leta 1670 zavzel mesto, ki ga omenjamo pod 12. vodoravno),
15.	ime nekdanje češke umetnostne drsalke Maškove,
16.	simbol za silicij,
17.	kratica akademskega naslova.
NAVPIČNO
1. ime junaka Gordona iz znanstvenofantastičnih stripov, oblika srbskega moškega imena,
švicarski slikar, grafik in kipar iz tega stoletja (Johannes), zadetek pri tomboli, plin, ki nas obdaja,
občina v francoskem departmaju Gers, znamka sodobnih japonskih računalnikov,
2.
3.
4.
5.
6. 7.
1	2	3	4	5	6	7	8	9	■	
10									11	
12										
13										14
15					16				17	
8.	redovnica,
9.	mastno blato, močvirje,
11.	latinski izraz za kislino (krajša oblika),
14.	kratica za Naše razglede.
KRIŽKRAŽ 12 — V.
Pokaži deklici pot do bonbonov
Nagrajena križanka
E	Z	O	S	F	E	R	A
R	O	B		U	M	O	R
	B		D	R	O	G	A
B	O	L	O	G	N	A	
E	V		M	O	A	N	A
A	J	D		N	■	J	R
R	E	Ž	E	■	R	E	P
Nova igra
	S	V	E	T			
M							
A							
T							
E							
J							
A							
IME IN PRIIMEK SESTAVLJALCA
BIVALIŠČE
Zgornjo križanko nam je poslal Nikolaj Devetak iz Štarancana, Ul. S. Giorgio, 8, ki tako prejme v dar izvod knjige ZTT.
OSTALI PRISPEVKI
Tudi tokrat smo prejeli kar precej prispevkov, Marica Zavadlav iz Gorice pa nam je poslala kar tri križanke. Ostale prispevke so nam poslali še: Mirko Brecelj iz Nove gorice, Zorko Černe iz Ljubljane, Darko Pertot iz Trsta in Marica Košuta iz Trsta.
UTRINKA
Vsaka doba ima svoj čar. (a-r)
V današnji družbi je vedno več časa za brezdelje, (a-r)
V zgornjem liku že imate izpisani besedi (ime in priimek odlične slovenske smučarke) in črni polji. Vi pa sestavite navadno križanko in ne pozabite na razlage (»definicije«) za vodoravno in navpično.
PRISPEVKE POŠLJITE NAJPOZNEJE DO 2.5.1988!!!
NA NASLOV PRIMORSKI DNEVNIK Križkraž »Sami sestavljamo« Ul. Montecchi, 6 34137 TRST
Na avtobusni postaji
Prijatelja se srečata pri avtobusni postaji.
»Hudirja, Jože, kaj pa si tako umazan in zadihan?«
»Ravno sem pripeljal ženo na avtobusno postajo. Veš, hotela je k svoji mami!«
»Kako pa, da si ves umazan?«
»Izgledalo je, da avtobus sploh ne bo odpotoval in tako sem ga porival za skoraj sto metrov!«
NASLOVNA STRAN
KRIŽANKA Z NAŠIM ŠPORTNIKOM. 1. Boris Vitez, 9. ave, 10. Cuneo, 11. ladje, 13. TS, 14. A, 15. Alain Delon, R,
18.	Avrora, 19. Kontovel, 27. sren, 28. D. K., 29. aristokrati, 31. Ines, 33. poker, o, 34. Bistra-ni, 36. Epi, 37. okno, 39. straž, m, 40. tatek, 42. otoki, 44. Nene, 46. ANAS, 47. omara, 48. oktan, 49. ne, 50. tetiva, 52. prakse, 53. Crema, 54. Antek, 55. los. Na sliki = Boris Vitez.
STRAN II.
NAŠI IN DRUGI KVIZI. 1. blizzard, 2. poluta, 3. Katmandu, 4. Bojan Pavletič, 5. upanje, 6. dioda, 7. 15-letnico, 8. ahat, 9. puščava v Čilu, 10. pri Na-poliju.
ŠAHOVSKA PROBLEMA: 1. problem: 1. Sg6:+ fg6; 2. Dg8+ Kg8: 3. Se7+ KI8 4. Sg6 mat. 2. problem: v partiji je sledilo 1. Tf6:! Df6: 2. Lg5 Dg7 3. Lf6 in črni se je vdal.
KRIŽANKA ZA POLIGLOTE. 1. Steinbeck, 10. television,
12.	rain, 13. sechs, 14. era, 15. Emma, 16. ES, 17. Chaplin, t,
20. CA, 21. Rieti, 22. panico, 24. kg, 25. Lattek, 26. roh.
STRAN III.
KRIŽANKA ZA STRPNEJŠE. 1. tovariši, 7. Montevideo, e,
15.	ovira, 16. sipa, 17. Satan, 1,
19.	Gogala, 21. koleno, 22. lakota, 24. udari, 25. Malaka, 26. politik, 27. coli, 28. Korana, 29. manija, o, 30. IRI, 31. korito, 32. Marija, 33. F. N., 34. G. L, 35. Falana, 36. Koreja, 37. tri, a, 38. Sirola, 39. manira, 40. Brač, 41. Leonora, 43. terine, 44. Glenn,
45.	Palata, 46. koraki, 47. Trin-ko, a, 48. Elida, 50. teta, 51. tekst, s, 52. prenosniki, 53. muzikant. Na slikah: Tegucigalpa, Montevideo.
STRAN IV.
LOGOGRIFI. ZALOG = Ba-log, KALMAN = Kolman, MUZNIK = Murnik, KOVAČ = Kovič, KOTLAR = Sotlar, SODNIK = Vodnik, PREDAN = Predin, BOMBA = Tomba, CARAR = Cerar, BLATNIK = Blaznik. Rešitev = Boris Vitez.
IZMENJAVA ZAČETNIC. ZA SPOMIN: Trst, krst, prst.
NERODNA TEKMOVALKA: noga, žoga. POGUM: most, kost. IZOBRAŽENE CIGANKE: brke, črke, Irke. PIJANI HLAPEC: kos, bos, nos, gos. PREMIERA: vloga, sloga.
ŠTEVILČNI REK. Rešitev: G. Meredith, angleški pisatelj, med drugim pisec satiričnih romanov, je nekoč takole povedal o žeijski: »Duhovita ženska je vrednost, duhovita in lepa pa je moč.
IZ TREH BESED—ENA. 1. COL + LIK + SIT = ciklostil, 2. AC A + OJE + PIR = operacija, 3. ERA + GOL + NIT = logaritem, 4. ČIN + LOG + OST = logičnost, 5. IST + NIN + TER = internist, 6. BOL + CEV + NOE = Nobelovec, 7. ICA + POT + RAS = štoparica. Rešitev = Collins.
STRAN V.
LIKOVNA KRIŽANKA. Pina - Devan - arest - Ukve - P - G. K. - in - Astor - Ada - utiranje -Larisa - N. B. - nravi - oje -Etna - Breg - W. N. - lak - mistik - CA - antisemit - naočarka. Na sliki = Paul Newman.
MISEL NA ČRTICAH. Pika-dor - seznam - blodnjak - pismenka - Jesenice - Dunajčanka
-	skladnja - poštenost - razmerje . Rešitev = Kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje.
MALA KRIŽANKA. 1. Fritz Lang, 10. literatura, 12. Astra-hanec, 13. Stenka Razin, 16. Hana, 16. Si, 17. dr.
STRAN VI.
SLIKOVNA KRIŽANKA. Krt
-	okno - sito - oboe - nebo -stol - LS - kad - krat - čaj -vlak - črv.
REBUS. Sir ena = Sirena
REBUS. Trn ovca = Trnovca.
STRAN VIII.
SLIKOVNA KRIŽANKA. Caca - etil - lame - Tokaj - ovira - S - O - Ero - dača - Burt Lancaster - L - črtanka - naprave - ibis - Mei - Blaž - NA - T -Ken - si - antagonizmi - Zittel -limb - G. S. - Ulan Bator - šp -otirači - trnišče - Nina - kola -ščit - Ike - anoda - četa - kas -Nana - Atika - Lineker - Ist - I. T. - slap - H. U. - karakter -Samatorca. Na slikah = Občina Zgonik, Salež, Briščiki, Samatorca, ura.
NAPADENI
NEAPELJSKI
GLASBENIK
(DOMENICO)
DREVORED
KISIK
NAUK
OGRADITVI
MEST
DELI
POLOTOKA
VSE TIPKE NA KLAVIRJU
LILI NOVY
HERCEGOVEC
ANATOLIJ ------------
KARPOV NAMERA, NAKANA
AMERIŠKI
FILMSKI
IGRALEC
TABELA,
RAZPRE-
DELNICA
MOČVIRSKA
PTICA
NEAPELJ
TONA
foto
AM.
MOŠKO IME
IT. ATLET (STEFANO) VRSTA SLADICE
TEDENSKA
TRIBUNA
MESTECE PRI CALTANIS-SETTI
NASPROTO-
VANJA,
SOVRAŽ
NOSTI
NEMŠKI GEOLOG IN PANTEOLOG (KARL)
RIUSKI
PATRIARH
GIROLAMO
SAVONAROLA
GL. MESTO MONGOLIJE
TUJE
ZENSKO IME
BRISAČE
LJUBK. ZENSKO IME
ANCONA
JUŽNO-
AMERIŠKI
GRM
NATRIJ
EINSENHO-
VVERJEV
VZDEVEK
POZITIVNI
ELEKTRIČNI
TOK
KONJSKI TEK
ZOLAJEV
ROMAN
SLOVENSKO
IME
KLAGEN-
FURTA
POMEMBNA
TEKMA
Švedska
AZIJSKO ČETRTA JEZERO ČRKA NASE ABECEDE
RUSKA VILA TRAPANI
LUKSEM-
BURG
VALJEVO
APARATI ...IN DRUGI
PREDFPEKEL
BELGIJA
KRIŽKRAŽ JE VAŠ
KAPAR,
KOMAR
DEL NOGE
ŠPICA NA VRHU
LAJANJE,
BEVSKANJE
TRNOVA
GOŠČAVA
SLUŽABNICA V HAREMU
JE LAHKO BOJNI ALI GRBOVNI
SLAVEN
ARABSKI
JUNAK
VOJAŠKA
ENOTA
TELUR
GRŠKA
DEŽELA
MOHAME-
DOVA
VERSTVO
1
REMI PRI ŠAHU
KNOCK OUT
HENRY
UNION
TURČIJA