___   276    ___
Kmetijstvo — obligaten predmet v ljudskih
šolah na Francoskem.
Ko smo čitali poročila o novi šolski postavi, katero je nedavno sklenil francoski senat in vsled katere se ima v vseh ljudskih šolah podučevati mladina o kmetijstvu kot enem najglavniših predmetov, nehote smo morali spomniti se prošnje, katero je centralni odbor naše kmetijske družbe uže drugi pot ministerstvu podal. V tem pismu prosi družba kmetijska, naj bi se pre-strojii na našem ljubljanskem učiteljišči poduk o kmetijstvu tako, da bi bili po izvršenih študijah naši mladi ljudski učitelji popolno sposobni, podučevati kmečko šolsko mladino o oni stroki, to je, o kmetijstvu, s katerim se bo velika večina ljudskih šolarjev po izstopu iz šole pečala in si iskala vsakdanji kruh. Ooi predlog, katerega smo tudi mi v našem listu toplo zagovarjali, je med drugim zahteval, da se ima na predrugačeni preparandiji namestiti kmetij sk strokovnjak, kajti le tak more res vapesno predavati nauk kmetijstva temeljito znanstveno in praktično.
Prav tako, kakor smo poudarjali, da bi moral učitelj kmetijstva, na učiteljski pripravnici nameščen, tudi predavati bogoslovcem in tudi po deželi popotna predavanja imeti, veli, čujte! francoska nova Šolska postava. Veseli nas, da je francoski senat prav tistih nazorov o kmetijskem poduku, kakoršne smo mi v našem listu v preteklem letu razvijali.
Upajmo, da tudi pri nas t Avstriji novi kmetijski minister sprevidi to potrebo ter vvede v sporazumu z učnim ministrom prepotrebni kmetijski poduk, katerega francoski narodni zbor tako visoko ceni, čeravno je kmetijsko gospodarstvo na Francoskem na jako visoki stopinji. A praktični Francozi dobro vedo, da imajo le v tem se iskati vzroki, da so zamogli take grozovite udarce, kakor jim jih je prizadelo leto 1870., pretrpeti, ker uže poprej so skrbeli za blagostanje kmetovalcev in obrtnikov. Mi sicer nikakor nismo častitelji in občudovalci ranjcega cesarja Napoleona III., a vendar radi pripoznamo, kakor to pripoznava tudi slehern Francoz, bodi si katere koli politične stranke, da je kot vladar silno veliko storil za povzdigo obrtnije in kmetijstva. Blizo 1000 milijonov frankov se je porabilo za prospeh narodnega gospodarstva, in prav ta kapital je tako bogate obresti donesel, da tudi najhujše katastrofe niso mogle Francije polomiti na tla, tudi za malo let ne, ampak videli smo, kako so domoljubno drli toliko obrtniki kakor tudi kmetovalci k podpisovanju državnega posojila znanih milijard.
Pri nas sedaj vse toži in jadikuje, da ni denarja med ljudstvom, da vse je zadolženo, da posestvo za posestvom propada, in čujte! na Francoskem so v preteklem letu nad 1000 milijonov frankov vložili v razne hranilnice.
Pri vsem tem pa modri patriotični francoski senat postavno zahteva, da se zanaprej v sleherni ljudski šoli kmetijstvo kot glavni predmet podučuje, in da kolikor je okrajev(departementov), toliko ima biti kmetijskih popotnih učiteljev. Podučni načrt obsega vse gospodarske stroke, katere so važne za dotične okraje. I tudi ta ukaz kaže, da so Francozi praktični, ki ne merijo vseh krajev po enem in istem kopitu, ampak  da ima  biti   poduk   praktičen,   krajnim potrebam
primeren; vse kar ni potrebno, se opusti, da ne jemlje časa, kateri se lahko za kaj boljšega izkoristi.
S to postavo je tedaj francoski postavodajalni zbor zopet pokazal, da je prepričan o veliki važnosti kmetij* stva za razvoj in srečo države, ter da v tem oziru sploh v narodnem gospodarstvu prekosi vse druge postavoda-jalne skupščine v Evropi, posebno pa našo Avstrijo-Ogersko.
Toliko let smo prosili za kmeti j sko šolo, katero imajo skoro vse druge dežele v cesarstvu, le Kranjsko ne, a nismo je dobili. In vendar kmetijskega poduka prav krvavo potrebuje naše kmečko ljudstvo!
Zato naj ponovi glavni odbor naše kmetijske družbe svojo vlogo in prošnjo, da se saj na učiteljišči vpelje temeljit gospodarsk poduk. Ako hoče visoka vlada, da bi napredoval nadaljevalni kmetijski poduk na ljudskih šolah, naj skrbi za to, da se poprej izšolajo za kmetijsko podučevanje sposobni učitelji, ker le od takih res popolno primerno v gospodarskih strokah izurjenih učiteljev se more pričakovati, da bo kmetijski poduk razširil se povsod, posebno pa med šolsko mladino, katera ima mehko srce, v katero se lahko vcepi vse dobro, tedaj tudi ljubezen in razum za kmetijstvo. Polovičarstvo v tem oziru zel6 malo koristi, morda še škoduje, ker plitvost in netemeljitost daje lahko povod zasmehovanju in ni ga hujšega udarca za prospeh kmetijskega izobraženja, kakor je to, da dobi trmast kmetovalec priliko zasmehovati kako novo nepo-voljno, morda res nespametno nastavljeno in izvršeno poskušnjo.
Subvencije za povzdigo raznih gospodarskih strok, na pr. za zboljšanje živine, sadjereje itd. so sedaj uže silno pičle postale, naj se nam tedaj vsaj za temeljiti in dobri kmetijski poduk skrbi !