io6 M. Valjavec: K prvemu sešitku slovensko-nemškega slovarja Wolfovega. K prvemu sešitku slovensko-nemškega slovarja Wolfovega.1) Vesel sem prejel prvi sešitek Wolfovega slovarja. Veseli me, da je gospod Pleteršnik vanj vzprejel tudi kajkavske besede, in to je storil po pravici, ker je Daničič v »Akademijski rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika* prejemal samč iz slovarjev kajkavske besede, iz drugih tiskanih knjig kajkavskih pa ne. Iz teh knjig, nekaj pa tudi od n&roda, imam zapisanih nekaj besed, katerih nisem našel v Pleteršniku, pa jih torej tukaj podajam; morebiti vzame katero v dodatek na konci dela. Besede, pri katerih ni nič zapisanega, nabral sem sam in časih dodal kraj, kjer sem jih slišal. Nekaj jih je tudi iz ogerske slovenščine. — abecevica f. = abeceda. Gašparoti: cvet sveteh 3"ao8 za koje ako ne znaš ovo ti čelu skoro abecevicu pred oči tvoje postavljam. —- ač = ker, ač, da . . = ker, če. — adamovcica in adamovcica f. neko jabolko. — dgrad m. cvtissus hirsutus. — Interjekcije: ahi Zagrebec pabulum spirituale i '403, ahime 5a 49, aih in jaik, vae Fuček 120. - aladar m. ime konju. — aldovnost f. Vranic Robinzon 2-83 srdce njegovo vre na prvo čutilo je blažena slčdenja dobrovoljne ove aldovnosti. — dlika, dlkica f. ime psici; alkec m. ime psu. Varaždin. — alon m. heleborus niger. Samobor, lek za srab; otroci mu pravijo purič, — dngelek m. se zove v Nedeljancih pri Varaždinu tisti, ki na rali prvi začne žeti. — auhme! interj. Zagrebec 1-378 sirote smo prež glasa ostale. Auhme! siccine te rapuit mors ex-secrata? — babelnica f. tista ,kopanja', v katero vino teče, ko se stiska. — babica f. Riickerl, Massliebe. Mikloušič izbor. 117. — babičji, adj. He-bammen. Matošek 1. 7 prazna čast in svojaglavnost je dvoje jarih kač v babčjimu srcu. — babični = babičji. Matošek 1. II. nekterih navukov sem le po vrhu zadeval, kteri so mrvico višji nad babičnim vumam. — babin adj. d) aviae Pergošič 3313 34b b) weiber-, Zagr. 5a 176 veruvati babinomu prišeptanju. — babina f. tudi: jedna tistih klad, na katerih stoji koteč ali svinjak. Varaždin. — babotrsovina f. berberis vulgaris. — baburda f. = babura. Zagr. 5b 177 zgrabil je vrag baburdu. i'343 ščrbaste krmežlive baburde. 505 to je ona peklenska prokleta baburda nenavidnost. — baček m. 1.) := brat: baček moj predragi Miškec ti ozvani, pes. 2.) = frater frančiškanski. Koprivnica. iz madj. batya. — badzek m. tako pravijo majhnemu človeku. Varaždin. — bagun m. lepo okroglo svinjče, bagunica, bagunicka f. okrogla prašiča. l) Ker tiskarna nima črk z dijakritiškimi znamenji, kakeršna rabi Wolfov slovar^ čitaj se povsod : a = a, a = a, e = q, i = 6, i = e, 6 = 6, o = o, co = 6, to = o, 5 = 6, i = i, 1 = 1, li = d, u = u. Ured, M. Valjavec: K prvemu sešitku slovensko-nemškega slovarja Vvolfovega. 107 Varaždin. — bahornast adj. Gašp. 1-209 od bahornaste mudrosti. — bahomat adj. magicus. Gašp. 12 95 bahornata čuda čmiti, iz mrtveh tel bahornatoga proroka. 1-604 meštrije nikakve ne znamo bahornate. 4/182 (192) pleh pred prag devojke zakopa i nekoje bahornate rčči izgovori. — bajca f. Erz-, Steingrnbe. Nagy nav. 173 ona mejsta bregouv, gde medine (Erze) i kamenje kopajo, bajce, liidi pa, ki je kopajo, bajcare zovemo. — balandza f. držalo meča, sablje, capulus. Gašp. 3-346 vu opadanju palaš iz nožnice z balandžum na zemlju špice oštročum gore osovljen vstanovi se. Mata-kovič 1-103 prijemljujuč balandžu sablje (pisano: balangva, brž iz madj.) — balesnica f, platno, ki ima po sebi dol grabice. Ivanec. — baletfiica f. bedenj, v katerem se ,rubje' to je perilo pari. — bal^m m. je v Varaždinu Papierdrache, a kaj je v Kocijančiči Filotea s. Ferenca Sale-siuša. 3'i7i igre na piljar, balona, drčanje do plašča, škake, damu . . ne znam. — bandizati, bantižati in bantižati, proscribere od ital. bandizar. Gašp. 1-448 je zadovoljna bila videti ga iz varaša bandižahoga. Habdelič ad. 756 ako je tomu tak, trebe bude goščenja bantižati. — bankaš m. die Brieftasche. Gonczv 30 gda je nazaj k doumi prišo, komaj je ništeri groš meo vu bankaši. — banta f. molestia, offensa iz madj. bantani je beseda jako navadna v govoru in v knjigah, da je skoraj ne gre izpustiti iz slovarja niti slovenskega. Pergošič 58a biti na bantu. Habdelič ad. 65 nevolje i bante zakonskih ljudi. 66, 425, 663. Simunič mar. 89. Zagr. 5a 50. Ko-vačič kemp. 102 i. t. d. Od tod razven bantovati še: ba?ifltelj offensor. Reš 127 fantenje nad bantitelom. — bantovanik m. impetitor Pergošič 27. — Tudi bdrat m. iz ital. baratto se pogreša; slišal sem: ovo more biti za barat = moglo bi se upotrebiti; to ne za moj barat ~ tega ne morem potrebovati. V knjigi: Habd. ad. 209 z gospodu barat imati. Krajačevič 209 jesi li z vragom imel kakov barat ali pajdaštvo? Zagr. 1-49, 129, 307. Gašp. 3*458 niti filera za svoj barat ni ostavila i. t. d. od tod baratanje Habd. zre. 102 Mul. pos. 1394. Gašp. 3-470 i. t. d. — Taka je tujka: barbir = brivec in zdravnik zelo navadna v narodu in v knjigah in od nje : bar-berija: Skvorc 86, barbsrov adj, Zagr. 5b 208, barbarski Jurjevič 6^, — barddin m. = osti: trizob, s katerim ribe love\ Varaždin. — baril m. pomeni tudi bučo. Podsused pri Zagrebu, v Jaski govore" celo: vozili smo s polja barlla, to je buče ali tikve. -— barilČek m. je tudi neko jabolko. — barla f. je visoka žena. Varaždin. — ad ,barli': slišal sem od Samoborca: rad bi, da bi mu na barle peneze posudil, to je: kar na besedo. — bdrna f. ime kravi, bdmek in barno m. ime volu, bržčas iz madj. — bartolovka, bartolovUca in bartolščica f. je neka hruška, zrela okolo s. Bartola ali Jerneja. (Dalje prihodnjič.) M. Valjavec. (m 176 M. Valjavec: K prvemu sešitku sloveusko-iiemškega slovarja Wolfovega. K prvemu sešitku slovensko-nemškega slovarja Wolfovega. (Dalje.) barfbn m. = barkoton. Habd. ad. 583 v Cipru je na morju bilo više od sto velikeh ladži (»ladvi«), bartonov, galionov; torej je Murko prav zapisal. — barzunec m. trak iz baržuna, ki ga v Zamladinci nosijo ženske okolo vrata — barzunen, — žunna, adj. iz baržuna. Petretič 5 7 izide vun Ježuš trnovu korunu te baržunnu svitu noseči (iv. 19/5 purpureum vesti-mentum). — Za bas baszgeige, govori se bajs, a v bas igrati: bajslrati. — basanjka f. neka hruška, debela kakor nekdaj ,maslec' ali ,zajtlek'. Sv. Ilija, Beretinci kraj Varaždina. — bčlšta f. die Bastei: Jurjevič 167 grad je z grabum vtrdil i baštami. Vranic 2-91 okol bašte (od ital. bastia). — bateliga f. neko jabolko. — batiga f der Glockenschwengel Cehovec v Medžimurji. — bdtrenje n. das Aufmuntern. Matak 2"474. — batritel m. Petretič 202 batritel vu plače. Krajačevič 349 ti si naš batritel vu nevolje. — bdtriv adj. = batriven. Habd. zre. 208, 210, 350, 435 jaka i batriva ti si Judit bila. i. t. d. stokrat. — bažul — ulj m. Fisole, — bdzidek m. ocimum basilicum. Petretič 120 popevka na notu: poseal sem bažulek, poseal sem, draga ljuba. 2.) = bažulj. Jurjevič 32. — bazulica f. droben okroglast fižol več vrsti: bel, žolt, zelenkast, ne ovija se. — bebas m. ime volu. — beca f. ime kravi. —• beekati stochern = betkati. — beevar m. der Bezoar Cant 471 prah iz beevara. — bičic m. dim. od beč. Habd. ad. 469 vse tak je od mene vtrgel, da mi jednoga jedinoga bečica ne ostavil. — beda f. nekovo drobno sladko jabolko. — bedažki adj. od bedak. Mul. pos. 1038. — beddriti bedarim Dummheiten machen, schvvarmen. — bedevnika f. neka sliva. —bsdnic-iča m. dem. od bedenj. Jurjevič 120: niti s kupicami malimi pijemo, neg s celih pijani bedničev žeremo. — bednjlcek m. dem. od bednjič. Gašp. 1*272 dečaric vu bedniček iliti parilnicu punu vode je opal. — bikast adj. = bekav, a bikav (bekav) balbus. Gašp. t "3 9 3 zbog bčka-voga jezika njega razumeli nesu. 3577 z bekavem jezikom. — biklati, govoriti, kakor kdor ima kehlo ali krof. — belača f. ime beli svinji. — bilan m. bel vol. — belana f. bela krava. — belas m. ime belemu volu. — belava f. bela krava. — belisnlti beUsnem reči kaj nepremišljeno. — beltčnica f. neko sladko jabolko. — beliga f. neka sliva. — belika f. bela ali modrikasta češnja. Prelok v Medžimurji. — belinke f. pl. olupki jabolčni, repni i. t. d. — bdlnje n. = belinke. — hitiš m. bela koža za podstavo za šare. — beloka f. bela krava. — bdopoten, tna adj. vveissleibig. Habd. ad. 1038 budeš belopotne kukčece z lasi ali i iz rubač znimal. — bdozisdten-tna, M. Valjavec: K prvemu sešitku slovensko nemškega slovarja Wolfovega. 177 weissgelb. Lalangue med. 87 scalina počne beložutna bivati. — bzna f ime psici. '— bendikati lallen, Mulih škola 20 kak brže detca počnu kaj ben-dekati, naj njim mati presveta imena Jezus Marija Jožef pobožno izgovarja. 47.O kak brže dete počne i kaj bendekati ... — benedlčica f. acanthus ger-manica. — benjah m. = trebuh der Wanst, Nagy navod za flisanja vu govorejnji i razmejnji 93 : na trupi ma (krava) hrbet, dvouja rčbra, črvou (benjlih, trobiih.) i viimen. — beračiti sammeln: Kocijančič Filot. 4'6i pčelice ne moguče van iziti meda beračit skrbe za svoje obvnoženje. — beričen-Čnct paludosus; bersčna trava nvmphaea. — bires m. nekov sluga Nagy nav. 125 pri doumi jeste i sliižečka držina, kakti dojka, hlapci (kočiš, bereš, govedarj hlapice. — berk m. widder: Skvorc 108 Jakob je ovcam i berkom šibje namočil. 190 Abrahamu je angel sablju zadržal, da sinu Izaku ne mogel glave odseči, neg je na mesto njega berka vu grmu opazil; vidi birka (madj.) — bzrsan mit Weinstein belegt. Mul. pos. 141 o (pijancem) su največkrat bersani zubi. — bes bsša m. neka strupena trava; kadar krava pogine, pravijo Varaždinci: bržčas se je besa najela. — bisvica f. to, kar je Gorenjcu : pirkeljc, crljena žnora na ošvicu. — betezdti kranken, leiden: Habd. ad. 184 da gdo ne štima, da bi samo židovsko ljuctvo nestalnostjum pameti svoje betežalo, domače pelde prece debele i škodljive imamo. 291 začel je sam gizdostjum betežati. 818 štimam, da bi kruto gustokrat betežali, da bi se listor te vinske kapljice okusiti mogli. zre. 155 od ktere (gizdosti) duša beteža. — betkdti stochern, Mikloušič izbor 129 ono s čt§m se zubi betkaju, vu buxbaum olje omoči. —- bezikati-sicem, herumlaufen, o otroku: kud bezičeš? — bezitelj m. kdor beži. Mulih Ferenc. 50. — biblati 1) = cvrčati, 2) kadar se ušiva kokoš, raca i. t d. s kljunom snaži in išče tekute, veli se: kokoš bibla. — bičati: kadar se tele izpusti iz hleva, skače; to skakanje je bičati. — bičalo n. peitschenstiel, Gašp. 2"495. — Mejen, peitschenhiebe: Krajačevič 143 zdrav budi ponižen vrat i hrbet našega J. Kr. za nas grešnike šakami zbuhan, šibjem te bičjem zdrapan i strgan. 292 gda su ga šibjem i bičjem od pčt do vrhunca k stupu privezavši bili. — bictvo n. Schustermesser iz tur. byčky. Skvorc 1 11 naj tankeši podplate tak znaju na strani obrezavati, da bi človek štimal, da su debeli kakti njihova bičtva. --bikovina f. neko jabolko. — bimbct f. ime kravi. — bincek m. klinec v igri Mncekati se = kranjski klinčkati se. — blndek m. mal nož. — blngule f. pl. za mezinec debeli rezanci iz proste ržene moke, Art Nudeln. — bln-gulice f. pl. tista sprava, kamor se igla dene, kadar se brusi. — birčiti blrčim = izbirčen biti. — birica f. neka češnja drobna, rezka. — biroska f. ime kravi. — birov m. mestni ali občinski sodnik, iz madj. biro. — bi-sanjga f. neka debela zelena hruška. (Zajezda). — bJstriea, bistrica in bi-stričanka f. neka sliva. — bitven adj. wesentlich. Horvat prod. 3'188 bit- F2 178 M. Valjavec : K prvemu sešitku slovensko-nemškega slovarja Wolfovega. veno znamenje jedog vučenika Kristuševoga je ljubav bližnjega. — bin m. die Schuld, Strafe. Trplak psalm 32.5 ti si odpiisto bin grejha mojega. 34.22 odiirjavcom toga pravičnoga ostane bin njihov (delinquent). 34.23 vsi ki se na njega zavtipajo, bodo brezi bina (non delinquent). 51.11 doli zbriši vse bine moje omnes iniquitates meas dele. i. t. d. — bltvenost f. wesen- heit. Horvat 3' 188 samo ljubav čini duha i bitvenost krščanstva. — bitvina f. Schlagerei. Horvat 4'5 9 gda se pripčča vu jedni fari več svaje, bitvine i nevrednosti, kak ravno ove posvečene dneve? — bivanje n. Gašp. 2-io8. — bivec ¦=¦ bijec percussor ~Xt,xt'/i; Kiizmič Tit. 17 ar je potrejbno piiš- peki biti . . . nej pivci nej bivci. — bivost f. das Sein, VVesen, substantia, ogerskoslov. Gonczv Pal: nouve abc. v Budini 1871, str. 32 nej diigo, nego hasnovita bivost ma pravo vrejdnost — 38 žitek je grunt bivosti človeka. Trplak psi. 39.6 bivost moja je kak ničes pred tobom. — bhostni \ve- sentlich. Nagy nav. 27 vučitel bivostnejše tale etogo zgovarjanja vkup skle- novši znouvič i znouvič je naprej da. — bizoni m. der Bisam: ,vezda buš ti videl, po čem je bizom'. — blagorecljiv adj. wohlberedt. Gašp. 1.232 njega navučitel vu dijačkom jeziku blagorečljivoga imenuje. — blagoslovnost f. Cant. 151 kip blagoslovnosti. — blagozelinje n. Krajačevič 147 včini me vuboga prež blagoželenja. — blaznovljiv adj. Krajačevič 79 spomini se, če si gde govoril kakove rčči gizdave, sramotne, nečiste, srdite, grozlive, ogovorlive, krivoprisežlive, blaznovlive, kletlive, špotlive, lažlive. — bldžensk' adj. Habd. zre. 199 gda je prišla d. Marija, šegavo je (dijak) nje blažensku lepotu jednem listor okom gledel. — blazovlka f. neko jabolko. — blebi- kati — bfčem blocken, ovca blebeče. — blicnitl blecnem kaj reči: Habd. ad. 32 3a ako kaj blecne, taki mu protivnik vusta zapre. — bledobelkast adj. Mitterpacher 28. — bledomoder- dra adj. e pallido lividus, Lalangue med. 212. — blika n. pl. das Innere eines Kiirbisses, ogerskoslovenski. Gonczv 35 na ednoj tikvi dvčrca vrejževa, teda ji bleka vo sčistiva. — bleket- k^ta m. = blejanje. — blisast adj. gestreift. — bleščen adj. blendend Habd. ad 475 skupec ako od glada i žeje umira, kakvo takvo bleščeno spričanje ima, s kem skuposti ime od sebe odmeče. — blikati bličem bieseln, krava bliče. Če pastir hoče, da mu krave ,bliču', prime klobuk v roke in govori do trikrat: sika tika potrpika pet šest babzzzz. (Vidovec kraj Varaždina) = bzikati. (Dalje prihodnjič.) M. Valjavec. M. Valjavec: K prvemu sešitku slovensko-nemškega slovarja Wolfovega. 237 To je bilo poslednje poročilo deželnega odbora o Wolfovem slovarji, o katerem se v javnih sejah ni več govorilo in sklepalo. Tudi deželni odbor ni ukrenil ničesar več, dokler se ni c. kr. deželno sodišče oglasilo dne" 31. marcija 1874. leta z vprašanjem, kako je z zvr-šitvijo Wolfove oporoke, v kolikor se tiče slovarja. Deželni odbor se je torej spet obrnil do knezoškofa Vidmarja, kateri je odgovoril dne" 4. maja 1874. leta št. 429. — kaj, ne morem povedati, ker so se vsi akti, tičoči se Wolfovega slovarja, razven poslednjih treh iz leta 1874. založili, ne znam kam. Deželni glavar Kaltenegger jih je namreč vzel iz registrature, ko je sklical enketo, o kateri še izpregovorim, in jih ni več vrnil. Deželni odbor je knezoškofov dopis naznanil c. kr. dež. sodišču dne" 18. maja 1874. leta, in deželno sodišče je dne" 20. junija 1874. leta odgovorilo : »Dass bei dem Umstaude, als der Verlass des Fiirstbischofes Anton Alois Wolf bereits mit Verordnung ddo. n. Juli 1865 eiugeantvvortet wurde und diese Einant-wortung in Rechtskraft erwachsen ist, nun eine abhandluugsbehordliche Iugerenziiahme vou Seite dieses Laudesgerichtes wegen Verhaltung der Uiiiversalerbeti z.im Vollzuge der Druckleguug eines slovenisch-deutschen W6rterbuches nicht mehr stattfinden kotitie, daher mir der ordentliche Rechts- und Klageweg fur den Fall offen bliebe, wenn aus der letztvvilligeu Anordnung des Erblassers in Betreff der Druckleguug des besagten Worterbuches eine grossere Verpflichtung der Uiiiversalerbeti abgeleitet vverden wollte, als wozu sich sein derzeitiger Curator in der Ervviderung vora 4. Mai 1874, Z. 429 selbst herbeilasst.« Deželni glavar je vzpričo tega dopisa sklical enketo, h kateri so bili povabljeni deželni odborniki Bleiweis, Costa, Deschmann, Murnik, potem knezoškof, stolni prost Pogačar, kanonik Kramar, dr. Razlag, dr. Zarnik, L. Svetec, J. Marn, J. Šolar, J. Vavru, M. Pleteršnik, M. Žakelj, J. Tušek, P. Kozler, dr. J. Poklukar in V. Kermavner. Enketa je zborovala dne 16. julija 1874. leta. Knezoškofa, dr. Pogačarja, Kramarja, dr. Bleiweisa in Svetca ni bilo k enketi. Naznanili so svoje misli v pismih. (Konec prihodnjič.) Dr. J. Vosujak. --------->*<-------- K prvemu sešitku slo vensko - nemškega slo- . varja Wolfovega. (Dalje.) blisikanje fulguratio, blisikati; blisikavica f. Habd. ad. 571 Gašp. 3.137 Vranic 1.133, 183 i. t. d. — blisikavina f. Simunič mar. 92. ¦—• blagoddmost f. VVohlthatigkeit. Koc. Fil. 3.4. — blihiost f. die Mahe — poroda. Lalangue pupk. 60. — bljutav adj. = hrv. blutav Habd. ad 1046. človek, ki se v lenost 238 M. Valjavec: K prvemu sešitku slovensko-nemškega slovarja Wolfovega. pusti, vse več je mlahov, bljutav, zaspan. Koc. Filotea 1.36 duše, kotere imaju ove jošče, privoljnosti i gingavoče, meni se vide spodobne bljutavem dekličem, kotere nisu betčžni, nego vsi čini njihovi jesu betežni. — blodnica f. me-retrhc. Vramec kron. 5b Japhet neke žene blodnice sin (blodnik ioa proti blodnikom nevernim). — b^bek m. dolg kol, s katerim se ribe izpod korenin pode" iz globočine; je pa ali trokrak, ali pa ima peto od čevlja na konci pribito, da se s tem voda kali. — bobovnjak m. die Gartenkresse. Lalangue med. 293. Mikloušič izb. 145. — bobunjak m. beccabunga La-langue med. 294. — bi^čkora f. alter zerrissener Stiefel. — blačnga i bo-čiiga f. ime svinji. — bodil m. ogerskosl. Gonczv abc. 24 bodli smekne. — budež m. der Stachel des Igels. — bog: zli bog: Habd. ad. 468 med tem toga žena, detca, sluge i ostala družina zloga boga vživaju = hudo se jim godi. — b^g = ubog: vsaki bčogi dan jeden lieben Tag, vsaku bogu noč jede liebe Nacht. — bogabojazen f. = bogaboječnost. Trplak psi. 34. 12. i. t. d. — bogabojdznost f. = bogaboječnost. —¦ bogačonka f. jabolko rdeče nakiselo kesno v jesen zrelo. — begati se = bogmati se. — bog-čarvja f. = siromaštvo. — bogečija f. siromaštvo. — bmgečki = siromaški. — bogica bogičica f. neko jabolko. — b&gmti bčognem: reči: bogme. — bogoljubstvo n. = bogoljubnost. Kocj. Fil 3.3. — bogomil- ila adj. duše bogomile Kocj. Fil. 3.7. — bogomilen- na adj. Koc. Fil. 3.15 mi nemarno drugoga posla pred rukami, nego da dobri i pobožni, mužke i ženske glave bogomilne postanemo. — bogomilnost f. Koc. Fil. 1.4 tak človek doseči do križnoga sada bogomilnosti krščanske ne sme se trsiti. — bogo-molja f. Gottesanbetung. Krajačevič v predgovoru: culi su, da je gustokrat nje opominal na bogomolju govoreči: prosete i dati vam se hoče. Zagrebec 5a 147 na kletve i blaznosti vusta ima odprta, a na bogomolju i spove-danje grehov svojeh zaprta. — bogomoljenje n. Krajač. — bogom&rec m. Švagel 1.269 ecce homo! skriknul je krivični sudec Pilatuš proti ne ljudem, nego krvolokom i bogomorcem. — bogomorski Cant. 133 muku je pretrpel pri ljuctvu židovskom anda bogomorskom. — bogonoseČ Krajačevič 279 z bogom nas spravlja i sklčplje i bogonosčče čini. — bogoslavkinja f. Y) {teoT^o? Švagel 1.30 s. Barbaru za naj mudrešu jeste odebrali navučitelicu bogoslavkinju. — bogoslovij a f. (-slcovija). Kron 9115. — bogoslovnost f. Theologie Res 118 v peklu, kak vuči bogoslovnost, ne mogel on niti želeti niti prositi. — bugoten folgsam, ogerskosl Baranv: prve knige čtenjž 1871 : Roditelje vnogo delajo ino se trudijo za svoje dejte. Nego z vesčljom delajo ino se trudijo za nje, naj je samo ono bougotno ino dobro. — bo-govit adj. Gregor kapucin 17. — bogozabljiv, gottvergessen Vranic 2.82 nepokoren, bogozabliv postaneš. — bogoznanost f. Kenntniss Gottes Reš 17 ne je to naturalska mudroznanost platonska, neg bogoznanost s. Paula. — V. Bežek: Prinos k slovenskemu knjištvu. 239 bojdznost f. = boječnost. ogerski kajk. — bojezljiv adj. — boječ, Škvorc 9. — bojiti kampfen: dober boj sem bojio, predge ogr. — bojnišče n. = bojišče Kampfplatz. Vranic rob. 2.254. — bokariti se briinstig sein, svinje se bokare. — bolhač (buhač) m. Kristijanovič nač. 57 gdo je on, koji je ko-trige buhe i zemeljskeh btthacev na takov način naredil, da oni svoj raz-lučni red imaju? (S. Augustin). — bolhilnica f. langes Nachthemd. — bolhir m. Weibernachthemd. — bZbltati wblben. — bolvanfdr m. idolis serviens. Kiizmič 1 kor. 5, 11, — bombarda f. die Bombarde. Matakovič 2.452 Gašp. 2.336 4.288. — bonnbek m. Ktigelchen z. B. nach der Erdapfelbliite; majhen zvonec, ki se kravam obeša okolo vratu. Kuhglockchen. — bomblek = bombek. ogersl. — bo7igo)ci m. pl. = bangaloci. — bZmta f. kahle An-hohe. — boritit= siliti kam: krava bori v kvar, krave domom boriju. — borovička f. Nagy nav. 168 z semena (borovega) borovičko i vraštvo sprav-lajo. — borovicki adj. Wachholder, in borovicki adj. — bortun m. die Ga-leere. Jurjevič 108 morje se je s trnom bilo i bortuna težko be" trpčti preveč vode puna. Mul. pos. 857 obsudil ga je da ide na morske bortune kak velimo na galije za devet let. — bospor m. Knoblauchbrtihe. — Zota f. der Stock. — bozdoganjm. = buzdovan. Pergošič 7 ib. — bradavka f. bradavica. — bradga, braduga f. ime svinji. — bradišnjak m. Hosenband. — branilce n. Windfacher. Gašp. 2. 634 z branilci hlad si je napravljal. — brasklav adj. runzelig uneben Nagy nav. 67 šlatajte po etom stoli. Jeli kaj je malo brasklav? Zdaj šlatajte po glažojni. Jeli, kaj je gladka? —¦ brdtenec m. brdtinec m. = bratranec. — braticev adj. Milovec 390. — brafičnica f. dem. od bratična. — bratln adj. = bratov. Pergošič 12b etc. — bratovčina = bratovščina. — bravoiga bravuga f. ime svinji. — brbot-Ijivec z=z brbljiv človek Matakovič 2.364 je nekoteri velik brbotlivec. — (Dalje prihodnjič.) M. Valjavec. ------------->-« « >.------------- Prinos k slovenskemu knjištvu. (Dalje.) Izvestja za leto i 8 7 4./5. v Dunaj. Akademiška gimn. Suman Josip: Die Wurzel „spar" im Slavischen und in den venvandten Sprachen. 36 str. 8°. Celovec. Drž. gimn. Borstner Vinc: Zur Theorie der Potenzen von Kreisen und Kugeln. 10 str. 8°. Beljak. Drž. realna in velika gimn. Knittl Miha: Physische Be-schreibung der Umgebung von Villach. 22 str. 8n. 306 M. Valjavec: K prvemu sešitku slovensko-nemškega slovarja Wolfovega. ljubljanski profesorji Pleteršnik, Leveč, T. Zupan, Kermavner, Vodušek, Wiesthaler, in podpisanec; Levstik, dasi povabljen, ni se hotel udeležiti. Prof. Krek je mislil, naj bode slovar osnovan tak<5, da bi bil na vrhunci sedanje leksikalne znanosti, torej obširen. Knezoškof je ugovarjal, da bi ga morali potem Slovenci zopet čakati leta in leta in da bi preveč veljal; da je bilo že prvega dela natisnjenega več nego treba in da se ne prodaja povoljno. Zato da je treba bolj praktičnega in ne tako obširnega slovarja, na podlagi že nabranega gradiva. Tej želji so se navzočniki koncem uklonili in izbrali odbor za priprave slovarja. V ta odbor so stopili vsi navzočni profesorji in Koblar. Prof. Krek je obetal prevzeti končni pregled gradiva, po odboru pripravljenega, in ostati v vedni zvezi z delujočim odborom, kateremu je bil za podpredsednika izbran prof. Pleteršnik. (Gl. »Slov. Narod«, št. 229. 1880. leta). — Toliko o zgodovini Wolfovega slovensko-nemškega slovarja do leta 1880. O daljnem delovanji tačas izvoljenega odbora, o pripravah za slovar in njega končni uredbi bode menda poročal prof. Pleteršnik v obetanem predgovoru k prvemu delu. Dr. J. Vosnjak. K prvemu sešitku slovensko-nemškega slovarja Wolfovega. (Dalje.) brbotati: puran brboče. — brčalka f. = gorenjski: drglja, otroška igrača: orehu se izvrtajo tri luknjice, jedna proti drugi, a tretja spodaj. Skozi nje se izpravi jedro in vse, kar je v lupini, skozi nasprotne luknjice se porine klinčec tako porezan, da se lahko obrača. Nanj se na drugi kraj, kjer gleda iz luknje, pritrdi ali spet cel oreh ali kaj drugega okroglega. Na klinčci je privezana debela nit sredi oreha, ki se potegne skozi spodnjo luknjico, namota na klinčec, in če se za njo potegne, obrača se klinčec z orehom z brcanjem. (Vidovec kraj Varaždina.) — brčkati pritscheln. — bribor m., neko drevč; ako ženska poje" njega seme, verujejo, da zanosi brez moškega. — brebrovina f. berberis vulgaris. — brecati se, sich vor Schrecken recken. — bremenen, menna = noseč: Vramec kron. 46^ Elizabet osta noseča ali bremenna. — brenkati = grude na orani njivi z mo-tiko drobiti (gorenjski). -— brzskven adj. Pfirsich-Habd. ad. 391 Škvorc 84. in brcskvin, Mikloušič izb. — bresana f. ime kravi. — breMnfoc M. Valjavec: K prvemu sešitku slovensko-nemškega slovarja Wolfovega. 307 dim. od brezdnek brežanjek, Anhohe, erhohter Ort. Habd, ad 566 stavši na jedan brežančec zače je karati. 44 gda bi on (Adam) bil na jednom bre-žanku vu paradižomu sedel... i prečesto. — brezdncič: Habd. ad. 360, za tem sta biskup na jeden brežančič i ljuctvu reče: . . . — brezdziti se = vedriti se. — briga, brigica f. ime kobili. — brišahijak m. sprava, kjer visi brisač ali brisa. — britje n. das Scheren Vramec kron. 89 ovca na britje pelana. — brizdzalka f. Klvstierspritze, Lalangue med. 332. — brizdile f. pl. die Karbonade, vidi bržola. Gašp. 3.437 evrči pripekano meso kakti brižole pri ognju. — brkati brkam reizen. — brkav adj. = kosmat. — brkno n. = obrvi. — brncak m. = brčalka. — brrijdca f. = brana die Egge. — bmje n. kravji gobec. — brodarija f. das Schiffenvesen. Vranic rob. 2*171. prež potrebnoga vu brodariji znanstva. — brodinje n. das Schiffen, Matakovič 1. 263 2.39. — brodoliLmlje n. Schiffbruch Vranic 206, 2.171. — brodostaja f. der Hafen. Vranic rob. 2.311 Portsmouth ne samo brodostaja, nego isti varaš tako se zove, ima segurnu brodostaju. Kristianovič nač. 10 je na brodostaju dospel. — brodotirina f. ein gestran-detes gescheitertes Schiff, Vranic rob. 2-191 komaj mogel je vreme dočakati, da z novic odtisnuti i brodoterini nazad se dopeljati bude mogel. — bro-dovisce n. = brodišče, kronika 156. — brodTovni adj. kronika 6ob. — brolianje n. starkes Husten Lalangue med. 132. Kašelj zaradi velikoga brohanja telo muti. 184 krv koja s kašlom i z brohanjem iliti štropotom pljuč čez vusta vun se hrta. — brskati keuchend husten. — brojinje n. das Zahlen. Mul. pos. 1449 sede pri penez brojenju. — brokat m. der Brokat. Zagrebec 1.441. vu morje hita vezda baržun vezda brokat. — brokati bročem = hrokati: svinja broče. — brokniti broknem, i broktati brokčem, broktniti; — brotnika, brutnika f. neko jabolko, žolto, sladko. — brozdzalka f. trozob tolkač, s katerim se grozdje iz pute v prčsiko vsuto tolče, da se »namošti*, zove se i greštalka. — brozdzdti, grozdje iz pute v presiko vsuto tolči, zove se tudi grčštati. — bručalka f. = brčalka. — brukanje n. ? Skvorc 18 tak se je treba bojati globušev kakti kebrov brukanja, valjda = hrv. brukanje derisio.— bnikla f. = burkla.— brakvica f. Weidenruthe zum Korbflechten. — bruliti brullen, schreien, grunzen, Trplak psi. 74^4 neprijatelje tvoji briilijo na srejdi v tvojih hižaj, Gonzcv 92 svinje briileč bežijo domov. — brunast, cista (brnast) braunlich, braun. ogersl. Nagy navod 93. jeso bejle, črne, žute, brnaste i pisane krave (51. 60. 76. 91.) — bruncati = brenčati Svagel i"i48 čmele veselo brunče, Kocijančič Fil. 4'2 9 pusti nje okolu tvojeh vuh bruncati. —¦ bruncinka f. neko jabolko. — briita = brotnika, i bnltne jabuke. — brvince n. dem. od brvno, ogr. Goncv 73 eti so brvčnca, s šterimi je dvor vse okouli notri zapravlen. — brviiije n. Balken Habd. zre. 467 iz jakoga hrastovoga brvenja. — biibac 20* 308 M. Valjavec : K prvemu sešitku sloveiisko-nemškega slovarja Wolfovega. m. die Knopper, zove se i gubač, skipek, zevrelec, vučec. — bitbanjčec die Beule, Geschwulst, der Hdcker. — bubanjek, bdnjka m. Anhohe: zidi na bubanjek pak boš videl dol. Fuček 63. do zemlje bili su vnogi ostri pečine bubanjki iliti vrhunci. 2) eine Geschwulst bei Rind und Ross. — bliblenjak m. ime konju. — bubniti bubnem einen Faustschlag versetzen Habd. ad 998. Zagr. 5b 177. i ungeschickt fallen. — bUcati: svinja buča na koga, kadar ji ne da miru,^1 pa hoče nanj. -— buclast adj. backicht. — bučak m. ime prascu. — biičenje n. od biiciti. Habd. ad 167 varaš se na njega buči. — bucven adj. Kiirbiss-, Vranic, rob. 2' 12 bučvenimi koščicami. — budi pl. m. je selški term. tech. za selške komisije (Kupljenovo). — badnjak m. === bobek. — budnjilo n. = budnjak. — biifa f. krava trbušasta. — buhteti schwellen Lalangue pupk. 1*34 kadar prestane odtok. mesečni, cecki po malom buhteju. — bltjs bujs l tako se kravam sol ponuja. — bnkovsčak m. ? Habd. ad. 821 jače se nekteri i brže katanica mušta-kovičem kakovem ali drugem dišečem vinom ožere, nego njegov gospodin petrovščakom, goljakom. bukovščakom, slamum etc. —¦ bUkvan m. = bukvež. — bula f. ime psici. — bumba = bomba, kron. 210. —¦ bumhak in bumbak m. Baum\volle. Habd. ad. 1 159 Vranic 108. 1T17. — bdncek m. der Schinken. — bTuidas m. Schafhund. — bTindica f. ime psici. — bTuita f. die Beule = bunka 2.) Vranic rob. 1.234 — burana f. ime kravi. — burbukati bučem: puran burbuče. — burkica f. ime psici. — burla f. Fusswunde Habd. zre. 133 Elizabet je krastavem i burlavem ljudem njihove burle i kraste spirala, ad 592 kteri grehi jače smrde nego vse burle, vse telovne gube. 1058 da bi ljudi njihove burle videli, brže bi jim se smiluvali Gašp. 2.714 i. t. d. — burlav adj. wund an den Fitssen, fratt, koji ima burle. Habd. zre 55.133 ad 1021 1059 Skvorc 340 Zagr. 5 a 237 Gašp. 1.557. — bUrlavec m. kdor je burlav. Habd. zre. 59 ad 1058. — bliskanje n. fulguratio Simunič mar. 34 slov. bi bilo bolskanje stsl. blbskanije. — busa f. majhna in debela krava. — bastica f. Sammelbiichse in den Kirchen. — butica f. der Mohnkopf — butola, bitlula, butoldča, bittolenka butolna f. neko jabolko beložolto. — buviti, buveti, buvim stieren Habd. ad 558 gda smo v goščenju, i dobre volje moramo biti, bumo kot fratri mučali, ali listor v zdele kot voli v jasle buveli ? — buzati lecken. — bu.č/anj/ea, bužlenka f. neko jabolko. — bzičati spritzen. Škvorc 163 komu je na mesto krvi mleko iz grla bzičalo. 2) sibilare Habd. zre. 35 kače su špičastemi jeziki proti njemu bzičale. — bzikati sibilare Habd ad. 545 povsud bzikaju te čemerne kače ubique sibilant hi colubri. 2) — blikati bieseln. (Dalje prihodnjič.) M. Valjavec. M. Valjavec: K prvemu sešitku slovensko-nemškega slovarja Wolfovega. 371 K prvemu sešitku slovensko-nemškega slovarja Wolfovega. (Konec.) cdgniti, cagnem, impf. zaghaft sein. Lalangue med. 107 koj predi srdito i bahato je se držal, potlam cagne i pokornoga se čini. 2) mager werden, dete, svinjče cagne. — cakajzdriti cakajzdrim herumschleppen: vuvek ga mora sobum cakajzdriti — kaj te hlače cakajdriš? — calka f. die Schaukel, calkati schaukeln. — camplati gehen nach Wolfsart. Nagy nav. 88 dva lačniva vuka sta prouti njima camplala. — canjkar m. der Hadernsammler. —• capdš m. ein Fussteig quer hintiber, idem po capašu ; Abweg. Cešče se sliši cepaš. — capikniti capiknem = crkniti. — capkati z=z po blatu tancati. — caprag m, die Schabracke Habd. zre. 742 miš načne negda i zlatom našvene vilahne, obruse, ručnike, rubce i škrlatne baržunaste škofijom šivane sage, poplune, caprage, halje etc. Tudi imata besedo v slovarji Habdelič in Belostenec. — čarga f. der VVortstreit, carganje das Streiten mit Worten. — carmti carnem impf. abmagern. — čarovnik m. der Zauberer Gašperoti 3'876, 4^22 1 za čarovnik. —cavoneti ogrs. Nagy nav. 112 glavou i šinjek ji (puri) mozolna goula koža pokriva, na štere konci drugi zras cavoni doli (herabhangen?) — cicek m.: devoj-kini cecki je neko sladko jabolko. 2) cecek == Saugvverkzeug. 3) die Pfanne des Gewehrs. — cicavka f. Nagy nav. 44 imenujte eti vu šouli bodouča vsa ona dugovanja, štera bom jas s palicov kazao . . . rovatek tčgivka, olouvnik, papir, piska, tčnta, pero, kalamariš, krajda, pčrnik, cecavka, zaveča nouga... — cecnl =cecatji,cecnadečicaSvagel i'390. — cedlč diča m. posoda, s katero se vino podceja. — cedula cedulica f. Zettel Zettelchen (od schedula). Krajačevič 182 Fuček 206, i v Varaždinu.— cikati cekam '== cčcati. — cekvnec m. = cekinek. — ceketati cekžčem, mnogo mrmrati komu, kadar se skregajo ali sporeko. — ciknitl ceknem ogr. Trplak psi. 38" 19 vadlujem nepravdenost mojo i ceknem se za grejh moj grč. |ASptu.v^