44. številka.
V Ljubljani, dne 11. septembra 1915.
II. leto.
Delavec izhaja vsak petek z datumom naslednjega dne. — Naročnina za celo leto K 5'20, za pol leta K 2'60, za četrt leta K 130. Posamezna številka 10 vin. Naročnina za Nemčijo za celo leto 5 mark, za Ameriko 2 dolarja. Pošiljatve na uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Ilirska ulica št. 22, prvo nadstropje.
DELAVEC
Rokopisi se ne vračajo. — Inserati z enost Ipnimi pe-tit vrsticami se zaračunavajo in sicer: pri enkratni objavi po 18 vin , pri trikratni po 16 vin , pri šestkratni po 14 vin., pri celoletnih objavah po 12 vin. za vsakokr. — Za razne izjave itd. stane petit vrstica 24 vin. — Reklam, so poštn. ine proste. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
ICdo zmaga?
Naš bratski list v Kodanju piše pod gorenjim naslovom:
»Če površno opazujemo vse dogodke, se nam zdi, kakor da bi se z vso odločnostjo Amerika zavzemala za Anglijo in nje zaveznice. Na to ne kaže samo ravnanje vlade in časništva marveč tudi pritisk, s katerim zalagajo Američani ali-irance z municijo. Nikakor pa ne smemo presojati tega postopanja preveč resno. Silno nevoljo proti Nemčiji so ustvarili milijonarji; Rockefeller, Morgan in drugi ne poznajo politiko sočutja. Ti rabijo časopisje, da zbujajo čute in javno mnenje, ki sedaj najbolj služijo njih interesom. Ameriškemu ljudstvu dopovedujejo, da s tem najbolj podpirajo svobodo in demokracijo, če izvažajo orožje za aliirance. Trdili bi pa seveda isto, če bi dobavljali svoje izdelke Nemčiji, in če bi mogli zalagati obe stranki, bi se bahali s svojim dobrohotnim ravnanjem kakršno se spodobi za športnike. Najbolj je razvidno to iz dejstva, ker so dovolili aliirancem nov kredit. Amerikanskim kapitalistom se še ne sanja ne, da bi dajali svoj denar nesebično sovražnikom Nemčije na razpolago. Zahvaljujejo se za vojno posojilo vo-jujočih držav in vihajo nos zaradi beraških štiriinpol odstotkov, ki jih jim bo nosilo novo angleško posojilo. Sami znajo ravnati bolje s svojim denarjem. Visoke obresti in založba prvovrstnih amerikan-skih vrednostnih papirjev — to so pogoji, ki jih morata Anglija in Francija izpolniti, če ne marata plačevati s cvenketajočimi dolarji ali pa svojim denarjem, ki mu je kurs silno padel. Tako je moralo biti francosko posojilo v znesku 45 mlijonov dolarjev pokrito z amerikanskimi železniškimi obligacijami, ki se nahajajo v francoskih rokah. Dva meseca je trajalo, preden so jih zbrali, zakaj tudi francoski kapitalisti poznajo vrednost teh obligacij.
Edina simpatija, ki vodi amerikanske transakcije, je simpatija za dolar. So-čuvstvena politika, s katero amerikan-ski kapitalisti vodijo za nos amerikansko ljudstvo, služi pa obenem še nekemu drugemu namenu. Služi namreč imperi-alistiškim interesom. Nikdar še ni bil tako ugoden trenutek kakor sedaj, da se usili arnerikanskemu ljudstvu velika vojska in mogočna mornarica. In ozir na oboroževalno industrijo po vojni naravnost zapoveduje kapitalistom, da izrabijo to ugodno priliko. Stvar je namreč taka: Oboroževalna industrija donaša sedaj gotovo velikanske dobičke, toda velikanske nove tovarne in stroji so pogoltnili tudi velike vsote. In vse to je brez koristi od tistega dne, ko preneha oboroževanje v tem bedastem obsegu, v kakršnem se vrši sedaj. Zaraditega ni samo važno za amerikanske kapitaliste, da vojna traja čimdalje, marveč tudi — in glavno — da ne nastane po vojni v oboroževanju nikakršna sprememba. Zaraditega naj se Amerika spremeni v imperialistiško vojaško državo. Toda v ta namen treba sovražnika in^ pa plemenit namen, ki se treba zanj bojevati. 1 orej bodi Nemčija sovražnik m Morganov in Rockefellerjev bojni
klic pa svoboda in demokracija. In vse zasebno kapitalistiško časopisje je seveda na razpolago milijardurjem.
Oba nasprotnika te politike, Bryan in mornarstveni tajnik Dandel, sta bila v neprijetnem položaju; prvi in značajnejši je odstopil kot državni tajnik, dočim se je drugi hitro izpreobrnil in sedaj ustanovil »strokovnjaško« komisijo, ki naj pripravlja pomnoženje vojnega brodovja. Ob koncu vojne bo Anglija — čeprav se ji posreči premagati Nemčijo — doživela dejstvo, da bo imela Amerika njej enako močno vojno brodovje. Pa tudi v gospodarskem oziru skube Amerika svoje ljube prijateljice. Anglija ne izgube samo znaten del svoje denarne trgovine, marveč izgubi tudi'prvenstvo v južno-amerikan-ski trgovini. Osrednjo Ameriko so si Amerikanci že zdavnaj gospodarsko osvojili.^ Poročilo za avgust velike »National City Banke« pravi namreč: »Sedaj se nudi pač najlepša prilika, da postanejo Zedinjene države narod kreditorjev, ki nalaga kapitalije v drugih deželah, zlasti v takih, ki se nahajajo na tej, strani naše celine in so v razvoju«.
Na tak način prihaja Amerika iz evropske vojne kot edini zmagovalec. Denarno središče se premesti iz Londona v Novi Jork. Vprašanje, kdo zmaga, osrednji državi ali zavezniki, odgovorimo zaraditega najbolje, če pravimo: Amerika, ki bo črpala iz te vojne največje gospodarske in imperialistiške dobičke.
Premogovne cene in rudarske mezde.
Spričo sedanjih vojnih in cenzurnih razmer ne more biti sedaj naša naloga polemizirati o zvišanju premogovih cen kot takem. Protiviti se pa moramo temu, če se podraženje premoga utemeljuje s tem, češ da treba sedaj višje mezde plačevati. Treba bi jih bilo plačevati, toda žal, da jih nihče ne plačuje, kakor smo že nedavno omenjali.
Kakor znano so Moravsko-Ostravski rudniški posestniki naznanili vladi koncem meseca marca, da morajo s 15. aprilom zvišati cene premogu. Uradna »Wie-ner Zeitung« št. 86 z dne 16. aprila je izrecno navedla, da je to podraženje utemeljeno v prvi vrsti, ker se neposredno zvišajo delavske mezde. Nekaka ureditev pogojnih (Oeding) mezd se je nato res izvršila, toda mezde se niso zvišale. Zvišanje premogovih cen v tej regulaciji mezd torej ni nikakor utemeljeno'.
Sedaj se prične kampanja za ceno tudi na severoizhodnem Češkem. Večkrat so prinašali listi, da se jeseni zopet zvišajo cene premogu. Vzroki podraženja niso utemeljeni, kakor je že večkrat pojasnjevalo glasilo Unije rudarjev »Gliick Auf«. Danes pa hočemo pokazati, kako »plačujejo na vrh« veletržci s premogom, pred vsemi milijonarja Peček in Weinmann v Ustju, ki imata skoro vso trgovino z rujavim premogom . na Češkem v svojih rokah, odkar je pričela vojna, kako velike vojne žrtve prinašata gospoda. Junija meseca 1914 je veljal na
primer po oficielnem cenovniku primeroma dober premog iz revirja Duks vagon po 68 kron, veletržec, ki ga kupuje od Pečka in Weinmanna dobi pri vagonu 8 kron popusta, torej je bil prodan vagon premoga resnično- za 60 K. Septembra meseca 1914 je izšel nov cenovnik, v katerem je bila navedena ista vrsta premoga po 79 K vagon; popust za prekupca oziroma trgovca pa znaša v tem cenovniku že samo 6 K pri vagonu. Januarja meseca 1915 je veljala ista vrsta premoga že 89 K, in sicer brez popusta za trgovce. Znesek podraženja, ki se steka v žepe gospodov Peček in Weinmann, znaša pri vsakem vagonu torej 29 K, Tisti premog, ki je veljal junija meseca 1914 za zasebnike ali male trgovce 60 K, velja sedaj, če prištejemo še dobiček trgovca, 95 K vagon. Enako, kakor pri tej vrsti premoga, so se zvišale cene sorazmerno tudi pri drugih vrstah. Podraženje znaša torej 50 odstotkov. Kje so zagovorniki rudniških posestnikov Peček in Wein-manna v Ustju, ki bi utegnili dokazati, da so se zvišale mezde rudarjev za 50 odstotkov, ali da so drugačni nabavni stroški tako narasli, da so bili »primorani« premogovni baroni tako nezaslišano povišati cene premogu?
Če vpoštevamo, da razpošiljata Peček in Weinmann po 4000 vagonov ruja-vega premoga na dan, tedaj imata Však dan 116.000 K dobička. Res, za gospoda milijonarja, ki najbrže nekaj svojega dobička odstopata tudi rudniškim posestnikom, se je vojna rentirala izvrstno. Ker že zopet govore o podraženju premoga, bi bilo prav dobro, če si zapomnijo javnost in vsi interesenti te številke.
Tudi v miru nobenih reform.
Dne 10. marca 1911 je sklenil avstrijski državni zbor novelo k društvenemu zakonu. Pernerstorferjev zakon je imel silno mučno pot, preden ga je zbornica sprejela; a še bolj značilna je njega poznejša usoda. Jako mnogo predlogov je bilo glede sprememb društvenega zakona, Pernerstorferjev pa je bil triindvajseti. Pernerstorfer je predložil državnemu zboru svoj predlog dne 20. oktobra 1909, in sreča je bila takorekoč, 'da ga je po poldrugem letu zbornica sprejela. Od Kronawetterjevega 1872. do Pernerstor-ferjevega ni uspel dalje nego do prvega čitanja. Kako se je torej godilo Per-nerstorferjevemu predlogu? Obležal je v Gosposki zbornici! V tem času je vlada predložila popolen zakonski načrt: dne 8. marca 1911 — torej potem, ko so se v zbornici že pričele obravnave o v odseku sklenjenem zakonskem načrtu — in razpust zbornice je končno pokopal vse: sklep državnega zbora in vladno predlogo. Vlada je v novi zbornici predložila svoj zakonski načrt neizpremenjen, ki ga je končno sprejela zbornica na svoji deveti seji dne 5. oktobra 1911. Dne 30. decembra 1912, torej petnajst mesecev pozneje, je zbornica sklepala o vladni predlogi: sprejela jo je soglasno tako, kakot
jo je izdelal odsek. Sklep zbornice je prišel sedaj v Gosposko zbornico, ki ga je dne 30. decembra 1912 prejela od poslanske zbornice ter ga rešila celo leto pozneje, to je dne 29. decembra 1913. Poslanska zbornica je takoj potem izpre-membe Gosposke zbornice odkazala ustavnemu odseku, toda leto 1914. je pokopalo vso reformo društvenega prava, ker je bil prekinjen ves parlamentarizem zaradi vojnih dogodkov. To je zgodovina reforme, o katere koristnosti sta bili prepričani obe zbornici in vlada. In dasi so vsi hoteli izvesti reformo, ki bistvenih nasprotstev ni imela nikjer in je parlamentarizem delal tri leta na njej, je vendar ni dovršil. Nekaj povsem neurnevnega je to, dasi upoštevamo vse težkoče, ki so odločevale ob sklepanju te reforme in razmere, ki so morale nastati ob izbruhu vojne.
Ni potreba, da bi se ozirali dalje v minulost, pač pa se lahko ozremo na Nemčijo, kjer je nemški državni zbor odstranil z izredno energijo nekaj nedostat-kov društvenega prava. Tudi v Avstriji bi bilo potrebno nove orientacije v poli-tiški svobodi. Oni društveni zakon, katerega reforma se ni mogla izvesti, je vlada opisala v svoji predlogi tako-!e: »Naš društveni zakon šteje štirideset let. Dalekosežne spremembe so se v tem času izvršile. Velik del kulturelncga in intelektuelnega, družabnega in karitativnega življenja se vrši v društvenem delovanju. Dočim so se našle za gospodarske organizacije, najrazličneje potrebam primerne zakonite oblike, so podrejena ne dalje kvalificriana društva še vedno zakonu iz leta 1869., ki s svojimi daleko-sežnimi preventivnimi določbami ovira, uspešno društveno delovanje, često ovira in oblasti glede najvažnejših nalog javne uprave nerazmerno obremenjuje. Zakon ni primeren sedanjemu življenju. Težkoče, deloma tudi nasprotujoče si razsodbe v sodstvu, kažejo stremljenje po zbliža-nju stare oblike z novimi razmerami. Tožbam glede neokretnosti in nepriprav-nosti našega prava ter vedno naraščajočim zahtevam po odpomoči se vlada naj-brže ne bo upirala...« Strožja obsodba zaostalosti zakona ni mogoča. Toda kaj naj bi rekli o zakonu, ki odreka ženam pravico, biti članice politiških društev, v katerih se pravzaprav danes vrši vse, zakaj vse javno^ življenje pač danes izhaja iz politike. Če se ozremo na ogromno ✓ delo, ki ga v sedanjem času opravljajo žene, na mnoga podjetja, ki jih vodijo z vso previdnostjo in požrtvovalnostjo žene, moramo pač priznati, da je odrekanje pravic ženskemu spolu, ki ga ima na vesti stari zakon, očitno krivično. Nobenega dvoma ni, da je reforma društvenega zakona potrebna, ter da se morajo odpraviti ovire, ki so na poti življenski sili človeštva.
Tudi pri1 nas treba še mnogo reform. Odpraviti treba razredno volilno* pravo v občino in deželo: enake pravice za vse državljane, za vsa ljudstva. Nadejajmo se, da odpravi vojna trdovratne predsodke. Vojna je dokazala pomen organizacij, pomen njih vzgoje. Po vsej pravici smejo tudi te množice hrepeneti po društveni svobodi, ki vzgaja ljudstvo v razumno članstvo človeške družbe.
Trdnjavska oble*
gania.
V nenavadno kratkem času so padle vse trdnjave v sedanji svetovni vojni v primeri z dolgimi obleganji v prejšnjih trdnjavskih bojih.
Najdalje je bila oblegana od leta 1628. dalje trdnjava Gibraltar, ki so jo oblegali od 1779. do 1782. leta brezuspešno 1167 dni. Nato slede obleganja Ca-diza 1810. do 1812., ki je trajalo 903 dni, Candije 1667. do 1669., 828 dni, Brede 1624. do 1625., 485 dni. La Rošele 1627. do 1828., 438 dni, Missolunga 1828. do
1829., 370 dni, Sebastopola 1854. do 1855., 346 dni, Vezzua 1704. do 1705., 330 dni, Danciga 1813., 319 dni.
Od drugih obleganih trdnjav omenjamo še: Port Artur 1904. do 1915., 221 dni, Plevna 1877., 142 dni, Pariz 1870. do
1871., 131 dni, Ladysmith 1899. do 1900., 119 dni, Kolberg 1807., 105 dni.
Oblegovalne in obkoljevalne, čete so naraščale z naraščanjem vojske. Napa-
dalci so imeli, ko so oblegali
mož
Nemci Pariz 1870./71.	240.000
Turki Dunaj 1683.	200.000
Anglija in Francija Sebastopol 1854./55.	200.000
Nemci Metz 1870.	200.000
Japonci Port Artur 1904./5.	140.000
Rusi in Rumuni Plevno 1877. .	120.000
Rusi Varšavo 1831.	80.000
Prusi Prago 1757.	63.000
Zavezniki Hamburg 1813./14.	56.000
Glede posadk utrjenih krajev, ki so bili oblegani, imamo naslednje	podatke:
mož
Francozi v	Parizu 1870./71.	400.000
Francozi v	Metzu 1870.	180.000
Rusi v Sebastopolu 1854./55.	75.000
Avstrijci v	Pragi 1757.	50.000
Turki v Plevni 1877.	50.000
Francozi v	Draždanah 1813.	37.000
Poljaki v Varšavil831.	37.000
Danci v Duplu 1864.	23.000
Francozi v Strasburgu 1870.	23.000
Vse te trdnjave so napadalci najprej popolnoma obkolili, ker so do nedavno menili, da je obkoljenje potreben predpogoj za uspešen napad. Šele v sedanji vojni se je izkazalo, da to ni potrebno. Od manjših trdnjav, so se izvršili napadi na Namir in Litih, od večjih pa Antver-pen, ne da bi bile prej popolnoma obkoljene in odrezane z zunanjim ozemljem. Enako se je zgodilo tudi sedaj s trdnjavo Kovno, Brest-Litovsk in drugimi. Posledica temu načinu napadov je, da se posadke trdnjav lahko umaknejo ter ubeže ujetništvu oziroma brezupnemu boju.
Mednarodna konferenca nevtralnih držav.
Parlamentarci, mirovna društva, papež in druge posamezne družabne avtoritete se že dalje čase zavzemajo za konec sedanje svetovne vojne. Diplomati, seveda, ravnajo po svoji previdnosti in kriče na široka usta, da še ne bo konca vojne, pa če traja še tri leta, pet ali celo deset let. Vsaj v Rusiji bi radi imeli državniki vojno še vsaj deset let; tako je povedal predsednik ruske dume Rodz-jako.
Verujemo, da je ta izjava predsednika ruske dume odkritosrčna želja, nikakor pa ne verujemo, da je izpregovoril te besede iz odkritega prepričanja, za-kcij, če Rusija ni dosegla zmage v trinajstih mesecih, je najbrže ne bo dosegla tudi ne v dveh, treh ali desetih letih, ker nadaljevanje take ogromne vojne bi povzročilo samoposebi nje notranji propad in razpad, zakaj tak gigantski boj za obstanek je končno le grobokop kulturnih in družabnih uredb sedanje družabne organizacije. S tega stališča se tudi trudijo prijatelji miru, da bi dovedli merodajne
državnike do mirovnih pogajanj in končno do mirnega sporazuma.
Vesti o bližnjem miru, ki jih čitamo po listih vsak dan, še nimajo nobene realne podlage, pač pa pričajo, da je postala javnost tolerantneja, ter da prodirajo	glasovi	prijateljev miru	bolj	v javnost	nego je	bilo to prej in da je	v sve-
tovni vojni odločitev takorekoč že padla, a energičen posredovalec za mir se še ni pojavil.
Poročali smo že enkrat o delovanju mirovne družbe v Švici. Švicarska mirovna družba, zastopniki švicarske cerkve, štiri univerze v Bazlu, Freiburgu, Genfu in Curihu, in več drugih švicarskih	društev	je napravilo že	meseca februarja 1915	posebno vlogo	na	zvezni
svet zaradi škode, ki jo povzroča vojna švicarski trgovini, in zaradi oškodovanja, ki ga povzročajo vojujoče države na pravicah nevtralcev. V vlogi priporoča, da bi se uvedla proti tem krivicam skupna akcija nevtralnih držav.
Predlogi so zahtevali, da naj skliče Zvezni svet Švicarski mednarodno konferenco nevtralnih držav, na kateri se posvetuje o korakih:
1. Kako naj se uvedo priprave za mir, ki bi bil trajnejši.
2. Kako naj se varujejo interesi nevtralnih držav pri sklepanju bodočega miru.
Dne 30. marca 1915 je Zvezni svet švicarski priznal plemenite namene pe-tentov, toda taka mednarodna konferenca nevtralnih držav bi po mnenju Zveznega sveta ne imela tistega zaželjenega uspeha, ki ga žele petenti in tudi Zvezni svet sam. Zvezni svet je mnenja, da bi utegnil imeti praktiški uspeh glede teh stvari zaupen posvet med nevtralnimi vladami.
Sedaj je imenovana zveza znova predlagala, da naj skličejo nevtralne države posebno konferenco. Meseca avgusta je Zveza poslala okrožnico prijateljem miru v različnih nevtralnih državah, v kateri prosi, da naj napravijo vloge na svoje vlade glede sklicanja mednarodne konference nevtralnih držav. Namen tej konferenci bi bil:
1. Zagotoviti' vsem nevtralnim državam z udeležbo na konferenci pomoč, da ne bodo tako odvisne od samovolje vo-jujočih držav, in po vojni čimvečjo varnost.
2. Kolikor je v nje moči, preprečiti razširjanje vojne z vsemi pomočki', ki jih ima na razpolago.
3.- Skušajo naj pripraviti vojujoče države k premirju, kot prvemu koraku k sklepu miru.
Odbor pravi, da Švica sama ne more napraviti takega koraka, ker je popolnoma obkoljena od vojujočih držav.
Poročilo o švicarski akciji nam priča le to, da je silno težavno uvesti posredovanje za mir. Svetovna vojna se je pripravljala s preciznostjo, z oboroževanjem in z železno' organizacijo vojne sile, zato je tako ogromna, zato> tako dolgotrajna in zato je tudi tako negotov trenutek, ki bo prinesel zaželjeni mir.
Nov® rudarske stavke na AngleSkem.
Rudniški lastniki v Južnem Valesu na Angleškem so zadnjo pogodbo prekršili in rudarji so jeli zopet stavkati. Wol-fova pisarna je prinesla o' tem dogodku več poročil, ki jih naj tukaj navedemo.
London 28. avgusta. Listi poročajo, da so1 ministri Runiciman, Lloyd George in Hcnderson poslali pismo odboru rudarjev v Južnem Valesu, v katerem pra-
vijo, da ne sprejmejo nobene deputacije rudarjev. Pismo naglasa, da mora veljati razsodiški rek Runicimana kot končna rešitev spora. — »Times« javlja iz Cardiffa, da se je odbor rudarjev sešel na sejo-, da se posvetuje o ministrskem dopisu; bodočnost je vsekakor resna. Najtežje bo, preprečiti splošno stavko, kar utegne zahtevati mnogo takta.
»Morningpost« javlja:	»V Mon-
mouthshire stavka 3000 do 4000 rudarjev, ker hočejo s tem protestirati proti zavlačevanju razsodiškega pravoreka. Nadalj-nih 7000 rudarjev je sklenilo včeraj stavkati zaradi razsodiškega pravoreka, ki ga je izrekel Runciman. Po poročilu vladt-nega rudniškega nadzorstva o rudnikih so izgubili rudniki zaradi rekrutiranja
152.000	delavcev. Produkcija se je znižala v primeri z letom 1913. za 21,766.000 ton. Tudi letos je zopet mnogo rudarjev vstopilo v vojsko, tako da bo produkcija leta 1915. še bolj nazadovala.«
»Nieuwe Rotterdam Courant« javlja iz Londona: »Rudarji v Abertillery, katerih je večina 10.000 in so včeraj stopili v stavko, so imeli zborovanje ter sklenili, da kljub odborovemu nasvetu, danes ne pojdejo na delo. Zastopniki izvrševal-nega odbora so imeli tudi danes razgovor s predsednikom trgovinskega urada Runcimannom.
Asquith je odločil proti mezdnim zahtevkom rudarjev v Northumberlandiji, ker je dovolil namesto enajstodsttone samo dvoodstotne mezdne doklade. Nato je imel odbor sejo, da se o tej stvari posvetuje. Delegati izvrševalnega odbora rudarjev v Južnem Valesu so odpotovali v London, da se porazgovore z Runciman-riorn, čeprav je v pismu odklanjal razgovor.«
»'limes« poroča iz Cardiffa: »Ce ne bodo v London poslani delegati izposloi-vali ničesar, in bodo jamski posestniki strogo izvajali Runcimannov razsodiški sklep, bo postal položaj jako resen. Rudarji v Rhonddatalu so nedvomno trmasti in jih hujskajo mlajši agitatorji. Velikanski shod se bo vršil v Toypandyu. Težko bo morda, delavcem zabraniti, da ne bi se odločili sami ne oziraje se na svoje voditelje.«
»Morning Post« javlja iz Cardiffa: »Delavski vodja Hartshorn je svetoval delavcem v nekem govoru v>.Albtertil-leryu, da naj prihranijo smodnik za varstvo interesov strokovne zveze, dokler imajo moč v rokah, zakaj po uvedbi vojne dolžnosti bi morali poginiti lakote. Sedanje težkoče so večje nego kdaj od po-četka spora. Toda tudi tedaj, če bi bila vsa vlada proti delavcem, bi imeli vendar delavci prav in vlada ne. Lloyd George naj izpolni svojo obljubo, pa prično rudarji takoj zopet z delom. — Posledica govoru so bile nove stavke.«
Najnovejša poročila sporočajo, da so bili novi predlogi izvrševalnega odbora rudarjev sprejeti.
Zg enakopravnost Pollakov v V£«?ačiiS.
Iz Berlina se poroča »Munchener Neueste Nachrichten« dne 4. septembra: Bivši poljski državni poslanec Viktor Kulerski, izdajatelj »Gazete Grudzion-ske« v Graudenzu, se je pri državnem kancelarju brzojavno pritožil proti temu, da gotovi nemški krogi delajo Poljakom neprijetnosti, kakor hitro se le-ti javno poslužujejo svojega materinega jezika. V brzojavki pravi Kulerski med drugim: »Četudi se v zavezniških armadah bori skoraj milijon Poljakov za nemške koristi, se vendar v fltiem delu prebival-
stva, ki je bilo pred vojno sovražno Poljakom, to mišljenje ni oslabilo, marveč je postalo še močnejše in izrazitejše.
Kulerski je v svoji brzojavki državnemu kancelarju predložil misel, da se izda vladna izjava, ki vsem Nemcem naznanja, da je sedaj tudi poljsko prebivalstvo enakovredno in da poljskega jezika ni smatrati tujim, marveč deželnim jezikom ter se je tudi po tem ravnati.
Na to svojo pritožbo je dobil Kulerski potom državnega podtajnika Wahnschaf-feja dopis, datiran v Berlinu dne 14. avgusta, ki slove:
»Gospod državni kancelar čisto odločno obsoja, ako ste bili Vi ali drugi krajani države radi rabe Vašega materinega jezika izpostavljeni neprijetnostim. Po mnenju gospoda državnega kancelarja se pa iz takih posameznih dogodkov, katere bodo gotovo vsi pravično čuteči Nemci obžalovali, ne more izvajati splošnih zaključkov glede razpoloženja, v deželi ali glede načel oblasti, ki dele Poljakom polno pravičnost«.
»Gazeta Grudzionska« s tem odgovorom ni popolnoma zadovoljna, »ker v njem ni najti nobene napovedi kakih korakov, s katerimi bi se obstoječim razmeram napravil konec«.
SveSomia vojna.
Na italijanskem bojišču trajajo boji vobče neprestano, če ne na enem kraju pa na drugem, zlasti topovski. Uradno poročilo z dne 3. t. m. pravi:
Mir, ki je v splošnem nastal na južnem bojišču, je trajal tudi včeraj. V tirolskem obmejnem ozemlju je prišlo pri koči Mandron, v najvišjem delu doline Val di Genova in južno od Mori do manjših bojev, ki so se končali s tem, da se je sovražnik umaknil. V prostoru pri Bovcu in na nekaterih drugih točkah primorske fronte so se vršili boji topov in metalcev min. Zvečer so odbile naše čete ljut napad na južni del tolminskega mostišča.
Z dne 4. septembra: Od brezkoristnih napadov na visoko planoto Lavarone in na tolminsko obinostje je delovanje Italijanov očividno ponehalo. Izvzemši artiljerijskih bojev se je vršil le pred južnim delom tolminskega obmostja boj, ki zasluži, da se ga omeni. Sovražnik je bil odbit kakor vedno. Ista usoda je doletela danes zgodaj zjutraj italijanski napad v Dolomitih od Bodenalpe proti Innichen-riedlu.
Z dne 5. septembra: Italijani so razvijali včeraj na Dobrdobski visoki planoti povišano, a popolnoma brezuspešno delovanje. Po ljutem obstreljevanju posameznih prostorov z niih artiljerijo vseh kalibrov so- poizkušali že dopoldne več sunkov ob cesti zahodno od Sv. Martina. Bili so odbiti. Naša artiljerija je uničevalno učinkovala na nazaj bežeče množice. Proti večeru je postal artiljerijski ogenj ljutejši, sledili so mu zopet posamezni napadi pehote, ki so se vsi izjalovili z velikimi izgubami za Italijane.
Na južnem Tirolskem sta bili: zapo-deni dve sovražni stotniji, ki sta napadli naše postojanke v Marcu.
Z dne 6. septembra: Italijani so ostali včeraj na primorski fronti: in na Koroškem v splošnem nedelavni, so razvijali v ozemlju sedla Kreuzberg jugoizhodno od Innichena po daljšem odmoru 1 juto artilerijsko delavnost ter so se poskušali tam na več točkah približati našim pozicijam. Do infanterijskih bojev pa doslej ni prišlo.
Poročilo z dne 7. t. m. pravi, da so Italijani napadali na tirolski meji, ob Kriškem sedlu in pri Pfannspitze. Izgubili so najmanj 1000 mož. Ob Dolomitski fronti
so se vršili večinoma topovski boji. Na koroški in primorski meji se pa ta dan ni zgodilo nič posebnega.
»Tiroler Soldatenzeitung« poroča: Zadnji boji: ob Tonalskem prelazu so bili ljuti, trije italijanski bataljoni so napadli naše pozicije na prelazu po močni artilerijski: pripravi. Cadorna imenuje ta ponesrečeni napad demonstracijo. Italijanska artiljerija je vrgla nebroj izstrelkov največjih kalibrov na naše utrdbe. Tre-notno se jih niti videlo1 ni pod dimom 30 cm granat. Ena naših baterij je zadela sovražno gorsko artiljerijo na pobočju Montriella, ki je bila nato nesposobna za boj. Končno je sovražno pehoto pognal v beg naš artiljerijski ogenj, ki ni zgrešil svojega cilja. Pozneje je sledil nov napad z rezervami. Vsi napadi so bili popolnoma odbiti. Italijani so se umikali beže. Številni transporti ranjencev dokazujejo njihove izgube.
»Soldatenzeitung« prinaša tudi izgube Italijanov pri Lavaronu: ujetih 1 oficir, 245 mož, ki niso nič ranjeni; ranjenih 4 oficirji, 108 mož, med temi poveljnik 115. pešpolka, polkovnik Riveri. Tudi zastava polka, darilo mesta Treviso, je v naši posesti. Plen je znašal 578 pušk,
400.000	patrom Mrtvih je 200, med njimi dva štabna oficirja. Skupne izgube znašajo nad 1000 mož. Napad, ki se je popolnoma ponesrečil, je izvršila brigada Jorea skupno z bataljonom alpincev Bas-sano>.
*
Prodiranje na Ruskem bojišču napreduje. V nekaterih krajih so Rusi pokazali več odporne sile, kakor da so prišli do črte, kjer mislijo na novo obrambo. Tako zlasti ob Vilni in ob izhodno gališki meji.
O dogodkih na operacijskem ozemlju med Vilno in močvirjem Pripjatom ni nikakih posebnih vesti. Javlja se samo, da so borbe z ruskmi stražami. Na jugo-zapadu se Rusi ustavljajo prodiranju avstrijskih in nemških armad, menda da bi obvarovali Podobno in Volinj pred av-stirjsko invazijo. Zlasti močan je boj na obeh krilih te fronte. Ob besarabski meji so napadali Rusi med Novosielico in med Dnjestrom in istotako ob Seretu, dočim so avstrijske čete v smeri na Rovno nadaljevale z ofenzivo-. Zlasti se Rusi zaganjajo na fronto med izlivom Sereta in med Čort Korom, kjer je armada Pflan-zer-Baltin na desnem bregu Sereta zavojevala važno oporišče. Rusi upajo, da bi, prodrši na obeh straneh Dnjestra, mogli ustaviti avstrijsko ofenzivo na Volo-nij, a iz vojnega poročevalskega stana javljajo, da se to rusko upanje ne vresniči in da se bodo ruski navali razbili ob kranjskih, štajerskih, koroških in hrvat-skih polkih, ki tvorijo armado Pflanzer-Baltin. Armada Puhallo prodira z ofenzivo na Rovno in Dubno in se bliža ,Hory-nu. Če ga doseže, bo pretrgana železnica, ki veže Rovno s severoruskim bojiščem. Premaganje Rusov na močvirnatem ozemlju Pulitovka bi bil eden znamenitejših uspehov te vojne. Armada bavarskega princa Leopolda je dosegla Smole-nico, armada Gallwitz pa pjodira ob cesti Volkovisk-Slomin. — Po izpovedbi ujetnikov imajo Rusi ob bukovinsko-bes-arabski meji zbrane močne kozaške čete pod poveljstvom generala Markova.
Preko Haaga javljajo:	»Daily
News« poročajo iz Petrograda:	Kakor
vse kaže razpolaga Hindenburg z armado, ki šteje nad 1 milijon mož in z večino nemške in avstrijske kavalerije. Pri Frid-rihštatu se razvija velika bitka. Rusi se energično upirajo ter so odbili pri Mitavi 10 sovražnih napadov. Ob Bobru, zapad-no od Grodna, so se morali Rusi vsled pritiska močne armade, ki šteje nad
200.000	mož umakniti na več kakor 12 km široki fronti. S protinapadi, ki so jih izvršili ponoči s pomočjo svojih ojačenj, so dobili izgubljene pozicije zopet nazaj. Boj je trajal osem ur , izgube so na obeh straneh zelo velike.
Tudi »Times« javljajo, da se razvijajo na skrajnem nemškem levem krilu velike operacije. Nemci stoje pred: Vilnem prilično tam, kjer so stali pred 8 dnevi; za to pa so udarili z novo silo na Rigo in sicer čez črto- Poderezija-Trocki. Frid-rihštat je osvojen. Nemci se hočejo polastiti Rige, ki jim' bo služila za operacijsko oporišče. Rusi: napenjajo vse sile, da bi ustavili nadaljno nemško prodiranje na Dvini.
Nevtralci sodijo o umikanju Rusov. »Po-litiken« v Kodianju izvaja: Popolnoma se je izjalovilo' Rusom nameravano stra-tegično umikanje od črte ob Visli do črte Kovno-Brest Litovsk. Kar se zdaj izvaja, ni več strategično, ker odkar je bila pro-drta tudi druga črta, se jb izpremenilo umikanje v beg, ki ga pač krijejo hrabro se vojskujoče zadnje čete. To niso več tisti Rusi, ki bi določali, kdaj in kam naj bi se umaknili. Joffrejevo umikanje k Marni je bilo strategično; rusko se z njegovim ne more primerjati, ker je bila francoska armada nedotaknjena z rezervami in z blagom. Rusi so pa zdaj brez rezerv, rekruti stoje zdaj vsi v' bojni črti. Zdi se, da je mogoča novia brambna črta za Dnjeproin, a zavezniki tako odločno prodirajo-, da jo bodo le dosegli. Tudi zveze med posameznimi četami se vedno bolj rahljajo. Zdaj se ne nahajata več le severna in južna skupina, marveč razpada v vedno- manjše skupine. Boji med Rigo in Dvinskom tvorijo skupino za se, druga skupina se bori pri Vilni, tretja se umika iz Bjelostoka ob železnici proti Slominu in Minsku. Rusi, ki se umikajo iz Bresta Litovskega proti severu, se bližajo tej tretji skupini, ki tvori zdaj najbrž najmočnejšo rusko armado. Četrta skupina se umika iz Bresta Litovskega skozi močvirja proti izhodu in jo zasledujejo. Četudi bi se Rusi v južnih skupinah držali skupaj, se mora v bodoče računati s. štirimi ali s petimi skupinami, ako se vilniškim četam posreči, da se pri Minsku združijo z največjo skupino. Ne smemo se zato čuditi, da je izpremenil veliki knez načelnika svojega generalnega štaba, katerega čaka težka naloga.
»Aftenposten« v Kristijaniji izvaja: Orodno je padlo. Na severu je račun zdaj čist. Preostajata le še trdnjavi Dub-n-o in Rovno na jugu, ki bosta pač tudi kmalu padli. Vzeti ne bo potem več. Dejansko tragično je, če se misli, da je po-nosna vrsta trdnjav od Izhodnega morja do Galicije padla po obleganju manj dni, kolikor mesecev se je včasih potrebovalo za padec kake trdnjave. Dokazalo se je, da umetnost o gradbi trdnjav ni tako napredovala, kakor je napredovala umetnost o njil uničenju. Važnejši kakor padec Orodno je položaj v deželah ob Izhodnem morju, ker se Rusi že drže, a to je tudi življenjske važnosti, ker če napovejo čete na črti ob Dvini, so zelo ogrožene zveze zahodno stoječih armad. Ti boji najbrž odločijo usodo cele vojske.
*
Na francoskem bojišču tudi te dni ni bilo bistvenih izprememb v bojih.
Iz Bazla poročajo »Lokalanzeigerju«, da se na francoskem bojišču kmalu prične velika ofenziva od strani: Francozov in Angležev. Angleži‘niso zadovoljni z vojevanjem na Francoskem. Tako kritizira »Times« vojni položaj, in sicer pravi ob koncu: Strategija, ki je ustvarila na bojišču položaj, kakor se je pokazal v me-
secu maju 1915. ne zasluži ne ene dobre besede: V nobeni šoli ne uče, da bodi armada povsod slaba, da bi mogla kje kaj doseči. Glavna moč Nemcev je na Francoskem in v Flandriji. Če bi se tudi kje drugje dosegla zmaga, bi s tern ne bil poravnan kak poraz na Francoskem. Srečno se mora vojna končati samo na francoskem bojišču. Napake in zmote zadnje vlade so krive, da se na Francoskem ni dosegel uspeh. Če koalicijska vlada teh napak ne popravi, bo zanje soodgovorna. Kakšen pa bo položaj Francije in Anglije, če bo Rusija premagana in se bodo nemške armade vrgle na zapad. Angleški strategi imajo preveč ciljev obenem pred očim. Ministrstvo je od avgusta 1914. preziralo vse nauke vojnih izkušenj in vse predpise velikih mojstrov vojne umetnosti. Zdaj žanjemo sadove te neizvede-nosti.
*
S turškega bojišča poroča »Reuter«, da so Angleži zavzeli na polotoku Galipoli važno postojanko ter pretrgali turško brambno črto. Z druge strani se pa poroča, da pripravljajo Turki na Galipoli splošno ofenzivo.
Ruski napad v Kavkaziji so Turki odbili. Pripravljajo se pa baje Rusi zopet na napad na Carigrad, kakor poročajo ruske vesti; ki pa najbrže ne bodo resnične.
V Berlinu sodijo, da so Turki tudi prav dobro pripravljeni na vsak napad z italijanske strani toliko glede Dardanel, kolikor glede Male Azije. Vendar pa dvomijo, da bi Italijani podvzeli kako resno akcijo, vse ostane najbrže pri goli demonstraciji. Ako pa je Italija res v takem položaju, da more odposlati večje množine čet, potem bi se sodilo pač, da bo mislila najprvo na Tripolitanijo, da reši, kar je imela, pa: je že skoro izgubila.
Depali pregled,
Oklic:	Spominjajte	se naših vojnih
invalidov! Našim vojnim invalidom, ki se vračajo zopet domov, nismo dolžni samo-največjega spoštovanja in občudovanja, temveč moramo skrbeti tudi za njih bodočnost in storiti vse, kar je v naši moči, da se jih vpelje zopet v urejeno pridobitno življenje. Vslcd tega je ministrstvo za notranje zadeve kakor po drugih kro-novinah tako tudi na Kranjskem ustanovilo
»Deželno komisijo za oskrbo vračajočih se vojnih invalidov«,
Mnogoterna in obsežna je naloga te komisije: Ortopedično specialno zdravljenje; preskrba umetnih udov; šolanje nosilcev protez; zagotovitev sprejema in zdravljenje v zdraviliščih, letoviščih in domovih za bolne na pljučih, končno posredovanje dela. Sestava deželne komisije iz zastopnikov političnega deželnega oblastva, vojaške uprave, avtonomne deželne uprave, deželnega stolnega mesta Ljubljane, deželnega in gospenjega po^ možnega društva »Rdečega križa«, zavodov za socialno zavarovanje, javnih in zasebnih korporacij, kakor tudi iz raznih drugih strokovnjakov daje najboljše jamstvo za to, da se posreči to eminentno so-cialno-gospodarsko podjetje. Izpeljava nalog, izročenih deželni komisiji1, je pa združena z velikimi stroški. — Nameravani uspeh se more doseči le tedaj v polni meri, če se tudi tukaj postavi že tolikokrat izkazana požrtvovalnost posameznih prebivalcev dežele v službo tega plemenitega dela. Vsi plemenito misleči Kranjci se torej naprošajo, da to od deželne komisije že započeto akcijo- po svojih močeh podpirajo. Vsako darilo, in naj
se zdi še tako majhno, podpira delovanje deželne komisije in tvori dejanje hvaležnosti do naših hrabrih bojevnikov. Darila se sprejemajo: I. pri ravnateljstvu pomožnih uradov c. kr. deželne vlade,
2. pri vseh c. kr. okrajnih glavarstvih in
3. pri vseh časopisih. — Predsednik deželne komisije za oskrbo vračajočih se vojnih invalidov na Kranjskem: Teodor baron Schwarz, c. kr. deželni predsednik.
Vpoklici. Listi poročajo, da bo letnik 1897. poklican najbrže dne 22. septembra; letniki 1865. do 1872. pa 15. oktobra ali šele 15. novembra naenkrat ali pa v več oddelkih.
Prepoved civilnim osebam hoditi na gore, posebno pa bivanja na vrhovih, kopah in razglediščih. C. in kr. armadno poveljstvo (armadno etapno poveljstvo) je odredilo glasom dopisa z dne 2. avgusta 1915, št. 1157, iz vojno-poficijskih ozirov sledeče:	Po političnih okrajih Ra-
dovljica, Kranj, Logatec in Postojna je prepovedano vsem civilnim osebam hoditi na goro, posebno pa bivanje na vrhovih, kopah in razglediščih. Osebe, kakor gozdni in lovski čuvaji, pastirji ali posestniki njiv, travnikov, gozdov, ležečih v gorovju ali na višinah, ki imajo' opraviti po sčojem poklicu v bližini prej imenovanih prepovedanih krajev, morajo imeti posebno to dejstvo izpričujočo legitimacijo. To legitimacijo imajo izdajati občinski predstojniki na svojo'osebno odgovornost po predpisanih obrazcih samo zaupanja popolnoma vrednim prebivalcem občine, da veljajo te legitimacije, mora jih podpisati' poveljstvo najbližnje žandarmerijske postaje. Osebe, ki bi se našle brez take legitimacije po prepovedanih krajih, se bodo kaznovale najstrožje. Po imenovanih prepovedanih krajih je dalje prepovedano kuriti, če ogenj ni zavarovan tako, da ga je popolnoma nemogoče videti, delati dim, razobešati perilo ali postavljati1 na daleč vidljiva oči-vidna znamenja. Prestopki te prepovedi se bodo kaznovali kar najstrožje, ne glede na to, da se bodo morebitno kaznovali tudi1 pred kazenskim sodiščem. — Ces. kr. deželno predsedništvo za Kranjsko;
Potovanje po južnozaliodnem bojišču. Za vsako potovanje po bojnem ozemlju, vstop vanj in odhod iz njega, je v zrnislu naredbe potreben potni list. Veljata predpis za vožnjo in pešhojo. -Prestop bojnega ozemlja je vobče prepovedan. Le izjemoma ga dovoljuje pristojno vojaško poveljstvo. Civilne -o-sebe pa morajo imeti poleg potnega lista še posebno dovolilo. Izvzeti so državni, dvorni in železniški uslužbenci, ki imajo legitimacije. Vojaške osebe smejo potovati le s p6-trebnimi listinami. Prošnje za prestop meje ožjega bojišča se pošiljajo potoni pristojne politiške oblasti ali vojnega poveljstva pismeno in le'v prav nujnih slu-čarjih brzojavno na 5. vojno etapno poveljstvo (politiški oddelek), Feldpost 81. Pismenim prošnjam se mora priložiti tudi zadostno opremljeni potni list. Za okrajno glavarstvo Pulj in za trdnjavski rajo-n 'I rident je pa potrebno še posebno dovolilo.
Nabirajte ježice! Občutno pomanjkanje surovin za izdelovanje strojil sili k temu, da se uporabljajo v navedeno svr-ho vsakršna v to porabna sredstva. Pri tem pridejo v prvi vrsti v poštev ježice, kaere ponekod! tudi šiške imenujejo. Ježice imajo relativno mnogo strojilne vsebine, so ravnokar dozorele in jih je po hrastovim v izobilju. Nabirajo jih lahko otroci, ki si za mal trud napravijo- lepe dobičke. Lastniki hrastovih gozdov lahko svoje ježice prodajo tovarnam in industrijskim- podjetjem te stroke. Naslovi se
lahko poizvedo po trgovski in obrtni zbornici. Pripominja se, da skupuje glasom obvestila c. in kr. vojnega ministrstva ježice tudi »Haute- und Lederzen-trale, Aktiengesellschaft Wien I., Aspern-platz Nr. 4«.
Dobava kovin za vojne namene. V Avstriji se je ustanovila na poziv vlade posebn adelniška družba kovinska centrala, ki bo kupovala kovine in jih dajala na razpolago inšpektoratu tehniške arti-ljerije, da jih porazdeli med podelovalce. Svoje posredovalnice objavj' družba v kratkem.
Cene v Reki. Občinski aprovizacijski odsek v Reki je preskrbel večje zaloge živil, ki se bodo prodajala po naslednjih cenah na kilogram: Moka 72 vin., olje 3 krone 60 vin., riž 1 K, kristalni sladkor 1 K 4 vin., nerafiniran 84 vin. Živila se bodo prodajala na podlagi posebnih kontrolnih knjižic, ki so jih izdali v šestih različnih barvah, tako da bodo imejitelji ene barve n. pr. rdeče dobili blago prvi dan, drugi dan imejitelji belih knjižic, tretji dan zelenih itd. S tem se hoče za-braniti prevelik naval.
Ogrski kardinal Vaszary resignirani nadškof ostrogonski, je umrl v svoji vili ob Blatnem jezeru v starosti 83 let. Kardinal Vaszary je spadal med takozvane liberalne cerkvene kneze; svoj čas se je javno izrekel za civilni zakon in vedno je bil nasprotnik katoliških političnih organizacij. Dohodki' umrlega kardinala so bili ogromnis le najemščina za velika posestva v njegovi škofiji mu je vrgla letnih
720.000	K čistega.
Svetovni pregled.
Svetovna vojna in državni socializem. »Labour Leader« poroča, da je sedanja svetovna vojna krepko pospešila državni socializem na otoku Južni Vales. Tamkajšnja vlada je sprejela v svojo upravo pekarne, opekarne in kamnolome, železne tovarne, cestne železnice in gozdove ter jih s tem podržavila. Razen-tega je ustanovila državni stanovanjski urad in prav sedaj razpravlja o tem, ali ne bi bilo umestno, da podržavi tudi zdravstvo, s čemer bi podržavila zdravnike, strežništvo bolniško in bolniščnice.
Potres v Italiji. Londonski listi so priobčili poročila iz Rima. da je bil v Avezzanu na Italijanskem močan potres in da se je mnogo ljudi ponesrečilo. Kakor javlja korespondenčni urad iz Berna, ie cenzura italijanskih listov vse te vesti zatrla in ni noben izmed mnogoštevilnih italijanskih listov niti z besedico omenil tega potresa.
Nov način izdelovanja tiskarskega papirja. »Berliner Tageblatt« poroča iz Draždan; p0 dolgoletnih poizkusih se je sedaj posrečilo najti nov način za izdelovanje tiskarskega papirja. Kakor znano, se izdeluje papir potom predelave celične snovi, ki se ji dodene gotov odstotni po-stavck celuloze. Sedaj se bo mogel izdelovati papir brez dodatka celuloze. Vsled tega se bo1 papir zelo pocenil in Nemčija bo neodvisna od inozemstva. Obširni poizkusi v papirnici v Petersdorfu so dokazali, da je novi papir za tisk mnogo boljši nego je bil dosedanji. Tovarna bo sedaj začela z izdelovanjem novega papirja v velikem obsegu.
Ruski car vrhovni poveljnik v ruski vojski. Nevolja proti Velikemu knezu Nikolaju Nikolajeviču je bila že dolgo časa silno velika. Ce so poročila resnična, potem se je sdaj izvršil probrat, ki bo imel vazne posledice.
Ameriški odgovor na avstrijsko noto.
»Reuter« poroča: Ameriška nota Avstriji
posebno poudarja1, da sta Nemčija in Avstrija v južnoafriški vojni pošiljali rnuni-cijo Angleški. Nota pravi: »Vkljub trgovski izolaciji ene vojne stranke je Nemčija poslala Angleški na tisoče kilogramov razstrelilnih snovi, smodnika, patron, topov in orožja. Avstrija je istemu kupcu, četudi v manjši množini, prodajala podobno streljivo«. Nota podaja pregled o kupčijah, katere sta Nemčija in Avstrija v južnoafriški vojni napravili z Angleško in izjavlja, da bi sedaj vlada z večjo doslednostjo in prepričevalnostjo mogla uveljavljati svoje sedanje stališče, če bi se takrat branile pošiljati streljivo Angleški, »češ da bi tako postopanje znalo kršiti strogo nevtralnost vlade«.
50.000 mrtvih so izgubili Francozi pred Dardanelami doslej. Francozi so se jeli pritoževati, da jih Angleži izrabljajo in pošiljajo vedno v prve vrste.
Izumitelj salvarsana. Nemški tajni svetnik Pavel Ehrlich, je po kratki bolezni v Homburgu umrl. Star je bil šele 61 let. Rodom je bil iz Šlezije in vstopil leta 1890. za asistenta v znani Kochov zavod za nalezljive bolezni v Berolinu. Pozneje je prevzel vodstvo zavoda za preiskovanje cepil. Njegovo sredstvo proti sifilitični bolezni, salvarsan, je svetovno znano. Pomagal mu je pri tej iznajdbi japonski zdravnik dr. Hata.
Ameriška liga za mir. List »New York Američane« priobčuje iz kongresnih krogov premnoge glasove itd., ki zagovarjajo ustanovitev lige nevtralnih sil, za obrambo pravic nevtralcev in za sodelovanje pri predlogu za mir ter za prepoved izvažanja orožja. V uvodnem članku apelira list na predsednika Wilsona, da naj zastavi svoj osebni in uradni vpliv, da se prepove Jzvoz orožja. Isti list priobčuje tudi dalj^ seznam ameriških firm, ki so odklonile za skupaj 189 milijonov vojnih naročil. Vprizorjeno vprašanje je izkazalo rastoče število onih, ki so zavrnili vojna naročila, da ne podaljšajo' vojne.
Silno neurje ob kitajski obali. Iz Šan-gaja poročajo preko Rotterdama, da je divjal nedavno ob kitajski obali silen tajfun, ki je povzročli velike povodnji in požare ter zahteval mnogo žrtev. Guverner azijskega brodovja ameriških Združenih držav poroča v svoji brzojavki, da je samo v Kantonu izgubilo življenje najmanj
10.000	oseb. Na reki Vuzutig se je potopilo 50 velikih kitajskih bark, ki ovirajo plovbo. Trgovina in promet sta ustavljena. Sila med ljudstvom je velika. Tuji misijoni so uvedli pomočno akcijo.
Mesto bodočnosti. Novodobna vojna tehnika, ki ogrožuje človeška bivališča, je nagnila francoskega časnikarja Jožefa Gallier, da je sestavil načrt, po katerem naj bi se v bodoče gradila mesta. Piše: Površina zemlje ne zadostuje več človeški delavnosti. Velika svetovna mesta so del svojega prometa preložila pod ceste. In danes vidimo, da je krvavi boj podoben podzemski borbi. Tudi vojna se zakopava v zemljo in si išče tajnih potov in skrivališč. Sedanja vojna se zariva v globino', dviga zemljo, in ko mine vihar železa in ognja, ne ostane zmagovitim četam dru-zega nego razvaline. Tako čas zapovedujoče zahteva nove arhitekture. Nove generacije potrebujejo novih bivališč. Naše hiše ne zadoščajo več današnjim življenjskim pogojem. Moderni stavbeniki bodo gotovo našli tako obliko arhitekture, ki odgovarja novim zahtevam. Imeli bomo strehe, ki nas bodo varovale pred bombami in pred vsem, kar pada z neba in ni več mana. Strehe bodo zgrajene v obliki teras, na katerih bodo numerirane lope za letala stanovalcev. Podzemski prostori ne bodo nič manj varno in udobno zgrajeni kakor druga stanovanja. Doživeli
smo revni konec onega, kar smo imeno^ vali klet. Dokler smo ondi hranili samo vino, je še bilo. Joda odkar je postala klet zbirališče za družine, igrišče za otroke, počivališče za starše, odkar zahtevamo od nje vse lastnosti obednice in spalnice, smo spoznali, da stavbeniki na vse to niso nič mislili. Recimo naravnost: V naših kleteh se ne da stanovati. Se včeraj ni bila takorekoč nič, toda že jutri bo veliko pomenila. To je eno velikih vprašanj za bodoče stavbenike. V bodoče bodo imele kleti sobe, kopalnice in kuhinje. In hodniki bodo v bodočem mestu pod zemljo vodili v kleti. Da, mesta bodo dvojno zidana: ljudje bodo živeli ravno tako pod zemljo, kakor v njej. »In spomeniki?« — »Ej, da, umetniki se bodo morali odpovedati ustvarjanju spomenikov.«
Rako se Rusi umikajo. »Ruskoje Slovo« tako-le opisuje umikanje Rusov iz postojank ob Bzuri: Že koncem junija je bilo izdano povelje, da se iz mest odpeljejo vsi predmeti iz bakra, medi, jekla itd. Vsi tovarniški stroji so se sistematično razložili ter s kotli, cevmi in jermeni odpravili v notranjost Rusije. Obenem se je ukazalo kmetom, da spravijo žito. Vsaka kmečka družina si je morala pridržati za en mesec živil, ves ostali pridelek pa izročiti vojaški oblasti, ki je potem pridelke uničila ali pa odpravila v notranjost, kmetom pa izplačala primerno odškodnino. Vojaki so kmetom pomagali žeti še nezrelo žito. Gotove vrste žita, kakor rž, ječmen, pa tudi krompir so uničili s posebnimi stroji, ki so jim nadeli ime »pljuščilka«. Ko so bili odpeljani stroji in končana dela na polju, so jeli odhajati uradniki in za njimi ostalo prebivalstvo. Ostalo so dovršili saperji, ki so vse uničili, kar bi moglo koristiti sovražniku. Posebno veličastna je bila »likvidacija« mesta Zirardov. Ondi je ostalo pod milim nebom le nekaj sto oseb osamelih starcev in stark ter žensk, ki niso hoteli zapustiti svojega stanovališča. Proti 4. uri popoldne so začeli saperji svoje delo. Drug za drugim so padali ogromni tovarniški dimniki — 11 po številu —, kakor bi jih pokosil. Med bučanjem piroksilinovih patron se je požar širil in dvigal. Ognjeno morje je pokrilo prostor, kjer so prej stale znane velike »zirardovske manufakture«. Samo v poslopju nove predilnice je stalo 2800 velikih strojev. Zraven je gorela mizarska delavnica, oddelek za nogavice, oddelek za barvane tkanine, ogromno po-slonje za sušenje prediva, vodni stolp itd. Vse, kar uprava ni odpeljala, je zgorelo.
Sufragetke na Angleškem^ ki so prej na vse načine demonstrirale za ženske pravice, prirejale atentate, metale bombe, požigale ter s tem svojim početjem zbu-
- Otvoritveno naznanilo. -
Slavnemu občinstvu se vljudno naznanja, da se z jutrajšnim dnem otvori zopet znana in priljubljena restavracija in kavarna
i srn. ii
(last gosp. Al. Zajca).
Točila se bodo priznano dobra in pristna vina, sveže pivo in prvovrstna kava. — Mrzla in gorka jedila vedno na razpolago.
t
Za mnogobrojen obisk se priporoča
Marija Novakova.
»9
ii
jale po vsem svetu pozornost, so postale sedaj silno vnete zagovornice in agit; to-rice za1 vojno, prirejajo izprevode in nosijo zastave vseh prijateljskih držav. — Častite dame menda smatrajo oboje za moderen — šport.
Dopisnice, razglednice in pisma, ki so naslovljena na vojne ujetnike po raznih sovražnih deželah (Rusija, Srbija, Črna gora, Italija, Francija in Anglija) so, ka-
za častnike in moštvo
Ljubljana,
Breg štev. 20.
■ ■ ■ ■&■■■■■■■■■
Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani.
Pisarna: Turjaški trg štev. 4, prvo nadstropje. Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne. Ob nedeljah in praznikih je blagajna zaprta.
Zdravnik blagajne	Ord dopol.	nira popol.	Stanovanje
Dr. Košenina Peter splošno zdravljenje	i/all—'/zl		Turjaški trg št. 4 v okr. bol. blag.
Dr. Robida Ivan splošno zdravljenje	11-12	2-3	Dalmat. ul. št. 3, pritlič.
Dr. Bork Emil očesne in 'ušesne bol	10-12	2—3	Frančišk, ul. št. 4. pritličje
Dr. D. Ipavic	10.-12. dop.		Mestni trg.
Dr. Kraigher Alojzi1	1.—3 pop.		Poljanska cesta 18/1.
Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglasnico); brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih. Troškov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne.
S pritožbami se je obračati do načelnika okrajne bolniške blagajne.
Načelstvo.
BRHS1BSBSBBBB3BBB
kor je bilo svoječasno objavljeno, poštnine prosta. Če kdo svojo dopisnico fran-kira, da bi zato sigurno prišla na svoj kraj, se moti. Važno pa je, da označimo vso korespondenco na vojne ujetnike kakor je predpisano. Napisati je treba zgoraj na naslovni strani besedilo: Prisson-nier de guerre (vojni ujetnik), ker druga pisma (dopisnice, razglednice) v zgoraj omenjene sovražne dežele niso dovoljena in se ne odpošiljajo.
Ententina stvar na Balkanu. Nemški listi poročajo iz Curiha dne 4. t. in.: Današnja »Stampa« podaje naslednji malo
tolažljivi račun o položaju na Balkanu: Rumunija še vedno čaka, čeprav Rusija ne skopari z obljbami, Bolgarija neizprosno vztraja na svojem macedonskem programu in Srbija zahteva, predno sama kaj dovoli, jamstev od čveterosporazuma.
Okolo 100.000 oseb utonilo. V Wa-shington je došlo iz Kitajske poročilo ameriškega konzula v Pekinu, da je pri zadnji povodnji pri Kantonu utonilo okolo
100.000	oseb.
Izdajatelj Ivan Mlinar.
Odgovorni urednik Viktor Zore.
Tiska „Učiteljska tiskarna11 v Ljubljani.
Pisarna: V poslopju Občnega konsumnega društva I. nadstropje. — Uradne ure so od 8 do 12. ure dop. in od 2. do 5 ure pop. Ob nedeljah in praznikih se ne uraduje.
Zdravnik blagajne.	Ordinira dopoldne.	Za člane:
Dr. Tomo Zarnik v Zagorju.	od 9. do 11. ure	V občinah: Zagorje, Kotedrež. Aržiše St. Lambert in Kolovrat
Dr. Ivan Premrov, Gradec pri Litiji	od 8. do pol 12. ure	V sodnem okraju Litija, izvzemši člane iz prediinice
Dr. Karol Wisinger, v predilnici v Gradcu pri Litiji	od 8. do 9. ure	Za člane iz predilnice v Gradcu pri Litiji
Dr. Rudolf Repič, Št. Vid pri Zatični	od 9. do 11. ure	V sodnem okraju Višnjagora
Člani iz občin Zagorje, Kotedrež, Aržiše, St. Lanbert in Kolovrat, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika. Člani iz predilnice se izkažejo pri zdravniku s svojo izkaznico. Vsi ostali člani iz sodnih okrajev L tija in Višnjagora, se morajo pri zdravniku izkazati z nakaznico, izgotovljeno od njih delodajalca. Stroškov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list, se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Za vstop v bolnico je treba nakaznice S prl-
tožbarpi'se je obračati na načelnika blagajne
Načelstvo.
BBBBBBBHBBBBglEBBBBaUBBBIBHaffiSHBBnB
HOBIJU, Frasu ilita šla 6.
registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Tiskovine za šole, županstva in urade. Najmodernejše plakate in vabila za •v shode in veselice. .'.
Letne zaključke
Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, brošur, muzikalij itd. .*.
Stereotipija. Litografija.
DaDa DaDDDdDčrwDDDCDDQODDODDs:DDbDD onDanDonnoBBoonnaonDnanDan ddood
500 kron
'Vain plačam, če Vaših kurjih očes, bradovic
otiščancev Riabalzam ne odpravi popolnoma v treh dneh. Cena lončka z jamstvenim pismom 1 krona, 3 lončki K 2.50. Kemeny,Kaschau I. Postfach 12/123, Ogrsko.
Naročajte list „DelaveC
ti
□
□
□
□
□
D
□
□
□
a
D
D
a
□
a
□
o
a
a
D
D
a
□
□
□
□
□
n
Ivan Jax in sinv Ljubljana
Stev. 17	■
Dunajska cesta
priporoča svojo bogato zalogo
lili ihijn 1
in stroje za pletenje «)
obrt.
Vozna kolesa, telili Sli UR. Ceniki se dobe zastonj
m
W'
□
□
D
□
□
a
a
a
□
a
a
a
□
D
a
a
a
□
3
a
a
franko.
a
a
a
aaaaaaaaaaaaaaoa ddodddoddddcdddddddddddcdo ooDDoanannaoDDCinupocian