EL VOCERO DE LA ACCION CULTURAL ESLOVENA Leto 2020 - Št. 3- 4 Avgust-December LETO BEŽI ALI … BEŽI Leto dni je že preteklo od našega 65. jubileja; sedaj smo tudi leto starejši. Kako cas beži … Za nami je obdobje, ki bo ostalo zapisano v zgodovini zaradi izjemnih okolišcin. Ravno sedaj, ko pišem te besede, se spomnim, da sem tocno pred dvanajstimi meseci izvedel, da se nekje zelo dalec na tem svetu pojavlja novo, do sedaj neznano ime, COVID-19. Danes nam je že jasno za kaj gre. In mu recemo beži, beži stran le enkrat … Zlasti letos je marsikdo imel vec casa za premišljevanje, zaostrile so se morda skrbi, pomisleki, negotovost in kljucno vprašanje: zakaj? Doba premišljevanja in zakljuckov. Cas premora je za marsikoga neskoncen in se pretvori tudi v obliko težkega bremena. Ni združevanj in obiskov. Kljub vsem tehnicnim pripomockom v svetu tesnega povezovanja in »spleta« smo oddaljeni in je vsak svet zase. Porajajo se trenutki, v katerih bi si clovek zaželel vsaj toplo besedo. Mislim, da je ravno v današnjem casu še najbolj pristno darilo beseda v vseh možnih oblikah. Od vseh pa še najlepša dobra pisna beseda. Zahvalim se vsem, ki ste nam vedno ob strani, še posebno tistim, ki ste letos prispevali in žrtvovali cas in delo v prid tistim, ki ljubijo našo slovensko kulturo, naše slovenstvo. Naj izkoristim priložnost, da vam v svojem in tudi v imenu Slovenske kulturne akcije zaželim prijetno branje ter vesele božicne in novoletne praznike, obilo blagoslova, zdravja in miru z upanjem v lepšo prihodnost. D.A. stvor brez srca in duše lebdi med nami v napacni preobleki gre za nezdravo omrtvelost brez oci in ust ribonukleinska grozljivost se beljakovinsko zabode v tvoje telo strašna ljubezen želi dihati in živeti (Virus-Lev Detela-Dunaj, julij 2020) STRIP O BRANKI SUŠNIK Veckrat se Slovenci ne zavemo našega dela, dela naših rojakov, ki so pomembna ne samo le za slovenstvo ampak so tudi velik pripomocek drugim živecim na svetu. Lepo je videti, da se še vedno ohranjajo navade zahvale in priznanja in seveda obujanje spominov, da ne pozabimo na tiste, ki so pac v neki meri pripomogli, kot na primer Branka, k vzdrževanju neke identitete. Ocividno se tega zavedajo v Paragvaju in dajo veliko pozornost na to. Založba Servilibro je zaprosila Javierja Viverosa naj izvede v stripu scenarij o življenju Branislave Sušnik. Izšla je letos, 24. oktobra pod naslovom: »Branislava Susnik: pionera de la antropología, defensora de los pueblos indígenas« Gradivo sta pripravila Andrés Colmán Gutiérrez in Adelina Pusineri, risbe pa Daniel Ayala Medina, bolj znan kot Adam. Predstavitev si lahko ogledate preko Facebooka strani založbe Servilibro. LA CIENTIFICA IMPLACABLE »Branislava Sušnik: La científica implacable« je knjiga, ki je letos izšla v založbi Alianza. namenjena bralcem šolskih let, njen avtor je Javier Viveros. »... Hvaležna sem Paragvaju, ki je moja posvojena domovina. Ta narod še ni izgubil humanizma in vere.« Branislava Sušnik. »MOJE PRVO LETO V ARGENTINI …« 2. septembra je minilo leto dni, odkar sem prevzel vodenje veleposlaništva v Buenos Airesu. To zanimivo obdobje bi lahko razdelil na tri dele: do konca leta 2019, do letošnjega marca in na obdobje karantene, ki je vse bolj podaljšana. Politicno gledano je bila druga polovica leta 2019 zelo zanimiva, saj smo na veleposlaništvu pozorno spremljali splošne volitve v Argentini in Urugvaju ter nemirne družbene proteste v Cilu. Rezultat volitev je konec oktobra lani privedel do zasuka politicne smeri: Argentina se je usmerila proti levi, Urugvaj proti desni, razmere v Cilu pa so se konec leta umirile z dogovorom o izvedbi referendumu o novi ustavi. Kot sem lani zapisal v uvodniku v letni publikaciji Meddobje, si s svojimi sodelavkami prizadevam za nadaljevanje uspešnega dela in zacrtanih nalog mojih predhodnikov, še posebej na podrocju promocije slovenske kulture, umetnosti in znanja ter krepitev odnosov s Slovenci in njihovimi potomci ter našimi prijatelji Slovenije v Argentini, Cilu, Paragvaju, Peruju in Urugvaju. Že v zacetku septembra lani sem v Nacionalni knjižnici Mariano Moreno sodeloval na argentinski premieri slovenskega dokumentarnega filma Alejandra, ugledne pisateljice Alejandre Laurencich, trije slovenski filmi pa so bili tudi predstavljeni na VI. Festivalu srednje in vzhodnoevropskih filmov Al Este del Plata v Kulturnem centru v Nacionalnem kongresu Argentine. Sredi novembra lani smo s koncertom Simfonicnega orkestra RTV Slovenija, ki se je mudil na turneji po Južni Ameriki, v prestižnem Gledališcu Kolosej v Buenos Airesu dosegli vrhunec na podrocju promocije slovenske kulture. Le nekaj dni pozneje je v avditoriju nakupovalnega centra Abasto potekala uradna predstavitev argentinske verzije poštne znamke posvecene slovenskemu arhitektu Viktorju Sulcicu, decembra pa je Pošta Slovenije izdala znamko v Sloveniji. Na Filozofski fakulteti Univerze v Buenos Airesu so v zacetku decembra potekali Svetovni dnevi znanosti in umetnosti ob 100-letnici Univerze v Ljubljani, ki jih je uspešno vodila naša lektorica prof. Tjaša Lorbek. Med zadnjima promocijskima dogodkoma veleposlaništva, pred razglasitvijo karantene, velja izpostaviti zelo uspešno turisticno promocijo Slovenije z delavnicami v sodelovanju s turisticno agencijo Kompas Latinska Amerika v Buenos Airesu, Cordobi in Rosariu za vecje argentinske tour operatorje, potovalne agente, turisticne in potovalne agencije ter sodelovanje na zakljucni konferenci NUCIF, projektu prenašanja slovenskih in evropskih dobrih praks in izkušenj v Latinsko Ameriko ter mreženje med evropskimi in latinskoameriškimi univerzami. Seveda smo na veleposlaništvu v letošnjem letu nacrtovali izvesti številne kulturno umetniške dogodke, nekatere projekte tudi v sodelovanju s Slovensko kulturno akcijo. Naj omenim koncert Godalnega kvinteta Tartini ob 250. letnici smrti Giuseppeja Tartinija, koncerte priznane slovenske pevke Nuše Derenda, violoncelistke Sanje Repše in vec razstav: Slovenska kulturna dedišcina, Panjske koncnice in Plecnikova Ljubljana. Prav tako smo nacrtovali gostovanje pisatelja Dušana Šaroterja in v sodelovanju z avstrijskim veleposlaništvom plesni nastop Kafka Tanzt na tematiko raziskovalne umetnosti. Žal smo zaradi novega koronavirusa Covid-19 morali na kasnejši cas preložiti tudi vse nacrtovane aktivnosti povezane z obeležitvijo Svetovnega dneva cebel 2020 in tradicionalnim slovenskim zajtrkom. Bili pa smo uspešni pri promociji slovenskih filmov, s katerimi smo se predstavili na razlicnih filmskih festivalih v Argentini in drugih državah naše akreditacije, ki so potekali preko spleta. Zaradi zdravstvene krize smo bili letos primorani prvic po spletu obeležili tudi dan državnosti. V prvih mesecih mandata, ko sem opravljal predstavitvene obiske in se udeleževal kulturnih in drugih srecanj po slovenskih domovih in organizacijah, sem imel priložnost spoznati bogastvo slovenske tradicije in identitete, domoljubnost in ponos pripadnosti slovenstvu v Argentini. Ohranjanje slovenske pesmi, besede in plesa je prav gotovo spodbuda in razlog, da toliko let neprekinjeno deluje in pripomore k obstoju slovenske skupnosti, ki predstavlja promotorja slovenske kulture v Argentini. Pri tem si posebno pohvalo zaslužijo najmlajši in maturantje, ki nadaljujejo tradicijo svojih ponosnih staršev, zavednih Slovencev v Argentini. Zdravstvena kriza je seveda omejila tudi naše redno diplomatsko delo. Sestanki se po novem izvajajo v virtualni obliki. Dobra stran teh je, da lahko sodelujemo tudi na vseh sestankih, ki jih organizirajo Delegacije Evropske unije v Santiagu, Asunciónu, Limi in Montevideu. Naj poudarim, da na veleposlaništvu pri sodelovanju s slovensko skupnostjo in promociji slovenskega jezika in kulture uživamo veliko podporo ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helene Jaklitsch. Tako se že dogovarjamo, da bomo prihodnje leto, ko bo naša Slovenija obeležila 30. obletnico od razglasitve samostojnosti in neodvisnosti, ta svecani zgodovinski dogodek skupaj s slovensko skupnostjo obeležili na prav poseben nacin. Na konzularnem oddelku smo prve dni in tedne karantene glavno pozornost posvetili repatriaciji slovenskih državljanov v domovino ter zagotavljali nujno konzularno pomoc. Konec avgusta pa smo po vec mesecih za stranke ponovno odprli konzularni oddelek, seveda ob upoštevanju vseh zdravstveno sanitarnih ukrepov in vnaprejšnjem dogovoru terminov. Junija smo morali prestaviti tudi nacrtovani obisk našega ministra za zunanje zadeve v Buenos Airesu in Montevideu. Smo pa minuli teden izvedli uspešno videokonferenco ministra dr. Anžeta Logarja z argentinskim ministrom za zunanje zadeve Felipejem Solo. Pogovor je potrdil dobre dvostranske odnose med državama, še posebej na multilateralnem podrocju in v okviru mednarodnih organizacij, a hkrati pokazal, da obstaja še veliko priložnosti za okrepitev sodelovanja na podrocju gospodarstva, znanosti in kulture. Ministra sta se dogovorila, da se bosta srecala v Ljubljani ali v Buenos Airesu, ko bodo to dopušcale razmere. V drugi polovici prihodnjega leta bo Slovenija že drugic prevzela šestmesecno predsedovanje Svetu EU. V tem casu bo slovensko predsedstvo pozornost posvetilo naslednjim vsebinskim prednostnim nalogam: 1.) trdnejši in odpornejši Evropski uniji, 2.) gospodarski prenovi Evropske unije, ki bo temeljila na digitalnem in zelenem prehodu, 3.) krepitvi Unije, ki bo temeljila na vladavini prava in bo še naprej omogocala evropski nacin življenja ter 4.) varni Evropski uniji, ki bo zanesljiv in dober partner v sosešcini in svetu. Slovenija zagovarja graditev trdne, tesno povezane in enotne EU, ki se bo sposobna ucinkovito soociti s prihodnjimi izzivi in bo zagotavljala mir, stabilnost in blagostanje ter odgovarjala na konkretne potrebe državljanov. Seveda bomo v casu predsedovanja pozornost namenili tudi regiji Latinske Amerike in Karibov ter Pridružitvenemu sporazumu med EU in Mercosurjem, saj bo trgovinski del sporazuma lahko okrepil tesnejše gospodarsko in trgovinsko sodelovanje tudi med Slovenijo in Argentino. Prioritete slovenske zunanje politike ostajajo dobri odnosi s sosednjim državami, sodelovanje z državami Srednje Evrope in Zahodnega Balkana ter transatlantski odnosi. Na koncu vsem ustvarjalcem in predsedniku Slovenske kulturne akcije Damijanu Ahlinu iskreno cestitam ob 66. letnici ter za vso energijo in trud, ki ga vlagajo v promocijo slovenskega jezika in kulture ter krepitev slovenske identitete, pripadnosti in vezi z maticno domovino. Medtem, ko se nadaljuje karantena, ko se vsi sprašujemo, vsem bralkam in bralcem polagam na srce, da v teh izrednih casih ravnajo solidarno in odgovorno, spoštujejo zdravstvena in sanitarna priporocila pristojnih služb, pazijo nase, svoje najbližje in prijatelje ter da ostanejo zdravi. Alain Brian Bergant veleposlanik HUDA PRAVDA DOŽIVELA PONATIS Roman »Huda pravda«, ki smo ga izdali leta 1971, je ponatisnila založba Nova obzorja. Ponatis je izšel meseca maja, knjiga ima 400 strani, v velikosti 15,5 x 21,5 cm in mehke vezave z zavihki. Po besedi Tineta Debeljaka: »Prvi se je lotil širšega pripovednega teksta iz domobranskega življenja prav Lojze Ilija. Lotil se ga je kot pravnik, politicni publicist, propagandist in pisatelj.« »Stvarno hoce najprej prikazati osnove in problematiko domobranstva sploh, njegove ideološke temelje in cilje, kamor raste. Je to boj kršcanstva proti brezbožnemu komunizmu. Nato razcisti razmerje med protirevolucionarji: med domobranci samimi, ilegalci in cetniki.« »Povest ima tudi svojo umetniško ceno. Ne v najmanjši meri je prav svojski Ilijev pripovedni slog, ki je v marsicem priokus naših klasikov: Trdine, Erjavca, itd. Ce je slog antikvaren, pa ni zastarel nacin koncepcije, ki spominja na sodobni kolportažni roman. Ta povest se mu približuje na nacin, kot je pisal ameriško-slovenski Louis Adamic in se mu tako pisanje šteje v uspeh«. V TUNJICAH OB PESMI IN GLASBI V nedeljo, 6. septembra, so v Tunjicah obeležili 25 let izhajanja lokalnega glasila Tunški glas. Prireditev so s svojimi besedami, glasom in zvokom citer obogatili slovenski pesnik in gledališki igralec Tone Kuntner, gvardijan franciškanskega samostana v Kamniku pater Ciril A. Božic, OFM, baritonist Lucas Somoza Osterc in citrar Tomaž Plahutnik, ki so spregovorili o pomembnosti ohranjanja zgodovine in bogatih spominov kraja skozi zapisane besede. Izbor pesmi je bil sledeci: – Mrzel veter Janez Menart: Slovenska pomlad Ivan Cankar: Jaz, bratje, pa vem za domovino Tone Kuntner: Slovenska Pomlad – Slovenija v svetu France Papež: Dom Zadnji pozdrav Pismo – Lipa zelenela je Bert Pribac: Daljna, hladna morja Mirko Kuncic: Ded se poslavlja Tone Kuntner: Prvikrat – Škrjancek poje Tone Kuntner: Nisem vec zdrav Ta majhni svet Našel sem – Kje so tiste stezice Prešeren: ZDRAVLJICA BOG VAS ŽIVI, DRAGI g. ZORKO! Pisatelj Zorko Simcic je 11. novembra dopolnil 99 let. Rodil se je v Mariboru, v begunski družini iz Primorske in bil kasneje tudi sam veckrat begunec. Med drugo svetovno vojno, se je zaradi nemške okupacije preselil v Ljubljano kjer je dokoncal gimnazijo. Po vojni je odšel v Italijo, od tam pa v Argentino. Zorko Simcic je soustanovitelj Slovenske kulturne akcije. Bil je prvi urednik Meddobja, ki ga je urejeval 13 let. V tistih letih, ko še ni bilo ne internetne povezave, ne faksa, ko so se ohranjali stiki v glavnem po pošti, mu je uspelo, da so bila v tej reviji objavljena dela avtorjev iz raznih celin. Vse življenje je posvetil literarnemu ustvarjanju. Napisal je vec romanov, dram, radijskih iger, pisal je zgodbe za mladino, pesmi, clanke, eseje. Dobil je vrsto nagrad, med njimi: Prešernovo literarno nagrado mesta Ljubljane, za roman Prebujenje leta 1943; leta 1955 literarno nagrado SKA za roman Clovek na obeh strani stene, ki ga je SKA izdala leta 1957. Za ta roman je leta 1993 prejel tudi nagrado Prešernovega sklada, leta 2013 pa nagrado za življenjsko delo. Leta 1994 se je z ženo in hcerkama preselil v Slovenijo. Lani je v založbi Beletrina izšla F. Pibernika in Z. Simcica knjiga Dohojene stopinje. Slovenska kulturna akcija se neutrudnemu Zorku Simcicu zahvali za vse delo in mu ob obletnici želi zdravja in še mnogo srecnih dni v okviru svoje družine. BRANKA SUŠNIK OB SVOJI STOLETNICI Naša zvesta clanica, od vsega zacetka, bi letos slavila stoletni rojstni dan. Dr. Branka Sušnik ali Branislava, se je rodila v Medvodah davnega leta 1920 in do svojih mladih sedem in dvajset let so jo življenjska pota popeljala prvotno po Evropi in koncno v Buenos Aires. Leta 1951 pa jo je povabil dr. Andrés Barbero, da bi nadaljevala delo, ki ga je v Paragvaju do takrat izvrševal pokojni Max Schmidt. Odzvala se je vabilu in ostala v Paragvaju do konca svojih dni. Med drugim, je bila nadarjena za jezike. Pricevanja vseh, ki so jo tudi osebno poznali, govore, da so bili njeno znanje, sposobnost in lahkotnost, s katero se jih je ucila, pa tudi njen smisel za jezike, izjemni. Poleg slovenšcine in srbohrvašcine, je znala tudi nemšcino, ki se je prav gotovo zacela uciti že v osnovni šoli in, ki je bila pozneje zanjo temeljna. Francošcina je še eden od jezikov, ki se ga je kmalu zacela uciti, saj ga najdemo tudi v njenem maturitetnem spricevalu. Enako velja za italijanšcino. Seznamu lahko dodamo, kar je prav gotovo znala, latinsko in nekateri trdijo tudi, da je razumela grško. Za španšcino se govori, da se je jezika naucila na ladji, se pravi, v slabem mesecu. Verjamemo, da je tudi znala anglešcino, in seveda, kar zadeva delovanja v Paragvaju, portugalsko in guaranijsko. Še preden se je posvetila študiju slednjega, se je zacela uciti in pisati razprave o jezikih staroselcev. Sama je priznala, da govori osem staroselskih jezikov. Poslovila se je od tega sveta v mestu Asunción, 28 aprila leta 1996. IN MEMORIAM - EDI GOBEC V izjemnem letu smo se morali posloviti tudi od nekaterih naših clanov. Med njimi šteje naš veliki prijatelj in narodno zavedni Edi Gobec. Rodil se je leta 1926 v Celju; mlada leta je preživel v bližini Rogaške Slatine in nato v Mariboru, kjer je bil dijak. Po vojni je koncal gimnazijo v Italiji in leta 1950 emigriral v ZDA. Tam je študiral filozofijo, sociologijo in antropologijo na vec univerzah, leta 1962 pa je doktoriral na državni univerzi v Columbusu. Porocil se je s Mileno Osenar, s katero si je ustvaril družino. V ZDA je profesor Gobec opravil kariero univerzitetnega profesorja in raziskovalca, kot zaslužni profesor univerze Kent. Veliko svoje znanstvene dejavnosti pa je posvetil Sloveniji. To dejavnost je razvijal predvsem v okviru Slovensko-ameriškega raziskovalnega centra. V svojo domovino je poslal ogromno arhivskega gradiva o slovenskih ustvarjalcih v ZDA. Leta 2006 je dobil odlicje sv. Cirila in Metoda; julija letos je pa prejel tudi državno odlikovanje. Z nami je delil svoje bogato delo s prispevki v reviji Meddobje; objavili smo tudi veliko teh v Glas-u. Med drugimi, je avtor knjige »Slovenski ameriški izumitelji in inovatorji«. Bil je tudi clan Slovenske teološke akademije v Rimu, Akademije znanosti v New Yorku, od leta 1970 je bil vpisan tudi na narodni seznam znamenitih Americanov. Pogrešali te bomo, dragi prijatelj. PROF. DR. EDI GOBEC: PRIZNANJE IN ZAHVALA Kot omenjeno, meseca julija je naš sedaj že pokojni clan, prof. dr. Edi Gobec bil odlikovan z državnim priznanjem. Med drugim, je na svojem nagovoru, izrazil sledece: »… ko so avstralski Slovenci pred desetletji ob moji predavateljski turneji pisali, da bi moral dobiti državno priznanje RS, sem pripomnil, da ga ne bi sprejel, ker predsednik takrat ni bil predsednik vseh Slovencev (ni npr. hotel sprejeti katoliško usmerjenega in slovensko zavednega astronavta dr. Linengerja), za Vas pa vemo, da se hvalevredno trudite biti predsednik vseh Slovencev in sem Vašega priznanja iz srca vesel in nanj ponosen ter se Vam najtopleje zahvaljujem zanj.« »V hvaležnosti in spoštovanju in goreci želji za dobrobit nepozabne Slovenije, iz katere mi je dobra rojakinja gospa Marija Ivic, ki plemenito skrbi za grob mojih staršev pri Sv. Trojici v Rogaški Slatini, že poslala plasticno vrecko slovenske prsti, da jo položijo v mojo krsto. Po dolgem podarjenem življenju, ki sem ga skušal sam podariti predvsem domovini Sloveniji, bom tako lažje pocival dalec od rodnega Celja, od Tržišca in Rogaške Slatine ter Maribora, Donacke gore, Pohorja, Pece in nebes pod Triglavom.« »Dovolite, da z vsemi tu in drugod, ki kakorkoli ohranjate slovenstvo, hvaležno delimo to slovensko priznanje.« »Blaženi Anton Martin Slomšek je gotovo vesel, da v slovenskih šolah in v srcih rodoljubov v zamejstvu, v Clevelandu, po vsej Ameriki in po vsem svetu spoštujemo in cenimo njegovo geslo: sveta vera bodi vam luc, materni jezik pa kljuc do zvelicavne slovenske omike.« »Cudovitemu pisatelju Ivanu Cankarju ne bo treba nikdar vec skrbeti, da smo narod hlapcev, ker smo med drugimi tudi ameriški Slovenci s številnimi knjigami in clanki ter s 357 arhivskimi škatlami Sloveniji podarjenega dokazilnega gradiva neizpodbitno dokazali, da Slovenci na vseh podrocjih, tudi na najvišjih mestih, blestimo od Finske in Švedske preko Kanade, ZDA, Argentine in Egipta do Madagaskarja, Avstralije in Tasmanije. Povabljeni ste, da si nekaj tega osupljivega doprinosa ogledate.« »In po Slodnjaku, Prešernovo Neiztrohnjeno srce doživlja veliko zmagoslavje, ko njegovi stihi donijo v državni himni samostojne republike Slovenije, edini himni, ki zajame vse nŕrode …« »Drage Slovenke in Slovenci, ljubite svojo cudovito domovino in delajte z mislijo na njen dobrobit ter jo še boljšo izrocite svojim zanamcem!« Vaš nad 94-letni rojak, prof. dr. Edi Gobec. V VATIKANU STOJI SMREKA IZ KOCEVJA Datum 11. decembra 2020, bo za nas Slovence tudi zapisan v zgodovino kot dan, ko je sveti oce dobil kot darilo ne le potico, ampak lepe zelene ponosne smreke iz Kocevja. Nas Slovence že pozna iz svoje življenjske dobe v Argentini in pozna našo precudovito naravo, naše šege in navade, državo s kršcanskimi koreninami. Sprejel je delegacijo iz Slovenije, ki je poklonila božicno drevo na Trgu sv. Petra. Delegacijo so sestavljali zunanji minister dr. Anže Logar in minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Podgoršek, kardinal Franc Rode, mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl, veleposlanik pri Svetem sedežu Jakob Štunf in veleposlanik v Italiji Tomaž Kunstelj, med drugimi. Sicer pa, ta gesta se ni zgodila prvikrat, temvec drugikrat. Prva je bila poklonjena leta 1996. Letos še posebno, ker je ob 30-letnici samostojnosti in neodvisnosti države. »To božicno drevo, ki ga letos poklanjamo, ima 30 metrov za 30 let. Prihaja z obmocja, ki je prežeto s krvjo mucencev po drugi svetovni vojni. 75 let mineva od takrat, ko so umirali in trpeli ti mucenci. Drevo je raslo na tem ozemlju in nosi s sabo sporocilo upanja in miru.« je dejal minister za zunanje zadeve dr. Anže Logar. Dr. Janez Bogataj je sodeloval pri izbiri okraskov. Baritonist Marko Fink je posnel pesem »Na polnoci grede«. Tudi ansambel Saša Avsenika bi moral igrati v Vatikanu. Ker pa zaradi razmer to ni bilo mogoce, so sodelovali pri pripravi adventnih vencev. Z Alfijem Nipicem pa so posneli pesem »Slovenija od kod lepote tvoje«. SAJ PESEM DRUŽI NAS Proti koncu novembra je Slovenska gospodarska zveza v Celovcu organizirala glasbeni natecaj. Vseboval je šestdnevni program, usmerjen v glavnem z delavnico za Slovence v zamejstvu in po svetu. Torej projekt M.A.J. Mrezha-Alpe-Jadran, se je tudi letos, kljub okolišcinam, izkazal uspešno. Hvaležni so za zaupanje in zvestobo, ki so jo s številcno udeležbo izkazali vsi navzoci. Še prav posebna je bila zakljucna prireditev MAJ z osrednjim gostom Sašom Avsenikom in z 11 posnetki mladih glasbenikov iz 6 držav. Med njimi je bil tudi argentinski prispevek. Lahko si ga ogledate na: Zakljucna prireditev MAJ 2020 JUBILEJI V LETU COVIDA-19 Letos je bilo vse bolj drugacno. Obicajno smo jubileje odkrivali na naših vecerih, ki smo jih prav gotovo vsi pogrešali. Ne bi mogli zakljuciti leta, ce se ne bi vsaj spomnili najpomembnejših kulturnih delavcev ali dogodkov. Minulo je 100 let rojstva svetega Janeza Pavla II in škofa Alojzija Šuštarja, in prav toliko let smrti škofa Antona Mahnica. Sto let je poteklo tudi od požiga Narodnega doma v Trstu in plebiscita na Koroškem. Med drugimi literarnimi velikani, rojenimi pred sto leti, lahko omenimo: pisatelja in alpinista Vojka Arka, pesnika in dramatika Stanka Majcna in antropologinjo Branislavo Sušnik. Leta 1770 je umrl skladatelj in violinist Giuseppe Tartini, rodil pa se je skladatelj Ludwig van Beethoven. Oba sta povezana z našimi kraji: prvi je bil rojen v Piranu, kjer je dobil osnovno izobrazbo, drugi pa je bil castni clan ljubljanske Filharmonicne družbe. Pred tridesetimi leti, smo imeli prve demokraticne vecstrankarske volitve, dobili smo prvo slovensko vlado in pred koncem leta odšli na plebiscit za samostojno in neodvisno Slovenijo. PRISLUHNI BESEDAM Soncnica, kar simpaticno ime ,ki so ga izbrali … in opažajo, da ga uporabljajo za veliko poimenovanj. Želeli so, da bi ime simboliziralo razcvet, dejavnost, plodno ustvarjanje društva s semeni za prihodnost … In navdih so dobili pri cvetu soncnice, ki se vedno obraca za soncem, za pozitivno energijo, se pravi, njihov pogled je usmerjen za umetnostjo, za izrazi v besedah, za svetlo platjo v življenju. Literarno društvo Soncnica torej izdaja svoj tradicionalni letni zbornik, sedmi po vrsti pod naslovom »Prisluhni besedam«. Med drugimi izjavami ob uspehu so izrekli: »Vemo, da je po pisavi posameznika mogoce spoznati njegove osebnostne znacilnosti, in ni dveh ljudi, ki bi imela povsem enako pisavo.« »Zavedajmo se naših sposobnosti, pisanja, in svojo osebno pisavo veckrat uporabimo za žlahtne namene. Torej, tudi letos smo spodbujali k pisanju in ustvarjanju.« »Skupaj je kar 29 piscev poezije in proze. Iz tujine sodelujejo: Damijan Ahlin, Argentina, Talib Abdulamir, (Irak) Švedska; iz Srbije: Dimitrije Djuricin, Darko Miloševic, Dušica Adamovic Majda, Emira Džakovic, Ivan Dobršek, Maja Balanovic, Marta Piljušic, Milan Šolc, Milijana Stojic, Mirjana Rajcic, Miroslav Miha Piljušic, Momcilo Moma Dimitrijevic, Roza Piljušic, Stevan Jovanovic, Štefka Šimenko Stojanovic, Vladislav Stojcic in Milan Novak, Hrvaška. Veseli pa smo bili tudi devet ustvarjalcev iz Slovenije: Marija Marjana Articek, Justina Strašek, Zdenka Deticek Opic, Milojka B. Komprej, Erna Ferjanic, Dr. Jože Lipnik, Božena Tanšek Boža, Danica Zlatar ter Ingrid Dešman in Franc Branko Janžek.« IN MEMORIAM BERT PRIBAC Bert (Herbert) Pribac je clan, ki ga bomo tudi zelo pogrešali. Sodi med najvidnejše literarne ustvarjalce slovenske diaspore. Najprej je obiskoval italijansko ljudsko šolo v Gažonu, stopil leta 1945 v slovensko osnovno šolo v Kopru in tu 1948 opravil malo maturo, nato 1949 še casnikarski tecaj na Bledu. Kot casnikar-pripravnik je bil tri leta zaposlen v Kopru. Slovensko gimnazijo z maturo je koncal v Kopru (1955). Leta 1959 je namrec zapustil domovino, odšel v Zahodno Nemcijo, nato pa se leta 1960 preselil v Avstralijo in se šele leta 2000 vrnil v rodne Srgaše. V Avstraliji je opravil maturo iz anglešcine, kasneje še strokovno šolo iz knjižnicarstva ter magisterij iz medicinskega bibliotekarstva. Nekaj casa je delal v Narodni knjižnici v Avstraliji, nato pa je zacel delati kot zdravstveni bibliotekar v avstralskem zveznem ministrstvu za zdravje. Tam je vodil njihovo dokumentacijsko in bibliotekarsko službo. Pri Svetovni zdravstveni organizaciji je postal obcasni svetovalec za zdravstveno informatiko. Njegova prva pesniška zbirka »Bronasti tolkac« je iz leta 1962 in je prva slovenska knjiga izdana v Avstraliji. Pisal je pesmi med prostim casom v slovenšcini in anglešcini. Druga znana dela so npr. »V kljunu golobice« (1973) in »Prozorni ljudje« (1991). Njegova najpomembnejša pesniška zbirka je »Kiss me, Koštabona«. Pesmi je objavljal v revijah in casopisih: Naša misel, Mlada pota, Meddobje, Most, Svobodni razgovori, Primorska srecanja, Dialogi, Srce in oko, Rodna gruda, Istrske teme, Poets lunch, Helix, Rainbow raising, Westerly. Napisal je tudi nekaj strokovnih besedil. Pomembno pa je obenem njegovo prevajalsko in antologijsko delo. Leta 2012 je bil odlikovan z redom za zasluge za prizadevno uveljavljanje slovenske istrske kulture in prispevek k premošcanju slovenske politicne razdvojenosti. SLIKANICA ROŽMANOVA LENCICA Rožmanova Lencica: subverzivna pravljicna junakinja, ki je šla v boj proti Turkom, je delo prve slovenske pesnice, pisateljice, pravljicarke in skladateljice Josipine Urbancic Turnograjske. Skoraj 170 let je trajalo, da je koncno dobila svojo knjigo. Zgodbo je ilustrirala Jelka Godec Schmidt; v svoje ilustracije je vkljucila etnološke elemente iz Gorenjske. Za knjižno obliko je pravljico priredila poznavalka pisateljicinega dela ddr. Mira Delavec Touhami. Zgodba iz leta 1852 pripoveduje o Lencici, ki na božicni vecer vliva svinec v vodo, da bi zagledala prstan, saj bi ji ta napovedal poroko v novem letu. Kmalu za tem sicer spozna fanta, a se odloci, da bo raje pomagala ostarelemu ocetu, ki je brez moškega potomca, in namesto njega odšla v boj proti Turkom. V boju brani domovino in njene vrednote. Domov se vrne kot zmagovalka in se na Blejskem otoku poroci s svojim izvoljencem. Knjiga združuje avtoricin izvorni zapis, priredbo v slovenšcino ter prevode v nemšcino, anglešcino in španšcino, ki jih podpisujejo Jonathan Hormuth, Mojca Ogrin in Damijan Ahlin. Oblikovala jo je Ivana Kladivec, del slikanice pa vkljucuje tudi kratko predstavitev avtoricinega življenja in dela ter didakticno orodje za delo s pravljicami. HABITANTES DE LA SOLEDAD Nobenia je majhna, lepa, hermeticna država. Piše se leto 1980. Življenje tece v vsiljeni normalnosti in njeni prebivalci sobivajo med previdnostmi in skrivnostmi. To ni spontano življenje in tudi ni lahko dostopno. Pretekla državljanska vojna je na njih pustila prevec sledi, kot tisti, ki nosijo brazgotine, ki jih raje ignorirajo, da se ne bi spomnili bolecine, ali zanikajo nekakšen kompleks, ki se prikrade do danes. Skrivajo tudi razkol, ki je ostal med njimi, kar je razvidno kot tišina, ki jo delijo. Toda ta tišina je le staro in neuspešno sredstvo za obvladovanje bolecine. Le redki izzovejo to življenje in preživijo hrepenenje po izhodu, kot so Rudi, Matías, Ana in José. Ceprav sledi tega, kar se je nekoc dogajalo, že izginile, se njihovi spomini upirajo izginjanju zaradi tiste cloveške posebnosti. To je delo, ki je letos izšlo v založbi Dunken, v španskem jeziku, izpod peresa Jožeta Lenarcica. Meddobje 2020 - 1/4 Kot svojo 202. publikacijo je Slovenska kulturna akcija v novembru izdala nov izvod kulturne revije Meddobje. Po prejšnji številki, ki je monumentalno obeležila 65. obletnico ustanove in revije, je ta zvezek znova presenetljivo bogat, saj obsega 208 strani izrednega gradiva. Preseneca, da je po tolikih letih, skupina kulturnikov okoli Akcije še sposobna organizirati in predstaviti publikacijo na tako zavidljivi višini. Ni cudno, da vsak zvezek revije izzove navdušenje in priznanje, tako v Sloveniji, kot v našem zamejstvu in med skupnostmi po svetu. Zacetno gradivo je to pot posveceno 75. obletnici slovenske narodne tragedije. Vsebuje zgodovinski opis in razmišljanje dr. Jureta Rodeta pod naslovom »Maj – junij 1945-2020«. Bine Magister pa se doživeto posveti besedam: »Kamor so šli oni, gremo tudi mi«. V Spremni besedi, Damijan Ahlin razpravlja na temo »Korak za korakom nadaljujemo pot« in z optimizmom gleda v prihodnost SKA. V zaglavju Poezija to pot sodeluje pet stvariteljev: Lev Detela (Junacenje v obdobju koronavirusa); Gregor Papež (Dve sliki v postelji / Nepricakovano / Prijatelj v Misionesu / Nasedli); Damijan Ahlin (Cas / Pricakovanje / Klic / Spoznala sva se / Saj je še cas); Bine Magister (Tihi dialog / Nekoc / Verzi, stihi, rime, ritem …); in Angela Cukjati (Cas mineva, rušijo se imperiji / Transcendenca / Okno na cesto). Prozo pokrije Gregor Papež z zanimivim in izredno originalnim spisom »Proti Marsovcem«. Obletnice so mocno prisotne v tej številki. Najprej Zdravko Inzko predstavi svoj pogled v clanku »1920/2020 - 100 let po koroškem plebiscitu, pogled naprej in nazaj«. Erika Jazbar, ob stoletnici požiga Narodnega doma v Trstu, razmišlja »Ko tudi obletnica postane prelomnica«. Tomaž Simcic pa se ob 100-letnici smrti pokloni spominu škofa Antona Mahnica s clankom »Locitev duhov, vceraj in danes«. Tudi v tej številki je veliko prostora posvecenega zaglavju Eseji in razprave. Najprej Helena Janežic do potankosti razglablja o temi »Zapušcina dr. Debeljaka v Sloveniji«. Ivo Antic se poglablja v »Detelov roman o stoletni vojni«. Janez Bogataj pa preucuje »Kako živeti s kulturnimi dedišcinami Slovenije med Slovenci po svetu«. Zaglavje Diplomsko delo vsebuje zanimiv pogled, ki osvetli del naše izseljenske kulturne zgodovine. Jure Plut je avtor študije »Poezija v slovenskih begunskih taborišcih v Avstriji in Italiji (1945-1950)«. Razmišljanja je rubrika revije, kjer Marko Mizerit razglablja o sedanjih razburkanih casih pandemije koronavirusa v clanku »Naš cas, naš vesoljni pogled«. V zaglavju Obrazi in obzorja sta dva izredno zanimiva prispevka. Andrej Rot, v clanku »Pesnik Vinko Žitnik in njegov svet« prikaže lik tega malo poznanega izseljenskega ustvarjalca ob 40-letnici njegove smrti. Sedaj že pokojni Edi Gobec pa razglablja o narodnosti treh uspešnih mož v clanku »Nobelovci: ali so (tudi) Slovenci«. Božidar Bajuk v rubriki Spomini piše »Ob jubileju Slovenske kulturne akcije« in pripoveduje svoj stik in sodelovanje z ustanovo in revijo v okviru mendoške slovenske skupnosti. Tudi Knjige vsebuje letošnji izvod revije. Pred kratkim je Marko Kremžar predstavil svoja »Razmišljanja ob zmedi«. Knjigo opiše in nekaj misli povzame Tone Mizerit. V zaglavju Odšli so se spominjamo dveh naših clanov, ki sta se poslovila v tekocem letu. Hvaležno opišemo njuno življenje in delo. To sta arh. Jure Vombergar in Andrej Selan. Naj pocivata pri Bogu. Kot v vsaki številki od samega zacetka revije, je tudi to pot vkljucena Umetniška priloga. Andrejka Dolinar nas preseneti s štirimi vrhunskimi lesorezi. Ta zvezek naše revije je izšel kot 202. publikacija Slovenske kulturne akcije. Uredil jo je Tone Mizerit, clani uredniškega odbora pa so še Damijan Ahlin, Veronika Kremžar Rožanec in Andrejka Dolinar. Zunanja oprema in prelom sta bila na skrbi Monike Urbanija. Lektorirala sta Metka Mizerit in Tone Mizerit. Tiskal pa je Talleres Gráficos VILKO SRL. Izhajanje Meddobja denarno podpira Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. ska.novice@gmail.com ali skakcija@gmail.com Slovenska kulturna akcija skakcija GLAS je glasilo Slovenske kulturne akcije. GLAS es propiedad de la Acción Cultural Eslovena Ramón L. Falcón 4158, (1407) Buenos Aires, Argentina Urejuje ga odbor, v koordinaciji tajništva. Edición: Comisión Directiva bajo la coordinación del secretario. Tiskana oblika izhaja s podporo Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.