DELAVSKA ENOTNOST
10. XII. 1977 - St. 49 - L. XXXVI. - CENA 4 DIN
'Glavni urednik: Vojko Černelč
ODGOVORNI UREDNIK: BOJAN SAMARIN
TITO V ROMUNIJI
UMAZANE, TODA DRAGOCENE ROKE
Ne le na območju Nove Gorice, kjer imajo s°razmerno močno razvito kovinsko industrijo, temveč tudi v drugih predelih Slovenije še vedno zelo primanjkuje strugarjev, orodjarjev, Varilcev in drugih profilov kovinskih delavcev.
aradi nepoznavanja širokih možnosti zaposlo-Vanja, ki jih imajo ti ljudje...? Morda zaradi težkega dela ali, denimo, neustreznih osebnih °hodkov...? Zaradi »umazanih« rok...? »Verjetno je več razlogov, da nas je vedno Premalo, ki se spoznamo na to delo in smo ga ^veda voljni tudi opravljati...,« razmišlja leksander Srebrnič, eden izmed najboljših °vinostrugarjev na Goriškem, zaposlen v Go-St°lu- »Ljudje, ki se na to stroko bolj malo ra-Zumejo, menijo, ko te takole mimogrede opazu-leJO, da delaš le z rokami in da a v mislih vedno Jtekje drugje, nekje na lepšem. Pa ni res! Še zda-c ne. Vsako nalogo, vsako delo je treba opra-11 natančno tako, kot zahteva načrt. In, če nisi ^ če ne delaš tudi z glavo in pri tem pogre-lahl-t'en*rn0’ 'e za eno c've stotinki milimetra, o vse skupaj vrže v koš. Razumljivo, lahko ^zmotiš, zelo človeško je to. Toda, če se kovi-o S ru8ar moti zaporedoma, če je odsoten pri 2e rt^aniu sv°jih nalog, potem ni za to delo. Je
vse. ^bfničom razumljivo ne bi razpravljali o v . em’ če sogovornik zares ne bi bil mojster oče°"em poklicu- Doma je iz Solkana, kjer ga je L°Vj^e v mladih letih navdušil za obdelovanje
isa^6 je bil finomehanik. Veliko je popravljal
•	Ji*-TOie. talrrut	rrct r\r\nr7r\\in\ r\ri
Vedel n 'SK0 stroko- Takrat seveda še nisem Sem ko a'b°m postai kovinostrugar. Pozneje, ko _ ncal osemletko, sem se v Gostolu zaposlil
kot vajenec in po nekaj letih dela, učenja opazovanja in nabiranja izkušenj sem opravil vse izpite in postal to, kar sem. Če sem zadovoljen s svojim delom? Pa še kako. Nikoli niti pomislim ne, da bi se mu odrekel, da bi se lotil česa drugega...«
»Pa kljub temu, poklic kovinostrugarja še zdaleč ni tako preprost...?«
»Seveda ni. Verjetno vztrajam zato, ker mi gre vse skupaj dobro od rok. Le malokdaj doživim, da potrebujem za posamezno nalogo toliko časa, kolikor to predpisuje oziroma dovoljuje norma. Po navadi končam z delom prej. In tudi to mi med drugim vliva veselje do opravljanja strugarskega poklica...,« pripoveduje Aleksander Srebrnič.
»Tudi drugi pravijo, da ste izredno hiter in dober delavec. Se vam to kaj pozna pri zaslužku?«
»Pa še kako se pozna! Osnovni dohodek sicer ni kdove kako visok, toda ker s prekoračevanjem norme nimam večjih težav, prinašam domov takole po sedem tisočakov na mesec. Sploh ni slabo. Če je kaj nadur, se včasih nabere v kuverti še več. Seveda nas stimulativen način nagrajevanja, ki ga uporabljamo v Gostolu, že od nekdaj, zelo spodbuja k delu.«
Aleksander Srebrnič je v času, ko ni za strojem — kje drugje kot doma! Ima štiričlansko družino, z majhnimi otroki, dekletce ima komaj pet let, pa je vedno več kot dovolj dela. Že nekaj let živi Aleksander s svojimi najbližjimi v novem trosobnem stanovanju na Ledinah, ki mu ga je oskrbelo podjetje. Pravi, da za noben denar ne bi pustil ne svojega dela in še manj svojega podjetja, za katerega trdi, da je kolektiv, kot malo takšnih.	A. ULAGA
NA BEOGRAJSKEM SESTANKU

Beograjski sestanek konference o evropski varnosti in sodelovanju se nadaljuje v znamenju razgibane razprave o predlogih, ki so jih pripravile posamezne delegacije v zvezi s hitrejšim in popolnejšim izvajanjem helsinške sklepne listine in glede novih ukrepov, s katerimi bi izboljšali sodelovanje in okrepili varnost na stari celini.
Med predlogi, o katerih so udeleženci že razpravljali, je tudi jugoslovanski v zvezi z narodnostnimi manjšinami. Jugoslovanska delegacija je drugim priporočila, da bi na beograjskem sestanku vnovič potrdili veljavnost določil helsinškega dokumenta o zboljšanju položaja in o pravicah narodnostnih manjšin ter se zavzeli za hitrejše uveljavljanje teh določil. Predlog so v razpravi sprejeli ugodno, saj so ga podprle številne delegacije.
Še ena jugoslovanska zamisel, posredovana udeležencem diplomatskega zborovanja v beograjski palači »Sava«, je dobila podporo. Jugoslovanska delegacija je predlagala, da bi 1980. leto razglasili za leto evropske kulture. Razpravljavci so ta predlog ocenili kot zanimiv, koristen in pozitiven, vendar so ga obravnavali bolj kot zamisel in manj kot konkretno možnost.
Medtem je stekla tudi razprava o predlogih, ki zadevajo razorožitev. Oboroževalna tekma se je po helsinški konferenci nadaljevala v bistvu z nezmanjšanim tempom, tako da se tudi na evropskih tleh še naprej kopiči smrtonosno orožje. Denar, ki gre v ta namen — v velikanskih vsotah — bi lahko veliko bolj koristno porabili v druge namene, tudi za pospešitev gospodarskega napredka dežel v razvoju in za zmanjšanje globokega prepada med razvitimi in nerazvitimi.
To' je bilo vodilo številnih delegacij, ki zastopajo neblo-kovske in druge majhne in srednje evropske države, da so se zavzele za ustavitev oboroževalne tekme, za pospešitev sedanjih pogajanj o razorožitvi in za sprejetje novih ukrepov, ki bi zmanjšali in naposled preprečili nevarnost, ki z nakopičenim orožjem grozi svetovnemu miru. Usoda vseh teh predlogov pa je negotova, saj veliki sili Sovjetska zveza in ZDA zanje nimata pravega posluha in bi to področje še naprej radi ohranili v svoji izključni pristojnosti, čeprav gre za usodo vsega človeštva.
VLADO BARABAŠ
NOV MOST ZAUPANJA IN SODELOVANJA
Tudi minulo srečanje jugoslovanskega in romunskega predsednika v Drobeti-Turn Severinu je potrdilo, da so pogovori na najvišji ravni — ob vsem uspešnem in razvejanem sodelovanju na številnih področjih — tisti element, ki vedno znova prepričljivo uveljavlja temelje prijateljskih odnosov med sosednjima državama in njunima partijama: neodvisnost, suverenost in enakopravnost obeh strani ter vzajemno upoštevanje razlik v notranji socialistični ureditvi in mednarodnem položaju.
Predsednika Tito in Ceausescu sta v pogovorih namenila veliko pozornosti dvostranskim odnosom in sodelovanju. Njuna skupna ugotovitev, da se sodelovanje uspešno razvija, ni bila nič novega, a vendar je bila pomembna, saj potrjuje, da je treba nadaljevati po začrtani poti, saj je dosedanje sodelovanje obrodilo že veliko obojestransko koristnih rezultatov. Hidroenergetski in plovni sistem Djerdap, ki sta ga Tito in Ceausescu izročila namenu pred petimi leti in pol, je prav gotovo najpomembnejši zgled plodnih gospodarskih stikov in sodelovanja. Sedanjemu objektu na Donavi se bo v naslednjih letih pridružil Djerdap
II. Graditev tega novega mostu zaupanja in sodelovanja med romunskim in jugoslovanskimi narodi staž odkritjem spominske plošče v Kusjaku pri Negotinu začela predsednika Tito in Ceausescu.
Seveda Donava — reka jugo-slovansko-romunskega prijateljstva — še zdaleč ni edino področje medsebojnega gospodarskega sodelovanja. Uspehi se vrstijo. tudi na drugih področjih, tako da za prihodnje leto napovedujejo, da bo vrednost celotnega gospodarskega sodelovanja dosegla 700 milijonov dolarjev in se bo torej v primerjavi z letošnjim letom skoraj podvojila. Pogoj za tak napredek pa so seveda prav uspešni politični stiki med državama in partijama.
Povzetek rezultatov minulega Titovega obiska v Romuniji ne bi bil popoln, če ne bi omenili še izčrpne in obojestransko koristne izmenjave mnenj o žgočih mednarodnih vprašanjih. V tej razpravi so odsevala prizadevanja, da bi v svetu utrdili mir, varnost in enakopravno sodelovanje — in prispevek k temu cilju so tudi odkriti pogovori, ki sta jih v Drobeti-Turn Severinu imela predsednika Tito in Ceausescu.
VLADO BARABAŠ
NA ROB JAVNI RAZPRAVI O OSNUTKIH SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV O PRAVICAH IN OBVEZNOSTIH IZ ZDRAVSTVENEGA VARSTVA	________
Sporazumevanja o zdravstvu
Smo sredi najširše javne razprave o sporazumevanju glede položaja delovnega človeka in njegovega vpliva pri uveljavljanju pravic in obveznosti na enem izmed najbolj občutljivih področij družbene organiziranosti — v zdravstvu. Sprejet je bil dogovor, da javno razpravo vodita SZDL Slovenije in Zveza sindikatov Slovenije. Sindikati so se zato aktivno vključili v javno razpravo že ob prvem osnutku sporazumov in v mesecu septembru je predsedstvo RS ZSS izoblikovalo več bistvenih pripomb na prve osnutke sporazumov.
Skupno s predstavniki RK SZDL je bilo sprejeto tudi stališ-, če, da je za kvalitetno javno razpravo potrebno pripraviti poleg samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz enotnega programa zdravstvenega varstva v republiki tudi ustrezne samoupravne sporazume v občinah oziroma v regionalnih zdravstvenih skupnostih. Tako je bil na začetku novembra pripravljen osnutek samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz enotnega programa zdravstvenega varstva v Sloveniji. Tako sindikati kot SZDL so ugotovili,
da novi osnutek sporazuma pomeni dobro podlago za javno razpravo.
Potrebno je poudariti, da je zdravstvo sestavni del združenega dela in zato pod vplivom vseh ekonomskih zakonitosti. Obseg zdravstvenega varstva je odvisen tudi od razvitosti zdravstvene mreže, kadrovskih možnosti in drugih dejavnikov. Zato je bilo temeljno izhodišče, naj velja za enotni program republiška solidarnost, za dopolnilni program pa solidarnost v občini ali regiji. Naslednje pomembno vprašanje je potreba po povečani aktivnosti v samoupravnem urejanju zdravstva na občinski ravni. V javni razpravi tudi ne moremo mimo vseh tistih vprašanj, ki zadevajo racionalizacijo zdravstva in izkoriščanje notranjih rezerv. Kar pa zadeva prispevke občanov za zdravstveno varstvo, je vsekakor potrebna razprava o višini participacije, o pozitivnih in negativnih posledicah, vsekakor pa ni prav, da se mnoge razprave začenjajo in končujejo samo s tem vprašanjem!
(Podrobneje na str. 3 današnje DE)
V TEJ ŠTEVILKI PRILOGA
<00
ŠTEVILKA 12
J
KAJ SMO STORILI...
Štafetna palica
Sindikat gradbenih delavcev Slovenije je pred leti z nekaterimi svojimi akcijami (začel je pri terenskih dodatkih) pravzaprav spodbudil družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke. »Štafetno palico«, če tako rečemo, je kot prvi prevzel še nekajkrat. Tudi zdaj jo ima v svojih rokah; ob njegovi pomoči, sodelovanju in usmerjanju prizadevanj v TOZD je skupna komisija že izoblikovala nov panožni sporazum, ki ne le dokaj celovito upošteva stališča sindikatov o samoupravnem sporazumevanju o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke ter drugih prejemkov, temveč spodbuja tudi konkretno aktivnost v organizacijah združenega dela.
Novosti iz tega panožnega sporazuma, ki pomenijo glede na zakon o minulem delu in omenjena stališča sindikatov primerno, možno in v marsičem tudi izvirno rešitev, je več. Začnimo po vrsti! Doslej je bila v marsikaterem sporazumu — gradbeniški ni bil nobena izjema — problematična formula za izračun čistega dohodka. Zato se je dogajalo, da so nekateri podpisniki sporazumov kršili bodisi določila resolucije o gibanjih v tekočem letu bodisi panožni sporazum ali oboje, lahko pa so se v obojem tudi »ujeli«, odvisno pač od rezultatov gospodarjenja. O vsem tem je bilo, kot vemo, veliko in zvečine brezplodnega razpravljanja o najrazličnejših »dilemah«. Tudi o tem, kaj je »zveličavnejše«: resolucija ali pa panožni sporazum. No, zdaj gradbinci zatrjujejo, da so izoblikovali takšno formulo, ki bo preprečila vsako ugibanje o tem, kdo je in kdo ni kršitelj.
Na višino dohodka, ki ga ustvarjajo temeljne organizacije združenega dela, marsikdaj občutno vplivajo sezonska in ciklična gibanja. Zaradi njih, ker pač primerjamo letošnje »dobro« z lanskim »slabim« letom ali pa tudi obratno, kakor pač kdaj in kje, tudi nimamo vselej realnih možnosti za primerjave. Vsi pa vemo, da se vpliv sezonskih, letnih in cikličnih gibanj v določenem obdobju po navadi v nekaj letih nekako izravna. Prav zato so se gradbinci odločili, da bodo »po' novem» stopnjo rasti čistega dohodka merili glede na poprečna gibanja v zadnjih treh letih pred primerjanim (četrtletnim, polletnim oziroma letnim) obdobjem.
Za zdaj, ko smo še brez pravih izkušenj pri delitvi na osnovi minulega dela, je zanimiva tudi rešitev gradbincev na tem področju. Upoštevanje zgolj pokojninske dobe delavca in dodatka za stalnost kot sredstva za preprečevanje fluktuacije se jim zdi premalo in neprimerno. Zato so uveljavili še več novih meril: Uspešnost poslovanja TOZD glede na poprečje panoge, vrednost enote minulega dela pri normalnem uspehu panoge, faktor za posebno (specifično) fluktuacijo delavcev in število let, v katerih delavcu (še) ne gre dohodek na podlagi minulega dela.
O vsakem teh meril, njihovi medsebojni povezanosti in vplivih ter tudi tehniki izračunavanja bi seveda lahko veliko pisali. Pa ne bi, ker bo čas pokazal, če so dobro »računali«. Če so se y’- - ušteli, bodo sporazum pač dograjevali z novimi spoznanji, ga popravljali. To je tudi normalno. Seveda pa je vse to le ena stran medalje. Druga, pomembnejša, je v tem, da sindikat gradbenih delavcev ni čakal na rešitve od drugod, marveč je vseskozi spodbujal razmišljanja v lastnih vrstah, jih usklajeval s spoznanji, ki jih je prinašal čas in ki so vplivala tudi na oblikovanje že omenjenih stališč slovenskih sindikatov. Zato njegova aktivnost že odmeva v praksi. Če, denimo, panožni sporazum našteva 18 tipičnih skupin del, opravil in nalog ob razmerju 1:5 med najbolj enostavnim in najbolj zapletenim delom, so v kolektivih poskrbeli za konkretnejše in številnejše razmejitve. V pravilniku IMP naj bi bilo, če se omejimo na eno izmed področij, 412 opravil, tipičnih za njihovo dejavnost. Na podoben način se v panožnem sporazumu kot okvirnem oziroma načelnem vzorniku iščejo tudi drugi gradbeni kolektivi.
MILAN GOVEKAR
Z OBISKA PRI SLUŠATELJIH SEDANJEGA POLITIČNEGA TEČAJA V DOLENJSKIH TOPLICAH___________________________
Kako bi dosegli še več?
Predstavnika Impola iz Slovenske Bistrice sta obiskala »svoje ljudi«, da bi se prepričala o poteku in vsebini usposabljanja — Pobuda: najprej pripravljalni program, nato izbira kandidatov za dvomesečni politični tečaj
V dvomesečni politični tečaj v organizaciji Centra za družbenopolitično usposabljanje pri RS ZSS in RK ZSMS je tudi Impol poslal štiri delavce, ki so bili evidentirani kot kandidati za sindikalne delavce v prihodnji mandatni dobi. V treh temeljnih organizacijah združenega dela so kandidatom odobrili ugodnosti, ki jim gredo. Temeljito so pretehtali vprašanje takšnega izobraževanja, saj se je težko odločiti za tako dolgo odsotnost delavcev. Osnovne organizacije sindikata so sklenile, da bomo poslej redno skrbeli za takšno obliko izobraževanja mladih tovarišev.
Predsednik konference in vodja oddelka za izobraževanje sta tako obiskala slušatelje in vodstvo šole. Najprej sta se seznanila z učnim programom, ki obsega tečajni del (samoupravljanje, gospodarjenje in subjektivne sile) in seminarski (družbenopolitična dejavnost, politično delo z ljudmi in aktualne teme).
Program slušatelji dopolnjujejo z ekskurzijami in srečanji s samoupravljavci v delovnih organizacijah. Mimogrede naj povemo, da bi bilo umestneje, ko bi v ta namen določili že pri vpisu potrebni znesek, namesto da bi pobirali denar od tečajnikov ob vsaki ekskurziji posebej. Predavanja vodijo skrbno izbrani strokovnjaki in ugledni družbenopolitični delavci. Predmetov je blizu trideset, učnih ur pa je 360 do 400.
Direktor centra Zdravko Troha je obisk obeh tovarišev iz Impola vključil v program. Predsednik konference OOS v Impolu Fric Tramšek je slušateljem opisal delovni kolektiv in delo sindikalne' organizacije, vodja oddelka za izobraževanje pa je spregovoril o izobraževanju in usposabljanju delavcev v Impolu. Pogovarjali so se tudi o integraciji med Impolom in TGA Kidričevo, o sodelovanju med sindikatom in krajevnimi skup-
nostmi, o kadrovski politiki in o smereh izobraževanja.
Več slušateljev tečaja je povedalo, da jim v delovni organizaciji očitajo, ker so odsotni z dela. V resnici pa morajo krepko delati po devet ur na dan, ko pozorno poslušajo predavanja in sodelujejo v razpravah, zatem pa jih čaka še seminarsko delo in izpolnjevanje testov.
Kolektiv slušateljev političnega tečaja izdaja tudi svoj časopis. Nekateri so izrazili željo, da bi bodoče mlade sindikalne aktiviste nekako pripravili na ta tečaj, in sicer s primernim pripravljalnim programom. Občinski sindikalni svet in delavska univerza v Slovenski Bistrici zdaj pripravljata krajši sindikalni tečaj za širše usposabljanje sindikalnih aktivistov, iz njihovih vrst pa naj bi izbrali kandidate, ki bi jih poslali v Dolenjske Toplice. Takšna oblika usposabljanja sindikalnih delavcev naj bi postala stalna. L. KOVAČIČ
V PRIPRAVAH NA OBČNE ZBORE OSNOVNIH _ORGANIZACIJ SINDIKATA
Skupne in posamične skrbi
Novomeški »raport«: uspešno končane kadrovske priprave, občni zbori pa naj bi spregovorili o vsem, kar je pomembno za delavce
V novomeški občini so sindikati že sredi leta sprejeli akcijski program predvolivnih opravil in volitev v sindikalnih organizacijah. Večina osnovnih organizacij sindikata v občini je po tem programu že opravila več priprav, predvsem kadrovskih. Tako so domala povsod do oktobra evidentirali možne kandidate za predsednike in za delegate drugih vodstvenih organov — predvsem izvršnih odborov — sindikalnih organizacij. Pri tem so v večini organizacij upoštevali stališča občinskega sveta zveze
Naročite monografijo Ljubljana
Verjetno že razmišljate, kako se boste v vaši delovni organizaciji ob koncu leta spomnili vaših poslovnih partnerjev. Morda praznuje vaša delovna organizacija kak pomemben jubilej, med sodelavci so verjetno nekateri, ki so še posebej zaslužni. Za vse take in podobne priložnosti vam svetujemo, da se odločite za knjigo »LJUBLJANA«, ki je zanesljivo najprimernejše darilo za slehernega domačega ali tujega partnerja, za sodelavca.
Knjiga predstavlja zadnji trenutek slovenskega glavnega mesta, ki pa bo z leti postala
zanimiv zgodovinski dokument. Izvirna knjiga o Ljubljani, z 88 stranmi barvnih fotografij in 32 stranmi besedila, je natisnjena v slovenski in v angleško-nemški izdaji, v formatu 24 x 30 cm, vezana v platno z večbarvnim ščitnim ovitkom.
Knjiga predstavlja res primerno in reprezentativno darilo.
Cena knjige je 400 din za izvod.
Naročila sprejema TOZD DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4.
sindikatov, da morajo evidentirati za nova vodstva take ljudi, ki si bodo prizadevali uresničevati sklepe kongresov zveze sindikatov in za takšne samoupravne odnose, kot jih določata ustava in zakon o združenem delu. Še posebej so opozarjali, da je treba zagotoviti takšno delegatsko sestavo v sindikalnih organizacijah, ki bo ustrezala kadrovski sestavi sestavi zaposlenih. Na podlagi popisnih listov o evidentiranih možnih kandidatih za nova sindikalna vodstva je kadrovska komisija pri občinskem svetu pred dnevi ugotovila, da so ta stališča v osnovnih organizacijah v glavnem tudi upoštevali. Tako je med evidentiranimi precej novih članov, boljša je izobrazbena sestava kandidatov za nove izvršne odbore in predsednike, med evidentiranimi pa je tudi dovolj mladih delavcev in žensk. Vse to je po besedah predsednika občinskega sveta zveze sindikatov v Novem mestu Franca Borsana poroštvo za uspešno uresničevanje zahtevnih nalog osnovnih organizacij sindikata v združenem delu.
Da bi občne zbore pripravili čim bolje, je občinski svet v teh dneh sklical že drugi posvet s predsedniki osnovnih organizacij sindikata. Tokrat so se poleg kadrovskih pogovarjali tudi o vsebinskih pripravah na občni zbor. Gre za to, da bi na zborih spregovorili o vseh za delavce pomembnih vprašanjih, od uresničevanja zakona o združenem delu, delitve po delu in svobodne menjave dela, do urejanja življenjskih in delovnih razmer. V novomeški občini dajejo ob tem še poseben poudarek delovanju, sindikalnih skupin, ki še niso povsod zaživele. Prav tako velja v osnovnih organizacijah ugotoviti, kako je sindikat opravljal nalogo nosilca družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja v svojem okolju. Ugotovili naj bi vzroke za tehnične in organizacijske slabo-
sti, ki spremljajo to dogovarjanje in sporazumevanje v delovnih organizacijah, in seveda sprejeli tudi ustrezne sklepe, kako jih odpraviti. Prav tako naj bi spregovorili o pojavih, ko v posameznih temeljnih in delovnih organizacijah družbeni dogovor sicer podpišejo, vendar ga ne uresničujejo. Takšni primeri so v Novem mestu pri dogovorih za financiranje gradnje muzeja NOB, za komunalno dejavnost, za ljudsko obrambo in še pri nekaterih.
Na zborih bodo spregovorili še o samoupravnem sporazumu o minimalnih življenjskih in kulturnih standardih za delavce, ki jih v novomeški občini uresničujejo prepočasi. Gre za gradnjo stanovanj, za otroško-varstvene objekte, za dom za samske delavce, za urejanje družbene prehrane in za počitniške zmogljivosti. Težave so predvsem v tem, da v Novem mestu ni na voljo lokacij za gradnjo stanovanj in za otroško varstvene objekte, medtem ko so potrebe velike. Pa tudi denar je, saj delovni ljudje v te namene prispevajo več, kot bi morali po določenih prispevnih stopnjah.
V delovnih načrtih osnovnih organizacij za prihodnje leto pa bodo poleg že omenjenih zadev posvetili veliko pozornost še pripravam in izvedbi skupščinskih volitev, predkongresni dejavnosti, uresničevanju zakona o združenem delu v praksi, utrjevanju sistema socialističnega samoupravljanja in vsem drugim vprašanjem, ki sodijo med naloge sindikalnih organizacij. Prvi občni zbori se bodo začeli že prihodnji teden, v vseh 170 osnovnih organizacijah pa naj bi jih končali do konca januarja prihodnjega leta. Pripravili so tudi 50-članski aktiv delegatov občinskih odborov in občinskega sveta zveze sindikatov, ki se bodo udeleževali vseh občnih zborov osnovnih organizacij sindikata v občini.
R. Š.
iz občinskih organizacij
KRANJ
Kranjski sindikati so se uspešno vključili v pri" prave na spomladanske
volitve, saj so v večini organizacij združenega dela v občini že opravili evidentiranje možnih kandidatov za delegacije tako v zbor združenega dela občinske skupščine kot v zbore skupščin samoupravnih interesnih skup' nosti in za druge samoupravne organe. Tako so doslej evidentirali 471$ možnih kandidatov, >n sicer 1614 za zbor združenega dela, 2276 za zbore
skupščin samoupravnih
interesnih skupnosti iD 828 za druge samoupravne organe. Ugotavlja' jo, da so med evidentiranimi dokaj ustrezno upoštevali tudi strukturo zaposlenih, saj je med njimi več kot 41 odstotkov žensk, dobra četrtina mlajših od 25 let in 23 odstotkov članov ZK. Hkrati pa v vodstvu kranjskih sindikatov ugotavljajo, da je marsikje izobrazbena raven evidentiranih možnih kandidatov nižja, kot je bila pri zadnjih volitvah' Te in nekatere druge slabosti bodo skušali odpraviti ta mesec, ko bodo v Kranju začeli z drugo faz° priprav na volitve, s kandidacijskim postopkom-Zato je občinski svet ZSS še posebej opozoril vse j osnovne organizacije, da v tem obdobju posvetijo največjo	pozornost
ustrezni kadrovski politiki.
TRŽIČ
Delegati občinskega sveta ZSS so pred dnevi ocenili dosedanji potek akcije za uresničevanja zakona o združenem dela in ugotovili, da v večini delovnih organizacij posvečajo premalo pozornost’ vsebinski zasnovi internih aktov. Ponekod, kjer Š£ nimajo izdelanih nekaterih najpomembnejših samoupravnih sporazumov, se izgovarjajo na časovn0 stisko in preobremenjenost. V Tržiču tudi ugotavljajo, da so doslej 0 predlogih novih samou' pravnih aktov razpravlja11 zvečine le v ozkih krogih’ tako da z njimi delavci Š® niso seznanjeni. Upošt®' vaje vsebinsko stran jj’ širino doslej opravljen’ razprav o uresničevanj zakona o združenem del11’ so še najdlje prišli v M®(' catorjevi temeljni organ zaciji Preskrba. Dokaj k11 tično so delegati občin skega sveta ZSS ocen’1 tudi prepočasno uveljav Ijanje dohodkovnih odn° sov med proizvodnjo intr govino. Enaka ugotovit® velja tudi za stabilizacij5^ prizadevanja, saj 1® Peku, delovni organizaCd TRIO in v Komunalne1^ podjetju zagotavljajo, stabilizacija gospodar) nja zares ni bila enkratn akcija, ampak stalna na’ ga. Zaradi vseh teh P°. manjkljivosti je občin5 svet ZSS ponovno P°z^e vse osnovne organizacij ^ naj skupaj z drugimi druz^ benopolitičnimi organi23 cijami pospešijo akcijo usklajevanje interne z3^ konodaje z zakonom združenem delu. I- v'
NA ROB JAVNI RAZPRAVI O OSNUTKU SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV O PRAVICAH IN OBVEZNOSTIH IZ ZDRAVSTVENEGA VARSTVA
SPORAZUMEVANJE O ZDRAVJU

Smo sredi najširše javne razprave o sporazumevanju 8'6de položaja delovnega človeka in njegovega vpliva Pri uveljavljanju pravic in obveznosti na enem izmed najbolj občutljivih področij družbene organiziranosti: v ■zdravstvu. Za nami je več kot polovica medobčinskih Posvetov o organizaciji javne razprave v zvezi z osnutki samoupravnih sporazumov o pravicah in obveznostih iz Nravstvenega varstva. Tako kot so vse dosedanje spremembe v zdravstvu vzbudile interes delovnih ljudi, je tudi sedanje zanimanje med delovnimi ljudmi in občani Pokazalo, da je področje zdravstva eno najobčutljivejših o zato javne razprave ni potrebno posebej spodbujati. e glede na to ugotovitev pa nam kažejo prve razprave, a tako kot vsaka samoupravna aktivnost, tudi ta ne more potekati sama od sebe, ampak jo morajo voditi in usmerjati družbenopolitične organizacije. Sprejet je bil mtgovor, da javno razpravo vodita SZDL Slovenije in veza sindikatov Slovenije.
Sindikati so se aktivno vključili v javno razpravo že ob Ptvem osnutku sporazumov za področje zdravstva. V mesecu septembru je imelo predsedstvo RS ZSS bi-stvene pripombe na prve osnutke sporazumov. Skupno s Predstavniki RK SZDL je bilo sprejeto tudi stališče, da J® za kvalitetno javno razpravo potrebno pripraviti P°leg samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz enotnega programa zdravstvenega varstva v °veniji tudi ustrezne samoupravne sporazume v obči-nsh oziroma v regionalnih zdravstvenih skupnostih.
fegled nad celotnim programom zdravstvenega varstva i® ®den temeljnih pogojev za izvedbo kvalitetne javne razprave. V začetku novembra je bil pripravljen osnutek Samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz notnega programa zdravstvenega varstva v SR Sloveni-)'• Predstavniki RS ZSS so ves čas aktivno sodelovali v Vs®h razpravah o tej problematiki in tudi pri oblikovanju ^miišč sveta za socialno in zdravstveno politiko pri RK UL. Obe družbenopolitični organizaciji sta sodili, da J sedanji osnutek samoupravnega sporazuma dobra Podlaga za javno razpravo.
javno razpravo želimo doseči, da bi se čim več delovnih ljudi in občanov bolj poglobljeno soočilo s pro-j. ni1 na Podroju zdravstvenega varstva. Ob že ugotov-^®nem interesu delovnih ljudi in občanov je potrebno Sotoviti, da v razpravi ne bomo poslušali poenostavi-v tega vprašanja, ki so v končni fazi v eni izmed razprav bde naslednjo obliko: zahtevamo popolno solidarnost avstvenega varstva v Sloveniji in ukinitev vseh priti h °V’ *Ca^t' živimo v socializmu. Potrebno je poudari-p’ a J® zdravstvo sestavni del združenega dela in zato vplivom vseli ekonomskih zakonitosti in tudi tre-t ,.gibanj. Obseg zdravstvenega varstva je odvisen n .. razvitosti zdravstvene mreže, kadrovskih mož-dišS"' m ^^ii1 dejavnikov. Zato je bilo temeljno izho-n Ce’ naJ velja za enotni program republiška solidar-’Za dopolnilni program pa solidarnost v občini ozi-^ a regiji. Sestavljavci sporazumov predvidevajo, da 2 s tako izpeljanim sistemom solidarnosti postopoma iz a”-iš®vali razlike v možnostih pri uveljavljanju pravic zdravstvenega varstva.Nesmiselna bi bila torej raz-mat^.0 Potrebnosti popolne solidarnosti ne glede na oh-er'a>ne možnosti in družbeni prispevek posamezne čel 'ne 0z*roma regije. Tak pristop krši tudi temeljna na-Pr * SV0,*5°dne menjave dela. Seveda pa je možna raz-y a o širini enotnega oziroma dopolnilnega programa.
. antni predlogi so v osnutkih sporazumov predlagani ln°Vr®dnoteni.
j;a . s*ednje pomembno vprašanje je potreba po pove-ob*. .vnosti v samoupravnem urejanju zdravstva na bod"18*1 ravn*' Č® delegati zdravstvene skupnosti ne no ° akt‘vnejši in če bodo občinske zdravstvene skup-gi0 1 naPrej tako zelo odvisne od strokovnih služb re-b0ma nev ’n republiške zdravstvene skupnosti, potem Sp0r° težko uresničili predložene zamisli samoupravnih na| azurnov- V tem smislu vidimo predvsem pomembne ZSg^^kčirtskih konferenc SZDL in občinskih svetov t®tn0 e v tej razpravi je treba zato vztrajati na kvali-0 Pripravljenih osnutkih samoupravnih sporazumov
V ZBIRKI glasbenih publikacij zkos je IZŠLA
LP PLOŠČA
»SLOVENSKA ZBOROVSKA PESEM I.«
IZVAJALCI:
~~ ar|iaterski pevski zbori iz Ljubljane, Celja, Nove Gorice, Cerknice, Je-sanic in Kranja in profesionalna pevska zbora Komorni zbor RTV Ljubljana in Zbor Slovenske filharmonije;
PROGRAM:
priredbe in obdelave ljudskih pesmi ter skladbe slovenskih skladate-'j®v z različnimi kompozicijskimi izhodišči in pestro vsebinsko izraznostjo.
CENA: 60.- din,
°ščo.lahko Kopita v trgovini Delavske enotnosti na Tavčarjevi 5 v Ljubljani.
v občini. Razprava ob kvalitetnih osnutkih bo tudi korak naprej k razčiščevanju obsega regionalne solidarnosti, ki je tudi pomemben element v novem sistemu zdravstvenega varstva. Odločno bi se morali upreti tistim posameznim primerom, ko nekateri vse svoje odločitve podrejajo samo najugodnejšemu izračunu ne glede na objektivni položaj občine v medobčinskem območju. Kvalitetni samoupravni sporazumi na občinski ravni bodo tudi najboljiši prispevek k uveljavljanju načel svobodne menjave dela, ki se mora uveljavljati najprej v občinskih samoupravnih interesnih skupnosti, in zato tudi k povečanemu vplivu delavcev nad rezultati njihovega dela.
V	javni razpravi ne moremo tudi mimo vseh tistih vprašanj, ki zadevajo potrebo po racionalizaciji našega zdravstva in izkoriščanju njegovih notranjih rezerv. Ta vprašanja so bila v ospredju ob razpravah o planih družbenih dejavnosti in so še vedno aktualna. Znane so konkretne pripombe delavcev na rovaš slabosti naše zdravstvene službe, ki so dostikrat tudi subjektivne narave: od najbolj pogoste o čakanju v ambulantah, do drugih težjih nepravilnosti. Sedanja javna razprava o samoupravnem urejanju vprašanj zdravstvenega varstva je torej dobra priložnost za objektivno obravnavo teh vprašanj. Najbolj konkretna in zato najkvalitetnejša^pa je ta razprava lahko prav v TOZD in v krajevni skupnosti. Takšna razprava lahko tudi najhitreje rodi dobre sadove. Vsako posploševanje o nepravilnostih v zdravstvu je neumestno in krivično. V praksi srečujemo dobre in slabe primere. Najpomembnejšo vlogo pri odpravi pomanjkljivosti v zdravstvu pa bodo opravili zdravstveni delavci sami.
V	dosedanji javni razpravi so bila zelo deljena mnenja o prispevkih uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva oziroma participaciji. V sedanjih osnutkih spo-razumnov so navedeni razlogi za povečane prispevke uporabnikov. Konkretno pa je navedena tudi višina prispevka za posamezne primere. Možna in potrebna je razprava o višini prispevkov uporabnikov in o pozitivnih in negativnih posledicah povečanja teh prispevkov. Ni pa prav, da se mnoge razprave začenjajo in končujejo samo s tem vprašanjem. Participacija je le eno od vprašanj, ki jih urejajo sporazumi, in to ne najpomembnejše. Participacija je sama po sebi nepopularen instrument, ki pa ima svojo ekonomsko in vzgojno funkcijo, zato je ne bomo zavračali v načelu in še zlasti ne sodili samoupravnih sporazumov samo s tega stališča. Trdno pa bi se morali zavzeti za stališče in ga tudi uveljaviti, da participacija ne sme odvračati socialno šibkejših zavarovancev in občanov, da uporabljajo zdravstvene storitve.
V	praktični izvedbi javne razprave je večkrat izražena potreba po podaljšanju roka. Večji del enomesečnega roka za javno razpravo so nam vzele priprave na regionalne posvete. Vsi se zavedamo dejstva, da bo prava javna razprava tista, ki jo bodo opravili delavci v TOZD in občani v krajevnih skupnostih. Zato je seveda nesmiselno pričakovati, da je le-ta lahko opravljena v nekaj dneh. Kljub temu menimo, da ne bi kazalo formalno postavljati roka za zaključek javne razprave. Prav bi bilo, da z organizacijo razprave pohitimo in jo zaključimo ter ustrezno analiziramo tako v TOZD in krajevnih skupnostih kot tudi v občini in v republiki.
Na temelju najširše javne razprave, katere podlaga mora biti jasno opredeljen položaj delovnih ljudi in občanov vsake posamezne občine in regije v bodočem sistemu zdravstvenega varstva, bo predsedstvo RS ZSS ponovno oblikovalo svoja stališča in jih uskladilo v ‘ SZDL. Zato ni mogoče javne razprave voditi tako, da bi se republiška vodstva družbenopolitičnih organizacij izrekla o vseh konkretnih vprašanjih in dilemah, ki jih je ob sporazumevanju o zdravstvu dovolj, ampak je zato potrebna aktivnost osnovnih organizacij sindikata v TOZD in organizacij SZDL v krajevnih skupnostih. Izhodišča za samoupravno ureditev zdravstva so znana; stališča o izvedbi sporazumov pa je v Sloveniji mogoče sprejeti potem, ko bo opravljena najširša javna razprava.
IVAN GODEC
S
! N * N
S *
š * s * * * * s
! N * H. S'
5 * *
........^
I MENJAVA DELA - TRD OREH?
		
[

Izvirna misel, pogum in pravočasen začetek
Leto se izteka, za nekatere hitro in za druge počasi, odvisno od značaja, zornega kota gledanja in od nalog, ki bi jih moral opraviti — pa jih še nisi.
Če bi ta čas razpisali tekmovanje za tistega, ki se mu leto 1977. najhitreje izteka, bi bili brez konkurence v prvih vrstah — favoriti brez konkurence, bi jim rekli v športnem izrazoslovju — izdelovalci samoupravnih aktov, ki jih ni in ni od nikoder, čeprav »usodni« prvi januar že trka na vrata.
Dobro, pustimo zamudnike, da se premetavajo v svoji omaki, saj bo v teh nekaj tednih prenekateremu še uspelo, da naposled neha teoretizirati, da napiše zahtevane akte delavske zakonodaje in jih prepusti usodi — torej razpravi in sprejemanju na zborih delavcev.
Tokrat nas bolj zanima, kaj se je dogajalo in zgodilo v nekaterih kolektivih, kjer s časovnimi zadregami pri uresničevanju zakona o združenem delu niso imeli resnejših težav. Zakaj? Kako? So odkrili čarobno palico, s katero malo mahaš sem in tja in...
Nekateri pravijo, da so jo, drugi pa, da je niso. Presenetljivo je, da so prav v Nazarjih uspešno rešili uganko, kako urediti odnose v menjavi dela med temeljnimi organizacijami in skupnimi službami. Veliko pohvalnega smo zadnje čase slišali na račun »nazarskih rešitev« in nas je upravičeno zanimalo, kaj je na stvari. Torej, na našo radovednost smo se izgovorili za uvod, nekaj drugih, bolj »globinskih« vprašanj pa smo prihranili za kasneje.
Menjava dela?
Natančneje, gre za samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih temeljnih organizacij združenega dela in delovne skupnosti za opravljanje skupnih poslov. Po domače bi lahko rekli, da se je bilo treba dogovoriti, katera dela so skupne narave, seveda ob tem, da brez soglasja in določitve pooblastil ne more iti. Na prvi pogled dilema ni huda, vendar moramo upoštevati, da je bila doslej pri nas uprava pravzaprav nedotakljivi del delovne organizacije ih se ni »spodobilo« spraševati, kaj pravzaprav dela in če je njeno delo tudi v resnici v sorazmerju z učinki.
Največ razprav — kadar je šlo za opredelitev odgovornosti — se je vrtelo okrog merjenja osebne odgovornosti. Zato je morda zanimivo, da so se v GLIN sporazumeli za naslednjo opredelitev: delavci delovne skupnosti skupnih služb so samoupravno, moralno in materialno, kolektivno in osebno odgovorni za zakonito, redno pravočasno in strokovno opravljanje del in nalog skupnega pomena.
Lahko razmišljamo o tem, kateri od omenjenih nazivov in v kakšnem vrstnem redu bo prišel do veljave v praksi. Kakor smo lahko videli pri pogovorih v Nazarjih, so trenutno prepričani, da so napravili precejšen korak naprej iz dosedanjega »meglenega ozračja«. Kadar so se pač pogovarjali o odgovornosti odgovornih...
Ustavili smo se ob 49. členu: Delavci, ki so združili dela v delovni skupnosti, pridobivajo dohodek delovne skupnosti iz celotnega prihodka, ki ga delovna skupnost ustvari s svobodno menjavo dela z delavci TOZD, po osnovah in na način, določen s samoupravnim sporazumom, odvisno od vrste in obsega dela. Dohodek, ki ga delavci DS ustvarijo s svobodno menjavo dela z delavci v TOZD, pomeni nadomestilo za opravljena dela in storitve, ki so jih delovne skupnosti dolžne priznati in plačati TOZD in druge OZD, za katere delovna skupnost opravlja omenjene storitve.
Morda so stavki malce zapleteni, vendar nič ne de, saj navsezadnje ne more biti različnih
mnenj ob opredelitvi osnovnega odnosa: obstajaš zato, ker te TOZD potrebujejo, in če že opravljaš potrebno delo, mora biti to delo tudi plačano.
Delovna skupnost skupnih služb pridobiva svoj dohodek odvisno od prispevka svojega tekočega in minulega dela, poslovanja in zadovoljevanja potreb ter interesov TOZD, vrste, obsega, kakovosti in učinkovitosti opravljenega dela za TOZD ter od dohodka, ki ga ustvarijo v TOZD. Seveda je vse povezano z letnim planom in TOZD kasneje ne morejo samovoljno zmanjšati sredstev.
Morda branje za časopisne razmere res ni preveč privlačno, vendar nekaj ilustracij iz členov samoupravnega sporazuma ne more škoditi. Kaj če pride do 'sporov? V GLIN so glede teh predvideli naslednji vrstni red: usklajevanje, posredovanje, notranja arbitraža, sodišče združenega dela. Dobili smo občutek, da s tisto zadnjo možnostjo nihče ne računa resno, ker je vpliv sindikalne organizacije tako močen,-da bo prav s prisotnostjo sindikata možno urediti morebitne spore, preden bodo le-ti prestopili domače plotove.
V GLIN imajo zdaj pet TOZD z blizu 1000 zaposlenimi. Od tega jih je v skupnih službah komaj 48, kar je v primerjavi z razmerami v drugih organizacijah združenega dela v Sloveniji zelo pozitivno, če kaj damo na to, da proizvodnih delavcev ne bi smeli pretirano obremenjevati z _ »režijci«. Sicer pa so razmišljanja na to temo lahko predmet docela drugače naravnanega sestavka, zato tokrat omenjenih razmerij ne bi analizirali. Iz sporazuma zvemo le to, naj bi delavci v skupnih službah imeli na skrbi skupne naloge in posle, razvoj, koordinacijo in izboljševanje proizvodnje, varnost pri delu, plan, analize, medsebojne ekonomske odnose, nabavo in prodajo, izvoz in uvoz, finance in knjigovodstvo, izdelavo samoupravnih aktov, pravne in splošne posle, inforamcije, kadrovske zadeve, interno kontrolo in inventuro ter zadeve narodne obrambe in zaščite.
Naloge so obsežne, zahtevne in prav gotovo ne take, da ne bi imele bistvenega vpliva na rezultate gospodarjenja posameznih TOZD. Razumljiva je torej želja, da bi bili odnosi kar najbolj čisti in lahko oprijemljivi, tako da bodo lahko objektivno ocenjene tudi razprave in ocene o rezultatih dela skupnih služb. Po pogovorih z delavci »obeh strani« smo lahko ugotovili, da so take želje obojestranske. Morda je zanimivo, da delavci samoupravnega sporazuma, o katerem teče beseda, mimo nekaterih strokovnjakov, ne poznajo v podrobnostih, vendar so praktično brez izjeme dobro seznanjeni z njegovim bistvom: čisti računi!
Gre preprosto zato, da so se v GLIN doslej večkrat pogovarjali o »večni temi«, ali imajo v svoji upravi preveč ali premalo zaposlenih. Saj takšne dileme niso značilnost samo za GLIN, na-
mreč jih baje lahko srečate kar povsod. Odgovor pa je bil po pravilu zelo težak, če že ne kar nemogoč. Nazarjani so zdaj prepričani, da se bodo v prihodnje lahko bistveno bolj konkretno pogovarjali o tem, kdo ima preveč dela in kdo premalo. Če odmislimo vse druge pričakovane pozitivne učinke nove oblike sporazumevanja med posameznimi dejavnostmi v organizaciji združenega dela, menimo, da bo že razrešitev omenjene neznanke pomenila velik napredek in —bistveno boljše odnose med ljudmi!
Na »republiški ravni« smo že nekajkrat slišali, da je razumevanje in opredeljevanje menjave dela v posameznih OZD v Sloveniji po pravilu zelo trd oreh, tako da so menda v GLIN Nazarje do nedavna bili praktično edini, ki so delo opravili v redu. Prav zanimivo se je vprašati, kako je lahko prav Nazarjanom uspelo nekaj, kar je povsod drugje ušlo z vajeti. Nazarje. Majhen kraj na začetku Gornje Savinjske doline. Vsak strokovnjak je tam, kakor kaplja vode na izsušeni zemlji. Vemo pa, da se brez strokovnjakov ne da priti do samoupravnih sporazumov, čeprav so proste jše narave, kot je ta o menjavi dela.
V pogovorih smo seveda slišali tudi za nazarjanske razlage, zakaj jim je to uspelo. Niso sami poudarjali resnici na ljubo, sami smo jih spraševali, če so imeli kakšno pomoč in od kje, vendar se je kaj kmalu pokazalo, da na pomoč v občinskem merilu praktično ne morejo računati, ker je — če ocenjujemo skozi število sindikalnega članstva — občina dokaj siromašna in je GLIN skoraj začetek in konec vsega. Kaj pa sindikalni delavci iz Ljubljane? »Nič kaj dosti jih nismo videli in slišali.« Da ne bi pretirano nadaljevali tega razmišljanja, naj kar v poenostavljeni obliki povemo, da imajo »samoupravni praktiki« v Nazarjah občutek, kako je bolje če se tisti od zunaj bolj malo zmenijo zanje, kajti izkušnje največkrat kažejo, da lahko prej pričakuje — kritiko kot pa pomoč. Po domače se temu reče, da jih dobiš po glavi, ker si pač nekaj naredil. Če so zdaj v GLIN uspešno končali svoj sporazum o menjavi dela, jim torej ne moremo odreči tudi dokajšnje mere poguma, da so pripravljeni nesti tudi svoje glave pod kritično nakovalo, če bi že prišlo do tega. Pogum se je Nazarjanom očitno obrestoval, saj vsi govorimo o njih kot o pozitivnem primeru, pa ne zato, da bi prepisovali njihov sporazum, saj vsak pameten lahko ve, da lahko samoupravne sadike dobro uspevajo le v »domači zemlji«.
Roko na srce, vsi pogovori o tistem zanimivem »zakaj ravno v Nazarjih?«, so se vedno znova vrnili na preprosto razlago: že lani smo razrešili temeljne dileme, ki so se pojavile pri organiziranosti v TOZD. Če je bilo kaj odporov in pomislekov, smo jih zlomili že takrat. Verjamemo, da imajo drugje težave, če se še vedno opletajo s stvarmi, ki bi jih morali opraviti najprej. Mi smo jih in zato se morda zdaj opazovalcu od zunaj zdi, da imamo sorazmerno lahko in enostavno delo. Povejmo drugače: nismo v časovni stiski, čeprav je novo leto že zelo blizu, ker smo pač pravočasno začeli. To je vsa resnica in vsa modrost. V zadoščenje nam je, da se sem ali tja tudi na tak način v širši slovenski javnosti govori o G ČIN Nazarje, čeprav živimo v provinci.
IGO TRATNIK
Nekatere oblike varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi
in pravic iz delovnega razmerja
Ustava SFRJ poudaija v 129. členu, da je zagotovljeno posebno družbeno varstvo nad samoupravnimi pravicami delovnih ljudi in družbene lastnine. Razumljivo je, da ustava tako poudaija družbeno varstvo samoupravnih pravic, saj je v 10. členu poudarjeno, da družbenoekonomska ureditev naše družbe temelji na svobodnem združenem delu s produkcijskimi sredstvi, ki so družbena lastnina, ter na samoupravljanju delavcev v proizvodnji in delitvi družbenega proizvoda v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v družbeni reprodukciji v celoti. Ustava pa seveda ni podrobneje določila oblik in načinov uresničevanja tega posebnega družbenega varstva, saj je to urejeno z zakonom. Ustavna pravica in dolžnost, kar zadeva družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi, pripada skupščinam družbenopolitičnih skupnosti in njim odgovornim organom, sodiščem, ustavnim sodiščem, javnemu tožilstvu in družbenemu pravobranilstvu samoupravljanja.
Kazenskopravno
varstvo
S kazenskim zakonom SR Slovenije, ki je v veljavi od 1. julija 1977. leta, je podrobno opredeljeno kazensko pravno varstvo samoupravljanja in samoupravnih pravic delavcev. Tako so v osmem poglavju našteta kazniva dejanja proti samoupravljanju, v devetem poglavju pa kazniva dejanja proti delovnemu razmerju in socialni varnosti. Vsekakor gre za nove in učinkovite oblike družbenega varstva samoupravljanja in družbenega varstva pravic iz delovnega razmerja.
Kaznivo dejanje kršitve samoupravljanja stori tisti, ki s kršitvijo predpisov ali samoupravnih splošnih aktov ali na drug protipraven način preprečuje v samoupravni organizaciji ali skupnosti samoupravno organiziranje ali onemogoča ali hudo ovira delo in odločanje organov samoupravljanja. Tako določa 76. člen kazenskega zakona SR Slovenije v prvem odstavku, medtem ko v drugem odstavku istega člena določa kaznivo dejanje kršitve samoupravljanja, ki se kaže v tem, da je z dejanjem iz prvega odstavka povzročena bistvena motnja v samoupravljanju in samoupravnih odnosih, če je dejanje storjeno s silo, grožnjo ali na organiziran način. Tako dejanje stori oseba, ki zlorabi uradni položaj ali vpliv ali pa je dejanje storila uradna ali odgovorna oseba v samoupravni organizaciji ali skupnosti.
V 76. členu je torej samoupravljanje zaščiteno s stališča družbenopolitične ureditve, medtem ko je v 77. členu zaščiteno kot individualna pravica delovnega človeka. Delovnemu človeku ne sme biti preprečeno ali onemogočeno, da samoupravno odloča o svojih osebnih, skupnih in družbenih interesih ali da bi ga ovirali oziroma onemogočali pri uveljavljanju druge samoupravne pravice. Kaznivo dejanje kršitve pravic do samoupravljanja pa stori tista oseba, ki s silo, resno grožnjo, s kršitvijo predpisov ali samoupravnih splošnih aktov preprečuje ali onemogoča samoupravno odločanje.
Niso bili redki primeri zlorabe samoupravljanja; zato je prav, da je kazenski zakon v 78. členu
označil kot kaznivo dejanje tudi zlorabo samoupravljanja. Tako dejanje stori oseba, ki zlorabi svoj položaj ali pooblastila in s tem vpliva na samoupravni organ, da sprejme odločitev, s katero so kršeni ustava, zakon ali drugi predpis. Enako je kaznovan tudi član samoupravnega organa, ki svoje članstvo zlorablja s tem namenom. Zloraba samoupravljanja pomeni tudi prikrivanje kaznivega dejanja, ki ga je treba preganjati po uradni dolžnosti, ali pa prikrivanje gospodarskega prekrška, ki je bil storjen v organizaciji združenega dela ali v drugi samoupravni organizaciji oziroma državnem organu.
Ker sodi med oblike samoupravljanja tudi volilna pravica, je v poglavju o kaznivih dejanjih proti samoupravljanju posebej našteto, katera dejanja, ki kršijo volivno pravico ali pa jo zlorabljajo, pomenijo hkrati tudi kaznivo dejanje.
V kazenskem zakonu SR Slovenije pa so posebej določena kazniva dejanja proti delovnemu razrrierju in socialni varnosti. Ob tem velja opozoriti zlasti na 86. člen, ki določa kaznivo dejanje kršitev temeljnih pravic delavcev. Te so posebej naštete: sklenitev in prenehanje delovnega razmerja, osebni dohodek in nadomestilo osebnega dohodka, delovni čas, odmor, počitek, dopust ali odsotnost z dela, varstvo žensk, mladine in invalidov, prepoved nadurnega ali nočnega dela. Kaznivo dejanje kršitve naštetih temeljnih pravic delavcev pa stori tista oseba, ki vede ne ravna po predpisih ali samoupravnih splošnih aktih temeljne organizacije. Navedene temeljne pravice delavcev so zdaj deloma določene tudi v zakonu o združenem delu, podrobneje pa bodo razčlenjena v splošnih samoupravnih aktih. Vsekakor gre za pravice, ki jih ljudje dokaj pogosto kršijo, zlasti pa to velja za prenehanje delovnega razmerja, osebni dohodek, in nadomestilo osebnega dohodka ter za pravico do odmora. V zvezi s prenehanjem delovnega razmerja so tudi številni spori pred sodišči združenega dela, v katerih mnogim delavcem uspe uresničiti svoje zahtevke. V takšnih primerih mora seveda temeljna organizacija sprejeti delavca nazaj na delo, saj je poslovodni organ ali pooblaščeni delavec v temeljni
organizaciji dolžan uveljaviti sodno odločbo, kot je navedeno v členu 225-1 zakona o združenem delu. Če tega ne stori, ne zagreši le hujše kršitve delovne obveznosti, temveč tudi kaznivo dejanje preprečevanja vrnitve na delo po 88. členu kazenskega zakona SR Slovenije.
Zakon o združenem delu zaostruje odgovornost za varstvo pri delu, saj določa v členu 190, da ima delavec pravico odkloniti delo, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje ali zdravje zato, ker niso bili uveljavljeni predpisani ukrepi za varstvo pri delu. Delavci v temeljni organizaciji imajo namreč pravico in dolžnost ustvariti takšne delovne razmere, ki zagotavljajo njihovo telesno integriteto, zdravje in osebno varnost pri delu. Kršitev pravic delavca do varstva pri delu pomeni po 87. členu kazenskega zakona SR Slovenije posebno kaznivo dejanje. Tako dejanje povzroči oseba, ki se zavestno ne ravna po predpisih ali samoupravnih splošnih aktih o varnosti pri delu, čeprav ve, da zaradi tega lahko ogrozi življenje ali zdravje oseb v delovnem razmerju. Tako kaznivo dejanje obstaja, čeprav ni bilo posledic, če pa bodo posledice, je lahko odgovorna oseba poklicana na odgovornost za kaznivo dejanje povzročitve nevarnosti na delovišču po 245. členu navedenega zakona. Za takšno kaznivo dejanje pa je seveda predpisana mnogo strožja kazen.
Vloga skupščine
družbenopolitične
skupnosti
Ustavno načelo, pravica in dolžnost skupščine družbenopolitične skupnosti za varstvo sa-motipravnih pravic je v polni meri uveljavil zakon o združenem delu. V 617. členu zakon določa, da sprejme skupščina družbenopolitične skupnosti začasne ukrepe, če nastanejo v organizaciji združenega dela bistvene motnje v samoupravnih odnosih ali so huje prizadeti družbeni interesi ali če organizacija združenega dela ne izpolnjuje z zakonom določene obveznosti. Skupščina družbenopolitične skupnosti seveda ne more izbirati ukrepov, ki jih zakon ne bi predvideval, saj zakon v 622. členu našteva posamezne ukrepe, ki jih bo možno odrediti. Gre za ukrepe, ki lahko le delno korigirajo medsebojne odnose, kot denimo odstavitev poslovodnega organa oziroma delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ali pa za drastične ukrepe, s katerimi je moč začasno omejiti uresničitev posamezne samoupravne pravice. Takšne ukrepe lahko sprejme družbenopolitična skupnost na lastno pobudo, lahko pa dajo pobudo zbori delavcev temeljne organizacije, organ samoupravne delavske kontrole, sindi-
kat, služba družbenega knjigovodstva, sodišče itd. Posebna naloga pa je naložena družbenemu pravobranilcu samoupravljanja, ki je upravičen in skupščini družbenopolitične skupnosti dolžan predlagati začasne ukrepe. Ta dolžnost oziroma pravica družbenega pravobranilca samou-, pravljanja izhaja tudi iz zakona o družbenem pravobranilstvu samoupravljanja, ki določa v členu 8, da družbeni pravobranilec samoupravljanja začasno zadrži uveljavitev splošnega ali posamičnega akta, če bi bila s tem huje kršena samoupravna pravica delovnih ljudi ali oškodovana družbena lastnina. Družbeni pravobranilec samoupravljanja ne more odločati o pravilnosti splošnega ali posamičnega akta, marveč mora takoj predložiti sporne akte bodi ustavnemu sodišču, sodišču združenega dela ali pa pristojni skupščini družbenopolitične skupnosti, da sprejme začasne ukrepe v smislu 622. člena zakona o združenem delu.
Skupščini družbenopolitične skupnosti seveda ni prepuščeno, da odloča o tem, kdaj gre za motnje v samoupravnih odnosih, saj je v 619. členu zakona o združenem delu navedeno, kdaj je treba presojati, da so v organizaciji združenega dela nastale motnje v samoupravnih odnosih. Ker gre za poleg v temeljne pravice delavcev do samoupravljanja, je razumljivo, da morajo biti začasni ukrepi izjemne narave in strogo omejeni, mimo tega pa mora biti delavcem omogočeno, da zahtevajo nadzorstvo nad takimi ukrepi. Zvezni zakon o sodiščih združenega dela določa v * v
18. členu, da najvišje sodišče združenega dela v republiki odloča o zakonitosti akta skupščine družbenopolitične skupnosti, s katerim je odrejen začasni ukrep. Po republiškem zakonu o sodiščih združenega dela je sodišče združenega dela SR Slovenije pristojno, da odloča v takih zadevah na prvi in zadnji stopnji. Iz tega sledi, da bo dokončna odločitev sodišča združenega dela SR Slovenije o uporabi začasnega ukrepa, ki ga je sprejela skupščina družbenopolitične skupnosti.
Iz tega bežnega pregleda oblik in načinov uresničevanja družbenega varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi je lahko ugotoviti, da smo na podlagi ustave SFRJ in ustave SRS sprejeli ustrezne zakonite predpise za učinkovito družbeno varstvo. Kako bomo to varstvo uresničevali, je odvisno od družbenopolitičnih skupnosti, rednih sodišč, sodišč združenega dela, javnih tožilstev, družbenega pravobranilca samoupravljanja in drugih organov. Vsekakor pa je vloga naštetih organov v prvi vrsti preventivnega značaja, kajti temeljno skrb za uresničevanje samoupravljanja in za varstvo družbene lastnine imajo predvsem delavci sami.
IVAN ŽUŽEK
ODMEVI:
PUSTITE SE TOŽITI
V	Iskri Elektromehaniki smo obravnavali odgovor, ki ga je v rubriki »Dnevnikov pravnik« objavil Dnevnik 17. novembra letos.
Presenetil nas je odgovor, ki svetuje bralki B. A. iz Grosupljega, naj se pusti tožiti, ne da bi pravnik bolje poznal dejansko stanje.
V	Iskri Elektromehaniki obravnavamo trenutno 7 primerov, ko so imetniki stanovanjske pravice ob izselitvi v nove hiše ali družbena stanovanja v prejšnjih stanovanjih pustili svoje otroke.
Posebno značilen primer je stanovanjska zadeva V. J. in njegovega sina, ki ga je Iskra tožila za izpraznitev stanovanja. V. J. je dobil štirisobno družbeno stanovanje; vanj se je preselil z ženo in hčerko, v prejšnjem dvosobnem stanovanju pa je pustil svojega sina, ki se je kasneje poročil in sedaj v stanovanju stanuje skupaj z ženo in otrokom.
Sodišče je na prvi in drugi stopnji ugodilo zahtevi Iskre. V. J. je nato prek javnega tožilstva SR Slovenije zahteval varstvo zakonitosti. Javni tožilec je v zahtevi navajal, da Iskra ni upravičena zahtevati izselitve V. J., ker se je iz stanovanja že izselil, za njegovega sina pa je sodil, da ima pravico obdržati stanovanje, ker je pridobil pravico po določilih 2. odst. 22. člena zakona o ostano-vanjskih razmerjih.
Iskra je v odgovoru na predlog za varstvo zakonitosti navedla, da se ne more strinjati s stališčem, da nekdo mimo družbenih norm pridobi pravico do družbenega stanovanja samo zato, ker so mu stanovanje prepustili starši. Z družbeno lastnino ni mogoče razpolagati, pri razlagi zakona je treba upoštevati tudi
pravico delavcev, ki v samoupravnem splošnem aktu določajo kriterije za dodelitev stanovanj. V tem primeru je bilo sporno stanovanje že dodeljeno materi z dvema otrokoma (9 in 14 let), ki v dveh podstrešnih sobicah brez vode in sanitarij živi že polnih 8 let.
O zahtevi za varstvo zakonitosti je nato odločalo vrhovno sodišče (Pzz 477), "ki je zahtevo zavrnilo kot neutemeljeno. Sodišče je v obrazložitvi med drugim navedlo, da »nepoštenemu uresničevanju pravice, ki krni solidarnostna načela,
v naši socialistični družbi, ni mogoče dati sodnega varstva«.
Iz navedenega sledi, da je sodna praksa krenila ( če je sploh kdaj bila drugačna) v smer, ki ščiti širše pravice delovnih ljudi do pridobitve stanovanjske pravice. Sodna odločitev je bila izrečena v mesecu maju letos in bi jo torej pravnik, ki javno deli nasvete, moral poznati, če se sklicuje na sodno prakso.
V odgovoru nas moti tudi izrecno napotilo, naj se bralka pusti tožiti. Svetovalec vsekakor ve, da imajo sodišča izredno veliko nerešenih zadev in da je možno s spretnim zavlačevanjem zadeve pridobiti dve ali tri leta. Pravdanje pred sodišči pa je tudi izredno poceni, saj je, denimo, vse pravdanje V. J. stalo le 52 din brez odvetniških stroškov, zadeva pa traja že od 2.4.1976 leta dalje, sodna odločba pa še vedno ni izvršena.
Sodimo, da taki in podobni pravni nasveti spodbujajo ljudi k neustreznim ravnanjem in da je zato za pravne nasvete v javnih glasilih poostriti odgovornost v skladu z. odvetniško in novinarsko etiko.
DELAVCI ISKRE ELEKTROMEHANIKA
KRANJ
Kdo mora plačati stroške disciplinskega postopka
Proti delavki je bil uveden disciplinski postopek zaradi kršitve delovne obveznosti. Delavka si je najela zagovornika, ki je bil navzoč na obravnavi, mimo tega pa je vložil tudi ugovor na odločitev disciplinske komisije. Delavski svet, ki je o ugovoru odločal, je postopek ustavil, ker je ugotovil, da je med postopkom kršitev že zastarala. Nastalo je vprašanje, ali mora stroške zagovornika nositi delavka sama ali pa jih je dolžna plačati temeljna organizacija. Temeljna organizacija je plačilo stroškov zavrnila, ker je menila, da je pač delavka po lastni odločitvi najela zagovornika in da mora zato sama nositi stroške.
Delavka se je obrnila na sodišče združenega dela, ki je ugodilo njenemu zahtevku in temeljni organizaciji naložilo plačilo vseh stroškov, ki jih je delavka imela v disciplinskem postopku. Sodišče je menilo, da pomenijo stroški škodo, za katero je odgovorna temeljna organizacija, saj so nastali zato, ker je bil uveden in izveden disciplinski postopek. Delavki ni bil izrečen ukrep, saj se je postopek končal z ustavitvijo.
Pritožbeno sodišče pa se s takim stališčem sodišča prve stopnje ni strinjalo. Temeljni organizaciji ni možno očitati, da je zakrivila škodo, ki naj bi nastala delavki zato, ker si je najela zagovornika. Temeljna organizacija bi bila odgovorna, če bi delavki povzročila stroške, tako pa je bil uveden disciplinski postopek povsem v skladu s samoupravnimi splošnimi akti. Ni šlo za protipravno ravnanje, saj je postopek tekel povsem zakonito, čeprav je moral biti ustavljen zavoljo zastaranja kršitve. Delavka je imela pravico vzeti zagovornika, vendar mora stroške zagovornika nositi sama. Teh stroškov ni mogoče pojmovati kot škodo, čeprav je res, da ima vsak delavec pravico, da si v disciplinskem postopku najame zagovornika, ki mu pomaga pri obrambi. Upoštevati je treba, da je temeljna organizacija ravnala povsem zakonito, saj je po ugotovitvi zastaranja postopek tudi ustavila, torej ni šlo za protipravno ali šikanozno ravnanje, zato tudi ni mogoče govoriti o krivdi stroška postopka.
Podaljševanje delovnega razmerja za določen čas
Vzgojni zavod je razpisal prosto delovno mesto vzgojitelja defektologa že leta 1971, vendar se ni prijavil noben kandidat, ki bi izpolnjeval razpisne pogoje. Prav zato je bila sprejeta v delovno razmerje za določen čas delavka, ki je sicer imela višje-špfeko izobrazbo, vendar ne izobrazbo ustrezne smeri. Po preteku enega leta — delovno razmerje je bilo sklenjeno za dobo enega leta — pa je zavod zopet sklenil s to delavko delovno razmerje za določen čas in sicer prav tako za eno leto. Iz leta v leto je nato zavod brezuspešno razpisoval prosto delovno mesto in ker kandidatov, ki bi izpolnjevali razpisne pogoje, ni bilo, so predlagateljici vselej podaljšali delovno razmerje še za eno leto.
V letu 1977 pa se je na ponoven razpis prijavil kandidat, ki je izpolnjeval vse razpisne pogoje in je bil zato tudi sprejet v delovno razmerje za nedoločen čas. Po preteku delovnega razmerja za določen čas — 31. 8. 1977. leta — pa je zavod obvestil delavko, da ji delovno razmerje preneha, ker v zavodu ni ustreznega prostega delovnega mesta.
Delavka se s takim sklepom zavoda ni strinjala, saj je uveljavljala pravico do delovnega razmerja za nedoločen čas. ^ zavodu je delala kar šest let na delovnem mestu defektologa’ čeprav ni imela ustrezne strokovne izobrazbe, je vendar delo opravljala v redu in ni dvoma, da je v tem času pridobila velik£ izkušnje in ustrezno delovni sposobnost.
i^elavka je zahtevala sodno varstvo in sodišče prve stopnje je njeni zahtevi ugodilo ter ugotovilo, da je delavki delovno ra' zmerje za določen čas prešlo v delovno razmerje za nedoločna čas, ker zavod ni mogel skleniti delovnega razmerja za določba čas več kot za eno leto. V samoupravnem sporazumu o medse' bojnih razmerjih delavcev v zavodu je določeno, da se lahk° sklene v takšnem primeru delovno razmerje le za dobo enega leta. Iz tega bi sledilo, da v drugič delovnega razmerja ni možn° podaljšati, ker pa je vendarle bilo podaljšano, je prešlo v de' lovno razmerje za nedoločen čas. Ni torej razlogov, da bi de' lavki prenehalo delavno razmerje.
Na pritožbo zavoda je pritožbeno sodišče spremenilo odloči' tev sodišča prve stopnje in zavrnilo zahtevek delavke. Delavk® ni izpolnjevala ustreznih pogojev za delo defektologa, ker n in13 strokovne izobrazbe določene smeri. Prav zato ni mogla bi‘ sprejeta za delo za nedoločen čas, pač pa se ji je ob enakih pog°' jih delo za določen čas lahko podaljševalo vsako leto še za e c0 leto naprej. Če tega podaljšanja ne bi bilo, potem bi seved kljub temu delovno razmerje prešlo v delovno razmerje za ne' določen čas, ker pa je zavod ponavljal razpise, to pa je bil Žan storiti v skladu s 6. členom republiškega zakona o medse bojnih razmerjih delavcev v združenem delu — in ker se ni*0 prijavili kandidati, ki bi izpolnjevali razpisne pogoje J je seveo obstajala možnost, da se vselej delavki delovno razmerje vno vič podaljša še za.eno leto, vendar je ostalo kljub temu delovn0 razmerje za določen čas, delovno mesto je bilo še vedno prost0’ saj ga ni zasedel kandidat oziroma delavec, ki bi imel ustrezn0 izobrazbo določene smeri.
PIŠE: IVAN ŽUŽEN
Sindikat v boju za nova delovna mesta
Svet ob Muri, ki ga sestav*-‘jajo murskosoboška, radgon-s*ca, ljutomerska in lendavska °bčina, sodi med najmanj razvita območja v Sloveniji. Blizu 31.500 zaposlenih pomeni le sJabo petino prebivalstva. Najslabše je v lendavski občini, kjer Je zaposlenih le približno 19 odstotkov ljudi. Navzlic temu pa to območje doživlja hitro preobrate in gospodarsko rast, kar je o^sev sposobnosti in hotenj-tamkajšnjega občinstva, ki seje v toh tridesetih letih iz kmetov in janičarjev, sezonskih delavcev ali hlapcev spremenilo v samou-Pravljavce. O tem, predvsem pa
0	delu in vlogi sindikata je tekla Poseda z MIRKOM HAJDINJAKOM, predsednikom me-o°bčinskega sindikalnega sveta Štirih obmurskih občin.
v Sobotno popoldne se preveša
1	v drugo polovico, ko sedimo v lePo urejeni podstrešni sobi, ki Poatieni Mirku Hajdinjaku de-,°Vni prostor. Na mizi se je raz-NPela potica. Njegova žena, zdaj Jhvalidska upokojenka, je prav-
. r postregla s kavo. Njun edini .!n, študent v naslanjaču sprem-'Ja pogovor.
Mirko Hajdinjak. Pred petdesetimi leti se je rodil naprednemu 0vaču v Odrancih. Sodi v tisto nk?erac’i° P°murja» ki se je blikovala v burnih časih. Nje-8oy oče je bil v prejšnji Jugosla-v'ji poslanec. Vzgojo in skrb za vVojih deset otrok je prepuščal eni, sam pa se je ukvarjal s ko-acijo in politiko. Čeprav je mož •url ie pred okupacijo, je dru-tna morala prestati veliko gorja. J/jrkovega starejšega brata so Peljali v Dachau, njega pa v 1 taborišča. Vrnil se je šele v, 4'■ leta. Po odsluženju voja-^Sa roka se je zaposlil na •trajnem ljudskem odboru.
,atem 80 ga izvolili za skojev-viht8^ sek^etarja. Kot brigadir je v, 1 kramp po progi hrc*o Banoviči, Hukes—Pisc-
• °Pea pa sta mu ostala v spominu Albanije. Tjakaj je odrinil še mrugič, ko so naši mladinci po-jhagali graditi progo Drač—El-Dasan. Ril je na progi
Šamac—Sarajevo in gradil avtocesto Zagreb—Beograd. Leta 1957 se je vpisal v kmetijsko šolo, čeprav je bil šest let direktor KZ v Lendavi, pa matičar, uradnik, uslužbenec, funkcionar mladine in se ukvarjal s prodajo v Varstroju. Bil je tajnik zemljiške skupnosti...
»Šel sem po poti, ki jo je prehodila večina mojih vrstnikov. Bili so časi, ko si nisi mogel sam izbirati nalog. Od vseh mojih služb sem si izbral pravzaprav sam le tisto v Varstroju. Ker mi je pogosto kdo pomolil pod nos papir, sem se tudi sam — čeprav že v letih — odločil za v šolo.«
»Včasih je bilo hudo. Pa kaj bi o tem,« pravi žena in ponudi kozarec domačega vina.
— Vi, ki živite tu, verjetno več ne vidite hitrih sprememb, ki -jih doživlja Pomurje. Kaj vi menite o njih?«
»Mi jih poznamo. Še kako dobro poznamo te spremembe, saj nosi vsaka pečat in delež našega človeka. Govorimo o tem, da je bil razvoj prepočasen. Pomurje ni samo kolektiv Mure ali Pomurke, Radenske ali radgonskega Avtoprevoza. Naš delavec je priden, skromen in iskan. Najdeš ga po vsem svetu, na vseh celinah. Tista krilatica, da je več Pomurcev po svetu kot v Pomurju, ni dakeč od resnice. Seveda pa je tudi res, da Pomurje še ni nikoli tako dobro živelo kot zdaj.«
»Dolga leta po vojni je Pomurje pošiljalo v naše univerzitetne centre izredno veliko število študentov. Kje so zdaj ti strokovnjaki in v kolikšni meri je v Pomurju čutiti njihov vpliv?
»Ta, do nedavna zatajevani svet ob Muri je več let pošiljal v svet poleg fizičnih delavcev veliko število uka željne mladeži. Če sežemo malo bolj nazaj, sta bila Prekmurje in Prlekija dobavitelja sezoncev, zidarjev, tesarjev pa mogoče še treh, štirih poklicev. Pomurje je hitro dojelo, da samo s temi kadri ne bo možno preskočiti zaostalosti, ekonomske nerazvitosti. Samo
Pogovor z MIRKOM HAJDINJAKOM, predsednikom me-dobičinskega sveta ZSS za Pomurje
pridne roke so premalo. To, kar je danes v Pomurju videti, je rezultat dela tistih generacij, ki so v Pomurju ostale in delale, ter tistih, ki so se vrnile nazaj po šolanju.«
— Dolga leta je bilo čutiti v političnem delu očitek, češ da se delavci redko vključujejo v politično delo, da sindikat ne more zaživeti. »Delavec se vključuje v politično delo v tolikšni meri, kolikor čuti, da njegovi besedi nekdo prisluhne. Dolga leta so tu govorili, da je naš človek preveč navezan na svojo zemljo, da bi se počutil kot solastnik tovarne. Kolikšna zmota! Res je, zemlja mu je leta pomenila socialno varnost, saj je živel samo od nje in se nanjo vračal s sezonskega dela. Toda kje je že to! Vprašajte zdaj delavko Mure, v čem vidi svojo socialno varnost! Dvomim, da vam bo sploh katera odgovorila, da ji pomeni socialno varnost zemlja.«
— Pomurje ni imelo industri-
je, torej tiste šole, kjer se je oblikovala delavčeva zavest. Kako se ta zavest oblikuje dandanes?
»Nekoč smo imeli v Pomurju »proletarce«, »polproletarce« in še druge. Proletarci so bili po tedanjem prepričanju najsiromaš-nejši sloji, ki so imeli veliko šte-. vilo otrok, živeli v tujih hišah in bili odvisni od polirjev ali od ljudi, ki so bogateli na tuj račun. Polproletarci so imeli svojo kočico, vendar premalo zemlje, da bi se lahko preživljali na njej. Medtem ko so bili prvi najvnetejši zagovorniki naprednih idej, so polproletarci živeli v odvisnosti od svoje zemlje. To je bilo čutiti nekaj let. Toda naš človek je sila prilagodljiv in dovzeten za napredek.«
— Kadarkoli steče beseda o Pomurju, omenjajo kolektiv Mure. Zakaj?
»Zato, ker so ga nekoč sestavljale žene, možje pa so bili na sezonskem delu in ker se je izkazal kot izredno sposoben. V kolektivu Mure so še zdaj zvečine ženske, ki so v Muri prvič spoznale šivalni stroj. In glejte: ta kolektiv dosega proizvodne učinke, ki se jim čudijo najboljši poznavalci tovrstne industrije.«
— Kadar steče beseda o življenjski ravni in razvoju Pomurja, je shšati, da je mnogo Pomurcev na delu v tujini in da prislu-ženi denar vlagajo doma.
»To je v marsičem res. Toda zdomstvo ima tudi drugo, neljubo plat, denimo tisto, ki zadeva zdravstvo. Poglejte, naši zdomci plačujejo dajatve tujini, doma pa iščejo zdravstveno oskrbo njihovi svojci. To je breme, ki ga Pomurje samo ne zmore.«
— Pred leti smo veliko govorili o tem, da bi se naj zdomci za-^ poslovali doma. V kolikšni meri
»Naš delavec je skromen in marljiv. To lahko spozna vsak, ki pride v Pomurje. Toda s ceste ni mogoče videti delavke, ki je še včeraj delala na borni zemlji, danes pa podira evropske norme...«
vam je to uspelo?
»Zdomci za Pomurje niso več tolikšno breme kot j)red desetimi leti. Vse več jih ostaja doma in se vključuje v domačo proizvodnjo.«
— Kako je bilo s pobudo, da bi zdomci investirali v tujini zasluženi denar v novo tov —r>' iri Odrancih?
»Ostalo je pri pobudi, pogovorih in obljubah. To je bila velika napaka, katere posledice čutimo še zdaj. Kljub temu pa zdaj lahko govorimo o stotinah novih delovnih mest. Danes v Pomurju brezposelnost ni hudo vprašanje. Dober delavec je iskan. Težave so v tem, da bi radi strokovnjake zaposlili doma, namesto da jih šolamo za tujino.«
— Omenili ste nova delovna mesta.
»Točno. Danes lahko povemo kaj več kot pred letom dni. Mura bo v Petrovcih zgradila svoj obrat, LIV iz Postojne bo gradil v Rogaševcih, stvarnost pa postaja gradnja novega obrata v Križevcih, ki ga bo zgradil Modni salon iz Velenja. Razširih bomo obrat pletilstva v Prosenjakovcih, v Lendavi bo zgrajen nov obrat Primata, za katerega je INA-Nafta že odstopila svoje prosto-
re, Varstroj gradi novo tovarno sanitetnih kabin, INA-Nafta pa tovarno metanola. Potem je na vrsti še razširitev rafinerije. V Ljutomeru bo ljubljanski LEK zgradil obrat, Emona pa bo v
»Vprašanje zdomcev za Pomuije nima več tolikšne teže kot pred desetimi leti. Res pa je, da v takratnih pogovorih z njimi še ni bilo materialne podlage, da bi jim zagotovili izpolnitev obljub. To so nam takrat upravičeno zamerili...«
Razkrižju razširila obrat za predelavo sadja. V Radgoni je že vgrajen temeljni kamen za novo tovarno bivalnih kontejnerjev Tako bomo že drugo leto murju odprli blizu 1.500 novih delovnih mest.«
— Ko spremljamo življenje in-gospodarjenje dislociranih obratov, katerih sedeži so zunaj občinskih ali celo republiških meja, ugotavljamo, da njihovim kolektivom le, s težavo uspeva uvajati samoupravna načela, predvsem pa delitev po vloženem delu.
»Drži. Doživeli smo celo to, da je velik mariborski kolektiv odprl obrat, v katerega je preselil stare in zanj nerentabilne stroje. Kako se naj potem naš delavec, ki na takih strojih ne more doseči enakih delovnih učinkov, samoupravno povezuje in dviga svoj glas, ko mu očitajo: Najprej delajte, potem samoupravljaj-
te!«
— Kako potem sindikat uveljavlja načela ustave in zakona o združenem delu?
»Sindikalna vodstva so v pre-nekaterem delovnem kolektivu predolgo vedrila pod tehnome-nedžersko kapo. To je bilo slabo. To je čutiti še dandanes, ko še prenekateri delavec upravičeno kaže s prstom na sindikat, ki mu je isto kot vodstvo. Dokler se bo predsednik sindikata hodil posvetovat k direktorju, ali naj skliče sestanek ali ne, delavec ne bo imel zaupanja vanj; to ni njegov sindikat.«
— Samo še vprašanje: Kako da relativno siromašno Pomurje na področju kulture kaže tolikšne uspehe?
»Našemu človeku nikoli ni bilo žal denarja za kulturo. Že pred desetletji je prispeval za kulturne domove in šole ter kulturne ustanove. Prazovanje Zveze Svobod v Pomurju ni bilo naključno. Tudi bienala male plastike in samorastniške kolonije likovnih in drugih ustvarjalcev sta bili rojeni pri nas... Naš človek, ki hodi po svetu, ne prinaša domov samo denarja, temveč tudi ideje!«
JANEZ SEVER
^PRAKSE POZD ELEKTROSERVIS GROSUPLJE
Oplemenitenje zasebne pobude
^°va ustava je omogočila novo obliko združevanja dela in sredstev zasebnikov z delavci k Pogodbene organizacije združenega dela. Elektroservis Grosuplje, ki sodi med prve pogod-ene organizacije združenega dela v Sloveniji, se je uveljavil na trgu. Gradijo tudi nove pro--^odne in poslovne prostore
zet"6 določbe omogoč SredJeN zasebna proiz nizacnj3 denar v P°g°dbei
*>oci.w UZeneSa dela' V sebn ■ * delavcev se sreči
kovT^6 in del° njegovit
Ustan e orn delavcev, ki so pr *dn^°Vltelji pogodbene orgai
zdrnl^0 P0g°dbeno org;
sat' 2^!ipa moraj.(

gih
Vendar “ahk h jih
SSl«* «
1150 združevanj
Za^Stanovi"
več VJ' uo nal •oda t.dvanaisti OpL* Sta vl°že PreL ni‘ena 11 Ldej? v druži
ganizacijah združenega dela in enake so njihove obveznosti.
ZAKAJ SE ZASEBNIKI
ODLOČAJO ZA POZD
V naši družbi že dalj časa ugotavljamo, da nam čedalje bolj primanjkuje takšnih dejavnosti, ki dopolnjujejo industrijsko proizvodnjo. Zakonske določbe pred nekaj leti niso omogočale, da bi v zasebni obrti bilo zaposlenih več kot pet delavcev, čeprav je bilo veliko povpraševanje po storitvah zasebnega sektorja. Tudi danes je še, vendar lahko opazimo, da se v nekaterih pogodbenih organizacijah vse bolj usmerjajo na industrijsko proizvodnjo, razširjajo svojo »zbirko« storitev in s tem omogočajo večje zaposlovanje. Sicer pa smo z ustavo, z zakonom o združenem delu in s pripravami za sprejem novega obrtnega zakona omogočili tudi mnogim zdomcem, da vložijo svoja sredstva v pogodbene organizacije združenega dela.
Kaj pravi direktor POZD.Elektro-servis v Grosupljem Anton Pečnikar o svoji odločitvi, da se je njegovo obrtno podjetje konstituiralo v POZD? »Sem med začetniki. Torej med prvimi, ki smo se odločili za pogodbeno organizacijo. Pred štirimi leti sva s sestro vložila vanjo 750 tisoč dinarjev. Ustanovitveni akt pa je poleg tistih, ki so ga po zakonu dolžni preskrbeti, podpisalo tudi pet delavcev, ki so bili do ustanovitve zapo-
sleni v moji elektroinstalaterski dejavnosti. Kot zasebnik in obrtnik s tolikšnim številom zaposlenih nisem mogel zadovoljevati potreb po elek-troservisnih storitvah. Že prej smo zelo dobro sodelovali s SGP Grosuplje in SGP Pionir ter opravljali tudi druge storitve. Nisem bil zadovoljen, kajti menil sem, da bi bilo več možnosti za razširitev dejavnosti, če bi ustanovili pogodbeno organizacijo združenega dela. Če dobro gospodarimo — doslej še nismo imeli problemov — se mi tako in tako povrnejo vložena sredstva poleg tega pa imajo delavci mnogo večjo socialno varnost, kot če bi bili zaposleni pri zasebniku. Pred štirimi leti nas je bilo šest, danes nas je več kot sto skupaj z učenci v gospodarstvu. To pa je zelo velik napredek, saj bomo letos ustvarili že blizu 30 milijonov celotnega prihodka.«
Anton Pečnikar nam je tudi povedal, da je navdušen nad prizadevanji, da bi dobili čim več pogodbenih organizacij združenega dela. Nihče nam več ne očita, da se z njimi poglablja socialno razlikovanje. Tudi davčna politika je spremenjena, saj ostajajo davki od pogodbene organizacije občinam, ki so zato v zadnjem času pobudniki za oblikovanje pogodbenih organizacij združenega dela. Pa ne povsod. Največ POZD je v ljubljanski regiji, nobene pa ni na Dolenjskem, Gorenjskem. Notranjskem in v Prekmurju, kjer je na pretek razpoložljivih delovnih moči.
IN DELAVCI?
Delavci Elektroservisa so spoznali, da je njihova prihodnost v pogodbeni organizaciji. Velja opomniti, da se je Anton Pečnikar s svojo sestro Marijo Vukovič odločil za razširitev dejavnosti. Blizu tri milijone dinarjev sta vložila v gradnjo novih poslovnih in skladiščnih prostorov v Grosupljem. Vrednost investicije je šest milijonov dinarjev. Kot pogodbena organizacija so dobili tudi bančne kredite in kolektiv je vložil v razširitev poslovnih in proizvodnih zmogljivosti tudi tista sredstva, ki jih je prigospodaril v pogodbeni organizaciji.
Seveda pa je prihodnji razvoj vsake pogodbene organizacije mogoč le takrat, ko lahko delavci izkoristijo tudi vse tiste pravice, kot jih imajo drugi delavci v združenem delu. Tako so v POZD Elektroservis kupili nekaj počitniških prikolic za letovanje, prejemajo regres za dopuste in tudi pri kreditiranju stanovanjske gradnje niso zapostavljeni. Predlansko leto so namenili 750 tisoč dinarjev za stanovanjsko gradnjo, lani nekaj čez 800 tisoč dinarjev, letos pa bodo dali 870 tisoč dinarjev.
Recimo, da je to le ena plat medalje. Pomembna je, kajti delavci so nam potrdili, da v resnici odločajo sami v pogodbeni organizaciji združenega dela. Imajo svojo osnovno organizacijo sindikata, vsaj nekajkrat na leto se sestanejo in se pogovorijo o vseh vprašanjih (večina jih je
V Grouspljem raste nova tovarna POZD Elektroservis.
vedno na terenu). Delegati v delavskem svetu so prizadevni, saj so vsi delavci sproti obveščeni o gospodarjenju in o vprašanjih, ki so za nadaljnji razvoj pogodbene organizacije pomembna. V zadnjem času se krepi tudi sindikalna organizacija, ki ne skrbi le za šport, rekreacijo in podobno, temveč je v resnici vse bolj in bolj tudi varuh samoupravljanja in delavskih interesov.
Velja poudariti še skrb za prihodnje rodove, ki se bodo zaposlili v tej POZD. Zdaj štipendirajo 18 učencev v gospodarstvu, ki obiskujejo prvi razred ustreznih poklicnih in srednjih šol, v drugem jih je 14 in v tretjem prav takšno število. Direktor Anton Pečnikar nam je dejal, da se je večina njegovih vajencev in pomočnikov vrnila v Elektroservis. »Veže nas tovarištvo. Ne pozabljamo na svoje obveznosti, kajti vsi vemo, da je od prizadevnosti vseh odvisna prihodnost naše organizacije. Ali verjamete, da se do sedaj še nismo nikoli huje sprli med sabo! Pa ne zato, da ne bi imeli priložnosti temveč zato, ker smo vsi navajeni, da najprej premislimo, se pogovorimo in šele nato odločimo kako naprej.«
Anton Pečnikar pa le ni povsem zadovoljen, kajti vse časa preveč izgublja z upravnimi »posli« Ne vem, zakaj ne ustanovimo v Sloveniji nekakšnega servisa, ki bi nam pomagal pri oblikovanju samoupravnih aktov, pri izdelavi bilanc... To sem že predlagal in vsi direktorji pogodbenih organizacij in vodstva političnih organizacij se strinjamo s tako rešitvijo. V POZD ne smemo pretiravati s skupnimi službami, še manj z nepotrebno birokracijo. V takšno obliko združevanja zasebnih sredstev in dela delavcev se odločamo zato, ker vidimo v njej prihodnost, ker nam pomeni novo obliko podružbljanja proizvajalnih sredstev in ne nazadnje tudi zagotavlja napredek vsem, ki želijo koristiti družbi in sebi. Nekateri smo to že spoznali, drugi spoznavajo, tretji pa bodo — kot po navadi — še čakali.«
Tako meni Anton Pečnikar. Odkrito govori. Brez težav ne gre toda Anton Pečnikar kot direktor in lastnik proizvajalnih sredstev zna najti pravi način za razgovor z delavci. Vsi so odgovorni za uspešno poslovanje pogodbene organizacije združenega dela Elektroservis Grosuplje.
M. HORVAT
Ob ocenjevanju kadrovske rasti se razprava v organizacijah ZK marsikje kritično dotakne vprašanje socialne sestave v ZK. in v okviru tega zlasti prizadevanj, da bi dosegli delavsko večino. To je še toliko bolj pomembno za industrijska središča, kjer delavski razred predstavlja večino prebivalstva.
Ugotovitev, da nam v med-kongresnem obdobju ni uspelo uresničiti priporočila prejšnjega kongresa, da bi do 8. kongresa ZKS dosegli delavsko večino, ne moremo oceniti kot neuspeh. Dejstvo je namreč, da se je v medkongresnem obdobju ZKS povečala kar za tretjino članstva. Vanjo so vstopale vse socialne strukture in ob tem tudi veliko število delavcev. Zdaj so delavci v ZKS najštevilnejša skupina, 31
Zakaj
zamenljivi
delegat?
Praksa kaže, da je načelo o zamenljivosti delegata že obrodilo ugodne rezultate ter da ustreza bistvu in perspektivi razvoja delegatskega sistema, kar je potrdil tudi zvezni svet za vprašanja družbene ureditve. Da pa bi lahko dosledno uresničevali to načelo na vseh ravneh skupščinskega odločanja, bi morali spremeniti ustave v večini republik in pokrajin, pa tudi zvezno ustavo.
V dosedanjih razpravah o tem je prevladovalo mnenje, naj ne bi spreminjali ustave, ker ni dovolj časa in ker za popolno uresničevanje tega načela povsod nimajo enakih pogojev. Pojavljajo pa se tudi težave, ki niso samo tehnične narave. Zamenljivi mandat bi -lahko otežkočal enakomernejšo nacionalno zastopanost delegatov na sejah skupščin, zlasti tam, kjer živi več narodov in narodnosti, lahko pa bi tudi oslabil odgovornost takrat, ko bi praktično več članov delegacij odločalo na posameznih skupščinskih sejah — zlasti tam, kjer delegacije niso krepko povezane z bazo. Ena od tehničnih težav je tudi ta, da bi bil za vsako zasedanje skupščine potreben poseben volilni mehanizem, zlasti tam, kjer so delegacije iz več OZD in skupnosti, kar bi privedlo do številnih sestankov in bi negativno vplivalo na učinkovitost dela skupščin.
Praksa zamenljivega delegata v naši republiki je pokazala, da ta mandat vzpodbuja delegate in konference delegacij k stalni aktivnosti, omogoča enakomerno delitev dela med člani, člani se temeljiteje pripravljajo na seje, mnogo bolj so seznanjeni s stališči delovnih ljudi, večja pa je tudi njihova odgovornost. Te izkušnje iz naše republike gotovo lahko služijo kot dragocena izkušnja za uvajanje takšnega mandata tudi drugod. Z njegovo uvedbo bi odpadla tudi potreba po namestniku delegata. To načelo bi v prihodnje lahko uveljavili v delu vseh skupščin SIS in tako omogočili, da postanejo kraj za strokovno dogovarjanje, za uvajanje tega načela v SIS pa ni nobenih ustavnih ali zakonskih ovir.
Za zdaj torej še ni znano, ali bodo tudi druge republike uvedle načelo zamenljivosti delegata ali ne. Vendar pa lahko v republikah, kjer ustava tega ne predvideva, poleg stalnega delegata na seje prihajajo tudi drugi člani delegacij. Ti sicer nimajo pravice glasovanja, lahko pa razpravljajo in s tem vplivajo na sprejem najboljših možnih odločitev.
V.B.
odstotkov članstva, in jih je v ZKS več kot kdajkoli prej. Ne smemo spregledati, da so se delavski večini močno približala
Komunist ~ 03
nekatera slovenska industrijska središča, tako da je med 40 in 50 odstotkov delavcev v občinskih organizacijah ZK v Hrastniku, Jesenicah, v Velenju (50 odstotkov), v Šmarju pri Jelšah itd.
Toda vpliva delavcev ne smemo presojati izključno po članstvu v ZK, ne da bi ob tem ocenjevali njihov vpliv na politiko in prakso v slehernem delovnem in življenjskem okolju. Pri tem je pomembna njihova vključenost v boj, ne samo za
preseganje mezdnih odnosov, temveč tudi za preseganje mezdne miselnosti v svojih vrstah. Delavska večina v ZK lahko zavestno spodbuja v svojih osnovnih organizacijah • reševanje ključnih vprašanj, kot je zagotavljanje dejanskega vpliva delavcev na gospodarjenje in razpolaganje s pogoji in sadovi dela; torej mora biti kolo napredka in sila, ki spreminja razmere. Seveda pa delavska večina sama po sebi še ne zagotavlja revolucionarnosti in avantgarde, če nima akcijske širine in je zaprta zgolj v okvire svoje osnovne organizacije. Če naj zadosti svojemu namenu, mora usmerjati akcijo preko sindikata in samoupravnih organov. Zato je ob vprašanju vpliva delavcev na družbenoekonomske procese
v delovnem okolju in v krajevni skupnosti potrebno tudi oceniti, koliko uporabljajo delavci svoje delegacije za izražanje svojih interesov.
Zato vprašanja delavske večine v ZK ne bi smeli obravnavati ločeno in neodvisno od delavčevega celotnega vpliva na oblikovanje stališč in na odločanje, pa ne samo v okviru ZK, temveč tudi v sindikatu, zvezi socialistične mladine, v socialistični Zvezi in v delegatskem sistemu. Boj za nove družbenoekonomske odnose, za prevladujoč vpliv delavcev na vse procese v naši družbi, se namreč odvija preko vseh teh organiziranih družbenih mehanizmov. Zato je njihova neposredna prisotnost v teh procesih odločilnega pomena.
NINA KOMPARIČ
TURIZEM LETOS NI IZPOLNIL PRIČAKOVANJ
MANJ DEVIZ NA RAČUN NEORGANIZIRANOSTI
Spodbudni rezultati prejšnjih let so nas uspavali, toda vse še ni izgubljeno, predvsem pa ni vzrokov za malodušje. Temeljna naloga: z boljšo organiziranostjo doseči boljšo ponudbo in se sproti prilagajati vse bolj razvejanemu povpraševanju
Z družbenim načrtom Jugoslavije za obdobje 1976 — 1980 smo se odločili, da bomo uvrstili turizem v dejavnosti skupnega interesa. Na tej osnovi smo tudi sklenili dogovor o temeljih družbenega plana za razvoj turizma v omenjenem obdobju. Toda čas je prinesel in še prinaša s seboj nekatere nove elemente, na katere ne smemo pozabiti, ko obravnavamo in rešujemo probleme turističnega gospodarstva in uresničevanja dogovorjene politike celotnega razvoja.
Za ponazoritev težav, s katerimi se danes bodejo naši turistični in drugi delavci, le nekaj podatkov. Lani smo imeli v Jugoslaviji že blizu milijon turističnih ležišč, to je skoraj 2,5-krat več kot pred desetimi leti. V istem obdobju se je zato močno povečal tudi turistični promet. Dalje: lani smo zabeležili v Jugoslaviji že sedemdeset milijonov nočitev, kar je nad dvakrat več kot deset let poprej. In še tale podatek: lani je znašal devizni priliv od turizma osemsto milijonov dolarjev, to je desetkrat toliko kot leta 1965. Poprečna letna stopnja deviznega dohodka je torej znašala v minulem obdobju celih 23 odstotkov!
srednjeročnega načrta, pa je značilno upadanje stopnje rasti tujega turizma, precej nižja pa je tudi stopnja rasti deviznega dohodka, ki je znašala lani še 4,5 odstotka, letos pa bo po dosedanjih ocenah znašala le še blizu 2 odstotka. Podatki so torej več kot zgovorni.
Strokovnjaki sodijo, da lahko v precejšnji meri pripišemo zadnje nerazveseljive rezultate našega turističnega gospodarstva neusklajenosti turistične ponudbe v primerjavi s precej spremenjenim turističnim povpraševanjem. Poleg tega nas tepejo tudi podedovane napake, ko smo se odločali za gradnjo izredno velikih turističnih zmogljivosti, hotelskih kompleksov, ki spominjajo na ogromne človeške silose in so danes vse prej kot mikavni za preživljanje prostih dni v letu. In, če k temu dodamo še recesijo v svetovnih gospodarskih gibanjih in upadanje splošne stopnje gospodarske rasti, število brezposelnih je naraslo samo v Evropi že na več kot 16 milijonov ljudi, potlej so vzroki za omenjene rezultate našega turističnega gospo-darstva, malce bolj razumljivi.
Toda, zagotavljajo strokovnjaki, vse skupaj še vedno ni tako zelo za-
ni. Vse svoje sile bomo morali usmeriti v reševanje tistih problemov, od katerih so odvisni kakovost gospodarjenja v turizmu, kakovost turistične ponudbe in vse, kar je povezano s krepitvijo kvalitativnih dejavnikov na tem področju.
Pa ne samo to: računati moramo s tem, kar smo že poudarili, da bomo morali spremeniti turistično ponudbo in jo tudi rtenehno prilagajati, da bomo lahko zadovoljili nove, močno razvejane zahteve turističnega povpraševanja, ki so vse bolj značilne za turistični trg Evrope.
Vsekakor smo v zadnjem obdobju premalo storili za razvoj našega turizma. Uspavali so nas spodbudni rezultati prejšnjih let, pri tem pa smo pozabljali na vse močnejšo konkurenco na evropskem turističnem trgu. Torej je po svoje zelo razumljivo, da smo se tako rekoč preko noči znašli v precej težjih razmerah, ki so poleg drugega tudi rezultat naše preskromne organiziran,osti, zlasti do — tujega trga.	_a.
:w:<n k*
JOSIP BROZ-TITO, predsednik SFRJ, v izjavi za Tanjug po vrnitvi z obiska v Romuniji:
Najprej smo odprli dela pri graditvi hidroenergetskega in plovnega sistema Djerdap II. Celoten hidroenergetski iif'-plovni sistem, če upoštevamo to, kar smo^e zgradili in tisto, kar šele b^mo, je po svojem ekonomskem in političnem pomenu zares enkraten podvig. To impozantno skupno delo naše države, predvsem SR Srbije, in sosednje Romunije, naših in romunskih graditeljev, priča o globokem zaupanju in prijateljstvu med našima državama, in je lahko za zgled vsem.
Med vsestransko, prisrčno in prijateljsko izmenjavo mnenj s predsednikom Ceau-sescom — posebne pogovore so imeli tudi moji sodelavci s svojimi partnerji — smo se sporazumeli, da bomo tudi naprej vsestransko razvijali že tako zelo plodno sodelova-
nje na vseh področjih, prav tako tudi sodelovanje med ZKJ in RKP.
Izčrpno smo se pogovorili tudi o aktualnih vprašanjih mednarodnih odnosov ter o tokovih v mednarodnem delavskem in komunističnem gibanju. V skupnem sporočilu so nadrobno prikazani rezultati naših pogovorov. Tudi tokrat je prišla do izraza visoka stopnja ujemanja stališč obeh socialističnih držav in naših partij.
ROMAN ALBREHT, član predsedstva CK ZKJ, na posvetovanju o dohodkovnih odnosih, ki ga je organizirala visoka ekonomsko-komer-cialna šola v Mariboru:
Delo delavcev v skupnih službah je po svoji naravi tako, da so vrsta, obseg in kvaliteta dela odvisni od proizvodnje in objektivno potrebnega dela skupnih služb, ki je nujno, da bi se lahko proizvodnja	organizirala,
nemoteno odvijala, tržno realizirala ter reproducirala.
Ker je delo skupnih služb dejansko funkcija proizvodnega dela (ta pojem ustrezno opredeljuje	funkcionalni
odnos med delom v proizvodnji in delom v skupnih služ-
bah, za 'razliko od povsem neustreznega pojma, ki označuje delo v skupnih službah, za »servis« dela v proizvodnji), ne morejo določati vrste, obsega in kvalitete dela delavci v delovni skupnosti, ampak ga lahko le delavci združenih organizacij. Toda tudi oni tega ne morejo odločati na monopolističen način. Samostojno odločajo o vrsti in obsegu dela skupnih služb. Na podlagi take svoje odločitve pa se potem enakopravno sporazumevajo z delavci v delovni skupnosti o obsegu in kakovosti dela, ki je potrebno za uspešno opravljanje določenih vrst in obsega dela, o družbenoekonomskih osnovah svobodne menjave in o drugih zadevah, ki so povezane z združevanjem dela in sredstev v delovno organizacijo.
Iz povedanega izhaja, da je podlaga za združevanje dela delavcev v delovni skupnosti samoupravni sporazum, ki ga sprejemajo delavci združepih temeljnih organizacij o ustanovitvi skupnih, služb, in samoupravni sporazum, ki ga sklenejo delavci združenih temeljnih organizacij in delavci delovne skupnosti; 0 združevanju dela in sredstev v delovno organizacijo.
Za zadnja leta, vštevši prvi dve leti skrbljujoče, da bi smeli biti maloduš-
ZAHTEVA SINDIKATOV BiH
Grešnike na zatožno
klop!
Samoupravne sporazume o delitvi dohodka in osebnih dohodkov najbolj kršijo tisti, ki poslujejo z izgubo
Sindikai BiH so ugotovili, da je 33 organizacij združenega dela kršilo panožne samoupravne sporazume o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Odločili so se, da bodo kršitelje prijavili sodišču združenega dela. Med njimi je 6 organizacij iz industrije in rudarstva, 6 iz gradbeništva, 3 iz prometa in 18 iz družbenih dejavnosti. Prijavljeni so delili za psebne dohodke več kot dovoljujejo panožni sporazumi, hkrati pa plavajo v izgubah. Tekstilna tovarna Viteks v Visokem je, denimo v devetih mesecih povečala izgube za tri in polkrat v primerjavi z enakim obdobjem v lanskem letu, povečala pa je tudi osebne dohodke — kar za 76 odstotkov.
Če bi ugotovili, da so kršitve sporazumov tudi posledica subjektivnih vzrokov, zahtevajo
sindikati, da bi odgovorne osebe občutile tudi posledice.
Sicer pa so v vsej republiki pregledali nad tisoč TOZD in preverili kako delavci urejajo delitvene odnose ter usklajujejo svoje samoupravne akte z zakonom o združenem delu. Vsi vedo, da je treba spremembe v sporazumih in pravilnikih izvesti do konca leta, vendar se utegne zgoditi, da bodo to storili marsikje le formalno, da bi se izognili minimalnim osebnim dohodkom. Več kot polovica bosan-skohercegovskih organizacij združenega dela se bo ravnala po zakonu in sprejela nove samoupravne akte še ta mesec, nekaj pa se jih za ta rok niti ne zmeni. Tudi v teh primerih se bo treba odločiti za sankcije.
N. K.
od sobote ^ do sobote
Spominski dogodki
Težišče obravnav v minulih dneh je bilo v gospodarskih vprašanjih. Predvsem so še naprej v ospredju resolucija, plani za prihodnje leto in srednjeročno obdobje, proračun in skupna poraba. Prvotni osnutek slovenske resolucije je te dni prav po zaslugi pripomb in predlogov delegatov v skupščinski razpravi bil ustrezno dopolnjen v organih izvršnega sveta in novo besedilo je že pri delegacijah. V delegacijah skupščine SFRJ pa se je prav te dni začelo usklajevanje o resoluciji družbenoekonomskega razvoja v prihodnjem letu. V upravnih organih in skupščinskih telesih ter v samoupravnih interesnih skupnostih potekajo priprave za nekatere druge sistemske in organizacijske ukrepe, v Sloveniji zlasti za dokončen sprejem zakona o delovnih razmerjih, zakona o družbenih osnovah svobodne menjave dela, o proračunu v prihodnjem letu in še o nekaterih vprašanjih planskega usklajevanja razvoja za posamezna področja gospodarstva.
Še posebej intenzivne so bile v minulih dneh razprave o novi organiziranosti bank in o njihovem konstituiranju v skladu z novim zakonom o temeljih kreditnega in bančnega sistema. Z izčrpno razpravo o samoupravni preobrazbi in vlogi združenega dela v delu bank se je vključil v razreševanje te problematike tudi predsednik predsedstva SRS Sergej Kraigher.
Sicer pa so tudi minuli dnevi potekali v znamenju nekaterih pomembnih jubilejev. V Celju in Ljubljani pa še v skupščini SRS so s podelitvijo republiškega priznanja počastili s slavnostnimi sprejemi in sejami 80-letnico enega najvidnejših slovenskih revolucionarjev in voditeljev delavskega in sindikalnega gibanja pred vojno Franca Leskoška-Luke. Ob tej priložnosti so bile posebej poudarjene velike zasluge jubilanta v organizaciji vstaje slovenskega ljudstva, graditvi ljudske oblasti, v obnovi in razvoju jugoslovan-
skega gospodarstva in samoupravnih družbenih odnosov.
V	Sloveniji obeležuje te dni 25-letnico delovanja tudi časopis naših izseljencev Rodna gruda, ki je bila ves čas trajna vez med našimi izseljenci in rojaki v tujini ter domovini.
V	Bosanskem Petrovcu pa so na slavnostni seji predsedstva konference za vprašanja družbenega p°' ložaja žensk počastili 35-letnico prve konference antifašističnih žensk Jugoslavije, ki je bila med revolucij0 prav v tem kraju, ko so sklicali prvi zbor bork in anti-fašistk vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti-
Med pomembnimi jubilejnimi in političnimi akcijami potekajo v enotah JLA in teritorialne obramb« zelo živahne priprave, za tradicionalni praznik naš« armade. Tako je tiskovni svet pri RK SZDL posvetil posebno sejo vprašanju obveščanja v armadi, vzgoj* starešinskega kadra in izbiri kandidatov za vojašk« šole. V okvirih teh priprav sodijo tudi prireditve, ki jm organizira Festival Kurirček v Mariboru.
Nič manj intenzivne niso v organizacijah sociali' stične zveze in v občinah priprave na novoletne obisk6 naših zdomcev, ki so povezane s problemi vračanja ia zaposlovanja ter posebnimi srečanji z njimi. Kot j6 bilo te dni v več republiških in zveznih organih poU' darjeno, naj bi bila letošnja srečanja bolj usklajena z realnimi programi in ukrepi, ki so bili v osnovnih dokumentih že sprejeti tako v skupščinah kot v družbenopolitičnih organizacijah.
Naj omenimo, da je bilo v minulih dneh tudi več stikov republiških organov z drugimi državami, zlasti v zvezi z urejanjem gospodarskih odnosov. V okvir te prizadevanj sodi tudi obisk delegacije izvršnega sveta Slovenije v Sovjetski zvezi.	^
kako gospodarimo
10. decembra 1977
stran
sip v devetih mesecih
Bogata žetev
konca septembra pa so kljub uspehom Zaostajali za planom za 3 odstotke
Delavci strojne industrije SIP v Šempetru v Savinjski dolini so v P^ih devetih mesecih letošnjega leta dobro gospodarili. Celotni Prihodek znaša 270,8 milijona dinarjev ali 76 odstotkov od načrtovanega za letošnje leto, dohodek pa 82,3 milijona dinarjev ali '4-odstotkov letnega načrta. V primerjavi z doseženo proizvodnjo •stega obdobja lani, ko so planske naloge izpolnili samo 65-odstot-?°> so letošnji proizvodni rezultati mnogo ugodnejši, z njimi so v kIP zadovoljni, čeprav so se nekoliko povečale obveznosti do samoupravnih interesnih skupnosti izobraževanja, znanosti in zdrav-stva, večji pa je tudi davek iz dohodka, ki ga SIP plačuje republiki.
Cisti dohodek so ustvarili z 71 odstotki načrtovanega celolet-dela, kar pomeni več kot 60 milijonov dinarjev. Skladu s*upne porabe so namenili 4,7 milijona dinarjev, rezervnemu ridadu 1,6 milijona, tako da je za poslovni sklad ostalo nekaj več £ot 11 milijonov dinarjev. Seveda bodo iz poslovnega sklada pobrili še posojila, ki jih predpisuje zakon ali pa družbeni dogovori.
nove naložbe ostane po devetmesečnem obdobju šest milijo-n°v dinarjev ali nekaj več kot 50 odstotkov letno načrtovane vsote.
Ifljub vsemu pa so v SIP v prvih devetih mesecih vendarle zao-^ajali za planom, ki so si ga zadali, za dobre tri odstotke oziroma za devet delovnih dni. V letnem načrtu so si namreč zastavili šest do ?semodstotni porast storilnosti. Po devetih mesecih pa ugotavlja-I°’ da tega niso dosegli.
. Poprečni OD so v SIP v primerjavi z enakim obdobjem večji za 15 odstotkov in močno presegajo devetmesečni plan. ^Ijub temu pa pričakujejo, da bodo do konca leta v celoti dosegli Pmnsko predvidevanje, po katerem naj bi znašali osebni dohodki 4-800 dinarjev.
D. K.
£§Rknica
Pospešiti prodajo
V cerkniškem Brestu so v prvih devetih mesecih letošnjega leta Proizvedli za 600 milijonov dinarjev izdelkov in s tem dosegli 76 dstotkov letnega plana. Obseg prodaje na domačem trgu je dose-gel 392,9 milijona dinarjev ali 73,8 odstotkov letnega plana, izvoz Pa s 96,3 milijona dinarjev 65,9 odstotka letnega plana. S tem je jetni pian izpolnjen 72-odstotno. V primerjavi z enakim obdobjem anskega leta je dohodek porastel z indeksom 134.
Se vedno pa ostaja neskladje med proizvodnjo in prodajo. Kljub godni prodaji na domačem tržišču nenehno primanjkuje furnir-ega pohištva, medtem ko rastejo zaloge tapetniških izdelkov, ki osegajo že vrednost trimesečne proizvodnje. Podobno se dogaja •	1 s kuhinjskim pohištvom. Zaradi ostre konkurence je tudi
■zvoz pohištva manjši, kot so v Brestu načrtovali. Zaustavil se je le ne ollko nad ravnijo izvoza v lanskem letu.
D. K.
^OVO MESTO ________________________________
Dobro gospodarijo
^ Novoteksu ugotavljajo, da se je letos domače tržišče bolj od-
0 tudi za njihove proizvode. Do septembra se je prodaja vred-^ ustno povečala v vseh TOZD in sicer za 20 odstotkov, pa tudi koško se je obseg prodaje povečal. Z negativnim rezultatom iz-°Pa le TOTD Konfekcija, ki pa ima precejšnjo količino svojih ^ 1Zv°dov prodanih že vnaprej, tako da je pričakovati, da bo do t !!Ca *eta dosegla minimalen pozitivni rezultat. Slabo se je pisalo 1 OZD Tkanina, vendar je izpad nadomestilo domače tržišče. Cerav v dveh TOZD pa je najobčutnejša tudi fluktuacija delav-
' Cd lanskega leta je tu zaposlenih kar 132 delavcev manj.
D. K.
^AKlo
INTERNA BANKA EMONE ORGANIZIRANA PO DOLOČILIH ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU
Ena prvih internih bank
V letošnjem letu že za 2,6 milijarde din prometa prek te interne banke — Pred pripravo in sprejetjem najpomembnejših aktov za poslovanje Emonine banke
V 33 organizacijah združenega dela, ki zaposlujejo nad 8500 delavcev v okviru SOZD EMONA, so pred dnevi sprejeli samoupravni sporazum o združitvi v Interno banko Emone ter izvolili delegate v zbor te banke. Na podlagi tega sporazuma so članice Interni banki Emone zagotovile začetni kapital za njene sklade: 4,5 milijona din za rezervni sklad in 5 milijonov din za sklad osnovnih sredstev. S tem je Interna banka Emone ena prvih bančnih organizacij v Sloveniji in Jugoslaviji, ki je organizirana skladno z zakonom o temeljih kreditnega in bančnega sistema, ki daje osnove za preobrazbo bančnega sistema v skladu z ustavnimi določili.
Zaradi notranjih potreb je ta delovna organizacija že 1972. leta uredila svoje finančno delovanje po načelih bančnega poslovanja in ustanovila lastno interno banko. S sistemom internega bančnega poslovanja so delavci Emone bistveno izboljšali svoje gospodarjenje pri financiranju tekočega poslovanja in
KOČEVJE___________________________________
Naj večji pri nas
Pred nedavnim so v kočevski stificiranje sintetičnih platen, ki Opremi praznovali 30-letnico je veljal 31 milijonov dinarjev. Z ustanovitve sedlarsko tapetniške izgradnjo tega obrata je postala delavnice ter tridesetletnico ple- Oprema iz Kočevja pri nas naj-skarske delavnice. Ob tej prilož- večji proizvajalec ponjav za to-nosti so odprli nov obrat za pla- vornjake, vagone in ladje. F. B.
komentatorjev stolpec
Devize in razvoj
Veliki dolgovi v tujini in neuravnovešena plačilna bilanca našega gospodarstva v odnosih do tujine nas silijo, da v naslednjih letih skrajno pametno gospodarimo s prisluženimi deviznimi sredstvi. To med drugim tudi pomeni, da se moramo odvaditi trošiti konvertibilna devizna sredstva za nakup opreme ali predmetov, ki nam niso nujno potrebni v standardih, v kakršnih jo izdelujejo v visoko razvitih deželah, pač pa jih skušamo izdelovati sami ali pa kupovati tam, kjer za nakup ne bomo potrebovali dragocenih konvertibilnih valut.
Tako kupcem investicijske opreme kot domačim proizvajalcem te opreme namenjamo vprašanji: ali je res treba prav vsak stroj kupiti v zahodnoevropskih državah ali v ZDA? Mar ni možno organizirati — skupaj z zbornico in drugimi organi — raziskave trga in se dogovoriti, kaj bi bilo smotrno izdelovati doma, in česa ne?
Oboji imajo za sedaj kaj utemeljene ugovore na tehtnost naših vprašanj. Gre tako za kakovost, kot cene domače ali opreme iz industrijsko manj razvitih držav, težko se je dogovoriti o dobavnih rokih in oskrbljenosti z rezervnimi deli, za celovitost ponudbe. Domači proizvajalci pa tudi kupci domačih strojev tarnajo zavoljo pomanjkanja sredstev za kreditiranje prodaje opreme. Domači proizvajalci tudi nergajo, češ, marsikaterega stroja se nam ne izplača izdelovati, saj bi bilo zanj premalo naročil.
Vse to, kar navajajo prvi in drugi (ter drug o drugem) je res. Nihče, denimo, ne ve, kakšne stroje potrebuje jugoslovanska industrija in koliko. Ni celovitih podatka o proizvodnih zmogljivostih domače industrije niti ne o tem, kaj je sposobna v bodoče izdelovati. In tako naprej.
Toda prav gotovo težave ne bi bile tako velike, kot so nenadoma postale, ko je zvezni izvršni svet nedavno tega začasno povsem omejil uvoz opreme za konvertibilna plačilna sredstva, zavoljo tega, ker so zahteve po uvozu iz zahodnoevropskih dežel presegle vse začrtane meje. Dejstvo, ki ga ne moremo prezreti, niti spremeniti, namreč je, da konvertibilnih deviznih sredstev nimamo toliko, da bi si lahko privoščili nakup vsakega stroja ali kosa opreme na zahodu. Teh sredstev je celo mnogo manj, kot je potreb slovenske in jugoslovanske industrije po strojni opremi. Zavoljo tega so konvertibilna devizna sredstva namenjena predvsem uvozu opreme za tako imenovane prioritetne investicije — pa še za te naj bi kar največ opreme investitorji kupili za dinarje ali za tako imenovane klirinške dolarje.
Vprašanje pa seveda je, ali je domača industrija strojne opreme sposobna sorazmerno naglo spremeniti proizvodne programe, jih obogatiti, da bi lahko ponudila domačim investitorjem čimveč strojev in druge opreme, ki je poslej v tujini ne bomo mogli kupiti. Trenutno prav gotovo ne, saj je povečevanje proizvodnih zmogljivosti ali spreminjanje proizvodnih programov dokaj težaven in dolgotrajen proces. In ne nazadnje, opreme za te tovarne najbrže ne izdelujemo doma, pač pa bi jo bilo treba uvoziti iz razvitih industrijskih dežel — torej spet za konvertibilna devizna sredstva. Vendar pa: čeprav je preusmeritev proizvodnje v domači industriji ena od temeljnih zahtev bodočega družbenoekonomskega razvoja, vendarle za to (prioritetno) nalogo ne bomo zmogli dovolj deviznih sredstev.
Tako se zdaj vrtimo v začaranem krogu lastnih želja in možnosti ter imperativov svetovnega trga, katerega majhen del je tudi naše gospodarstvo. Ker se želje in možnosti med seboj v veliki meri izključujejo, je še precejšnja neznanka, kako se bomo izvlekli iz te zagate.
B. RUGELJ
zmanjšali obseg stroškov za te potrebe. Prek Interne banke so v minulih letih razvili medsebojne združevanje sredstev za realizacijo dogovorjenih programov ter si kljub skromni akumulaciji in obratnim sredstvom ustvarili lepe možnosti, da iz leta v leto vlagajo več kapitala v razširitev svojih dejavnosti. Interna banka Emone izkazuje v bilanci sredstev in plasmajev ob tem samoupravnem sporazumu vsoto 1,1 milijarde dinarjev, celotni promet, ki ga bodo prek nje opravile njene članice v 1977. letu, pa je ocenjen na 2,6 milijarde dinarjev.
Delegati so na prvi seji zbora Interne banke Emone določili tudi prednostne oziroma najpomembnejše naloge. Med temi so predvsem pripravljanje planskih aktov banke in njene poslovne politike, organizacija združevanja sredstev za tekoče poslovanje ter organizacija združevanja sredstev za skupne naložbe za uresničevanje programov investicij.
Z. GJURIN
POSLOVANJE V SOZD ELEKTROGOSPODARSTVO BOLJŠE_______________
Do komolcev zavihani rokavi
Dosedanji dobri rezultati kažejo, da je možno dosegati zastavljene cilje tudi v tej dejavnosti — toda le z doslednim uresničevanjem stabilizacijskih ukrepov	_
Mislijo na leto 1978
Medtem ko v številnih delovnih organizacijah še vedno analizi-J rezultate devetmesečnega poslovanja, pa v Naklem, v tovarni oterm že razpravljajo o izdelavi plana za prihodnje leto. Izdelali e predlog plana prodaje — ta je pač osnova za izdelavo vseh u§ih planov, poudarjajo — ki predvideva, da bodo v 1978. letu y a 1 12.456 ton izdelkov v vrednosti 160 milijonov dinarjev, p re^nost so izračunali na podlagi sedanjih prodajnih cen. Tako videvajo, da se bo vrednost povečala za 11 odstotkov v pri-erlavi z letošnjim letom.
D. K.
^liiSŠKA SOBOTA
ZA TRETJINO VEČJI IZVOZ
jUp0 ,ra k° bržkone tudi letos prav pri vrhu največjih izvoznikov v bližno°iVanSlC* konfekcijski industriji. Na tuje bo prodala za pri-lanj g ’5 milijona dinarjev izdelkov ali dobro tretjino več kot stavi i61)orriembnejši od tega pa bo vsekakor občuten premik v se-je narZV°Za	0(istotkov oblačil, ki jih bo Mura prodala na tujem,
*2v°za b ^IZ	surovin. S takšno kakovostno spremembo
j°nov h ° ta.mursk°soboška tovarna dala tujim kupcem za 52 mili-ttiačih ti.nar^eV ’zc*elkov, ki bodo do zadnjih vlaken izdelani iz do-žens^ih ob^a'e^ naivečji delež izvoza — 43 % moških, 27 % tržišče m a?! ’n ^ ^ Perila — je namenjen na zahodnonemško skim kun	'ae* Pa švedskim, nizozemskim, britanskim in švicar-
riško tržiš” Pia ^ur' razmišljajo tudi o prodoru na severnoame-
D. K.
Analiza poslovanja elektrogospodarskih podjetij Slovenije v prvih devetih mesecih letošnjega leta je pokazala, da so temeljne organizacije elektrogospodarstva in premogovništva v naši republiki dosegle poslovne rezultate, kakršne je bilo pričakovati že po polletnem periodičnem obračunu: precej boljše, kot so jih dosegle v enakem obdobju lani. Ti rezultati kažejo, da utegne biti ob koncu leta izguba pri tradicionalno izgubaških temeljnih organizacijah združenega dela v elektrogospodarstvu in premogovništvu minimalna, v nekaterih pa se je bodo celo rešili.
O teh vprašanjih so se nedavno tega pomenili tudi predstavniki RO Sindikata delavcev energetike in premogovništva Slovenije s predstavniki komiteja za energetiko, Interesne skupnosti za elektrogospodarstvo ter SOZD Elektrogospodarstva Slovenije. Enotno stališče na tem sestanku je bilo, da je novica o uspešnem poslovanju premogovništva in elektrogospodarstva izredno ohrabrujoča ter potrjuje, da je tudi v tej dejavnosti možno uresničevati zastavljene naloge, če seveda dosledno upoštevajo in uresničujejo stabilizacijske programe.
Ta optimizem je na sestanku izzvenel zelo umirjeno, kajti dejstvo, da je vendarle še precej temeljnih organizacij te dejavnosti
na robu pozitivnega poslovanja ali pa bo ob koncu leta prigospodarilo izgubo, narekuje krepko mero zavzetosti njihovih delavcev, da do konca leta čimbolj popravijo rezultate, pa tudi nekatere ukrepe, ki naj bi jim pri tem pomagali.
Vsi ukrepi, ki bi jih kazalo sprejeti v premogovništvu in elektrogospodarstvu, so notranje narave in kažejo, da v tej dejavnosti še niso povsem izkoriščene tako imenovane notranje rezerve stabilizacijskih ukrepov. Medaiajpomembnejše uvrščamo vsekakor skrb za čim manjšo neplačano realizacijo, sem pa sodi seveda pravočasno izdajanje računov in zagotavljanje instrumentov za zavarovanje plačil porabnikov energije in premoga. Značilen je apel SIS za elektrogospodarstvo, naj bi do konca leta v temeljnih organizacijah do skrajnosti pazili na gibanje materialnih stroškov — le-ti so namreč že po devetih mesecih prekoračili planirani obseg — in omejili stroške za reprezentanco, dnevnice in kilometrino, ki so ponekod od lani na letos močno porasli. Prav takšno skrb naj bi temeljne organizacije posvečale stroškom investicijskega vzdrževanja — prekoračitev naj ne bi bilo, tam, kjer pa so nižji od planiranih, naj bi takšni tudi ostali.
Posebne pozornosti pa je vredno opozorilo SIS za elektro-
gospodarstvo, naj bi skrbno gospodarili s sredstvi za osebne dohodke. SIS ugotavlja, da je letos obseg proizvodnje tako v elektrogospodarstvu kot v premogovnikih nižji kot lani in prav tako produktivnost (za 4 odstotke). Rast osebnih dohodkov v obeh dejavnostih že v minulem obdobju ni ustrezala rasti dohodka — ali naravnost povedano — osebnih dohodki so naraščali hitreje. Zavoljo tega v teh dveh
V največjem delovnem kolektivu na območju občine Slovenska Bistrica, v IMPOLU, že vrsto let posvečajo izobraževanju ob delu veliko pozornost. Že nekaj let nazaj v enem šolskem letu zaključi dopolnilno šolanje poprečno okoli 50 zaposlenih. Tudi v šolskem letu 1976-77 se je v tem kolektivu šolalo ob delu 54 zaposlenih. V letošnjem šolskem letu pa se je število zaposlenih, ki se izobražujejo ob delu, še povečalo in dosega že skupno 140 zaposlenih. Med njimi so najbolj zastopani poklici delovodja — strojnik, strojni tehnik in ekonomski tehnik.
Največ zaposlenih, ki se do-
dejavnostih ne bi smeli dovoliti, da bi do konca leta osebni dohodki presegli raven s konca devetmesečnega obdobja.
Seveda so ti stabilizacijski ukrepi namenjeni tistim temeljnim organizacijam v teh dveh dejavnostih, za katere je možno predvidevati, da bodo poslovno leto sklenile s slabimi rezultati.
B. RUGELJ
polnilno izobražujejo ob delu, je v temeljnih organizacijah, Vzdrževanje, Montal, Stiskalnice, Investicije in Skupne službe.
Vsi zaposleni, ki si pridobivajo znanje z dopolnilnim študijem ob delu, pa razen ugodnosti, katere jim kolektiv nudi za nemoten študij, prevzemajo tudi odgovornosti, med katerimi je prav gotovo najpomembnejša ta, da v določenem roku študij tudi uspešno opravijo. Ob zaključku vsakega šolskega leta pa morajo kolektivu poročati o opravljenih izpitih. Uspeh vpliva tudi na ugodnosti, katere jim nudi kolektiv.
\H.
SLOVENSKA BISTRICA________
Izobraževanje ob delu
ljudje med ljudmi
MED RANJENCI V TAŠKENTU
Ko je odhajal na tuje, so ga vseskozi spremljale Levstikove besede:
»Ta ni možak, ta ni za rabo, kdor tujih videl ni ljudi...«
»Na Poljsko pa me ni vlekla samo radovednost,« se danes po tolikih letih spominja svojih prvih korakov v svet 85-letni France Valjavec, upokojeni predmetni učitelj iz Kra-
ranjencem, med katerimi je bilo precej Slovencev, pomagal kot bolničar, pozneje pa sem delal v skladišču sanitetnega materiala. In vedno več nas je bilo na strani revolucije...«
»Še danes se spominjam mrtvih... Bilo jih je brez števila in vse, ki so padli na strani boljševikov, so pokopali v
n ja, »marveč tudi naši fantje, ki so takrat služili vojaški rok v 30. lvovskem pešpolku. Med njimi je bil pokojni umetnostni zgodovinar dr. France Stele, ki nam je priporočal, da čimprej opravimo z vojaščino in se po njej odločimo za visokošolski študij. Toda kot mnogo drugih so tudi moji načrti padli v vodo... Da bi se ob začetku vojne vihre, ki je 1914.- leta naglo zajela vso Evropo, vrnil domov, ni bilo mogoče, saj sem se znašel na fronti v Galiciji, Nekaj mesecev kasneje, med znano julijsko ofenzivo pred Lublinom, pa v ruskem ujetništvu...«
Naslednja postaja njegovega popotovanja po Rusiji je bil Taškent.
»Po treh mesecih bivanja v tem mestu,« z lahkoto seže v spomin naš sobesednik, čeprav se mu dogodki izpred 60 let vrstijo v mislih, kot bi se zgodili včeraj, »so nas odpeljali v taborišče Troicki, kjer smo ostali do poletja 1916. leta, Troickega se bom spominjal, dokler bom živ... Epidemija tifusa je namreč pobrala nekaj tisoč ljudi in pravo srečo sem imel, da sem jo odnesel tako poceni...«
Po dobrih dveh letih življenja v taborišču je v bližini Taškenta doživel na strani rde-čearmejcev zgodovinski trenutek oktobrske revolucije...
»Sprva sploh nismo vedeli, za kaj gre. Veliko je bilo mrtvih... Toda vedno več nas je bilo na strani boljševikov. Tudi sam sem jim pomagal po svojih močeh. Najprej sem
rdečih krstah. Pogled na krste mrtvih vojakov je bil nepozaben.«
Maja 1918. leta se je odločil, da se vrne domov.
Po petih dnevih vožnje z vlakom od Taškenta do Akt-jubinska so ga z večjo skupino ljudi, ki se je odpravljala domov, pred Samaro ustavili železničarji, češ, naprej ne morete, ker vam preti nevarnost s kozaške strani.
»Kaj zdaj?«, sem pomislil. »Domislil sem se, da je še najbolje, če jo ob Volgi peš ube-rem po Kirgiški stepi. Če je od Aktjubinska do Saratova 1000 kilometrov, moram priti vsaj do Uralska, ki je natanko na polovici poti. Preživel sem teden dni stepi, med nomadi, ljudmi, za katere nisem vedel, na kateri strani so... Toda vse se je končalo srečno, čeprav nisem prišel do Uralska, pač pa precej bliže, do Agbulaga, kjer sem po naključju ujel sanitetni vlak in se vrnil v Taškent.«
Ko so se končali boji na aktjubinski, potem pa še na ashabatski fronti, je na pomlad 1921. leta stopil v Taškentu z Eudokijo Ivanovo Korenkovo pred matičarja. Ko sta slednjič prišla v Slovenijo, so se jima v srečnem zakonu rodili štirje otroci.
»Tako rad bi napisal spomine na leta, ki sem jih prebil v Rusiji... A kaj, ko mi vid vedno bolj peša...«
Zato pa v pritličnem stanovanju v ulici L avgusta v Kranju obuja spomine na zgodovinske dogodke pred 60 leti, ki ne morejo utoniti v pozabo.
L VIRNIK
10. decembra 1977 stran
8
DE
ljudje med ljudmi
10. decembra 1977 stran
ŽIVLJENJE IZ SOLIDARNOSTI
Kreditna banka in Istra Benz. Kaj ju veže? Dolgoletno sodelovanje in prijateljstvo. Dva kolektiva, ljudje, ki so pripravljeni, da priskočijo na pomoč drug drugemu. Zbolela je Irena.
— Njena bolečina je bila tudi naša. Niti trenutka nismo pomišljali, ko smo se zavedli, da ji lahKo pomagamo. Nismo čakali na prošnje, sami smo se odločih. Vedeli smo, da pri Vatovčevih ni toliko denarja, da bi lahko plačali drago operacijo v tujini in vedeli smo tudi, da sami lahko zberemo toliko, da Ireni pomagamo.
— Vse je še tako živo pred mano: začetek bolezni, dializa, operacija. Vedela sem, da z mojimi ledvicami ni vse v redu. Človek boleha, pa vendar temu ne posveča posebne pozornosti. Redno sem hodila v službo, dokler se počutje ni poslabšalo. Morala sem na zdravljenje v Ljubljano: mesec dni na Kliničnem centru, nato leto doma... Iz dneva v dan je bilo slabše.
— Kako nam je bilo hudo, ko smo videli, da je naše Irene iz dneva v dan manj, da ji pešajo moči. Čeprav še nismo slutili, da gre za tako hudo obolenje, nas je začelo skrbeti. In čez noč je morala Irena na dializo.
— Ko se vležeš, še veš, da si živ, ne veš pa ali še boš. Ob štirih popoldne, vsak drugi dan. Na isti mizi, v istem prostoru, z istimi ljudmi.
To je bila vsakdanjost brez jutrišnjega dne. Nikoli ni vedela, ah bo njeno telo še preneslo naslednjo dializo. Vedela je, da je vsak trenutek lahko usoden, a ni obupala. Zjutraj je hodila v službo, nato domov. Kot mati je skrbela za svojo družino, vedela je, da jo njena Aleksandra potrebuje. Dializo je vključila v svoj delavnik.
Minili so meseci, njeno telo je bilo vedno bolj utrujeno; videlo se je, da ne bo mogla dolgo prenašati dialize. Treba je bilo najti drugačno rešitev. Na diali-stičnem centru v Trstu pošiljajo svoje paciente po šestih mesecih zdravljenja na tipizacijo v Belgijo.
— Sama o tem še razmišljala nisem. Vedela sem, da zahtevajo veliko denarja, ki ga z možem nisva premogla.
Tedaj je splamtela solidarnost obeh delovnih kolektivov. Irena ne bi nikoli prosila za takšno pomoč, ker jo je bilo strah pred milijoni. Sami so prišli k njej in ji povedali, da bodo poskrbeli za to.
— Ko je človek bolan, ne more skrbeti za denar. Čutih smo dolžnost, da ji pomagamo. Želeli smo, da bi svojo energijo vložila v boj proti bolezni in ne v skrb za to, ah bo denar ah ne. Bilo je junija 1975. leta na univerzitetni kliniki Saint Pierre v Lonvemu. Ugotovili so,
da je njeno telo sposobno prenesti presaditev ledvice.
— Ko so mi to povedali, sem se oddahnila. Obšel me je občutek, kot da je že vse za mano. V trenutku me ni bilo več strah. Sedaj lahko rečem, da sem živela v tisti fazi, ko je človeku vseeno. Vedela sem, da z operacijo lahko le kaj pridobim, izgubiti nisem imela več kaj.
Vrnila se je v domovino. Svojci so bili pripravljeni pomagati. Toda krvne podgrupe se niso ujemale in presaditev ni bila možna. S tem je odpadla tudi vsaka možnost, da bi operacijo opravili pri nas. Na Reki so namreč opravili že več uspešnih presaditev, vendar le z organi svojcev. Ireni je preostala samo še ena možnost: vrniti se v Belgijo.
— Niti takrat nisem mogla razmišljati o denarju, ki je bil. potreben za operacijo. Pozneje sem zvedela, da je denar prišel iz republiških fondov. Sicer pa sta bila delovna kolektiva Kreditne banke in Istra Benza pripravljena plačati tudi stroške operacije. Nikoli ne bom pozabila humanosti svojih sodelavcev ter sodelavcev svojega moža, ki dela v Istra Benz«.
Dva meseca in pol je bila v Belgiji, daleč od doma, pa ni čutila osamljenosti. Na njeni mizi je bilo vedno sveže cvetje, pismonoša ni šel nikoli prazen mimo njenih vrat. Vsi so živeli z njo, ji pomagali premagovati najtežje trenutke po operaciji, ko se je telo z vso silo upiralo tujku.
— Ni minil dan, da ne bi v banki vedeli, kako je z Ireno. Postali smo velika družina, ki se s skupnimi močmi bori za obstoj svojega člana. Vedeli smo za muke, ki jih je prestajala Irena in tedaj smo trpeli tudi mi.
— Ne čudite se mojim solzam: ko se le ozrem po tem prostoru, vidim vse sodelavce, tovariše, ki so mi pomagali v najtežjih trenutkih. Sama se večkrat vprašam, če je sploh možna takšna ko-legialnost v delovnem kolektivu. Nehote pomislim, da niso bili dolžni storiti zame prav nič in da bi me bih, takrat, ko sem zbolela, lahko izločili iz kolektiva, saj jim nisem mogla nič več koristiti.
V ljudeh pa ni bilo koristoljubja; s skupnimi močmi so se trudili, da bi se njihov član lahko spet vrnil na svoje delovno mesto. Ireni še ni potekel rok bolniškega staleža; še štiri mesece bi lahko bila doma, pa je že na delovnem mestu.
— Le kaj bi odlašala, počutim se dobro, hočem delati. Zakaj bi ostajala doma, ločena od sveta. Moje življenje teče naprej. Vse, kar se je zgodilo, je mimo. Takrat so oni pomagali meni, zdaj hočem tudi sama pomagati njim.
KATJUŠA ROJAC
Tone Šumrada je prvi v Sloveniji, ki ima »umetne ledvRf*	To pa zanj pomeni
. mnogo, saj mu na dializo, trikrat v tednu, ni treba hodi*1 ‘Jano. S pomočjo naprave in svoje žene bo to opravil doma.
Tisti dan pred praznikom republike je bil za Toneta in prav tako za njegove sodelavce iz Kovinoplastike v Ložu, še posebej prazničen in vesel. Franc Urbas, predsednik konference sindikata v Kovinoplastiki je svojemu sodelavcu Tonetu Šumradi simbolično izročil ključ sobe, v kateri je naprava za dializo, ki bo Tonetu nadomestila oboleli ledvici. To pa zanj pomeni življenje . . .
»Ponosni smo, da je v nas delavcih Kovinoplastike tak občutek solidarnosti do sotovariša in da smo akcijo sple-jali do konca.«
Pred približno dvema letoma so se namreč delavci Kovinoplastike odločih, da bodo Tonetu kupih »umetne ledvica«. In tisoč ljudi je delalo dve prosti soboti. Tako so zbrali štirideset starih mihjonov. »In še bi delali,« so dejali, »če bi bilo potrebno. Za našega Toneta!«
In zakaj še posebej za Toneta?
Ni direktor niti inženir. Priučen delavec je, star 28 let. V Kovinoplastiki pa dela že 13 let. V lakirnici je delal sprva, sedaj pa zaradi bolezni opravlja štiri ure na lažjem delovnem mestu.
»Kaj mi pomeni darilo prijateljev? Mnogo! Tohko, da do danes nisem mogel verjeti, da bo vse skupaj res.«
Le to je lahko rekel Tone, ko si je z
rahlo tresočo roko zabodel igle v žile ter svojo kri preusmeril v napravo, ki jo bo očistila namesto njegovih bolnih ledvic.
Kljub težki bolezni je Tone veder ia vesel človek. Njegova harmonika bo v prihodnje še razveseljevala de lave* Kovinoplastike.
»Najteže je,« je dejal Tone, »vstavljanje igle v žilo. T" ^	^ zelo pazljiv, pa še
brez bolečin ne gre.«
Rokovanje z »umetnimi ledvicami« ni preprosto. Brez pomoči žene Jože (levo) ne bi šlo. Oba sta se za to več kot mesec dni usposabljala v Kliničnem centru v Ljubija*
Rokovanje? Ne! Ključ sobe z dializo je šel iz roke
MALOMARNOST NA PRVEM TIRU
Ni še dolgo tega, ko smo se zgrozili ob delovni nesreči v tovarni dušika v Rušah.-Ob življenje so bih delavci na delovnih mestih. Če se že drugače nismo vprašali, smo vsaj takrat imeli priložnost in izgovor, da si pogledamo v oči in se vprašamo: kakšen je naš odnos do dela in do varnosti pri delu? Koliko je pravzaprav pri nas nesreč na delovnem mestu in s kakšno škodo se moramo soočati zaradi neprimernega odnosa do dela?
Nedavno tega smo dobili v roke informacijo republiškega sekretariata za notranje zadeve, ki pravi, da so njegovi organi v prvih devetih mesecih letošnjega leta obravnavah 137 primerov požarov, lomov na strojih in napravah, eksplozij, izlitij industrijskih tekočin in drugih podobnih škod v delovnih organizacijah v Sloveniji. Med omenjenimi primeri je bilo nekaj več kot sto takih, katerih skupna škoda je presegala 50 mihjonov dinarjev. Pri tem niti ne računamo škode zaradi zastojev v proizvodnji.
Vštevši z nesrečo v tovarni dušika Ruše ob koncu oktobra je pri nesrečah v delovnih organizacijah izgubilo življenje 10 delavcev, dva pa sta bila hudo poškodovana.
Od 105 primerov, kjer govorimo o hujši materialni škodi, je bilo 53 požarov, 14 eksplozij, 9 izlitij industrijskih tekočin in 23 lomov strojev.
Kaj so prinesle preiskave? Po pričakovanju — ah pa ne — je daleč v ospredju malomarnost. Kar v 53 primerih je prišlo do škode zaradi malomarnosti ah nevestnega ravnanja posameznikov, slede pa okvare in drugi »tehnični vzroki« (34), namernost (10) in »neugotovljivost« (18).
Seveda ima malomarnost lahko različne odtenke, tako da v nekaterih primerih lahko govorimo celo o skrajni brezbrižnosti, ko so se kljub prepričevalni in opozorilni ofenzivi v sredstvih javnega obveščanja (in prav gotovo ne samo tam!) neprevidni varilci in tisti, ki so dolžni zagotoviti
varno varjenje, spet uvrstili med »avtorje« škode v skupni vrednosti več kot 3,5 milijona dinarjev. V jeseniški železarni so tako padale iskre na kup žaganja, v mariborskem TAM na kartonsko embalažo in v konjiškem Konusu na perlonske niti...
Tudi kadilci so nekajkrat obžalovali svojo preveč razvito strast za cigarete, čeprav je res, da jih. je sorazmerno najteže ujeti. V letošnjem letu pripisujemo neodgovorno odvrženemu cigaretnemu ogorku dva večja požara (skupna škoda blizu 11 mihjonov) — v grosupeljskih Instalacijah in Novolesovi žagi v Soteski.
Veljalo bi se zamisliti nad podatki, da vse- prepogosto prihaja do nepotrebne škode zaradi površnosti pri upravljanju s stroji in z drugimi napravami, zlasti z različnimi stikali, ventili, merilnimi instrumenti ... Praviloma se za tak neprimeren odnos sploh ne izve, če škoda ni prevelika.
V obratu kotlovnice Gradisa v Ljubljani je eksplodiral kotel za centralno ogrevanje. Varnostna naprava je opozorila na pregretje, vendar je odgovorni delavec ni nadzoroval. V Železarni Jesenice je bil po vsej verjetnosti zaprt ventil za dotok hladilne vode v transformator, tako da se je pregrelo 15 ton olja in je bilo — mimo materialne škode — v nevarnosti življenje več delavcev. V mariborskem Talisu je prišlo do loma v kompresorju hladilne naprave. Dežurni elektrikar ga je pognal, ker ni bil obveščen, da je kompresor zaradi okvare v remontu...
Majhne stvari, ki lahko postanejo zelo zelo velike...
Do največje škode zaradi malomarnosti je prišlo v koprski luki (8,2 milijona), kjer je burja zaradi nezadostnega zavarovanja prevrnila 8-ton-sko mostno dvigalo, zaradi preobremenitve pa se je pretrgala vrv na 30-tonskem dvigalu in je tovor padel ter poškodoval vagon, tir in še kaj___
Preiskave ob večji škodi velikokrat opozore na dejstvo, da so bile merilne in varnostne naprave sicer že prej večkrat v okvari, vendar so jih
največkrat popravljali površno, zasilno ah le »strokovno«. Dokler ni »udarilo v oči«, so bih odgovorni delavci očitno premalo pozorni... V jeseniški železarni je med obratovanjem vrglo iz ležajev 5 ton težko vreteno, vendar — na srečo — ni zadelo nobenega od delavcev, ki so bih takrat v . bližini. Pri eksploziji v gori-čanskem podjetju Aero Celuloza so izgubili življenje štirje delavci, ker ob sicer že izrabljenem stroju merilec parnega tlaka ni več deloval že lep čas. Se je izplačalo?
Potem se največkrat primeri, da se »udarijo« delavci pri strojih in vzdrževalci. Drug drugemu očitajo krivdo za okvare in zastoje. Resnici na ljubo je treba povedati, da so največkrat krivi vzdrževalci, ki so vse prepogosto premalo disciplinirani, strokovni in zavzeti. Verjetno tudi nagrajevanje zanje ni dovolj stimulativno in ni odvisno od zmanjšanja števila okvar in zastojev v proizvodnji. Kdo so vsi tisti, ki bi se morah zamisliti ob tem?
Bih bi v zmoti, če bi mislili, da je krivdo za škodo in nesreče zelo lahko ugotoviti. V Anhovem so tako lahko ostali le pri domnevi, da je slabo vzdrževana termoakumulacijska peč povzročila požar v skladišču IMP na gradbišču cementarne. V TAM je bila zadeva bolj čista, saj so natančno lahko ugotovili, da je izteklo 15 ton kurilnega olja, ker je delavec pozabil zapreti zasun. Podobno je bilo pri pretakanju bencina v Petrolovi polnilnici v Zalogu, kjer je bencin tekel tudi mimo cisterno in se je nato vžgal pri dotiku s segretim, motorjem. V Kartonažni tovarni je 7 ton nafte izteklo mimo že polne cisterne, v Beli pa je šlo v nič 27 ton kisline, ker je delavec pozabil zapreti ventil.
Malomarnost? Premajhna pozornost? Še nekaj podobnih izrazov bi uporabili... Kaj pa, če gre za namerno povzročeno škodo? Lahko govorimo — in ne samo govorimo! — tudi o namernosti?
Žal je odgovor na to vprašanje tudi pritrdilen!
O tem pa kaj več v prihodnji številki.
L T.
ZANESUIVO SE OGLASITE V KNJIGARNI
»DELAVSKE ENOTNOSTI«
v Ljubljani, Tavčarjeva 5.
Poleg vseh edicij založbe Delavske enotnosti in publikacij Zveze kulturnih organizacij Slovenije
LAHKO IZBIRATE MED:
—	slikami slovenskih umetnikov
—	izdelki ljudske umetnosti
—	revijami
—	časopisi
—	ploščami
—	stenskimi in namiznimi koledarji
—	rokovniki in
—	mini planerji
OKVIRJAMO SLIKE V ENEM TEDNU!
PESTRA IZBIRA NOVOLETNIH DARIL!
Ana Krajnc
0
I
IZOBRAŽEVANJE
NAŠA
družbena vrednota
Delavska enotnost
IZŠLA OB 35-OBLETNICI »DELAVSKE ENOTNOSTI« 24.11.1977:
<	Nepreklicno naročam P
O nova 4 ....... izvodov
Z DRUŽBENA VREDNOTA
£ Knjige pošljite na naslov: O Poštna številka, kraj:
0C
<
	
	
K^SKA ENOTNOST, Dalmati-^jnc: IZOBRAŽEVANJE NAŠA din
Hladna jesen (nekdanjih) zagorskih rudarjev
Račun bomo plačali v 15 dneh po prejemu
»Žalostno je, da moramo jaz in moji tovariši delati honorarno, če hočemo, da bi živeli človeka vredno življenje«, mi je ob obisku v zagorskih rudnikih povedal 54-letni Ivan Kaljope, ki je v jami 40 let in šest dni (pri vseh podatkih o letih je treba upoštevati beneficirani staž) vihtel rudarski kramp, sedaj pa je nekaj več kot tri leta v pokoju. »Ko sem se upokojil, sem imel 213 starih jurjev pokojnine, v teh treh letih so mi jo pa toliko zvišali, da jih prejemam 327.«
Hm, s tem ne moreš niti živeti niti umreti, sem zamrmral in gledal v Ivanov razorani obraz, zaradi katerega nikoli ne bi mogel zatajiti, da je prebil pol življenja globoko pod zemljo.
»Seveda ne, ko pa imam družino in še enega šoloobveznega otroka«, je dejal z višjim glasom in sočno, po rudarsko zaklel. »Zato pa sem prisiljen delati za honorar. Tako mi pade še kakšnih tristo starih jurjev. Seveda bi bil raje doma, saj bi si pokoj vendarle zaslužil...«
Pogovoru se je pridružil še 53-letni Jože Lazar, ki je bil 40 let kopač v jami, sedaj pa je tudi med tistimi 27 upokojenci, ki »honorirajo« v separaciji zagorskega rudnika.
, »Od začetka, takoj po osvoboditvi, je bilo za knape še kar v redu. Tisti, ki so bili tedaj na položajih, sq že vedeli, da je rudar podoben vojaku na fronti, ki tudi ne ve, ali bo prišel živ iz rova ali ne. Rudar je bil tedaj korenina industrije, danes pa ni nič. Sedaj že vsak pometač zasluži več...« se je hudoval Jože. »Imam tri otroke, od tega le enega preskrbljenega, prežgane župe in krompirja pa tudi ne morem jesti zmeraj!« Tudi Jože s honorarnim delom zasluži od 2800 do 3000 N din.
»Tudi jaz ne delam zato, ker mi je tu všeč«, pravi 56-letni Franc Korin-šek, kopač v pokoju. »Plačaj drva in stanovanje in še sina imej v šoli, pa boš videl, če ti bo kaj ostalo od penzi-je. Pri tej draginji tristo starih jurjev še za hrano ni dovolj.. .Če tu ne bi dobil dela, bi ga poiskal kje drugje. K zidarjem sicer ne bi mogel, ker sem že prešibak, a bi že kaj našel...« Franc Sotenšek ima tudi šoloobvezne otroke in odplačevati mora posojilo. »Res mi ne preostaja drugega, kot da tule v separaciji opravljam vsakovrstna fizična dela...«
»Hudo je, da so bili osebni dohodki še pred nekaj leti strašansko nizki,« pravi Polde Sakelšek, predsednik sindikalne konference, ki je
bil tudi sam kopač, zaradi bolezni na pljučih pa se je prekvalificiral v elektrikarja. »Zato so pač pokojnine temu primerne. Sedaj pa se stanje že izboljšuje. Tisti, ki so se upokojili v prvi polovici minulega leta, imajo 2600 dinarjev pokojnine, tisti pa, ki so to storili v drugi polovici, pa že 3600. No, letos gremo spet malo navzgor...«
Pri kadrovskem sem dobil nekaj podatkov, ki to potrjujejo.
Ivan Erjavec, kopač, upokojen septembra 1972. leta, ima za 40 let, dva meseca in pet dni delovne dobe 1452,19 dinarjev pokojninske osnove;
Anton Baš, visokokvalificiran kopač in strelec, upokojen marca 1975. leta, ima za 41 let, 10 mesecev in 15 dni dela 2240,10 dinarjev pokojninske osnove; ker pa je bil zaposlen več kot 40 let, dobi za to še 20 din povrhu;
Franc Ocepek, kopač — brigadir, heroj dela, upokojen v marcu 1975. leta po 42 letih in 13 dneh službe, ima 2461,76 dinarjev pokojninske osnove;
Dominik Blatnik, kopač, upokojen v aprilu 1976. leta po 40 letih, petih mesecih in 13 dneh službe, ima 2696,59 dinarjev pokojninske osnove;
Martin Korinšek, kopač, upokojen 6. januarja 1977. leta, ima za 40 let, dva meseca in 23 dni 3611,81 dinarjev pokojninske osnove.
»In ko je odšel Korinšek v pokoj s tako pokojnino, smo vsi vzkliknili: No, sedaj se pa knapovščini vendarle obetajo boljši časi!« pravi kadrovik, tovariš Šum. Tudi on je invalid iz jame; ima poškodovano hrbtenico in se je pred nedavnim vrnil iz Valdoltre.
Za poklic rudarja se prav zaradi težkega in zdravju škodljivega dela odloči le malokdo. »Že deset let se ukvarjam s kadrovskimi posli, pa ne verjamem, če sem doslej zaposlil več kot deset Zagorjanov. Vsak si pošiče boljšo službo...«, pravi tovariš Šum - in dodaja, da po zagorskih rovih kopljejo v glavnem le delavci iz južnih republik. Polde Sakelšek, predsednik sindikalne konference k temu povsem resno dodaja: »Že razmišljamo, da bi na sestankih govorili v srbohrvaškem jeziku, ker delavci slovenščine ne razumejo dobro...«
»Ljudje pa tudi bežijo od nas. Mesečno zaposlimo poprečno po 80 novih delavcev, po 110 pa jih odpove,« nadaljuje kadrovski. »Zgodilo se je že, da je prišlo iz Bosne 50 rudarjev, po 14 dneh pa že ni bilo no-
benega več. K meni prihajajo in godrnjajo: ’Za tak denar pa ne bom več delal...' Pa vzamejo knjižico in odidejo na lov za boljšo službo!«
V	zagorskem rudniku je trenutno zaposlenih 1027 delavcev, staro: na struktura pa je izredno visoka — eč kot 40 let. »Zato smo sklenili, do tare jših od 27 let ne bomo več sp: jemali«, pravi kadrovik, v isti sapi pa nakazuje nov žgoč problem: »Hudo pa je tudi to, da odhajajo v pokoj kvalificirani in visokokvalificirani rudarji, prihajajo pa nekvalificirani, ki imajo vrh vsega še slabše delovne navade...«
Z mešanimi občutki sem zapustil zagorski rudnik. V spomin se mi je prikradla pesem Mileta Klopčiča Drejčnik Andrej, ki sem se je nekoč moral naučiti:
— Madona, kje vse sem te kopal!
Začel sem v Trbovljah, smrkav otrok sredi otrok,
potem sem v Zagorju izkopal nov šaht
(v kisovškem rovu se tik pred menoj je porušil obok)... —
V	Zagorju sem bil prav tistega dne, ko je padel prvi sneg. Iz dimnikov se je prijetno kadilo. Pa sem se spomnil besed Poldeta Sakelška: »Menda ni centralne kurjave, pri kateri ne bi delali naši upokojenci...«
DAMJAN KRIŽNIK
iz osnovnih organizacij
10. decembra 1977
stran
novice iz organizacij
ZASEBNI OBRTNIKI, KRANJ
Za boljše delo
CELICA POD DROBNOGLEDOM - CELICA POD DROBNOGLEDOM - CELICA POD DROBNOGLEDOM
KAR DOBRO DELAJO
»Sleherni član sindikata lahko sam ali prek poverjenikov v sindikalnih skupinah uveljavlja svoje pravice in izpolnjuje svoje dolžnosti ter tako sodeluje pri uresničevanju sindikalnih nalog«
Prizadevanja, da bi na Gorenjskem poživili dejavnost osnovnih organizacij sindikata delavcev v zasebnem sektorju obrti, doslej niso bila kdove kako usšešna. Večina teh organizacij obstaja samo na papirju; še najbolj delavna je tista v Kranju, ki si skupno z občinskim svetom ZSS prizadeva, da bi opravljala svoje dolžnosti. Toda tudi v njej ne morejo biti zadovoljni z uspehi.
Čeprav je imela OOS še pred nedavnim 100 članov, so jih morali 30 črtati iz seznama. Očitno je, pišejo v zadnji številki Obrtnika, da so se v sindikat včlanili samo zaradi osebnih koristi, saj so iskali med drugim soglasja k
V zadnji številki glasila Viator piše Milan Berden:
. »Z organizirano družbeno gradnjo bo Lendava v prihodnjih dveh letih dobila 200 novih stanovanj. Tako se po gradnji šole in zdravstvenega doma v tem kraju uresničuje urbanistični program povezave starega mestnega jedra z novim stanovanjskim naseljem.«
Z rastjo tega naselja so povezani tudi začetki urejanja perečih stanovanjskih problemov lendav-
TAM, MARIBOR
V skladu z novo samoupravno organiziranostjo bodoče sestavljene organizacije združenega dela TAM potekajo tudi zadnje priprave na novo organiziranost sindikata v tej mariborski tovarni. V teh dneh že ustanavljajo
Svet ZK in konferenca osnovnih sindikalnih organizacij GIF Gradis sta pred kratkim ugotovila, da poteka aktivnost pri uresničevanju zakona o združenem delu zadovoljivo ter v skladu s sprejetim programom, stališči in sklepi, ki sta jih oba organa sprejela na svojih prejšnjih sejah. Prav tako sta svet ZK in konferenca OOS ugodno ocenila dosedanje delo koordinacijske komisije za uresničevanje zakona v GIP Gradis in delovnih skupin, zadolženih za posamezna področja urejanja medsebojnih
prošnjam za dodeljevanje družbenih stanovanj, drugače pa jim je bilo za delo organizacije malo nar.
Da bi odpravili pomanjkljivosti v svojem dosedanjem delu, so sklenili, da bodo v sodelovanju z občinskim svetom ZSS pripravili delovne načrte OOS delavcev v zasebne,m sektorju obrti, s katerimi nameravajo že v bližnji prihodnosti okrepiti družbenopolitično, kulturno, strokovno in športno dejavnost svojih čanov. Posredno bodo ti načrti v marsičem vplivali tudi na delodajalce, saj je zanje bolje, če so njihovi delavci družbenopolitično aktivni in razgledani kakor pa prepuščeni sami sebi.
ske TOZD Viatorja. V novo zgrajenih blokih so najprej kupili pet, sedaj pa bi želeli kupiti še štiri stanovanja, ki bi bila vseljiva v začetku prihodnjega leta. Tretjino sredstev za nakup stanovanj je zagotovila TOZD, drugo pa so krediti območne stanovanjske skupnosti. Pri urejanju stanovanjske stiske delavcev Viator-jeve TOZD Lendava je veliko prispeval tudi solidarnostni stanovanjski sklad te občine, saj je v zadnjih dveh letih dodelil družbena stanovanja štirim delavcem.
osnovne organizacije sindikata v novo oblikovanih temeljnih organizacijah, še ta mesec pa se bodo dogovorile, kakšna bo oblika bodoče sindikalne organiziranosti sindikata na ravni sestavljene organizacije združenega dela.
družbenoekonomskih odnosov. Kljub temu pa bo treba do konca leta spodbuditi k večji aktivnosti predvsem komisije za uresničevanje zakona v TOZD, saj ugotavljajo, da le-te doslej še niso zaživele in opravile dela, ki jim je bilo zaupano. Komisije naj bi postale organizator vse aktivnosti v zvezi z uresničevanjem zakona, razprave o usklajevanju samoupravne zakonodaje z določili »male ustave« pa bodo morale usmerjati tako, da bodo zajele čim več delavcev v temeljnih organizacijah.
S to mislijo, ki sem jo prepisal iz Usnjarja, glasila delovne skupnosti Industrije usnja Vrhnika, sem pred dnevibdšel v vrhniško usnjarno in tamkaj skušal ugotoviti, kako njihovi člani sindikata »uveljavljajo svoje pravice in izpolnjujejo svoje dolžnosti.«
Naj jih predstavim
V	šestih temeljnih organizacijah in v delovni skupnosti skupnih služb dela kakih 2700 delavcev (v vrhniški usnjarni več kot 1000, v šoštanjski 630, v Šmartnem pri Litiji 650, v maloprodaji 41, v Usnje-plastu 125, v opekarni Sinja Gorica 60, v skupnih službah pa 110 delavcev).
V	vseh temeljnih organizacijah in v skupnih službah imajo osnovne organizacije sindikata, v delovni organizaciji pa sindikalno konferenco. Poverjeniki sindikalnih skupin so kot delegati tudi člani izvršnih odborov osnovnih sindikalnih organizacij, le-te pa volijo svoje delegate za sindikalno konferenco.
V	TOZD vrhniške usnjarne so tri osnovne organizacije sindikata, skupnega vodstva (konference) pa nimajo, ker se je pri tej njihovi reorganizaciji nekaj zataknilo in zato je »vsa ta zadeva«, kot so mi rekli, ostala na pol poti.
Že vse letošnje leto razpravljajo tudi o dosedanji samoupravni organiziranosti in iščejo možnosti, da bi v praksi uveljavili določila zakona o združenem delu. Dogovarjajo se o ustanovitvi novih temeljnih organizacij (v bližnji prihodnosti bo konfekcija ustanovila svoj lastni TOZD), hkrati pa bi radi organizirali sindikat tako, da bi čimbolj učinkovito spodbujal dobro delavsko samoupravo. Zato bodo vrhniški usnjarji ustanovili v svoji temeljni organizaciji konferenco sindikata.
Nekaj misli o zdajšnjem in prihodnjem delu njihove sindikalne organizacije
Pripovedujejo:
Otmar Jeršinovič, predsednik občinskega sindikalnega sveta, Jože Prvinšek, sekretar osnovne organizacije zveze komunistov v usnjarni,
Miro Posavec, član izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata v usnjarni (predsednik tega odbora je pred nedavnim odšel v drugo podjetje) in
Franc Ruparšek, član izdajateljskega sveta glasila Usnjar.
»Sindikat in zveza komunistov delata pri nas z roko v roki. Komunisti delajo med delavci, v sindikalnih skupinah in samoupravnih jedrih in tamkaj so hkrati s sindikalnimi aktivisti pobudniki učinkovitega samoupravljanja. V vrhniški usnjarni imamo 80 članov zveze komunistov, v zadnjih treh letih smo sprejeli kakih 40 novih, predvsem mladih delavcev, in skoraj vsi delajo tudi v sindikatu.«
»Delavci se v sindikalnih organizacijah zavzemamo predvsem za dobro samoupravljanje na področju proizvodnje in gospodarjenja ter delitve dohodka in osebnih dohodkov. O učinkovitosti tega našega dela pričajo precejšnji proizvodni in poslovni uspehi, ki jih je delovni kolektiv dosegel v minulih nekaj letih.«
»Delegatski sistem je postal sestavni del našega samoupravnega življenja. Tudi v sindikatih. Ljudje, ki delajo kot delegati, hodijo na seje kot zagovorniki stališč svoje volilne baze; ko se v sindikalni skupini ali v samoupravnem jedru dogovorijo o svojem stališču (denimo do proizvodnih nalog, prizadevanja za zmanjšanje proizvodnih stroškov, delitve po delu posameznika ali delovne skupine, dohodkovnih odnosov med temeljnimi organizacijami), potem so dele-
gati na sejah sindikata ali samoupravnih organov res delegati delavcev.«
So pa še težave, slabosti in pomanjkljivosti
O njih govorijo dokaj odkrito — na sestankih in v svojih sredstvih informiranja.
»Če bolj podrobno ocenimo samoupravljanje v naši OZD v minulem triletnem obdobju, lahko ugotovimo, da naša samouprava kljub ustanovitvi samoupravnih jeder (v vrhniški usnjarni jih je 13 in vsaka sindikalna skupina je tudi samoupravno jedro), še ni povsem last delavcev. Nismo še — v teh samoupravnih jedrih — zagotovili neposrednega odločanja proizvajalcev o gospodarjenju in delitvi, dogaja pa se tudi, da na sestanke (po delovnem času) prihaja le malo ljudi in dostikrat nismo ,sklepčni’.«
»Ni dovolj zanimanja za samoupravno oziroma sindikalno delo. Mnogi naši delavci so tudi kmetje; utrujeni prihajajo v tovarno. Delamo namreč v treh izmenah in na sestanke po delu pride le malo ljudi. Imamo pa pri nas tudi veliko delavcev iz drugih republik in nekateri med njimi še ne razumejo dobro našega jezika; zato prihaja do kratkih stikov.«
»Imamo še kar dobro vpeljan sistem delitve glede na količino opravljenega dela. In vendar smo zadnja leta precej zanemarili tiste oblike nagrajevanja, ki so materialno spodbujale delavce k dobremu delu. Res je, da smo odpravili nekdanje kolektivne norme in je zdaj kakih 80 odstotkov vseh zaposlenih nagrajevanih po doseganju individualnih norm, popolnoma pa smo zanemarili izkušnje, ki smo si jih že nekdaj pridobili in ki so spodbujale posameznika, da bi dosegal čim boljšo kakovost dela. Šele zdaj, ko zakon o združenem delu zahteva, da do začetka prihodnjega leta dodobra uredimo delitev po delovnem učinku, smo ponovno obudili
-stare izkušnje. O njih smo v sindikatu veliko govorili.
Že zdaj vsak, ki je zaposlen v usnjarni, dobro ve, kam gre njegov denar, in odloča o njegovi porabi prek svojih delegatov. O vseh teh zadevah kar precej pišemo v naših sredstvih informiranja, dogaja pa se, da številni naši delavci ne preberejo tega in se na sestankih odločajo »tja v tri dni«. Drži pa tudi, da so sestanki (in še zlasti to velja za zbore delavcev) tolikanj dobri, kolikor jih dobro pripravimo. Na teh sestankih pa se dostikrat izkaže, da zavest naših ljudi ne dohaja vseh zdajšnjih samoupravnih zahtev.«
Delitev osebnih dohodkov mora spodbujati samoupravljanje
Rekli so:
»Nagrajevanje mora biti sestavni del vsakodnevne samoupravne aktivnosti delavcev.« In so mi pripovedovali, kaj vse so že storili, da bi do konca letošnjega leta uresničili tak sistem delitve, kakršnega zahteva zakon o združenem delu. Pri ovrednotenju dela posameznika nameravajo v bodoče upoštevati njegovo »živo in minulo delo«, hkrati pa so tudi našli številne nove možnosti, na podlagi katerih bodo nagrajevali prizadevnost delavcev za dobro gospodarjenje in poslovanje v obratih, temeljnih organizacijah in v skupnem podjetju.
V vrhniški usnjarni je sindikat organizator delavske rekreacijo in športa, kulturne in prosvetne dejavnosti, poklicnega in političnega izobraževanja — in tudi ozimnice.
»Res pa je,« je dejal Otmar Jeršinovič, predsednik vrhniškega občinskega sindikalnega sveta, ki že veliko let dela v tej usnjarni, »da sindikat v naši organizaciji združenega dela predvsem zagotavlja delavcem možnost, da se uveljavljajo kot samoupravljavci. Pri tem delu pa smo dosegli že nekaj lepih uspehov. Zato pravimo, da naš sindikat še kar dobro dela.«
JANEZ VOLJČ
VIATOR, TOZD LENDAVA
Stanovanja za delavce
Nova organiziranost
GIF GRADIS, UIUBUANA
Nedelavnost komisij



NAŠE
IZKUŠNJE
•.•.•.‘MČČČČČČČvČČv-V-V-V
.v!!:-!-::-:::-:.:-;-:':-:':';.'-
.v





Kaj hromi mihovo dalo



Skoraj kot na sindikalnem sestanku je bilo v delavski menzi in okrepčevalnici temeljne organizacije združenega dela Sekcije za vleko, nekdanji kurilnici, ko sem se pred dnevi pogovarjal z ljubljanskimi železničarji o njihovi sindikalni organiziranosti in delu.
» V naši temeljni organizaciji, ki šteje 1325 delavcev, smo organizirali konferenco OOS, v kateri pa bo treba še marsikaj storiti, da bo dejansko uživala zaupanje delavcev. Takoj moram poudariti, da je pri nas sindikalno delo — kot tudi družbenopolitično delo nasploh — zelo težko organizirati. Denimo zbor delovnih ljudi. Drugje ga skličejo enkrat in stvar je opravljena. Pri nas ga moramo štirikrat in še je vprašanje, ali nam je uspelo zajeti vse delavce. Vedeti je treba, da naše delo teče v izmenah, da nekateri delajo ponoči, drugi podnevi, zjutraj, zvečer, skratka, vseh štiriindvajset ur traja naš delavnik. Pa še potem, če je, denimo, zbor delovnih ljudi za tiste, ki so vso noč vozili svoje lokomotive, sklican zjutraj, ta zbor ni tisto, kar bi moral biti. Delavci so utrujeni in komaj čakajo, da se odpočijejo in naberejo novih moči.«
Tako nekako je začel pogovor Ciril Obid, predsednik konference sindikata v ljubljanski Sekciji za vleko, sicer skupinovodja v vozov-no-tehnični službi. Že dvajset let je pri železnici in vsa ta leta sodeluje v sindikatu. Globoki podočnjaki so bili dokaz, da je delal vso noč, pa je kljub temu živahno pripovedoval o sindikalni dejavnosti.
»Ko bi sindikalne skupine postale bolj samoiniciativne, potem bi bilo laže. V tem naše delo najbolj šepa. Med skupinami in njiho-
vimi poverjeniki je premalo povezanosti. Poverjeniki ne delajo tako, kot bi morali, zato delavske težnje ostajajo večkrat samo težnje. Ne morem reči, da nismo veliko storili v primerjavi z drugimi, ki imajo boljše možnosti, toda kljub vsemu je to še vedno premalo. Sindikat se mora kot organizacija delavcev nenehno uveljavljati in krepiti, da bi dejansko uresničeval zahtevke delavcev.
»Res je«, je povzel besedo Janez Golob, sekretar sindikalne konference, ki je domala vse svoje življenje zapisal železnici in bo v kratkem odšel v pokoj. »Ko smo pred dvema letoma začrtali sindikalno delo in organiziranost na novih, samoupravnih tirnicah, smo pričakovali boljše rezultate. Poverjenikom je le ponekod uspelo uresničiti pravi stik s skupino, medtem ko se bo v večini primerov treba še kako potruditi, da bomo »zapolnilipraznine«. Čeprav bom kmalu odšel v pokoj, mi ni vseeno, kako se bodo delavci uveljavljali kot sindikat. Zelo pomembno je, da se delavci zavedajo svojih samoupravnih dolžnosti in se na vsakem koraku prizadevajo delati dobro in disciplinirano, da bi splavali iz krize, v kateri so jugoslovanske železnice. Kar zadeva našo temeljno organizacijo, lahko po vem, da v devetih mesecih tega leta nismo imeli izgub; bilo je celo nekaj čistega dohodka. Gotovo je v precejšnji meri k temu pripomogel tudi naš sindikat, vendar še vedno nismo popolnoma zadovoljni z njim.
Kar dobro se je sindikalna organizacija uveljavila na področju organiziranega letovanja delavcev, čeprav jih letuje le 30 odstotkov.
Vsi bi namreč radi šli na morje julija in avgusta, pašo naše zmogljivosti premajhne. V naši temeljni organizaciji je namreč tudi precej delavcev — kmetov. Za slednje še posebej velja ugotovitev, da ne letujejo, saj imajo v poletnih mesecih doma največ dela. Treba pa bo tudi v tem primeru nekaj ukreniti, kajti naše delo zahteva spočitega in pazljivega delavca.
Franc Jugovič, predsednik OOS Vleka, sicer nadzornik lokomotiv, pa je ugotavljal: »Ne bi mogel reči, da delamo slabo ali da smo slabo začrtali pota naše samoupravne sindikalne organiziranosti, vendar je nekaj zadev, ki hromijo naše delo. Prav nanje bi rad opozoril.
Največ preglavic nam povzroča narava našega dela; težko je zbrati naše ljudi na sestanke. Največja težava pa je v tem, da delavci ne dobijo pravočasno gradiva, ki bi ga morali vsaj prebrati, če že ne temeljito preučiti. Tako pa ni mogoče pričakovati od delavca pobud. Že večkrat smo opozarjali, da bi te stvari uredili, pa nismo uspeli. Delavec je premalo informiran, posledica tega je, da ima premalo zanimanja za sindikalno delo. To je tudi eden izmed vzrokov, da ni pravega sodelovanja med sindikalno skupino in poverjeniki. Prav tako bomo morali poglobiti sodelovanje med'sindikatom, zvezo komunistov, mladino in drugimi samoupravnimi dejavniki. Potrebno bo torej še mnogo truda, da se bomo člani sindikata uveljavili kot dobri samoupravljavci.
IVO KULJAJ
-
5
ZAKAJ VEDNO SAMO PROBLEMI?
Skrbneje izbirati Titove štipendiste
g ^obražuje se že tretja generacija Titovih p ^ndistov v Sloveniji. Vedno znova pa se J? delu Titovega sklada za štipendiranje I .dih delavcev in otrok delavcev pojavljajo s,?»ve. Seveda jih izvršni odbor in skupščina “lada skušata reševati skupaj s štipendisti, ^ ^dar so to vprašanja* ki sc ponavljajo zc od ^^ovitve oziroma od začetka delovanja
0 čas poslovanja Titovega sklada je °Vno sporno vprašanje učnih uspehov |Pendistov. Ob koncu šolskega leta se vsa-pokaže, da precejšen del štipendistov je doseže učnega uspeha, kot je dogovor-J10 v merilih za pridobitev in obnavljanje atUsa Titovega štipendista. Štipendisti so j edlagaii; da bi bilo pri ocenah potrebno P°števati šolo, kjer se štipendist izobražuje, 'r0rna poprečni uspeh na njegovi šoli. Pa ,1^ čisto osebne razloge za to, da štipendist e dosegel zahtevane ocene, bi morali upoš-Vati. Torej je ustreznost kriterijev pri
izboru in ocenjevanju Titovih štipendistov še vedno dvomljiva.
— To dilemo bo treba razrešiti, zato bodo ustanovitelji sklada morali ponovno razpravljati o merilih in to na podlagi dosedanjih izkušenj, je dejal v pogovoru predsednik izvršnega odbora Titovega sklada Edo Gaspari.
Na drugi strani pa se postavlja vprašanje, ali so za Titove štipendiste predlagani res najbolj nadarjeni in marljivi učenci in mladi delavci, res taki, ki so aktivni v oblikovanju naše družbenopolitične stvarnosti.
— Moram reči, da se je v letošnjem letu zelo potrudila ZSMS v šolah in krajevnih skupnostih in da so za otroke delavcev bili poslani zelo dobri predlogi. Tako je bil tudi izbor lažji. Ni pa razveseljivo to, da sindikati in druge družbenopolitične organizacije v organizacijah združenega dela še zdaj niso sprejele Titovega sklada kot možnosti za nadaljnje izobraževanje najboljših mladih de-
lavcev. Težko je verjeti na primer, da med tolikimi mladimi delavci, ki se v Sloveniji izobražujejo ob delu, ni bilo mogoče najti več kot dva, ki bi »zaslužila« Titovo štipendijo. Toliko predlogov je namreč prišlo na letošnji razpis za izobraževanje ob delu. Tudi prejšnja leta je bilo najmanj predlogov iz delovnih organizacij, kar nikakor ni pohvalno, je nadalje ocenil stanje tovariš Gaspari.
Sklepamo lahko torej, da bi skrbnejši, bolj pretehtan izbor kandidatov za Titove štipendije lahko rešil prenekateri problem. Ne bi smelo biti težko vsako leto izmed toliko mladih izbrati 120 najboljših. Seveda pa je treba njihovo delo in učenje sistematično spremljati in ne iskati kandidata šele tedaj, ko je v časopisju objavljen razpis. Takrat je že prepozno, zato. pa se potem tudi zavlečejo roki prejemanja štipendij, niso pravočasno rešeni problemi tistih, ki jim je bila zaradi določenih vzrokov ukinjena Titova štipendija, in podobno.	STANKA RITONJA
l
MIMOGREDE
Kdaj nižje cene tudi za krajše filme?
Saj ne, da bi bil pretirar Varčen, ker tak nikoli niše ostajam pa načelen, tak ^0f Kinematografsko podjet Ljubljana, ki vselej, kadar filtri dolg približno dve uri -'fitljši je le redkokdaj — r °kence »šalterja«, kjer prodi iai° karte, vztrajno pripisuj ''Zaradi dolžine filma zvišat cene!«
Tako je bilo zopet prt tedni v Unionu, kjer so vrte Vedsko policijsko dram "Idož na strehi«. (Mimogn <^e' film je odličen in se izvirn rQzlikuje od običajnih amer š^ih ali amerikaniziranih kr te^irialk in glavne vloge nim akšen lep, atletsko graje lStalec...) Za vstopnico sei ^krat odštel 18 dinarjev, ; Qr mi je dvorana Union m Jfo gostoljubje minuto ali d\ Pe<5 k°t dve uri. Ob 20.30 s Ugasnile luči, Za obveznin
Ustili in »kaditi prepovi
dano« so se začele »filmske novice št. 45«, njim pa so sledile reklame. Tu pa se pravzaprav začenja tale zapis, časovno nekoliko zapoznel, pa vendar aktualen...
Ne vem zakaj, a vendarle, pogledal sem na uro (svojo, da ne bo pomote!) Film se je začel ob 20.50! Ko so spet zagorele luči, sem pogledal na svojo uro: bo še čas za pivo? 'Kako da ne, ko pa je bilo šele nekaj minut čez pol enajsto! In šele tedaj mi je kanilo v glavo, da je »Mož na strehi« živel le dobrih 100 minut, ali uro in štirideset minut.
Spominjam se, da sem si nekaj dni pred tem ogledal ameriško burlesko »Tišina, smejemo se«. Cene vstopnicam so bile običajne, neobičajno kratek pa je bil film. Toda na okencu prodajne kabine ni pisalo: »Zaradi dolžine filma znižane cene«...
DAMJAN KRIŽNIK
Čevljarji in usmerjeno izobraževanje
Šola in industrija z roko v roki
Pred dnevi so predstavniki slovenske obutvene industrije, posebne izobraževalne skupnosti za usnjarsko in usnjarsko-predelovalno stroko ter Šolskega centra za obutveno in tekstilno stroko Kranj podpisali samoupravni sporazum o združevanju sredstev za vzgojo čevljarskih kadrov. Z njim so se podpisniki zavezali, da bodo združili sredstva za gradnjo prepotrebnega prizidka k sedanjim učnim delavnicam šolskega centra, v katerem naj bi tekel praktičen pouk učencev obutvene stroke. Prizidek, katerega gradnja bo veljala 19 milijonov, bodo pričeli graditi že ta mesec, dela naj bi končali do konca 1978. leta.
Ob podpisu sporazuma velja opozoriti na dejstvo, da slovenska obutvena industrija do leta 1959 ni imela ustrezne šole za izobraževanje delavcev za različne čevljarske poklice. To leto je začela na pobudo Alpine, Peka in Planike delovati pri tehnični tekstilni srednji šoli v Kranju tudi tehniška čevljarska šola za odrasle, ki je dela slovenski obutveni industriji v devetih letih 142 tehnikov, medtem Teo konča zdaj vsako leto šolanje kakih 25 diplomantov. Kljub temu, da smo v Sloveniji torej poskrbeli za izobraževanje srednjega čevljarskega kadra, nas vseskozi spremlja občutno pomanjkanje delavcev za različne čevljarske dejavnosti.
Čeprav je bila pred petimi leti pri
Tekstilnem centru v Kranju ustanovljena tudi šola za čevljarske delavce, so že danes potrebe po novih delavcih v obutveni industriji večje, kot je vsakoletno število slušateljev tehnične in poklicne čevljarske šole. Prezreti pa tudi ne smemo, da bo slovenska čevljarska industrija 1980. leta potrebovala 1285 poklicnih delavcev, 250 tehnikov in 80 čevljarskih inženirjev. Vendar dosedanje izkušnje kažejo, da se bo v obutveni industriji zaposlilo komaj dve tretjini delavcev vseh izobrazbenih stopenj, drugi pa bodo nadaljevali šolanje na raznih drugih šolah. Skrb vzbujajoče je tudi dejstvo, da se že danes razmeroma malo absolventov Tehniške' čevljarske šole zaposli v neposredni proizvodnji. Po mnenju delavcev šole bi morali v sedanje učne načrte vnesti več ur proizvodno-tehničnega pouka, tehnologijo in druge predmete pa bolj povezati s praktičnim poukom ter absolvente tehnične šole bolje pripraviti za delo v neposredni proizvodnji.
S podpisom samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za vzgojo kadrov so bili postavljeni temelji za bodoči Center usmerjenega izobraževanja slovenske obutvene industrije. Zato lahko upravičeno pričakujemo, da bomo z leti dobili tudi dovolj delavcev za vse čevljarske dejavnosti.
STE NEMARA PREZRLI
S široko mrežo zaupnikov delovnim ljudem napredno literaturo
Petindvajsetkrat se je leto že obrnilo, odkar je bila ustanovljena Prešernova družba. Od takrat ves čas uspešno opravlja svojo nalogo in razširja med delovnimi ljudmi dobro knjigo.
Tudi letošnji november je prinesel naročnikom Prešernove družbe poleg rednega koledarja še pet zanimivih knjig.
Koledar je vsebinsko pester, zlasti pa zelo poučen. Že na začetku bralca pritegnejo reprodukcije slik impresionista Groharja. Iz vsebine naj omenimo samo nekaj zanimivih sestavkov. Precej obsežen je prispevek Edvarda Kardelja o politični in vojaški strategiji narodnoosvobodilne vstaje in socialistične revolucije v Jugoslaviji in Titovi ustvarjalni vlogi v njenem koncipiranju in realiziranju. Poučen je tudi prispevek Boga Grafenauerja z naslovom Slovenci na zahodni meji. Na kratko rečeno, pestrost vsebine bo zadovoljila veliko bralcev.
Po zunanji obliki je koledarju podobna knjiga Avguština in Matjaža Laha Svet v številkah in podobah. Na začetku nas avtorja seznanita s sodobnim svetom in njegovim razvojem nasploh. Številni grafikoni in zemljevidi omogočajo, da si laže predstavljamo vse, kar nam povedo številke in da si ustvarimo popolnejšo predstavo o »izgledu« današnjega sveta. Nato pisca sistematično predstavita vse dežele po celinah in na koncu je še nekaj lepih barvnih slik iz različnih krajev sveta. Knjiga omogoča vpogled v sedanji svet in je poučna tako za otroke kot za odrasle.
Druga knjiga je Izbor pesmi Otona Župančiča, ki ga je opravil in uredil Josip Vidmar. S tem izborom je Prešernova družba počastila stoletnico pesnikovega rojstva, ki jo bomo praznovali prihodnje leto.
Še enega domačega avtorja delo je v letošnji zbirki Prešernove družbe. Janeza Vipotnika roman Enainštirideseto leto, ki opisuje prvo leto okupacije v Ljubljane, kjer že od vsega začetka tli upor. Pisatelj živo opisuje usodo vosovske skupine, ki se je v težavnih okoliščinah ilegale bojevala proti okupatorju in izdajalcem
Že samo bežen pregled knjige Jožeta Širclja s številnimi čr-nobelimi fotografijami pritegne pozornost bralca. Živa Afrika je naslov knjige, v kateri avtor spregovori o tej celini, ki doživlja največ sprememb med vsemi, o ljudstvih, ki se bojujejo za sodobnejšo družbo.
In ko bomo že spoznali Afriko in njene ljudi, nam bo prav gotovo še laže razumeti njene umetnike, čeprav živijo v popolnoma drugačnem svetu. Eden izmed njih je tudi ameriški črnski pisatelj Baldvvin, ki se bojuje proti krivicam, ki se gode temnopoltim ljudem. V najriovejšem romanu Pesmi črnske ulice se je nesporno razmahnila njegova prvobitna, zmagovita izpovedna sila-	STANKA RITONJA
O žepni knjigi
Pred nedavnim smo Slovenci dobili novo knjižno zbirko ŽEPNA KNJIGA, ki pomeni ponoven poskus slovenskih založnikov, da bi razširili kvalitetno knjigo po dostopni ceni med širši krog bralcev. Po skupnih pripravah sedmih slovenskih založb (MK, CZ, DZS, Borec, Obzorja, Lipa in Tehniška založba Slovenije) je izšlo prvih dvanajst del. Založbe so se v glavnem odločile za ponatis prej že uspelih knjig, ki so bodisi razprodane ali pa so izšle v dražji izdaji.
Tako je domača leposlovna literatura zastopana z deli: Cirila Kosmača Pomladni dan. Miška Kranjca Lepa Vida prekmurska in Toneta Seliškarja Bratovščina Sinjega galeba, prevodi pa z Remarqua Slavolokom zmage, Konsalikovo Kirurginjo, MacLeanovo Polarno postajo Zebra in s Higginsovim romanom Orel je pristal. Področje znanstvene fantastike predstavlja reprezentančni avtor Stanislav Lem z delom Nepremagljiva. Razburljivo branje za vsakogar, ki ga zanima vojno dokumentarna literatura nudi Piekalkievviczeva knjiga Agenti, vohuni, vojaki. Dobrodošli so tudi ponatisi vedno iskanih knjig s področja poljudnega znanja: Ivačičeva Kuharska knjiga, žepni leksikon Moj otrok od A do Ž ter Ellisova knjiga o spolni vzgoji Ljubezen kot umetnost in znanost.
Prvi paket zajema torej štiri tematska področja, označena z barvnim simbolom na knjižnem hrbtu: zelena najavlja leposlovje, rumena priročnike, rdeča vojno-dokumentarno delo, modra pa je barva znanstvene fantastike. Zbirko nameravajo Založniki razširiti tudi na druge zvrsti.
Medtem ko se je v svetu žepna knjiga že davno uveljavila in je vpeljana tudi na srbohrvaškem jezikovnem področju (BIGZ, NOLIT), pa na slovenskem ni naletela na zaželen odmev. Težave slovenskim založnikom s ceneno knjigo povzročajo predvsem nizke naklade, ki jih omejuje majhen slovenski jezikovni prostor. Poskusi, kot so zbirke Školjka, Zenit ali Kiosk, so, žal, propadli po nekaj letih. Več upanja vliva nova ŽEPNA KNJIGA tudi zato, ker je za razliko od prejšnjih zajela raznovrsten program, medtem ko so bile prejšnje zbirke omejene na eno samo zvrst književnega ustvarjanja. Tokrat je naklada 10.000 izvodov, cene pa se gibljejo med 20 in 60 dinarjev. Vseh 12 knjig je mogoče naročiti po znižani ceni 400 dinarjev, kupimo pa lahko tudi posamična dela. V prihodnje zbirka ne bo izhajala v paketu, marveč v treh etapah s 4 knjigami v vsaki. Novost v tej akciji uveljavitve žepne knjige pri nas so tudi nova prodajna mesta: knjige bo mogoče kupiti kar na 200 mestih; razen v knjigarnah pa bodo na očeh potencialnim bralcem še v samopostrežnih trgovinah, kioskih, bolnišnicah idr.
Poslanstvo nove ŽEPNE KNJIGE je torej tudi testiranje odnosa Slovencev do knjige in če se bo izkazalo, da se ta spreminja, si lahko obetamo še višje naklade, s tem pa tudi cenejše dobre knjige, ki navsezadnje ne bo dražja od vstopnice za kino.
M. A.
I. V.
ZRCALO DOGAJANJA V MAKEDONIJI
TUDI ODGOVORNOST NA DNEVNEM REDU
"	*	I
V večini organizacij so se resno lotili dela, da bi do konca leta sprejeli najnujnejše samoupravne akte — Med zamudniki so tudi tisti, ki bi radi izigravali predpise
Če na kratko povzamemo dejavnost v organizacijah Zveze sindikatov Makedonije, lahko rečemo, da je bilo za november značilno to, da so na več sejah razpravljali o življenjskih in delovnih razmerah, o stanovanjski graditvi in politiki zaposlovanja. Največ pozornosti pa so posvetili pripravam in podpisovanju družbenega dogovora o skupnih temeljih samoupravnega urejanja ra-
OD SKOPSKEGA DOPISNIKA
zmerij pri razporejanju dohodka in čistega dohodka ter delitvi sredstev za osebne dohodke. V republiških odborih, občinskih in osnovnih sindikalnih organizacijah so usklajevali samoupravne sporazume in samoupravne splošne akte temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti. Želja je, da bi dejavnost sindikatov še bolj pospešilil, da bi pri iskanju pravih rešitev angažirali čim-več neposrednih proizvajalcev, ki naj bi delo opravili v zakonskem roku, in da bi z začetkom novega leta postavili nove temelje v delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. V tistih primerih, kjer je očitno, da zaradi subjektivnih pomanjkljivosti do roka ne bodo mogli pripraviti, kar je potrebno, bodo krivce poklicali na odgovornost.
Pri izdelavi družbenega dogovora so upoštevali njegovo skladnost z zakonom o združenem delu in določitev celotnega sistema samoupravnega urejanja dohodkovnih odnosov. Pri tem zlasti opozarjajo na razmerje v razporejanju čistega dohodka ter delitvi sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo.
Z družbenim dogovorom bo na primer omogočeno temeljnim organizacijam združenega dela, ki poslujejo na ozemlju socialistične republike Makedonije, da sklepajo samoupravne sporazume o skupnih temeljih in merilih na podlagi družbenih sporazumov in samoupravnih sporazumov, ki veljajo v republiki oziroma pokrajini, kjer je sedež njihove delovne ali sestavljene organizacije združenega dela.
Dosledno so upoštevali načelo, da 'i dela, ki ga ne bi bilo mogoče izme-rti; zato so zavrnili prejšnji predlog, da bi se poprečni osebni dohodki med delavci v grupacijah, panogah in
dejavnostih lahko razlikovali za 30 odstotkov od načrtovane višine doh-doka v gospodarstvu in republiki. Črtali so tudi člen, ki je predvideval, da bi tam, kjer ne bodo določili objektivnih individualnih meril, določili najvišji znesek osebnega dohodka na zaposlenega, ker je to v neposrednem nasprotju z zakonom o združenem delu.
V	svetu Zveze sindikatov Makedonije poudarjajo, da so v tem družbenem dogovoru podrobno določene obveznosti udeležencev pri uresničevanju politike razporejanja čistega dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke. Pri tem je posebej poudarjena vloga in pomen planiranja. Izhajajoč iz funkcije in vsebine načrtov, morajo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih ter v drugih obljkah združevanja dela in sredstev načrtovati dohodek in čisti dohodek ter urejati odnose v njegovem razporejanju odvisno od ciljev in nalog, ki so določeni v programih in razvojnih načrtih.
V	tem okviru je najpomembnejše določanje temeljev in meril ter usklajevanje samoupravnih splošnih aktov v TOZD in delovnih skupnostih z zakonom o združenem delu.
Čeprav je še malo organizacij združenega dela (podatki veljajo za november), ki so določile osnove in merila in ki so sprejele samoupravne splošne akte — pravilnike o delitvi sredstev za osebne dohodke, pa v svetu Zveze sindikatov Makedonije ugotavljajo, da se njihovo število veča iz dneva v dan in da je vse več primerov, ko delovne organizacije opuščajo stara merila. To pomeni, da osebni dohodek ni več odvisen od delovnega mesta, startne osnove, izobrazbe in podobno. Opuščajo tudi stare odnose v delitvi in določajo nove; spreminja se odnos do dela in delovnih rezultatov. V tistih organizacijah, kjer delajo konkretno, kjer so se pravočasno lotili analiziranja sistema in kjer so ugotovilil, kaj je treba spremeniti in kako, skušajo določiti tudi delovne naloge, le-te pa povezati z načrtom temeljne organizacije združenega dela. Načrti obravnavajo in finančno določajo planirani dohodek kot osnovno kategorijo in vsebino načrta. Poleg tega popisujejo delo, ugotavljajo obseg, težavnost in zahtevnost dela, razmere, v katerih je to delo opravljeno, z raznimi metodami pa skušajo ugotoviti vrednost dela.
So pa tudi organizacije — med njimi je precej velikih.kjer veliko govorijo, delajo pa malo, da bi pripravili samoupravne splošne akte. Prav zato se je svet Zveze sindikatov Makedonije zavzel, da se osnovne organizacije in člani sindikatov postavijo po robu težnjam, da bi pravilnike sprejemali v naglici, ne da bi obravnavali bistvo, merila in kakovost teh aktov ter sprejeli celo takšne rešitve, ki so v nasprotju z zakonom o združenem delu. Pri tem poudarjajo, da sindikat ne more sprejeti predloga, da bi do konca leta sprejelil kakršenkoli rešitve in da bi jih v prihodnjem letu usklajevali. Nemara je očitna. Gre za prizadevanje, da bi izigravali predpise in se izognili prejemanju zajamčenih osebnih dohodkov. Še manj sprejemljivi so predlogi, da bi podaljšali z zakonom predvideni rok.
MILAN MILEV
Več invalidskih kot starostnih upokojencev?
Število upokojencev v razmerju z aktivnim prebivalstvom je na Hrvaškem večje kot v drugih republikah in pokrajinah. Če pri tem upoštevamo, da na tisoč aktivnih zavarovancev pride 112 invalidskih in 107 starostnih upokojencev, takšno stanje prav gotovo zasluži večjo pozornost.
Vzroki za takšno stanje so zaskrbljujoči. Velik del aktivnega prebivalstva odhaja v pokoj v razmeroma mladih letih, ne sodeluje več v gospodarjenju ter obremenjuje že tako skope sklade pokoj-ninsko-invalidskega . zavarovanja.
Potrebno je očitno širše in enotnejše obravnavanje tako množične invalidnosti in socialne politike v celoti, zlasti
pa še na področju zdravstva in invalidskega zavarovanja. Glede na to, da pojav bistveno vpliva tudi na družbenoekonomska gibanja, je preventiva — to je pravočasno preprečevanje invalidnosti — nujna naloga vse naše
itA>NltKE N*yiNE
skupnosti. Prav dejstvo, da nimamo jasne politike na področju preventive, nam povzroča tako veliko škodo. To potrjuje veliko število nesreč pri delu (pa tudi zunaj njega), ki so posledica nezadostnega varstva na delovnem mestu in ■ mnogokrat malomarnega odnosa združenega dela in nekaterih posameznikov do pogoste invalidnosti v njihovih okoljih. Namesto, da bi skrb o
preventivi postala del poslovne in socialne politike združenega dela, postaja invalidnost dejavnik, ki škodljivo vpliva tudi na poslovno politiko in na družbenoekonomska gibanja.
Pri vsem tem moramo opozoriti tudi na nepopolno izkoriščanje pravic za zaposlovanje delovnih invalidov in uporabo poklicne rehabilitacije, da bi tako veliko število invalidov znova usposobili za delo na ustreznih delovnih mestih. Očitno nesorazmerje med invalidskimi upokojenci v primeru z drugimi, to je starostnimi in družinskimi, je treba odpraviti. Tega čez noč ni mogoče doseči in zato je na tem področju potrebna dolgoročnejša in bolj smiselna politika. B. CVETKOVIČ
V Bosni in Hercegovini se trenutno šola ob delu 80 tisoč odraslih. Vsota, ki jo iz svojega žepa plačajo za pridobitev višje kvalifikacije, je kar precejšnja. Vprašanje šolnin še zmeraj ni rešeno, tako kot bi moralo biti. V zadnjem času si prizadevajo, da bi bili vsi odrasli, ki se šolajo ob delu na srednjih, višjih in visokih šolah v enakem položaju kot redni dijaki in
Z NOVIM LETOM V BOSNI IN HERCEGOVINI ZA VSE BREZPLAČNO ŠOLANJE_____________________________
Sindikat proti šolninam
ciranje izobraževanja odraslih uskladiti z ustavo in zakonom o združenem delu. V prihodnje bi morali izključiti vsako obliko osebnega nadomestila za izvajanje učnega procesa.
Sredstva za financiranje izobraževanja odraslih bi morali zagotoviti po izredni poti skupnosti srednjega in visokega izobraževanja, in sicer z neposredno izmenjavo dela v vzgoj-noizobraževalnih organizacijah in drugih organizacijah združenega dela.
Komisija je menila, da bi to financiranje morali uvesti s 1. januarjem. Vse vzgojnoizobraževalne ustanove za usmerjeno izobraževanje morajo pripraviti za prihodnje šolsko leto pravočasen razpis natečaja za vpis dijakov in študentov, ki se želijo izobraževati ob delu.
Opozorili pa so še, da je treba urediti tudi nenehno izobraževanje ne samo tistih, ki se izobražujejo, ampak tudi z tistih, ki ga vodijo. Strokovna služba te komisije je dobila nalog, da sproži pri ustavnem sodišču Bosne in Hercegovine postopek za ocenitev zakonitosti takšnega načina financiranja izobraževanja odraslih ob delu, če bi še ostalo v veljavi plačevanje šolnine.
ESAD NJEMČEVIČ
OD SARAJEVSKEGA DOPISNIKA_________________
študenti. To pomeni, da jim ne bi bilo treba plačevati šolnine, ki ponekod na leto dosega 4.500 dinarjev. O tem vprašanju so sprožili javno razpravo. Tudi komisija sveta Zveze sindikatov BiH za samoupravljanje in vprašanja izobraževanja, znanosti in kulture je razpravljala o tem, kako bi dosegli brezplačno, šolanje. Neposredni povod za razpravo je bilo gradivo o izobraževanju odraslih ob delu, ki ga je pripravil republiški sekretariat za izobraževanje, kulturo in telesno kulturo.
Komisija je bila enotnega mnenja, da je treba vsem, ki se izobražujejo ob delu, zagotoviti brezplačno šolanje. Rečeno je bilo, da je treba finan-
Natečaji zaradi lepšega
Nedavno je bil v reškem »Novem listu« objavljen natečaj za delovno mesto tehničnega risarja. V njem je bila zahtevana šola za tehnične risarje in tečaj za strojepiske. Ni bilo težko uganiti, da je bil natečaj »pripravljen« za določeno osebo, ki ustreza zahtevam in pogojem, saj je šola za tehnične risarje trajala 3 leta (zdaj 4), tečaj za strojepisje pa dve leti. To pomeni, da bi ob teh pogojih kandidat moral obiskovati 5 let šole, saj sta poklica različna.
Vzeli smo le en primer, ki jih je v dnevnem časopisju mnogo. Če pošljete prošnjo, vam jo bodo v takem primeru zagotovo zavrnili, ker so natečaji postali formalnost. Organizacije združenega dela so se sicer zavezale, da bodo na podlagi družbenega dogovora o temeljih kadrovske politike v občini razpisovale za prosta delovna mesta natečaje v dogovoru s samoupravno interesno skupnostjo za zaposlovanje, vendar tega dogovora ne
spoštujejo. Samoupravna interesna skupnost za zaposlovanje vsak teden objavi v dnevnem tisku prosta delovna mesta. Za to porabijo znatna finančna sredstva, učinki pa so v glavnem enaki ničli.
Zadnji čas je, da organizacije združenega dela dojamejo, da s takšnim delom otež-kočajo normalno zaposlovanje, pa tudi kršijo zakonske predpise. Če bi upoštevali predpise o zaposlovanju in odpravili »zveze« in »zvezi-ce«, bi bilo prav gotovo manj pritožb, ki prihajajo z vseh strani: od občinskega pravobranilca samoupravljanja pa vse do republiških forumov-Družbenopolitične organizacije pa tudi sami delavci v organizacijah združenega dela bi morali razpravljati o teh problemih, saj je takšna praksa v nekaterih organizacijah združenega dela vse bogatejša, vemo pa, da je to v nasprotju s koristmi samoupravne družbe.
BRANKO RUMORA
STROKOVNJAK OPOZARJA NA PRAVICE IN DOLŽNOSTI_
O PREHODU IZ RUTINE V SISTEM PREVENTIVE
Preventiva je skupen pojem za različna opravila, ki imajo namen, da učinkovito preprečujejo nastajanje virov in vzrokov negativnih' pojavov v proizvodnem ali družbenem dogajanju.
Nasprotni pojem je kurativa, ki pa pomeni odpravljanje posledic, zdravljenje ter usposabljanje za delo in življenje.
Če na področjih varstva pri delu (v delovnih organizacijah), zdravstva (v bolnišnicah in klinikah) in varstva okolja, preudarjamo, v kakšnem razmerju so preventivne dejavnosti nasproti dejavnostim kurativne narave, tedaj lahko ugotavljamo, da je večina dejavnosti predvsem kurativnih in le manjši del preventivnih. Na drugi strani pa zapa-žamo, da kurativa povzroča porast izdatkov ter da kurativa ne pokaže virov podražitve, ali pa
nima možnosti, da bi se jim mogla upirati. Obratno; le za preventivo lahko naštejemo možnosti za zmanjšanje izdatkov in pocenitev storitev.
Na omenjenih področjih varstva pri delu, varstva v življenjskem okolju, zdravstvu, socical-nem varstvu in drugod spoznavamo, da je nujno izboljšati učinke produktivnosti dela in poslovanja ter uveljavljati ekonomiko v menjavi dela in sredstev.
Vsega tega pa ni mogoče uveljavljati tam, kjer se vsa dejavnost odvija po načelih kurative. Če hočemo preiti k uspešnejšim oblikam dela, tedaj moramo preiti na sisteme preventive.
Sistemi preventive pomenijo spremenjeno metodo dela in menjave sredstev, ki zajema načrtovane akcije, določitev ciljev, nosilcev in uporabnikov ter do-
ločitev merila za učinkovitost oziroma uspešnost preventive.
Ker pa so cilji — družbenoekonomski — in obenem celostni, morajo biti tudi sistemtaske akcije načrtovane in izvajane tudi interinstitucionalno. To lahko dosežemo le z družbenim dogovorom med institucijami, ki se povezujejo z namenom, da bi uveljavljale višjo družbeno učinkovitost s pomočjo sistema pre-vencije kot nasprotjem sistema kurative ter utečene rutine.
Sistem preventive je priznan, vendar se težko uveljavlja predvsem zato, ker manjka družbenoekonomskih dokazil, da le z njegovo pomočjo lahko obvladamo izdatke. Prenašanje rutin-sko-kurativnih načinov v sistem preventive pa terja obsežnejše raziskave o učinkih, vlaganjih in menjavi dela ter sredstev.
Minulo delo v tujini
VPRAŠANJE:
Delavec našega zavoda se je pred leti na podlagi napotila komunalnega zavoda za zaposlovanje zaposlil v Avstriji, kjer je delal pet let in pol. To delovno dobo ima urejeno in razpolaga z ustreznimi dokumenti. Zanima nas, ali ima omenjeni delavec pravico, da na podlagi delovne dobe v tujini uveljavlja pri nas, v našem zavodu zahtevo po delu osebnega dohodka, ki pripada po čl. 5 samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov delavcev na podlagi minulega dela. Po treh letih dela (delavke po dveh) jim namreč pripada osebni dohodek na podlagi ocene delovnega mesta oziroma dela ter po delovni dobi, k čemur dodamo stimulacijo stalnosti in prispevek iz minulega dela.
ZAVOD IZ MARIBORA
ODGOVOR:
V naši rubriki smo o podobnem vprašanju že pisali. Gre za minulo delo zdomcev, katerega so opravili v tujini. Glede na to, da se osebni dohodki delavcev določajo tako, da ustrezajo rezultatom njihovega dela in osebnemu prispevku, ki so ga
dali s svojim živim in minulim delom in z upravljanjem ter gospodarjenjem z družbenimi sredstvi kot s svojim živim in minulim delom, ki so ga dali k povečanju dohodka temeljne organizacije, je gotovo, da je pri določanju osebnega dohodka oziroma dela osebnega
dohodka iz naslova minuleg3 dela upoštevano le minulo del° v državi. Gre za delo, s kateri n1 je delavec povečeval družben3 sredstva. Delavec, katereg3 omenjate, pa je z delom v tujin' presežek ustvarjal za nekoga> ki ni del naše družbe, in tako j3 njegovo minulo delo ostalo v tujini. Zato tistih let dela, ki j'*1 je vaš delavec prebil v Avstrij*’ ne bi mogli vštevati v osnov'0 pri določanju dodatka iz n3" slova minulega dela. V 10 osnovo se vštevajo le delovn3 leta, prebita na delu v drža'3.
ODMEV seminarja za azijske sindikalne delavce v hercegnovem
Ekonomski razvoj in neodvisnost
^ljJe porazdelitev nacionalnega dohodka pogoj za drugačno delitev svetovnega dohodka?
, Vprašanjem, povezanim z razvo-Jem nerazvitega sveta, so na semi-"arJu za sindikalne delavce iz Azije 1 So ga jugoslovanski sindikati pripravili v Hercegnovem, nedvomne nantenjali veliko, vendar nemara še Vedno premajhno pozornost. Velike Predstavnikov sindikalnih gibanj se 'lm ie namreč izogibalo ali pa se za-°voljevalo z najohlapnejšimi formulacijami, zelo malo pa se jih je lo-10 bistva problema. Še posebno so Zanernarili vlogo sindikalnih organi-Zacij v procesu ekonomskega razvo-Ja; Samo predstavnik AITUC iz In-r'{e je poudaril, »da se lahko Indija e. ’z zaostalosti le, če odpravi kapi-'zem«. Tako pa je po njegovem r nenju tudi z drugimi deželami. Za-u' tega je ponovno apeliral na Uotnost delavskega razreda v Aziji, . Je. tako kot v Indiji, močno razcep-n- Od konkretnih problemov so
j6 ‘{r0 omenjali multinacion ^rUzbe, transfer tehnologije, t 0 in boj za novi mednarodni t e°rn'’ki red. Predstavnik filipin a°tnih sindikatov pa je načel ž( 2 r.ašanje razmerja med industr r,^0 ^zije in njenim kmetijs
ZVojem ye£jna je mnenja
je treha pospeševati oboje, pri če (ja re*3a posebej upoštevati dejs m°ramo stalno povečevati p
zvodnjo hrane, ki je v nekaterih deželah silno primanjkuje.
Predstavnika indijskega INTUC in šrilanskega kongresa delavcev sta spregovorila o pomoči razvitih nerazvitim deželam. Izrazila sta nezadovoljstvo, »češ da razvite države menijo, da bo razvoj nerazvitih dežel škodoval razvoju razvitih«, kar pa po njunem mnenju ni res. Pri tem sta bila tudi precej kritična do samega sindikalnega gibanja v deželah v razvoju in sta poudarila, da imajo v nekaterih primerih negativno stališče o tem vprašanju celo sindikalne organizacije teh dežav. Zaključila sta z ugotovitvijo, da v pogledu pomoči deželam v razvoju in vzpostavljanja novega mednarodnega ekonomskega reda ni nobene razlike med ZDA in SZ, kajti Sovjeti (tako pa tudi druge socialistične države — članice SEV) menijo, da je prepad med razvitim in nerazvitim svetom posledica kolonializma, katerega nosilec so bile današnje razvite kapitalistične države, in da je zato predvsem njihova naloga pomagati »tretjemu svetu«, da bi se le-ta izkopal iz ekonomskih težav. Zanimivo je bilo ob tem slišati predstavnika japonskega Sohya, ki je kot edini predstavnik sindikata razvite države dejal, »da njihova organizacija v celoti podpira
zahteve nerazvitega sveta, in je pri tem še posebej naglasil, »da tudi na domačih tleh v dialogu z vlado in delodajalci vodijo, na primer, dolgoročni boj proti multinacionalnim družbam, kot enem od vidikov eksploatacije dežel v razvoju.«
Opozorili pa smo že, da je razprava o problemih razvoja ostala v nekem smislu nedorečena. Mislimo na to, da ni bilo jasno izpostavljeno vprašanje pogojenosti in odvisnosti ekonomskega razvoja nerazvitih dežel od vprašanja prerazdelitve nacionalnega dohodka znotraj samih dežel v razvoju. Ko smo prej zapisali, da so se vsi predstavniki izogibali bi stvu problema, smo mislili ravno na to. Premalo je namreč govoriti o prerazdelitvi svetovnega dohodka, pri tem pa puščati popolnoma ob strani delitev dohodka v lastni deželi. To poudaijamo posebej zaradi tega, ker končno sindikalno gibanje le predstavlja delorganiziranega delavskega razreda in mora kot takšno ohraniti tudi svojo razredno noto ter s tem prispevati k celotnemu naporu v procesu reševanja ekonomskih problemov, ki se že vse od lusaške konference neuvrščenih dežel naprej izraža v paroli »naslanjanja na lastne sile«.
Vzroki za to, da ta razredna kom-
ponenta azijskega sindikalnega gibanja ni prišla na dan med razpravo, so številni, gotovo pa je osnovni vzrok v socialni strukturi teh dežel in v specifičnem položaju proletariata v njihovih družbah. Proletariat v večini azijskih držav je v privilegiranem položaju v odnosu do drugih nelastni-ških slojev, zlasti vaškega prebivalstva, ki na primer v Indiji pomeni 70 % celotne populacije in je v največji meri brez vseh sredstev za preživljanje. Naj je njegov položaj še tako slab, pa je relativno mnogo boljši kot položaj tistih, ki ne prejemajo nobenega stalnega dohodka, s tem pa tudi ne nobenih drugih bonitet. Tako ni čudno, če se v posameznih sindikalnih organizacijah — za te pa je značilno, da združujejo samo industrijske delavce — pojavlja oportunizem in pristajanje na obstoječe družbenoekonomske odnose. Velikokrat gre sicer samo za korum-piranost sindikalnega vodstva. Iti v tem delu sveta pogosto predstavlja »proletarsko aristokracijo« v pravem pomenu Engelsove besede, vseeno pa se je v takšnem položaju, na podlagi misli predstavnika indijskega AITUC težko boriti proti imperializmu, še posebno, če — tako kot na primer v Indiji — ima 20 družin 90 % gospodarstva v svojih rokah«.	DANILO SLIVNIK
tiiSijjjŠ
BEOGRAD — Predsednik Tito je’sprejel voditeljico britanske konservativne stranke Margareth Thatcher, ki je bila kot gostja skupščine SFRJ na obisku v naši državi. Pogovarjala sta se predvsem o popuščanju napetosti in posameznih vidikih beograjskega sestanka KEVS.
MADRID — Podpredsednik ZIS in zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minič je bil na uradnem obisku v Španiji. Pogovarjal se je z zunanjim ministrom Orejo, predsednikom vlade Suarezom ter z voditeljema španskih socialistov in komunistov Gonzalesom in Carrillom, sprejel pa ga je tudi kralj Juan Carlos. Miničev obisk v Madridu je bil prvo jugoslovansko-špansko srečanje na tako visoki ravni (državi namreč zaradi frankizma v Španiji dolga leta nista imeli niti diplomatskih stikov), tako da je izjemno pomembno za razširitev in napredek odnosov in sodelovanja med Beogradom in Madridom. V tem duhu so tudi minili Miničevi pogovori s predstavniki španske vlade.
KAIRO — Obisk egiptovskega predsednika Sadata v Izraelu še naprej buri duhove v arabskem svetu. V Tripoliju je bil mali »arabski vrh«, na katerem so predstavniki Sirije, Libije, Alžirije, Iraka, Južnega Jemena in Palestinske osvobodilne organizacije obsodili Sadatovo ravnanje in sprejeli sklep o »zamrznitvi« diplomatskih odnosov s Kairom. Egipt je pohitel z odgovorom in s temi državami preprosto prekinil diplomatske stike. Razdor v arabskem svetu, ki ga je sprožilo Sadatovo potovanje v Jeruzalem, se tako poglablja, kar prav gotovo ne koristi prizadevanjem, da bi pravično in mirno rešili krizo na Bližnjem vzho-
BRUSELJ — Vrhunski sestanek zahodnoevropske deveterice je bil namenjen predvsem obravnavanju gospodarskega stanja, ki sicer ni, najugodnejše, vendar vzbuja manj skrbi, kot so se bali nekateri. Čeprav nekateri udeleženci, na primer fra^poski predsednik Giscard, pohvalno govorijo o sestanku, opazovalci menijo, da so njegovi rezultati skromni in da ne bodo kaj dosti prispevali k povezovanju med članicami evropske gospodarske skupnosti.
LIZBONA — Portugalski premier Mario Soares je zahteval od parlamenta, naj glasuje o zaupnici vladi. To naj bi bila ena od poti za izhod iz sedanjega položaja, za katerega je značilna finančna, družbeno-go-spodarska in politična kriza. Politične stranke zastopajo navzkrižna stališča, tako da se Soares ne more sporazumeti z opozicijo.
BANGUI — V prestolnici Centralnoafriškega cesarstva so na velikih slovesnostih okronali cesarja Bokaso I. Kronanja so se udeležile številne tuje delegacije, med njimi tudi jugoslovanska. Članico ZIS Zoro Tomič, ki je vodila našo delegacijo, je po slovesnostih sprejel cesar Bokasa L
V.B.
sporočilo za tisk o razgovorih med italijanskimi in ^Jugoslovanskimi sindikati o migraciji delavcev
Krepiti stike, skrbeti za delavce
Ljubljani je v novembru le ssedala italijansko-jugoslovan: ln '^alna komisija za vprašanja i zacije. Zvezo sindikatov Jugoslat An,fredJtav'ia'i Vidoje Mitro’ ,/"dreJ ŠkerlaVaj in Danilo Ton ganske konfederacije CG r 'n UIL pa tovariši Vercelli
avazzutti, Fabbretti, Calab: rav° in Trebbi. Komisija je izr a informacije in mišljenja o s
cev ^*ovne s’*e 'n položaju del ’ ki so odšli na delo v zahodni °Pske države.
kot^ raz8ovor> 50 ugotovili, d: D. P°slcdica neugodnega razvo
^^DOdar-o.___	,	,	.v’
Ros	neugoanega razvo
v^ Podarstvu jn na delovnem trž Z 'uiigracijskih držav še na Pri St.r.U^el0 različni aspekti polo se jenih delavcev v teh drža
pitvat0 so Poudarili potrebo po PodJ. V.Se*1 oblik zaščite delavce Prav°A,JU delovnega prava in di razu"11" °^'k, vštevši razširitev grac.rna med emigracijskimi in Vprai -™i državami o posami zaščSaniih, ki zadevajo položi • N"0 odseljenih delavcev. a Podlagi tega so predsta
sindikatov obeh držav poudarili, da je treba nadaljevati in krepiti sodelovanje med sindikati imigracijskih in emigracijskih držav, da bi zaščitili položaj, koristi in pravice priseljenih delavcev. V tem smislu so še posebej poudarili potrebo, da bi okrepili napore za uresničitev širših pobud in srečanj med sindikati imigracijskih in emigracijskih držav ter v ustreznih oblikah zagotovili sodelovanje vseh zainteresiranih sindikatov na tem področju.
V duhu plodnega sodelovanja med nacionalnimi sindikati z različno usmeritvijo in ob upoštevanju njihove samostojnosti, ki izključuje vsakršno vnaprejšnjo zapiranje in postavljanje pogojev, so omenjeni predstavniki sindikatov odkrito in konstruktivno izmenjali informacije in mnenja o pripravah za evropsko-sredozemski seminar o vprašanji-humigracije v sedanji fazi gospodarske krize in krize na področju zaposlenosti.
Sindikalni predstavniki so posebej obravnavali stanje in vprašanja zaposlovanja jugoslovanskih delavcev v Italiji. Pri tem so ugotovili, da za-
poslovanje ne poteka organizirano, brez pravno’urejene podlage in je v škodo delavcem. Zato bodo sindikati predlagali pristojnim organom obeh držav, naj bi sklenili ustrezen meddržavni sporazum o zaposlovanju med Jugoslavijo in Italijo. Hkrati so sindikati opredelili tačela, na katerih naj bi temeljil takšen sporazum, in vprašanja, katera naj bi uredili z njim.
Predstavniki sindikatov so poudarili, da mora sporazum opredeliti in zagotoviti položaj delavcev po enakih merilih in pravicah ter v okviru uresničevanja in upoštevanja veljavnih sporazumov in ob prostem gibanju državljanov med obema državama. Razen tega mora sporazum urediti tudi sodelovanje in koordinacijo služb za zaposlovanje, uresničevanje pravic, ki izvirajo iz dela, so-cilano zavarovanje, informiranje, izobraževanje itn.
Predstavniki sindikatov so posebno poudarili potrebo po neposrednem sodelovanju svojih organizacij in njihovi zavzetosti, da bi pripravili in izvajali omenjeni sporazum.
kdo je kdo
MARCELINO OREJA
španski zunanji minister
Velike politične in družbene spremembe, ki odsevajo demokratično preobrazbo Španije, nujno vplivajo tudi na njeno drugačno vlogo v življenju mednarodne skupnosti oziroma njeno zunanjo politiko.
Prvi mož nove španske diplomacije je Marcelino Oreja, politik in državnik, ki živi z novim časom Španije. Oreja je bil med redkimi politiki oziroma ministri prejšnje vlade, ki so obdržali svoje položaje tudi v mesecu juliju letos izvoljeni vladi premiera Adolfa Suareza. Naloga ministra Oreje nedvomno ni lahka, saj je bilo mednarodno življenje Španije v minulih 40 in še nekaj letih sila skromno ali, kot je med nedavno parlamentarno razpravo o zunanji politiki dejal eden izmed poslancev, »do zdaj sploh nismo imeli zunanje politike, bili smo le objekt ameriške zunanje politike«. Čeprav so med političnimi strankami precejšnje razlike v stališči,h do nalog španske diplomacije, so le te soglasne s tem, da mora Španija stopiti na svetovno politično prizorišče brez kompleksov ter da morajo pri oblikovanju njene zunanje politike sodelovati vse stranke.
Marcelino Oreja pooseblja nove težnje v zunanji politiki Španije, za katero je še posebej pomembna sredozemska razsežnost. Zavzema
se za tesno sodelovanje med sredozemskimi državami, ki naj služi utrjevanju miru, stabilnosti in napredku vseh okoliških narodov. Tudi na beograjski konferenci o evropski varnosti in sodelovanju Španija zelo tvorno deluje. S tem želi, kot je nedavno izjavil zunanji minister Marcelino Oreja, aktivno sodelovati v procesu popuščanja napetosti in utrjevanja miru ter sodelovanja med narodi vsega sveta.
BRANKO KASTELIC
^2_obisku jugoslovaske sindikalne delagacije na Švedskem (d
IZREDNO RACIONALNA DEŽELA
p	rKvi VTIS
neJ^0’ da je prvi vtis
pre' eZeli’ ^ločilen za SveH0J,eSpoznan> 0 "jej-1
Cnsljebild°ber- °b Ckh ,e Sindikalne ŠVedsJe ?7SO naS Pre<
Prisrč (Zveze švedski S	k0likor
Takoi °Va ?ka"dinavska svoje dnazačetku sem mo

°Sebnim, ""'P L° F odpeli"?1 avt°mobi]i i
uC<Sv,hotelBirger
sicerlente jU Stockho
sar odLureie"inčist’
raven poleg drugih razlogov močno vpliva tudi racionalnost njenih prebivalcev.
O ŠVEDSKEM (SINDIKALNEM GIBANJU
Za švedske sindikate je mogoče reči, da so množična organizacija. Sedaj štejejo dva milijona članov. V sindikate je vključena večina delavcev. Delavci so organizirani v petindvajsetih strokovnih sindikatih. Največji je sindikat delavcev v kovinski industriji (kratko mu pravijo Metal), in vključuje 440.000 delavcev. Najmanjši je sindikat dimnikarjev. Skupno ima 1500 članov. V posamezen sindikat so praviloma vključeni vsi delavci iste tovarne, ne glede na konkretno delo, ki ga opravljajo, a o tem se odločijo prostovoljno.
Tudi na Švedskem je bilo sindikalno delo sprva preganjano. Tako je bila sindikalna organizacija ustnovljena 1890. leta, toda legalno jim je bila svoboda združevanja priznana v letu 1906. Sindikati na Švedskem so nastali iz potrebe po organiziranem nastopu proti
SAF (organizacija delodajalcev). Razmerje med delavci in lastniki je devet proti ena. Velika večina prebivalcev Švedske torej dela za plačo in je od nje tudi popolnoma odvisna. Vsi strokovni sindikati so združeni v LO, katerega vloga je le usklajevanje tiasprotnih interesov posameznih sindikatov. LO je organiziran na lokalni, regionalni in centralni ravni. V njem ni dosti profesionalnih delavcev; v centrali so samo štirje funkcionarji: predsednik, podpredsednik, sekretar in sekretar za pogodbe z delodajalci. Sicer pa LO ne sklepa pogodb, ker jih sklepajo strokovni sindikati neposredno. Za celotno shemo organiziranosti sindikatov je značilna precejšnja mera centraliziranosti. Kot značilen primer naj omenim pravico do stavke. O tej ne odloča osnovna organizacija, temveč uprava posameznega sindikata. Tudi LO ima vlogo pri »odobravanju« stavke. Pri vseh odločitvah ima veliko vlogo usklajevanje možnosti za izplačilo nadomestil delavcem, ki stavkajo. Logična posledica je, da stavk skorajda ni.
Folkets Hus v Stockholmu, kjer je sedež LO (Zveze švedskih sindikatov)
Zanimala nas je aktivnost delavcev v sindikatu. Vse *delo je zoženo na majhno število članov. Na sestankih je poprečno prisotnih 10 odstotkov članov. V perspektivi misilijo to vprašanje urediti tako, da bi dosegli pravico sklicevati sindikalne sestanke med delovnim časom. V tem vidijo tudi perspektivo in večjo uveljavitev sindikata.
LO pa ni edina oblika sindikalne or-
ganizacije; obstajajo še druge organizacije. Največja je sindikat uslužbencev, s katerim baje zelo dobro sodelujejo. Poleg tega obstaja še »organizacija akademikov«, v katero so vključeni visoko izobraženi delavci. Alternativa za LO (vsebinsko, ne pa po množičnosti) so »sindikalisti«, napol anarhistična sindikalna organizacija.
IVAN GODEC
Ni več opravičila za neodgovorno delo!
Vrhunski šport v našem družbenopolitičnem sistemu, organizacija vrhunskega športa v Sloveniji ter nekateri aspekti sodobne vadbe ter delo z mladino v osnovni šoli so bile glavne teme prvega strokovnega posveta o vrhunskem športu, za katerega je poskrbel strokovni svet pri Zvezi telesnokulturnih organizacij Slovenije.
Že 1973. leta smo se namreč v Sloveniji samoupravno in strokovno odločili, da bomo vrhunski šport imeli in ga gojili, ker je sestavni in nedeljivi del telesne kulture in del človekovega vrhunskega ustvarjanja. In ker gradimo vse na človeku, na njegovem delu in njegovem ustvarjanju, potlej je naša odločitev še toliko bolj razumljiva.
Če pa smo se za vrhunski šport že odločili, potem moramo vedeti za kakšnega, pod kakšnimi pogoji in seveda — za kakšno ceno. Ne smemo namreč pozabiti, da je cena za sleherne resnično vrhunske dosežke zelo visoka, pri čemer ne gre zbolj za vprašanje sredstev. Motivi za vrhunski šport so bili v naši praksi pogosto zelo sporni in celo nesprejemljivi. Pogosto je šlo za nezdrave težnje, za prestiž, od lokalnega do celo nacionalnega. Vse to pa naj bi bilo, kot poudarjamo in želimo, naši družbi, tuje našemu športu!
In iz naših hotenj, vseh naših zastavljenih načrtov smo tudi izkristalizirali deset temeljnih zahtev pri bodočem delu, deset zapovedi o vrhunskem športu. Te so v kratkem naslednje:
— Zagotoviti najširšo organizirano selekcijo in ugotoviti, kdo je potencialno sposoben za vrhunske dosežke.
— Tistim, ki se želijo ukvarjati z vrhunskim športom omogočiti kvalitetno, načrtno in strokovno delo.
— Delo z desetimi odstotki, ki so se znašli v prvi selekciji, je v načelu namenjeno
ustvarjanju potencialnih kandidatov za vrhunske športnike vseh panog.
— Omogočiti doseganje vrhunskih rezultatov vsem, ki to zmorejo, v vseh panogah.
— V srednjeročnem obdobju zagotoviti organizirano in kvalitetno delo v atletiki in košarki. Za ti dve panogi smo se namreč odločili, da bosta deležni še posebne pozornosti. Hkrati moramo gledati dinamično tudi na druge panoge, kajti v prespektivi bomo morali vendarke širiti krog panog, ki se jim bomo bolj povečali kot drugim.
— Vrhunski šport zahteva kvalitetno delo tako po obsegu kot tudi intenzivnosti, zato moramo določiti tudi odgovornost za tako delo. Ni opravičila za neodgovorno delo, na vse zasilne in začasne rešitve pa moramo za vselej pozabiti.
— S tem v zvezi moramo zagotoviti ustrezno organiziranost.
— Načrtno moramo graditi potrebne športne objekte, brez katerih si ne moremo zamisliti realizacije zastavljenih načrtov.
— Zagotoviti moramo potrebne strokovne kadre.
— Poskrbeti moramo za znanstveno raziskovalno delo.
Utrdilo se je torej spoznanje, da lahko v vrhunskem športu dosežemo več prav na način, za katerega smo se odločili. Tudi rezultati ankete slovenskega javnega mnenja kažejo, da naši ljudje zelo enotno podpirajo takšno usmeritev. Še posebno razveseljivo pa je, da ugotavljamo pozitivne premike v zvezi z vrhunskim športom na mnogih ravneh — tudi v šolah, ki se počasi osvobajajo močnega oklepa tradicionalizma. Žal pa še na prenekaterem koraku opazimo psihozo čakanja, kot da se nismo še ničesar dogovorili in si porazdelili nalog.
______________________
Jože Malič je prejel za svoje delo visoko
družbeno priznanje — Bloudkovo nagrado _________
»Pozabljamo na krajevne skupnosti!«
Jože Malič sodi med ljudi, za katere radi pravimo, da »brez njih ni športa«. Vse svoje življenje — nedavno je slavil svoj šestdeseti rojstni dan — je posvetil telesni vzgoji, športu in rekreaciji. Želja, da bi spoznal in se naučil čim več, velika življenjska energija in nenehna težnja po boljšem, popolnejšem in zvestoba začrtani poti... vse to je opravilo svoje: Malič se je izkazal kot vsestranski športnik, učitelj in sposoben organizator. Zato je prejel za svoje delo na športnem področju že. veliko priznanj, v teh dneh pa še Bloudkovo nagrado, najvišje in obenem najbolj dragoceno priznanje za slehernega telesnokultur-nega delavca.
Ko smo Jožetu Maliču iskreno čestitali, smo ga poprosili še za kratek pogovor o njegovem dosedanjem delu, saj ga poznamo kot človeka, ki je že veliko storil za razvoj našega »sindikalnega športa«. Bolj kot preteklost nas je zanimalo njegovo sedanje delo in njegovi pogledi na številna vprašanja, s katerimi se dandanes ukvarjajo telesnokul-turni delavci. Jože Malič je namreč že več let strokovni sodelavec republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije za področje oddiha in rekreacije; zato so njegove delovne izkušnje izredno bogate.
»Kot organizatorju najrazličnejših telesnokulturnih prireditev, akcij, srečanj in tekmovanj na vseh ravneh so mi bile in so mi še danes zelo pri srcu delavske športne igre. Čeprav nekaterim ta oblika rekreacije ni všeč — najbolj pogosta pripomba je, da so delavske športne igre predrage, sodim, da jih moramo še naprej gojiti, razvijati, bogatiti, plemenititi. Seveda lahko sodelujejo na zaključnih športnih igrah le dobri športniki, kar po-
meni, da spodbujajo k resnemu delu, k vsakodnevni dejavnosti. Mar ni to več vredno kot nekaj tisočakov ali deset tisočakov, kolikor stane organizacija delavskih športnih iger? Sicer pa vsi vemo, da moramo pogosto največ odš-i teti za najemnino potrebnih športnih objektov, ki se ne steka nikamor drugam kot v blagajne športnih klubov, športnih organizacij. Težko bi torej trdili, da gre za nesmotrno porabo sredstev. Če pa pomislimo oziroma če vemo, da sodeluje na številnih sindikalnih športnih igrah po nekaj sto in celo tisoč delavcev, potlej stroški organizacije takšnih športnih srečanj sploh ne bi smeli bili kamen spotike. Koliko velja, denimo, dan smučanja na Golteh, na Pohorju, v Kranjski gori, na Voglu, na Jahorini ali na smučiščih sosednje Italije ali Avstrije? Vemo približno koliko, vendar nismo niti najmanj pre-senečeni.'Če pa gre za dan smučanja nekaj sto ali tisoč ljudi, potlej so stroški pač tolikokrat večji. To je vse. V tem je vsa skrivnosti visokih stroškov organizacije športnih iger...{<,nam je rtied drugim dejal Jože Malič.
Mnogo časa je posvetil naš letošnji Bloudkov nagrajenec tudi vzgoji kadrov. Prepričan je namreč, da moramo najprej zagrabiti na tem koncu, da moramo, če želimo uresničiti svoje načrte, najprej poskrbeti za učitelje, animatorje, prepotrebne strokovnjake na tem področju.
»Na sindikatih smo posvetili v minulih letih posebno skrb vzgoji amaterskih organizatorjev rekreacije. V dobrih treh letih smo izšolali več kot sedemsto mladih ljudi, kar nam vliva upanje, da bomo sčasoma le zapolnili pereče kadrovske vrzeli...«, je nadaljeval Jože Malič. »Z novimi
učitelji pa nismo pridobili le strokovno usposobljenih ljudi, ki bodo kos nalogam ne le v strokovnem pogledu, temveč tudi delavce, ki bodo oziroma že opravljajo izredno pomembno poslanstvo na področju osveščanja. Prav to slednje pa je še posebej dragoceno...«
»Pa problemi izkoriščanja letnih dopustov naših delovnih ljudi in njihovih družin?«
»Tu bomo morali še visoko zavihati rokave. Osebno sem prepričan, da delovne organizacije potrebujejo svoje počitniške domove. Pri tem mislim na vsestransko dobro organizirane in urejene počitniške postojanke, ki lahko nudijo ljudem na dopustu vse, kar potrebujejo, ne nazadnje tudi možnosti zdravega, pestrega športnega razvedrila. Vse to je izvedljivo, če si bodo lastniki počitniških domov in tudi tisti, ki jih še nimajo, podali roke in začeli skupno urejati vprašanja, ki so značilna za veliko večino naših počitniških postojank. Prihodnost domov vidim torej v sodelovanju, povezovanju in s tem v kvalitetnejšem j^oslovanju.«
Jože Malič je v minulih letih veliko storil, da bi vsem našim delovnim ljudem in njihovim družinam omogočili zdravo aktivno razvedrilo. Sodi med ljudi, ki vidijo v prihodnost in zagovarjajo to dejavnost v okviru krajevne skupnosti. Spoznal je namreč, da je moč uspešno pritegniti ljudi le, če hkrati poskrbimo tudi za njihove družinske člane, za njihove prijatelje. Torej, poudarja Jože Malič, tudi rekreacijsko dejavnost bo potrebno prenesti v krajevne skupnosti, kjer ljudje živijo, kjer preživljajo svoj prosti čas. In nedvomno ima tudi v tem prav.
A. ULAGA
Množična
vadba
Poleg šolskih športnih društev, TVD Partizan in organizacij združenega dela v celjski občini, ki že nekaj časa iščejo najrazličnejše oblike organiziranosti občanov in delavcev za množično športno rekreacijo, je začel z redno športnorekreativno vadbo tudi Rekreacijski center Golovec. Tako je dvorana na Golovcu zdaj vsak ponedeljek zvečer na voljo za žensko vadbo, ob sredah zvečer za moške, ob četrtkih dopoldne in popoldne pa za pionirje in pionirke drugih in tretjih razredov celjskih osnovnih šol.
Čeprav se redne športnorekrea-tivne vadbe udeležuje največ šolarji, vlada zanjo veliko zanimanje tudi med odraslimi in med delavci celjskih organizacij združenega dela, kjer se že dalj časa ukvarjajo ž organiziranim preživljanjem prostega časa.
Vozila
najuspešnejša
V organizaciji občinskega sindikalnega sveta in Nogometne pod-zveze Gorica se je v Novi Gorici kon-prvenstva v malem nogometu. Prvi del pravimo zato, ker se bo tekmovanje nadaljevalo prihodnje leto spomladi.
Naštopilo je kar 32 ekip iz delovnih kolektivov občine, kar je nov razveseljiv dokaz, da si ta priljubljena športno—rekreacijska .disciplina korajžno utira pot.
Najboljše ekipe po skupinah: I. skupina: 1. Vozila I. 16 točk, 2. Meblo II. 16, 3. UJV 15.
II.	skupina: 1. PTT 17 TOČK, 2. Final 17, 3. Iskra III. 14.
III.	skupina: 1. Živinopromet 14 točk, 2. Gor. opekarne 13. 3. SGPII. '13.
RAJMUND KOLENC
Prvenstvo v streljanju
Z občinskim sindikalnim prvenstvom z zračno puško so sklenili v velenjski občini delavske športne igre za letošnje leto. Za to tekmovanje se je prijavilo rekordno število ekip iz osnovnih organizacij sindikata, vendar se je samega tekmovanja udeležilo znatno manj ljudi. V ženski in moški konkurenci je skupno tekmovalo 139 tekmovalcev in če upoš-temo še predhodna tekmovanja v okviru posameznih organizacij sindikata, potem lahko zapišemo, da je bilo tekmovanje v streljanju kljub vsemu množično.
REZULTATI: moške ekipe — 1. TUŠ — 647 krogov, 2. RŠČ — TOZD RPP — 646 krogov, 3. Gorenje TGO DSSS — 645 krogov, 4.. REK — TOZD Klasirnica — 597 krogov, 5. Vegrad — 595 krogov.
Moški posamezno: 1. Zager Rudi, TUŠ — 175 krogov, 2. Satler Jože,
RŠC —TOZD RPP — 174.krogov, 3. Trebše Franc, Vegrad — 173 krogov, 4. Jurovič Valentin, REK — TOZD Jama Preloge— 171 krogov, 5. Šme Janko, Gorenje TGO DSSS
—	171 krogov.
Ženske ekipe: 1. Gorenje TGO DSSS — 390 krogov, 2. Skupnost za zaposlovanje — 354 krogov', 3. ERA
—	320 krogov, 4. OŠ A. Aškerc — 310 krogov, 5. POŠ — 306 krogv.
Ženske posamezno:	1. Zager
Zinka, TUŠ — 157 krogov, 2. Hojan Marjana, Skupnost za zaposlovanje — 147 krogov, 3. Glasenčnik Rezka, Gorenje TGO DSSS — 146 krogov, 4. Mogilnicki Marica, Gorenje TGO DSSS — 142 krogov, 5. Mazej Mojca, ERA — 139 krogv.
K. J.
Zaključek iger
Pred dnevi so v Grosupljem zaključili tradicionalne dvanajste sindikalne športne igre, ki jih je organizirala komisija za šport in rekreacijo pri občinskem svetu zveze sindikatov. Letošnjih iger se je udeležilo blizu 450 športnikov in športnic. Na sporedu so bila tekmovanja v namiznem tenisu, kegljanju, nogometu, odbojki, streljanju in v šahu.
Razveseljivo je, da so se letošnjih športnih iger udeležili tudi predstavniki krajevnih skupnosti, kar dokazuje, da si telesnokultuma dejavnost utria pot tudi med tisti del občanov, ki doslej na športnem področju niso bili aktivni.
Najbolj dragoceno odličje, to je pokal za najbolj množično udeležbo, so to pot osvojili delavci SGP Grosuplje (TOZD KLO), medtem ko si delita drugo do tretje mesto OOS IMP Ljubljana (TOZD SLS Ivančna Gorica) in Tekstilna tovarna Motvoz in platno.
Zimski
^	W ■ ■
tečaji
organiza-
torje
rekreacije
Center za družbeno izobraževanje Zveze sindikatov Slovenije je v sodelovanju s Šolskim centrom za telesno vzgojo v Ljubljani letos organiziral v Poreču dva desetdnevna tečaja za amaterske organizatorje rekreacije v delovnih organizacijah. Na obeh tečajih je bilo 162 udeležencev, ki so se usposabljali v organiziranju in vodenju šport-no-rekreativnih dejavnosti na igriščih, v zaprtih prostorih, v naravi in na vodi, saj so za te dejavnosti na voljo izredni pogoji v športno-re-kreacijskem centru Zelen6 lagune. V teh desetdnevnih tečajih je manjkala le predelava tematike iz organiziranja in vodenja zimskih aktivnosti, kot so smučanj6 (alpsko in teki), sankanje> drsanje in igre na snegu.
Vodstvo tečajev je zato pripravilo in razpisalo dva tridnevna seminarja v zimskih aktivnostih na začetku zimske sezone 1977-78 in sicer:
—	na Pohorju v zimskem
centru na Arehu od 16. d° 18. decembra 1977,
—	v Gozdu Martuljku od 23. do 25. decembra 1977.
Na seminar na Pohorju so povabili tečajnike iz mariborske, prekmurske, celjske in koroške regij6: skupno 63 udeležencev, ki bodo bivali v hotelu Areh: penzion bo po 184 dinarjev-Vsa predavanja in vaj6 bodo v okolici hotela, le za drsanje bodo tečajnik1 odhajali na umetno drsališče v Maribor. Predavat6' Iji na Pohorju bodo strokovnjaki iz Maribora.
V Gozdu Martuljku se bodo zbrali tečajniki iz vseh drugih regij SloVenije (G°' renjske, Dolenjske, Zasavja, Ljubljane, Notranjske in Primorske), skupno skoraj 100 udeležencev. Vsa pr6' davanja bodo v hotelu Spik> vaje pa na smučiščih v okolici, le drsanje bo na drsališču v Kranjski gori. Predavatelji v Gozdu Martuljk0 bodo strokovnjaki iz Ljubljane in Jesenic. Cena p611' ziona v hotelu Špik je D dinarjev.
Z absolviranjem zimskih tečajev se zaokroži osnovno usposabljanje amaterskm organizatorjev rekreacij6 v
delovnih organizacijah, absolventi pa bodo prejeli diplome Visoke šole za telesno kulturo kot priznanj6 za uspešno opravljene izpite'
Vabila za tečaje so razp0' slali vsakemu udeležen6 posebej, priloženi pa so b1^ tudi seznami udeležen66 zaradi dogovora o skupn6 prihodu oziroma prevoz na tečaj.
Za udeležence tečajev j6 predviden tudi razgovor ^ predstavniki sindikatov telesnokulturnih skupn0* o problematiki dela v kalivih, kakor tudi o ustanov , tvr tlruštva ■ organižatorj
rekreacije v SR SlovenU
■ - rM
Združiti
vse sile
-
delavskega
razreda!
USTANOVITEV ENOTNIH SINDIKATOV JUGOSLAVIJE
^klavsko zavarovale v SLOVENIJI PO NASTANKU STARE JUGOSLA-VUE
Stara Jugoslavija je bila ob sv°jetn nastanku tudi v social-n°'Političnem oziru neenotno Pentlje. Tako je ostalo tudi še I yeč let po ustanovitvi enotne dr-^ave- Prav tako ni bila enotna de-lavskozaščitna zakonodaja. V ti-stA deiih države, ki so bili prej v °Kviru Avstro-Ogrske, sta veljali avstrijska in ogrska zakonodaja, Srbiji, Makedoniji in Črni gori Pa socialno zavarovanje delav-Cev sploh še ni bilo uvedeno.
i ..
V Sloveniji je bilo bolniško in neZgodno zavarovanje uvedeno 'n obvezno že za vse delavce. Po-Ko]ninsko zavarovanje pa so ^ele samo posamezne panoge elavstva, med katerimi so bili železni-nameš-
. arji in topilničarji, ^arji ter državni in javni
Po razpadu avstroogrske mo-narhije je bilo treba socialno za-varovanje delavcev na novo organizirati. Tega dela se je Nato na vlada za Slovenijo lotila že u novembra 1918, ko je bilo 3novljeno poverjeništvo za Ocialno skrbstvo, ki je med dru-8nn izvedla tudi reorganizacijo Rajnega zavarovanja v Slove-P' P januarja 1919 je bila bj anovljena Zveza bolniških agajn za slovensko ozemlje. n.° 31. maja 1919 so bile uici-jene vse takratne okrajne in ratne bolniške blagajne in ustanovljena je bila enotna t. raina bolniška blagajna v *jani za vso Slovenijo. Tako ke*^3 reorSanizac>ja je bila nujna, r so bili pred socialnim zavaro-njem veliki in skoraj nepre-°stliivi problemi, kako izpol-v Vat' obveznosti do zavaro-s. Cev* to je zagotoviti zdrav-re eno Zaščito in bolniške podpo-^o’. Predvsem pa izplačevati po-Jnine in rente upokojenim za-ver°^avncem> jih je bilo v Slo-precei 'n j'h je od nek-Uio ^ i zavarovalnih zavodov n ra*a prevzeti novoustanov-h Pa ustanova, medtem ko ni
Han! t °d npl1 h*1’ potrebnih de-re . sredstev za izplačevanje let !n Pokojnin, ki so se zbirala def ln *eta' Ta sredstva so bila pre0rna y^°žena kot kapital v ne-pirjinicn‘ne in vrednostne palci 2Unai slovenskega ozemlja,
del- P^'0 v okvir Jugoslavije nicp 3 S0 kha naložena v obvez
jilaeinarStn^Skega voine8a P°so je r„_ 0 Propadle, deloma pa jil razvrednotila inflacija.
Vancev^ '11 P0kojnine zavaro-tninai,,’so bile določene v no-Popoj em 2nesku, je inflacija j® bila °ma razvrednotila. Zato ^inkoP°trebna izredna, hitra in Vlta pomoč.
vARnvA ŠOTNEGA ZA-
ZA VcXAN,A delavcev S° JUGOSLAVIJO
Začele3!110 kot v Sloveniji so se nega 7aemeljite reforme social-arovanja tudi v vseh
drugih delih Jugoslavije. Tam pa, kjer še ni bilo socialnega zavarovanja, so potekale akcije za njegovo uvedbo. Najprej je bilo urejeno bolniško zavarovanje delavcev na nekdanjem avstrijskem ozemlju kraljevine SHS; to je uredila začasna odločba 11. oktobra 1920, za vso državo pa je bilo bolniško in nezgodno zavarovanje enotno urejeno z uredbo o ureditvi zavarovanja delavcev zoper bolezen in nezgode z dne 17. junija 1921. To odločbo je zakonodajni odbor narodne skupščine na svoji seji dne 3. decembra 1921 dopolnil z določbami o zavarovanju delavcev za onemoglost, starost in smrt in jo izdal kot zakon o zavarovanju delavcev. Zakon je bil podpisan šele 14. maja 1922, veljati pa je začel 1. julija 1922, a ne v celoti.
Ta zakon je bil enoten. Urejal je vse vrste zavarovanja za vse delavce v vsej Jugoslaviji razen zavarovanja ob brezposelnosti. Za to zavarovanje je že zakon sam napovedal poznejšo ureditev, ki pa z uredbami o podpiranju brezposelnih delavcev in o borzah dela ni bilo rešeno zadovoljivo. Glede izvajanja pa zakon ni bil enoten. Izvajanje zavarovanja za onemoglost, starost in smrt (pokojninsko zavarovanje) je odložil že zakon sam do 1. julija 1925, potem pa ga je vlada odlagala vse do 1. septembra 1937. leta. Niti glede izvajanja v teritorialnem obsegu zakon ni bil enoten. V predelih, kjer so socialno zavarovanje uvajali prvič (Srbija, Makedonija, Črna gora), je zakon dopuščal, da izvedbo bolniškega in nezgodnega zavarovanja odložijo do 1. julija 1925.
Pokojninsko zavarovanje za vse delavce je bilo torej uvedeno šele 1. septembra 1937. S tem dnem so začeli od zavarovancev pobirati tudi prispevke za to zavarovanje (3 odstotke zavarovane mezde). Tako je pridobivanje pravic iz tega zavarovanja teklo šele od tega dne dalje.
Zakon o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1922. leta je bil enoten in je določal minimalne pogoje zavarovanja vseh delavcev, dopuščal pa je nadaljevanje vsakršnega specialnega zavarovanja, ki je nudilo svojim zavarovancem boljše ali vsaj enake pogoje socialnega zavarovanja.
ORGANIZACIJA ZAVAROVANJA
Zavarovanje proti bolezni, nezgodi, onemoglosti, starosti in smrti po zakonu o zavarovanju delavcev je izvajal Osrednji urad za zavarovanje ' delavcev (SUZOR), ki je imel svoj sedež v Zagrebu. Ta urad je bil edini nosilec za vse vrste zavarovanja na ozemlju vse Jugoslavije. Član-1 stvo v zavarovanju je bilo obvezno in enotno.
Pri osrednjem uradu za zavarovanje delavcev so bili zavarovani vsi delavci in nameščenci,
razen tistih, ki so bili zavarovani pri bratovskih skladnicah (rudarji), pri državnem pokojninskem skladu (državne službe) in pri humanitarnih fondih pri direkcijah državnih železnic (železničarji), ker so te ustanove nudile svojim zavarovancem boljše pogoje. Drugih nosilcev zavarovanja zakon ni poznal. Ukinjene so bile vse okrajne bolniške blagajne, obratne bolniške blagajne, društvene in posebne nezgodne zavarovalnice. Izvajanje vseh vrst zavarovanja je bilo združeno v enem uradu (SUZOR), kar je pomenilo unifikacijo zavarovanja. In ker je bil SUZOR edini nosilec zavarovanja v državi, lahko govorimo o centralizaciji zavarovanja. Bile pa so izjeme.
V prvih letih po osvoboditvi je bil storjen velik napredek v razvoju socialnega zavarovanja. Enotni sindikati Jugoslavije so pri tem delu opravili pomembno vlogo. Od neenotnega in neurejenega socialnega zavarovanja, kakršno je bilo ob osvoboditvi, ko je bilo razcepljeno na številne samostojne urade, zavode, blagajne in fonde, razcepljeno po strokah in poklicih z neenakimi pravicami zavarovancev, je bil ustanovljen enoten sistem socialnega zavarovanja. Enotni sindikati so tudi na področju socialnega zavarovanja prekinili s preteklostjo glede organizacijske razcepljenosti, ki jo je nekdanja jugoslovanska vladajoča buržoazija tako spodbujala in negovala, da je s tem razbijala enotnost delavskega razreda.
Enotni sindikati so si v tem obdobju prizadevali za uresničitev naslednjih ciljev socialnega zavarovanja. Socialno zavarovanje — naj bo državno in država naj jamči za pravice iz socialnega zavarovanja. To načelo je bilo takrat pomembno, ker v stari Jugoslaviji mnogi zavarovalni zavodi, ki so samostojno poslovali, v primeru krize niso imeli finančnega kritja za svoje obveznosti do zavarovancev. Socialno zavarovanje naj bi bilo obvezno za vse delavce. Tudi to načelo je posledica preteklosti, ko nekatere kategorije delavcev (poljedelski delavci, viničarji) niso bile zavarovane. Socialno zavarovanje naj bi bilo enotno z edinim nosilcem zavarovanja za vse vrste zavarovanja in za vse člane socialnega zavarovanja. Materialne pravice naj bi bile določene glede na višino rednega zaslužka po načelu za več dela in za težje delo več pravic iz socialnega zavarovanja. Ti dve načeli se nanašata na prejšnjo razcepljenost in na razdelitev zavarovancev v zavarovalne razrede, ki niso bili enaki delavskim zaslužkom. Socialno zavarovanje naj zajema vse primere, ko delavec izgubi redni zaslužek. Organizacija in poslovanje pa mora biti tako, da bodo zavarovanci lahko hitro uveljavljali svoje pravice. V skladu z gospodarskim razvojem naj bi bili delavci oproščeni plačevanja prispevkov za socialno zavarovanje. Vseh teh načel, ki so jih Enotni sindikat zagovarjali v prvih letih po osvoboditvi, seveda ni bilo moč takoj in v celoti uresničiti. Enotni sindikati so ves čas najtesneje sodelovali z državnimi organi in si prizadevali za uresničevanje boljšega socialnega zavarovanja.
KONEC

PR.C		ih	n	MV NOS	r
						V L-
BREZ BESED
Fanta, najprej moramo posekati tole drevo!
Karikaturi: M. Aleševič
NAGRADNA
KRIŽANKA
Rešitve pošljite do 21. decembra 1977 na naslov: ČZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, s pripisom na ovojnici: NAGRADNA KRIŽANKA št. 49. Nagrade so: 200, 150 in 100 din.
de	PrlCAteUa tl -HIIANO ►JMlKANA TRNE	RISAR. KARIKATUR	TurSka PISATCDI- CA(«^Wi SRAJCA')	UT, IME zM-SKIOtl, !H&I0WN!K	GlAVMI ŠTBINIK	Rasist SMITp	02NAUA« RE2NA*WA	P0SLDVAL- NICA.P0- NULSnIC/A	DOHAC.A vprežna ŽIVAL.	SL. oTolL JfANSKffiA oruE/A TIT7U2.I	PRE&lllAlK JESENIC	SRNICO M. IME/ (OMAbOUlČ)
Polotok MASB/KU EVROPE	A											
sottobN 1 SLOVENSKI ZNTOTOiA NSKIffirattf												
Principa netil STARIH TEtLZoll							?ROraER					
							&AMČNI PAED/VL					
TTItA|IO NELEPA					TCJIbVAIN 1 NAČRT	slauko NEMEC			ZENICA			TWBliA KROLfA
									LADO SMREKAR			
TAKI Z VEUKJMI OCM 1						atlas						
						prva slom. rlm.kralha						
TIFUSU PobobNo C50LBJJE										RIMSKA 2		
										GSMEfto- KoTultf.		
ESOM TOMC			sroft47A lAMuecn SVIL. W ITI						OČANEC			
									ČLAN SENATA			
			fRaaoiS									
FWl$A, IZVEŽ6A- Nosr												
							M JLS. S0&lA$hllK					
SESl&fIL W.R.	PW RflSILC D POSODI Ul							VULKAN VASICJLIO/			'	
	Si. mesto ITALIJE							SOfcMA Rastlina				
zv« iz MAČK	'			tmvm. rrimomu							'TUDI ^ Sili. ltf(	ittiJCA IZWW .ka<a'
				MESTOMA mm&i								
?mnm ISTRE		•					EDINA 0«-U.riŽIVl V EVROPI Gibraltar					
MIHA ■RŠAft	*		VRSTA PAPIGE				NAMSmil DELCI					
			Tozrnm tJFtakOtA									
	KISA	Koi/ApNi				Msiesiu PISATEL)						
						SlAtotlM. uRAENiK						
Preleža- NIMAjtE- KuEirus					ARA5SU K.NEZ					ENAKA SOGLASNIKA		
					TEStNER					Tovarna v kamnikli		
ORJAŠU Vodni PMZHEC									&AU5EČAS. 0bl>o&7E			
									STAUKjD Lorger			
GLASILO smmtj				SODCE*) | ELEURMlI HfiKaJt, MPRriatinK,								
mj-ipti- testov PIEMONTU				SlAROSlOV >!7A<bA			SDDobKjl SLOVEMSU liičovmiiK					
t
r
REŠITEV
NAGRADNE KRIŽANKE ŠT. 47
Glavni urednik, paleogeografi, tetra, kai-nit, VAZ, Petra, Laage, oris, roka, ID, EN, Ljubljana, Ita, NJ, up, Odak, Ann, Ale, Lie, razgovor, paketek, maj, ete, maček, aparatura, Denis, etapa, ilo, Atene, NN, pitralon, koloradar, Tito, Nin, član, nit, nota, Uroš, podlesek, EM, tast, AT, Rant, ski, lekarna, VK, Ivo, Aceva, skeč, natakar, GRS, Defoe, Aar, Duma, barit, AD, oltar, nravi, Sade, olje, Maori, Oates, klin, Rifle, TV, JG, SS, Iračan, Staad, anuiteta, natrij, Karvina, Robba, Unac, icek, PS, ES, Ariana, EA, Adana, park, op, kolnica, Visla, SO, odvetnik, sejnina, kit, ces, Trier, Kostja, TP, ala-nin, Kaunas, amigdalin, romar, Arrone, LO, letalonosilka, et, smalta, Ado, osir, USA, vodniki, jasa, opoj, Aulis, odnosi, petina, As, SN, rana, deist, Kanal, lo, katamaran, koktejl, Kranjska Gora, Kra, AN, Irci, Al, katarakti. AA.

Izžrebani reševalci št. 47:
Nagrado po 500 din prejmejo: Drago FORJAN, Melinci 74, 69231 BELTINCI.
Nagradi po 400 din prejmeta : Marjan MAJES, Kropa 104, 64245 KROPA, Andreja ŠAJN, Gradišče 7,61360 VRHNIKA.
Nagrado po 200 din prejmejo: Ela ŠTIRN, Koštialova 16, 68000 inuvu MESTO, Krista KRANJC, Center 137, 62393 ČRNA NA KOROŠKEM, Stane ŠPORAR, Gospodinjska 23, 61000 LJUBLJANA.
Nagrade po 100 din prejmejo: Marinka ZASAVNIK, Polzela 281, 63313 POLZELA, Maja LOPERT, Marčičeva 8, 62000 MARIBOR, Milan PODOBNIK, 61240 KAMNIK.
NAGRADE BOMO POSLALI PO POŠTI.
-HUMORESKA-------------------------------------------------
Avtobusa ne bo...
Ubogi tovariš Sindik, predsednik osn. org. sindikata, je bil dokaj bled, če že ne kar zelen, ko sva se'srečala pred bifejem na vogalu. Iz razumevanja sem ga povabil na encijan (glede na barvo njegovega obraza), čeprav je Sindik odločno zatrdil, da bi mu bil glede na družbenopolitični položaj, v katerem se je znašel, povsem dovolj tudi brinjevec.
»Kaj te teži, stara sablja?«
»Nasadili so mef« je bruhnilo iz njega. Niti ne preveč hitro, ker se mu je barva začela spreminjati v roza in kasneje v vijoličasto.
Pustil sem mu, naj govori kar sam od sebe in sam iz sebe. Brez vprašanj, kdo in zakaj ga je nasadil. Navsezadnje, krog osumljencev je bil dokaj omejen.
»Si predstavljaš,« je rekel tovariš Sindik, »koliko dela imam kot predsednik osnovne organizacije sindikata? Saj imam že službenih opravil toliko, da me žena doma zmerja, kako me ima poln kufer, ker premalo zaslužim glede na vloženo delo (prekleta baba, kje je le prišla do tako strokovno-političnega izrazoslovja?!), poleg tega imam pa na vratu še sindikalne obveznosti, za katere vsi ’izven‘ trdijo, da so zgolj rekreacija, jaz pa že vem, kakšna obremenitev so. Pošiljajo me kot žogo pri odbojki z ene strani mreže na drugo, tako da še do tal skoraj ne pridem, da bi si oddahnil. Delavci me boksajo z ene strani — sicer po malem, vendar množica le nekaj velja! — tozdovske strukture in tiste v občini pa z druge.«
»Kaj se razburjaš?« sem ga vzpodbodel. »Saj si vendar dejavnik? Veš, kaj to pomeni? Če vsekaš po mizi, gredo klobuki z glav.«
»Si neumen! Zadnjič sem začel na političnem aktivu nekaj bolj na glas govoriti in so me odrinili v kot, češ, naj dvakrat premislim pred vsako besedo, ne da bi prej vprašal za mnenje svojo delegatsko nastrojeno bazo. Saj vem, da so me na lep način imeli za norca, vendar — kaj morem, če so me imeli za norca v skladu s političnim trenutkom.«
»In kaj si ukrenil? Nič?«
»Ne, tako poceni se ne dam. Veš, najprej sem šel na občinski sindikat. Veste, sem rekel, vi boste vedeli, kaj pravzaprav mislijo moji delavci. Saj morate imeti pregled iz občinske perspektive. Dobro. Odpravili so me po kratkem postopku: »Dragi Sindik, lepo se naslikaj na svojem republiškem odboru v Ljubljani! Oni imajo na voljo dovolj profesionalcev in še kopico strokovnih služb, ki opravljajo ankete in raziskave, da se kar kadi. Če kdo, edino oni ti bodo pomagali.«
»Si se zahvalil?«
»Sem. Potem so me pa v Ljubljani debelo pogledali. »Ali res ne veste, kaj mislijo vaši delavci?« so se penili. »Res, lep predsednik osnovne organizacije!« Lahko si misliš, kako me je bilo sram. Saj sem jim razlagal, da mi je direktor že odobril nakup osebnega avtomobila, da bom lahko ves čas imel ob sebi vse materiale, ki jih potrebujem za normalno sindikalno udejstvovanje. Saj moram biti človek ves čas primerno podprt, da mu ne bi očitali, kako govori na pamet. Prijatelj, vsaj ti me razumi...
Naš TOZD je pač premajhen, da bi lahko zahteval nakup avtobusa, da bi lahko ves čas s sabo prevažal svoje delavce.«
Tovarši Sindik se mi je sicer precej zasmilil, vendar sem mu le moral povedati, da se mi njegovo razmišljanje o avtobusu ne zdi docela prav uravnano.
»Hočeš reči, da moram poleg vseh neodložljivih obremenitev najti čas še za pogovore s svojimi delavci? Kdaj .bom pa potem spal?«
»Dragi Sindik,« sem vzdihnil, »raje vrzi stran vse materiale in seje na občini in odrivanje v kot na političnih aktivih in analize, če misliš, da zaradi njih ne najdeš poti do svojih delavcev.«
Potem me je začel gledati nekam sumljivo prestrašeno: »Ampak, ali ne bi šlo bolj enostavno z avtobusom?...«	1	..	Tig
V akciji solidarnosti z osvobodilnimi gibanji na jugu Afrike in ljudstvom Palestine je koordinacijski odbor za pomoč žrtvam imperialistične agresije in narodnoosvobodilnim gibanjem pri predsedstvu RK SZDL Slovenije te dni izdal 40.000 kompletov novoletnih čestitk. Komplet sestavlja 5 novoletnih voščilnic z otroškimi motivi znanih slikarjev CITE POTOKAR, MILANA BIZOVIČARJA, JELKE REICHMAN, MAR-LENKE STUPICA in motiv pionirja PRIMOŽA ERŽENA.
CENA KOMPLETA JE 10,00 dinarjev.
Voščilnice lahko naročite pri Založbi BOREC, Miklošičeva 28, Ljubljana, pod oznako »SOLIDARNOST 78«.
4 Najteže je seveda zdržati ob	Delo ob razbeljenih pečeh je
^ pečeh, poleg pa še pošteno piha-	veda le za moške. Povsod so iz'
ti, ko človek že tako ali tako jeme, le tu jih ni. komaj diha.
Kolektiv Steklarne v Slovenski Bistrici, ki šteje 280 delavcev, od tega blizu 70 »pravih steklar-, jev«, si je zadal za letošnje leto dokaj smel delovni načrt: proizvodnjo v vrednosti več kot 53 milijonov dinarjev, kar za tako majhno steklarno res ni malo. Po številu zaposlenih se uvršča kolektiv v občini komaj na šesto mesto, po dohodku pa si deli eno izmed prvih mest.
Proizvodni program steklarjev iz Slovenske Bistrice je izredno pester, saj izdelajo mesečno po sto, dvesto in več serij različnih steklenih izdelkov, na leto pa »napihajo« tudi več kot 2000 serij. Vse skupaj sicer ne bi bilo tako zelo zanimivo, če ne bi delavci, točneje povedano, steklar-
ji, opravljali svojega dela ročno. Vsak izdelek namreč posebej napihajo in ga potlej s pomočjo posebnih kalupov, ki jih nenehno hladijo z mrzlo vodo, predvsem pa s pomočjo znanja in bogatih izkušenj, oblikujejo do končnega izdelka. In ko občuduješ najrazličnejše steklene predmete vseh mogočih barv in odtenkov, od najpreprostejših steklenih »krogel« pa tja do oblikovno izredno zahtevnih lestencev, ki se med seboj ne razlikujejo niti za las, kaj šele za milimeter, kar verjeti ne moreš, da je vse to mogoče napraviti le s steklarsko pipo, dobrimi pljuči in seveda s precej znanja. Pa je vendarle tako!
»Delo steklarja je lepo, mi-
■
kavno, a vendar zelo naporno . . .« mi pripoveduje Slavko Glavnik, mojster v izdelovanju najrazličnejših steklenih predmetov. »Zato ni veliko ljudi, ki zdrže ob pečeh,v katerih naraste vročina tudi na 1500 stopinj in več. Poleti kar teče z naših teles. Sicer pa, kot pravim, delo je lepo, zanimivo. Pa tudi zaslužek steklopihalca ni tako slab. Konec meseca lahko prinese domov tudi po šest, sedem tisočakov in včasih še kak dinar več. Kar gre, če človek ljubi svoje delo. Sicer pa imamo steklarji beneficirano delovno dobo. Devet mesecev velja za leto dni. In kar prav je, da je tako . . .«
Značilnost steklarne v Slovenski Bistrici je, kot smo že omeni-
“
'
V.fS
)
li, da delajo tu še vedno vSf ročno. Zato pač, ker drugače j*, gre, ker to zahteva proizvod0 program.
»Zaenkrat se še vedno la0’4 pohvalimo, da s prodajo izdelk0 nimamo večjih problemov, o tuje tržišče bomo letos izvozili Z* približno milijon dolarjev. Si°^ je na tujem nekoliko upadel inte' res za naše izdelke, zato pa je P°' rasel doma, s čimer smo seve0 prav tako zadovoljni. Da bi bilo tako tudi v prihodnje! Veru jemo vase, v svoje sposobnosti1 v svoje izkušnje. Ze to je df uspeha . . . .,« je dopolnil 1?°}' stra Slavka vršilec dolžnosti dl' rektorja Iztok Vrez.
Tekst in fot0, A. ULAG*
Marsikaj je potrebno še poslikati. Tudi to izključno le ročno!	Prostori steklarne so novi in zagotavljajo dobre delovne ^a^n,e,
Tn steklenini izdelkom še obrusijo robove, da so si potlej zares bolj podobni kot jajce jajcu.
Delavska enotnost, glasilo Zveze sindikatov Slovenije. Izdaja ČGP Delo, TOZD Delavska enotnost. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. leta. List urejajo: ANDREJ AGNIČ, VOJKO ČERNELČ (glavni urednik in direktor), SONJA GAŠPERŠIČ, MILAN GOVEKAR, MARJAN HORVAT, RAFAEL LINDIČ (tehnični urednik), BORIS
RUGELJ, BOJAN SAMARIN (odgovorni urednik), JANEZ SEVER, IGO TRATNIK, ANDREJ ULAGA, POLDE VERBOVŠEK (redaktor in lektor), IVO VIRNIK in JANEZ VOLJČ. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313-VI; naročninski oddelek tel.: 310-033, int. 278; uredništvo, tel.: 316-672, 323-554,
316-695 in 310-033; komerdiata: Ljubljana, Tavčarjeva 5,	^
312-691. Račun pri SDK Ljubljana, št. 50100-601-11807, račun pri Ljubljanski banki, št. 501-620-7-121100. Posamezna®^ vilka stane 4,00 din, letna naročnina je 200,00 din. Rokopisov n® g, čarna Poštnina plačana v gotovini. Tisk »Ljudska pravica«, Ljubil3