36. številka. V Trstu, v soboto 6. maja 1893. Tečaj XVIII. t" l * ■ 'iV-* „£ D I N O S T" thftjn dvakrat n» teden, va»ko arado Iv aaboto oh 8. uri zjutraj. „Edinost" stane: za trs leto gl. «. —; izven Avat. 9.— yl. 11 polu let* „ S.—: , , 4.50 , i« žetrt leta . 1.50: „ . 2.25 , Z „Novičarjem" vred: za THe Mo gld. 7.— „ pol leta „ 3.50 „ detrt „ „ 1.75 'Poaamične dreviikn h« dobivajo t pro-dajalnicah tobaka t Tratit po e nov.. Gorici in ▼ AJdovićlnl po * nov. — „Novičar" pa po 2 nov. EDINOST -1—W-« Oglasi in J oznanila •• račnne po 8 nov TTMd t petitu ; za naslov* z debelini črkami ae plačuje proator, kolikor bi (a obaeglo navadnih vratio. Poalaaa, jara« sabrala, osmrtnic« Itd. *e> račune po pagodbL Vai dopisi a« poAiljajo uredništvu Piazza Caaerma it. 2. Vaako piamo mora biti frankovnno ker nefrankovana ae ne apre- jemajo. Rokopisi ae ne vračajo. Naročnino, reklamacije in inaerate pra« jema apravniitvo P lazza Caaerma It. 9 Odprto rnklainanije o proste poAtnin«. Glasilo slovenskega političnega dnužtva za Primorsko. • T tdtaul ]. ■«<• Službeno priznanje. Dne 27. aprila t. I. sedeli ao pred pohotnim sodiščem v Gradcu trije Italijani is mesta Tržaškega, katere je tolilo ta-moinje c. kr. državno pravdništvo radi širjenja litografiranih slik zloglasnega Oberdanka, koji je zvrŠil svoje življenje na vislicah radi poznanega zločina njegovega s bombo leta 1883. Obtožnico proti rečeni trojioi sestavil je c. kr. državni pravdnik in svetnik pri-■ivnega sodišča v Trsta, gosp. T a d d e i. Uvod tej obtožnici se glasi: „Nekaj let sem isvajajo se v tem mestu demonstracije po nekaterih oaebah, nasprotnih nafti vladi in nezadovoljnih i sedanjim stanjem politiškim, težečih po združenji teh pokrajin s kraljestvom itali Janskim. Stranka, koji pripadajo omenjene osebe, porablja vsako priliko, da zamore dati odduška političkim nazorom svojim ter izvršuje svoje delo o priliki patrijotiftkih dogodkov v naši ali italijanski državi, zatekajoč se k takim činom, a kojimi se postavlja v nevarnost varnost oseb in imetje mirnih meščanov. Mej najbolj navadne demonstracije treba prišteti metanje petard in širjenje puntarskih tiskovin. Mej te poslednje spada v prvi vrsti list „L' Ecco deli'Alpi Giulia", koji se tiska sioer v Milanu, a ga smatrajo kot domače glasilo, kojega izdaja društvo -Garibaldi v Trstu (Circolo Garibaldi in Trieste). O priliki desetletnice nasilne smrti Viljema Oberdanka v letu 1892., v noči od 27. na 28. septembra razširile so nepoznano osebe po mestu rasne slike Viljema Oberdanka z napisom „V i I j e m Oberdank* in s podpisom „Circolo PODLISTEK. Sobotno pismo. Pred onajatimi leti prepričal sem se prvikrat sam na lastne ušesa in oči (pri priči so namreč ušesa in oči glavni pogoj), o narodni odločnosti in samozavesti Primorskih Slovencev, in tedaj sem dobil takoj več pojma o — razkosanem ndrodu ! . . . V Tratu je „vladal" tedaj Slovane istrske in druge in pa grel svoj namest-niški stol „neuničljivi" (?) De Pretiš, ta zakajeni mož dolgočasnega spomina, o katerem se mimogrede ne zdi vredno omeniti druzega, nego njegov izrek za časa ministrovanja —: „Es wird schoo besser werden" ! — Tedaj je torej bilo, in tako-le: Finančni nadkomisar F. v Kopru pozval je nekega posestnika iz Doline zarad malenkostnega prestopka ooloine v svojo pisarno, pa. seveda, s — nemškim povabilom. Ćrez tri dni pa dobi omenjen-nadkomisar po pošti povabilo nazaj z do-atavkom, da posestnik X. povabila ne sprejme, ker jezika ne umeje in naj ae mu dopošlje alovensk poziv, če hoče gospod nadkomisar, da povabljenec dojde k obravnavi. Gosp. nadkomisar F. je sicer za-ceptal z nogama, a poslal je temu poset-niku v Dolino vender — slovensko povabilo ! — Sedaj pa je mnogo (več kot na Kranjskem) — tacih odločnih narodnjakov! Galibaldi Trieste". da mnogo več teh slik razširilo se je po mestu v noči od 19. do 20. decembra istega leta". Tu pripoveduje obtožnica, kako*'sta dva redarja v tej noči salotila dvoje mladičev, katera sta prilepljala rečene slike na glavnem pročelju velike vojašnice; kako so našli pri jednem 35 slik Oberdankovih ter jeden iztis „Pesmi domovine Viljemu Oberdanku" (Canti della Patria a Guglielmo Oberdank); kako so redarji našli naslednjega dne v trgovini jednega zasačenih 380 omenjenih olik; kako so sasačili še tretjega sokrivca, pri katerem so tudi našli prepovedanih knjig in spisov; kako je posedoval jeden zasačenih zemljevid, na kojem so Trst, Istra Trentin spojeni s Italijo itd. — Obtožnica zaključujo: „Iz teh vzrokov morata se zagovarjati oba prvozasačena radi čina, ki se označuje zločinom motenja javnega miru, a tretji kot sokrivec pri tem činu, kajti ni dvombe, da je ta demonstracija pojav tiste stranke, katera izraža pri vsaki priliki avoje nezadovoljstvo proti avstrijski vladi v teh po krajinah ter se trudi na vse mogoče načine, da vspodbuja do preziranja nasproti obsto ječemu politiškemu stanju države in proti državni upravi." \ Zatoženci so bili spoznani krivimi in obsojeni. Ta razprava daje nam povod, da pri dodamo nekoliko svojih misli ter naglašamo še neko okolnost, katera se je tvrdovratno potajevala do sedaj in se potajuje še danes na škodo države in njenih zvestih podanikov v teh naših južnih pokrajinah. Obtoženci so se izročili c. kr. deželnemu eodiSču v Trstu. V poslednjem zasedanju porotnega sodišča tržaškega bil je odločen dan, ko so imeli obtoženci sto- V tistem času dobili smo Kranjski Slovenci novega deželnega predsednika v osobi (sedaj upokojenega) g. Andreja barona Winklerja, in bili smo »rečni, a tudi zadovoljni, kar pa kranjski Nemoi in nemšku-tarji niso bili, tem manj, ker je tistikrat zašel vrhovni vladni stol — grof Taaffe, ki je imel takoj polna usta „lepih besed", in nas je celo tolažil, „da Slovanov ne bo dal na steno pritiskati". Ta poslednja obljuba se pa menda ni spolnjevala nikdar in se še dandanes ne izpolnuje, zbok česar menda besede grofa Taaffe-a nitjo bile mišljene posebno odkritosrčno. Za Depretisom dobili ste vi Tržaški in Primorski Slovenci viteza Rinaldinija, mi pa za baronom Winklerjem — barona Heina, in tako je resničnost izreka „da ni hvaliti dneva pred večerom* — potrdil grof Taaffe sam. Vaš Rinaldini ne zna slovenski, naš Hein pa tudi ne, in tako imamo prav blizu skup dva — politična dvojčka I Trdim torej, da je zanimiv letošnji naš deželni zbor ! Zakaj P — Ker je v nekem oziru kaj — krasen: Baron Hein za-preči marsikako — burno debato že naprej, kajti, adresirana na vlado in nje zastopnika, ne ostaja brez — humorja. Hein «e slovenščine v govoru ni nikdar učil, nego čita svoje pisane odgovore! Kaj hočete potem prepirati se žnjim 1 Kako zanimive bi bile vender seje deželnega zbora, ako baron Hein — ki ne zna slovenskega je- piti pred porotnike. A to se ni sgodilo. V zadnjem hipu odstopilo se je od tega in je bila delegovana porota v Gradcu, da jih sodi. Iz tega sledi, dac. k r. državno pravdništvo ni zaupalo v nepristranost tržaške porote ter da je hotelo, da sodijo obtožence nepristranski sodniki, to je Nemoi v Štajerskem Gradcu. Mi naglašamo to zelo radi, vedoči, da pri politiSkih prestopkih in zločinih nikdo ne more verovati v nepristranost tržaške porote, kar smo, žalibog, večkrat poskusili mi sami. Uprav iz tega vzroka prosil je naš urednik trikrat za delegacijo drugega porotnega sodišča, ali vsakokrat se je odbila njegova proSnja. Skliceval le je vsakokrat na zapletene politiško odnošaje na Primorskem, na strastno politiško borbo mej Italijani in Slovani, na pristranost italijanske porote v Trstu, na razne slučaje, ko je tukajšnje o. kr. državno pravdništvo politiške zatožence italijanske narodnosti postavilo pred porotnike v Gradcu, Beču, Inomostu itd. itd, — ali vse to mu ni pomagalo čisto nič. Moral je vsakokrat pred tržaške porotnike, kjer so ga soditi sami Italijani, in, kar je naravno, tudi obsodili. V najnovejšem delegiranju porotnega sodišča v Gracu imamo torej nov dokaz, da niti o. kr. državno pravdništvo ne veruje v nepristranost tržaške porote, a kako naj bi verovali v njo toi, ali bodisi kateri naš slovansk tovariš ! Drugo, kar nam je naglašati v tej razpravi, je to, da se je vender slednjič pripoznalo službeno, da se nahaja v teh pokrajinah stranka, katera snuje in ruje tajno in javno proti državi, proti obstoječemu zika — ne bi bil voditelj kranjske deželne vlade, ampak kdo drug, recimo : kak drug Winkler! — In tako tavamo torej zdaj v naši „beli" (I) Ljubljani v pravi megli nenavadne „enoličnosti". Niti prejšnjega „domačega rovanja*, pravijo, da ne (P) bomo več deležni; (!) potem naj pa človek pričakuje kaj — zanimivega iz slovenske „metropole" ! Vsaj mora zbok same „brez-ličnoti* ob kredit priti, če pojde tako naprej : kakor je šlo dozdaj in kakor gre še zdaj! Ne udajajte se torej prevelikim nadain glede na bližnjo bodočnost naše metropolo. S to željo sklepnm to pismo, druzega pa ne želim danes — nič. Ljubljanski pohajkoralec. stanju politiškemu države in proti vladajoči hiši umi, Ta stranka ne obstoji le v Trato, ampak po vsem Primorskem, to je, v Trstu, Istri in na Goriškem. Ona daje odduška svojemu nezadovoljstvu in mržnji proti Avstriji in dinastiji ob vsakem svečanem patrijotiikem dogodku, naj se že slavi pri nas ali v Italiji. Ta stranka ima svoje mučenik e", mej koje spada v prvi vrsti omenjeni Oberdank. Mladina italijanska v naših pokrajinah, nahujskana tajnimi spisi, novinami, a, žalibog, mnogokrat tudi po šoli, hrepeni po slavi svojih „m u č e n i k o v". Za to mladino skrivajo se zreli možje, koji ne taje svoje naklonjenosti do sosednjega kraljestva, koji vodijo mladino na skrivnem, koji se sioer nočejo izpostavljati, ali a o vender moralni krivci na vseh onih protiavstrijskih demonstracijah, katere omenja navedena obtožnica. Ti možje zavzimljejo važna mesta ▼ javnem in sooijalnem življenju Primorske; oni so na čelu skupinsm, zadrugam in društvom, tudi takim, koje priporočajo in podpirajo tudi od vlade subvenoijonirani listi. Stranka, ki je nevarna človeikomn življenju in imetju mirnih meščanov in ki bi hotela, da se z lepim ali grdim nai« južne pokrajine priklopijo k Italiji, ne sovraži iz vse svoje duše samo Avstrije in naše vladajoče hiše, ampak mrai tudi nas, ki sestavljamo večino prebivalstva teh pokrajin — Hrvate in Slovence. Mi sme jej na potu mi smo jej glavna zapreka, da ne more tako lahko izvesti svoje osnove. Iz tega vsroka nas sovraži in proganja, tlači in t a I i j a n č i, da bi se kot janičarji vrgli v boj za vresničenje njenih teženj. Avgusta. Izvirna novela. Spiaal Ivo Trošt. I. (Dalje.) Nekoliko časa še gleda Milan Zornik v nasprotno okno. Svetloba zgine, okno se odpre, na njem se pa prikaže ljubka glavica devetnajstletne deklice. Čudrl se je, da ni šla tudi ona gledat razgrajajoče druhali. Morda je tudi njegovih misli. Ok no je ontalo odprto šo dolgo čaBa. Gotovo je udarjal tudi Avgusti na uho hrum z ulice, kar ji sicer ni ugajalo, morda je bil pa kak drugačen uzrok, de se je naslonila na okno, dihala pomladni zrak ter gledala doli v duhteči vrt. Ko je že tihi mrak objel zemljo in je poslednji rdeči trak otemnel na zahodu, zaprlo ae je zopet okno. Milan je poznal po nekaterih kretanjih, da ga je videla in umels. Ljubezen je iznajdljiva, to so trdili že stari klasični nje častilci. Ni drugače mogoče kakor da zopet prosimo zastran zamere. Prej nismo mogli ljubeznivi čitateljici pojasniti tega Ijnbav-nega razmerja. Začetka bi ne opisovali, ko bi ne bil res neke posebne vrste začetek, tudi drugih podrobnosti bi ne omenjali tako na drobno, ko bi nam ne bilo ua tem, da želimo vsem ustreči, a nikomur se ne zameriti. Seveda je to umetnost, katere ne bodo proučili do zadnjega dne. Ženske celo — tako pravijo priznani is-kuSenoi — v ljubezenskih stvareh ne oproščajo rade. Torej dalje, dalje, saj ni mogoče brez zamere, če ne na desni, pa na levi P Bilo je pred dobrimi štirimi meseci, zima je vladala povsod. Led, sicer redki gost v južnih krajih naše domovine, kazal se je na mestnih ulicah. V naravi vse tiho, mirno, zamrlo; v Milanovem srcu je pa tedaj vaplamtela ljubezni pomlad..... Opazil je s svojega okna v nasprotni hiši nenavadno izpreniembo. Ilida je znova oživela, drugi stanovalci so prišli vanjo. Bil je nek nižji uradnik s svojo soprogo in Obtožnica c. k. državnega pravdništva v Trstu morala bi biti državni upravi kažipot za Primorje. Iz nje sledi jasno dvoje : 1. Da protiavstrijskih demonstracij ▼ Primorju ne počenjajo le pobalini, ampak dobro organizovana stranka, i n 2. d a a e mora vlada nasloniti na drugo stranko, spoštujočo red in zakon in udano z vso dušo prejasni dinastiji Habsburgov. Kdor noče pripoznati prvo in storiti drugo, temu ni pomoči. Tako piše „Naša Sloga* v poslednji številki. Dasi nam ni povedala nič novega — vsaj nam ne, ki motrimo nase razmere bistrim očesom in patrijotiškimi ću ti 1 i — vender smo jej od srca hvaležni na zlatih teh besedah, kajti resnico treba ponavljati in naglašati, da prodre v vse kroge in pride po tej poti — do zmage. Dan, k o zmaga resnica na Primorskem, bode za nas — vstajenja dan! Okrajni glavar Elluscheg. V seji državnega zbora dnč 21. marca 1893. stavili so poslanci S p i n č i č in tovariši nastopno interpelacijo: Sedanji vodja c. kr. okrajnega glavarstva v Poreču in zastopnik c. kr. vlade v deželnem zboru isterskem, Aleksander vitez Elluscheg, imenuje se v zapisniku deželnega zbora dalmatinskega izleta 1870. „vite« tragikomične igre", katera igra se je isto leto igrala v Sinju pri volitvah, vr-iivših se pod njegovim vodstvom. Glasom navedeb, zabeleženih v tem zapisniku in katere morejo potrditi nekateri dalmatinski državni poslanci, je on v Sinju kot načelnik okraju in voditelj volitve psovsl hrvatske duhovnike ter je denunciral cerkvenim in drugim oblastvom ; svojo uradno pisarnico je premenil v agitacijski bureau, čigar delovanje je bilo naperjeno soper Hrvate, a v voiilske svrhe je dobil celo s Dunaja 800 gld.; s fakini, ki so napadali Hrvate, se je pajdaiil in ž njimi popival ; hrvatski volilni komisiji je rekel, da pri volitvah ukazuje politično oblastvo; hrvatske volilce je gonil iz lokala, kjer so se vršile volitve, italijanske pa je pustil notri; zahteval je vojaško pomoč, češ, da se je v nekaterih vaseh začel ustanek, dejanski pa zato, da bi na Hrvate pritiskal in varoval sebe in svoje somišljenike pred menda njeno nečakinjo, kakor je izvedel Zamik pozneje. Nekaj tednov potem, reči ni lahko, da li se nista Že prej spoznala s okna v okno ali morda de pobližje, saj mesto ni tako veliko, da ne bi v nekoliko tednih po videzu spoznal vseh ljudij, ki se kRŽejo v javnost, torej nekaj tednov potem se je žeta! Milan svečer ob morju, kjer je o poletnem času napravljeno kopališče. Nizka stavba je pozimi zaprta, vrabci in senice naj mej o v nji stanovanje, če morejo kod notri in pa — to je glavna reč — će ne najdejo drugod toplejšega bivališča. V kopališču drži v morje dolg inost na koleh, na konci je prazna deska, s katere skuoejo kopališčniki v vodo. Po tem mostu je mogoče hoditi tudi pozimi, Lastuik punca navadno prost uhod, vender le redkokdo uporablja njegovo velikodušnost za občni blagor, kaj liP Od leve strani je stopal oni večer s svojim psičkom proti kopališču Milan, njemu nasproti sta Šetali dve ženski. Ni ga dosti skrbelo, kdo bi bili. Kar sliši, da se je njegov Pagat spri z nekim tekmecem pasje družbe. Strašen vrišč in lajež je vstal v istem hipu. Tam po mostu je cvililo, praskalo, javkalo in vekalo, da bi kar mašil ušesa. Milan hiti na »lice mesta" in vidi, da je vrli njegov tovariš premagal sovražnika. Tiru ga pred seboj v morje naravnost po imenovanem mostu. (Dalje prili.) reakcijo zoper nameravano nezakonitosti. Počenjal je take reči, da mu je tedanji vodja namestniStvu baron Fluck brzojavno odvzel vodstvo volitev, ter ga odstavil od načelstva sinjskemu okraju. Premeščen je bil potem v Istro in nastavljen kot okrajni glavar v Lošinju. Kot tak je 1. 1883 kandidiral v svojem okraju zoper hrvatskega kandidata. Nezakonitosti, katere jo zakrivil slasti s tem, da hrvatskih volilcev ni puščal na volišče in da je razveljavljal zanj neugodne volitve volilnih mož, razpravljale so se obširno še isto leto v deželnem zboru ister-skea». Pri tej volitvi so bili hrvatski duhovniki, učitelji in drugi volilci psovani, toženi in kaznovani, neki pravnik, ki je sedaj doktor juris, pa je bil prijet in v neki hlev zaprt samo zato, ker je klical: Živio naš cesar i kralj, živili Hrvati! Na podlagi take volitve bil je do leta 1887. deželni poslanec, in Bicer italijanski strankar, v tem pa premeščen kot namest-niški svetnik, vodja okrajnega glavarstva in zastopnik c. kr. vlado v isterskem deželnem zboru v Poreč. Ali so „napadi" na njega neosnovani, ali je pristransk, ali pa nepristransk in vesten, ter zaslužen državni uradnik — to naj pojasnijo nastopue dogodbe : Državljan Matevž Pavletič iz Vervar pri Poreču izjavil je v „Naši Slogi" dne 26. junija 1889, neposredno pred občinskimi volitvami v Poreču, da ga je c. kr. namestniški svetnik in vodja okrajnemu glavarstvu vitez Elluscheg k Bebi poklical, ga izpraševal, kdo je njegovo stranko — hrvatsko — poučil o volitvah, zakaj ta stranka ne hodi z italijansko, in mu grozil, da bo dal hrvatske volilce pretepati, ako ne bodo glasovali z italijansko stranko. Pavletič je izjavil, da je vsak hip pripravljen potrditi to s prisego. Elluscheg ga je tožil pri e. kr. sodišču ali to vsaj nameraval, a opustil je svojo namero — uvidevši, da bi jedina njegova ptiča izpovedala zanj neugodno. Pod vodstvom namestniškega svetnika Elluschega vršila se je meseca februvarjs in marca 1891, I. volitev državnega poslanca. Legitimacijski odsek poslanske zbornice je spoznal, da je postopanje pri volitvi (poročilo z dne 1. junija 1891.) bilo proti jasnemu besedilu zakona, in da se je s hrvatskimi volilnimi možmi postopalo naravnost hudobno. Že pri pripravah so se godile nerednosti. Morda je iz aktov razvidno, da so bili v Oprtlju vsi voliloi povabljeni na volitev, dognano pa je, da se voliloem v vaseh okolu Oprtlja ni naznanila volitev. Morda je res, da po § 9. državnozborskega volilskega reda smejo posamni člani jedne firme izvrševati volilsko pravico vsak po-sebe ; ta pravica priznala se je nekaterim članom italijauskih firm v Višnjanu in to na podlagi reklamaoije, poslane ne potem obč. urada, ampak neposredno c. kr. okrajnemu glavarstvu, a to priznanje je v nasprotju s prejšnjo, v drugih občinsh navadno prakso; ta pravioa se jo priznala še-le v zadnjem hipu, ko je druge firme že več niso mogle tirjati. Gotovo je tudi, da firme, plačujoče vsaj pet goldinarjev, imajo po § 11. volilskega reda za Primorsko pravico do jednega glasu; vzlic tej določbi pa so bile dan pred volitvijo in dan volitve, torej ob času, ko ni bilo več mogoče rekurirati, in sicer na podlagi naredbe o. kr. okrajnega glavarstva, razne večinoma hrvatske firme izbrisane iz imenika volilcev. Dognano je tudi, da so dnč 11, februvarja 1891. hrvatski volilci iz občine Vižinada (kraj Kaštelir), Legovič, Ružič in drugi pri okrajnem glavarstvu v Poreču osebno reklamirali, da pa se ta reklamacija ni vzprejela, češ, da je obrok pretekel. Dognano je tudi, da jo okrajno glavarstvo zavrnilo vse reklamacije volilcev i« Baderne, občine Poreške, in da je mej vzroke postavilo tudi to, da pristnost podpisov ni po svedokih potrjena. Dokazano je tudi, da je jeden volilec, Marko Brat-1 kovič, pravočasno prinesel k o. kr. okraj- nemu glavarstvu priziv na o. kr. namest-nistvo, da pa dotični uradnik tega priziva ni hotel prevzeti. Fakta, da se je volitev v Poreču začela ob 12. uri, na drugih dveh voliščih pa ob 9. uri, da se je konec volitve čim dlje zadrževal, da se je druga volitev začela uro pozneje, nego je bilo določeno, da je volilni komisar mirno gledal, ko se hrvatskim voliloem ni dovolilo nikako ugovarjanje, tudi ne, če je sin prišel namestu očeta k volitvi, da je isti volilni komisar pri obnovljeni volitvi izjavil, da pusti glasovati le tiste volilce, ki so glasovali že pri prvi volitvi — čeprav so pri prvi volitvi odklonjeni volilci brzojavno prosili pomoči in zakonitega varstva od c. kr. namestništva v Trstu — vsa ta fakta, katera nikakor ne kažejo objektivnosti, 8e čisto nič ne taje. In če se reče, da je namestniški svetnik Elluscheg kot volilni komisar ugovarjal samovoljnostim voiilske komisije in ta ugovor dal zabeležiti v zapisnik, odgovarjati je na to, da je pri prvi izključbi volilskega moža rekel, da ga po njegovem mnenju ni smeti izključiti, tistemu pa, ki je protestiral, je rekel, da komisija ukazuje (la commissione 6 padrona) ; pri naslednjih izključbah pa se je le na to skliceval — celo glasom volilskega zapisnika, katerega pa hrvatski člani voiilske komisije niso podpisali; omeniti je tudi, da po jasnem besedilu zakona (§ 36. in 37. volilskega reda) ima volilski komisar ne samo pravico, izreči svoje mnenje, ampak tudi dolžnost, skrbeti za to, da se ne krše določbe volilskega reda in preprečiti vsako samovoljnost voiilske komisije. (Dalje prih.) Politični pregled. Notranje dežtle. V deželnem zboru Štajerskem interpeliral je poslanec dr. D e i k o zaradi nezakonitega in samovoljnega postopanja mestnega urada celjskega glede volitev za okrajno bolniško blagajno in vprašal cesarskega namestnika, kaj misli storiti v očigled tem dogodbam, da se varuje zakon. Koroški Slovenci se gibljejo prav pridno vzlic silnemu pritisku od strani nemških srditežev. Tako so imeli minolo nedeljo v Šmihelu nad Pliberkom shod katoliško-politiškega gospodarskega društva za Slovence na Koroškem, kojega se je udeležilo nad 200 oseb vkljub slabemu vremenu. Župnik Skerbinc je slikal rasne politične stranke na Koroškem, F. Hader-lap je govoril o šolah, o važnosti volitev pa gospod Legat. O gospodarskih zadevah je govoril duhovnik Lene, razkladajoč pomen posojilnic in hranilnic ter priporočajoč banko „Slavijo" za zavarovanja. Rekel je: „Vse sovraitvo proti tej uzorni zavarovalnici izvira ponajveč iz mržnje do posamičnih oseb in je obžalovati, da se napada zavod kot tak z namenom, da bi se mu škodovalo zavoljo tega, ker se jeden ali drugi ne strinja z nazori svojega nasprotnika, ako se že smem tako izraziti. Tak boj ni lep, že manj pa pošten!" Deželni zbor češki. V seji dne 5. maja izročili so predlog posl. Grćgera, da se predloži cosarju adresu, posebnemu odseku od 15 članov. Za to so glasovali Staro- iu Mladooehi ter veleposestniki. Vnanje države. Razprava o novi vojaški predlogi se je že pričela v državnem zboru nemškem. Kancelar Caprivi je naglašal dne 3. maja, da nikdo ne more trditi, da bi mogli Nemci sedaj iti v boj s tako gotovostjo, kakor v I. 1870. Sedaj da gre za obstoj, za bodočnost in za čast Nemčije. Nemci hočejo vzdržati mir, a če bi to ne bilo mogoče — zmagati. Nemčija hoće braniti Alzacijo in Lotaringijo. Kancelar je pritrdil posredovalnemu predlogu poslanca H u e n e-j a, po kojem se takoj uvede dvoletna služba, zahtevano poviSanje pre-zenčnega stanja se skrči za 12.000 mož in se bode pomnoženje izvršilo polagoma. Izza slavnostnih dni na kraljevem dvoru italijanskem beležiti nam je danes še vest o dogodku, ki je naredila veli-kansk utis po vsej Evropi. Kakor smo že javili napil je nemški cesar v daljšem nemškem govoru kraljevi dvojici italijanski. Ta nemški govor moramo smatrati kot nekako demonstracijo proti Francoski, kajti nemški cesar izognil se je staremu še sedaj veljavnemu običaju, posluževati se ob tacih prilikah francoskega jezika. Tako je smatral to zdravijco menda tudi veliki knez ruski Vladimir — brat carjev — kajti odzval se je istotako demonstrativno. Ko je namreč cesar nemški zavržil ftvoj govor, obrnil se je veliki knez, držeč v roki čašo ; do soproge francoBkcga poslanika, pa vskliknil tako glasno, da so ga morali vsi ćuti: „Moj, madame, je bois & votre patrie, sans phrases et de tout coeur". (Se svoje strani, gospa, n a-pijem jaz vaši domovini, brei fraz in od vsega srca!) Vsi visoki gosti ostali so kakor okameneni ter je nastala mučna tišina za kakih deset minut. Ni čudo : saj je bilo jasno, da so bile besede velikega kneza naperjene naravnost proti nemškemu cesarju. To kaže vsekako, da so odnošaji mej Francosko in Rusko prisrčni kakor so bili — in ravno v tem tiči veliki pomen zdravijce velikega kneza. Različne vesti. Shoda volilcev. Jutri V nedeljo, dne 7. t. m. vršila se bodeta volilna shoda V Bazovici in na Općina h; in sicer: v Bazovici ob 11. uri predpoludne ▼ hiši g. Urbančiča (pri Vrabcu), na Opčinah pa ob 4. uri popoludnev prostorih „Bralnega društva*. Volilci V. okraja se poživljajo, mnogobrojno udeležiti se teh volilnih »hodov. Volitve v mestni zastop tržaški pričoo ■e dne 29. maja, kakor naznanja službeni list tržaški. Namestniitvo tržaško naznanja zajedno, da posebej razglasi drugo nada-Ijne podrobnosti. Zaplena. Zadnjo številko „Naše Sloge" zaplenilo je o. kr. državno pravdništvo radi nekega sestavka, priobčenega pod zaglav-jem „Franina i Jurina". Uredništvo je priredilo drugo izdanje. imenovanja. Finančna koncepista gg. Adolf Sohuler in Alfo n s Sohaf-f e n h a u r sta imenovana davčnina nad-sornikoma. Nekoliko pojaenila. K govoru g. drž. posl. V jek. Spinčiča, priobčenem v 32. in 33. it. „Edinosti" pod naslovom „Naše srednješolske razmere11, naproieni smo, priobčiti nastopno: Tam, kjer je govor o tem, da na Go« riškem ni preveč inteligencije, še manje pa v Trstu in v Istri, razumeti je tako, da ni preveč domače, iz naroda slovenskega in hrvatskega izidše inteligenoije. Ministerijalni< ukaz, koji se omenja pri konou govora, ni od 20. januvarja, ampak od 20. junija leta 1890. V prvem odstavku zadnje številke,, kateri govori o preveliki strogosti na naših srednjih šolah, vrinil so je tiskovni pogrešek. Tu se čita namreč, da ne prestrogo postopa proti NeBlovanomr dočim bi moralo stati: ,p r o t i N e -n e m c e m*. Resolucija, navedena koncem govora, je v priobčenem prevodu nekoliko pomanjkljiva in pogrešena. Po točnem prevodu iz stenografičnega zapisnika glasi se ista tako-le : „Visoka zbornica naj blagovoli Bklenitir Glede na to. da Slovenci v alpinskih deželah nimajo nijedne slovensko šole in> da se samo na nekaterih gimnazijah poučuje deloma v slovenskem jeziku, ter da v Primorju — kjer po zadnjem ljudskem štetju od 31. decembra 1890. biva 348.000* Slovencev in Hrvatov, 294.000 Talijanov in 15.000 Nenacov — obstoje tri nemške državne višje gimnazije (v Gorici, Trstu in Pulji), dve nemški državni realki (v Gorici in Trstu), jedna nemška mornarska niža realka (v Pulji), jedna italijanska državna gimnazija (v Kopru), jedna talijanska mestna gimnazija in jedna italijanska mestna realka (v Trstu), a nijedna, niti viša niti niža gimnazija, ni jedna niti viša niti niža realka se slovenskim ali hrvatskim učnim jezikom ; in glede na to, da so na srednjih šolah, obstoječih v rečenih pokrajinah, vspehi pri vsprejemnih in zrelostnih izpitih kakor tudi pri semestralnih klasifikacijah jako neugodni — tako, da je n. pr. na goriški gimnaziji v šolskih letih 1890[91 in 1891|92 okolo 30 odstotkov dijakov moralo izstopiti tečajem leta ali pa so izšli z nepovoljnim vspehom, in da jih je pri zrelostnem iz pitu na istej gimnaziji šolskega lota 1889|90 propadlo, ali pa so morali odstopiti okolo 35 od sto, šolskega leta U90|91 okolo 26 od sto, a šolskega leta 1891(92 preko 40 od Bto, dočim je z druge strani na italijanski gimnaziji v Kopru šolskega leta 1890(91 12 od sto, šolskega leta 1891|92 10 od sto dijakov dobilo nepovoljne rede, in da sta na gimnaziji v TerezijuniŠču šolskega leta 1891(92 od 53 maturantov propadla samo 2 na jedno leto — ; in da se ti nepovoljni vspehi imajo pripisati, ne morda pomanjkanju talenta ali dobre volje od strani mladeničev, ampak, poleg okol-ščine, da učni jezik ni jezik prevladujoče velike večine dijakov, tudi preveliki in ob jednem — z ozirom na pomanjkanje domače inteligencije pri vseh razredih poklica in z ozirom na obstoječi učni jezik, kar bi ravno zahtevalo največo milost — povsem neopravičeni strogosti odločujočih činiteljev, poaiva se c, kr. vlada: 1. naj srednje šole, kot javne učne zavode, v alpinskih deželah, jimenoma na Primorskem, tako uredi, da rod Hrvatov in Slovencev, bivajočih v njih, zadobi v zmialu člena XIX, odstavka 3. temeljnega državnega zakona z dne 21. decembra 1867 it. 142 potrebna sredstva za isobraženje v svojem jeziku; 2. da ukrene potrebno — dokler se malo po malo ne osnujejo slovenske in hrvatske srednje iole —, da se: h) na obstoječih nemških srednjih Šolah, obiskovanih od Slovencev in Hrvatov, imenoma na onih v Primorski, ne bode postopalo s preveliko in povsem neopravičeno strogostjo, pač pa kolikor mogoče blago ter da se bode poseben ozir jemalo na njihovo narodnost in njihov jezik j b) nemudoma uvede na vseh srednjih šolah v imenovanih pokrajinah slovenski oziroma hrvatski jezik kot obvezni učni predmet. (Dobro! se strani pristaiev. Govorniku čestitajo.) Podpredsednik baron Chlumetzky : Prosim tiste gospode, kateri podpirajo ravnokur prečitano resolucijo, da se vzdignejo. (Se zgodi). iBta je doveij podprta in se izroči proračunskemu odseku. (Odobravanje)*. Narod brez fraka. Praška „Poli-tika" priobčila je v ponedeljski številki zanimiv dopis iz T r s t a , v katerem se kratko a jedrnato označujejo razmere na Primorskem. Dopisnik piše mej drugim: Ko je baron Pretiš iz Gorice vladal Primorsko in Trst, opozarjal sem večkrat, kako se tu, ob južni meji države, žrtvujeta slovanski in nemški živelj italijanskemu, a vse je bilo zastonj. Grof Taaffe ni bil slep za umetno ustvarjeno nevarnost; poslal jo v Trst marsikateri opomin, a vse jo bilo brez vspeha. Baron Pretiš je delal, kar je hotel, ne da bi se brigal za želje Dunajske vlade. Centralistični Savel od nekdaj je bil postal svoje vrste avtonomistični Pavel, bil je avtonomni namestnik. Pri vsaki priliki so je potegnil za Tržaško Italijane, za vse pri-tožbe okoličanskih Slovencev je bil gluh, da, navadno jih je zavrnil ie na žaljiv način: „Narod brez fraka", kakor se je baronu Pretisu poljubilo imenovati Slovence, je bil po njegovi sodbi politično nesposoben za salon. Končno so se na Du-naji tega počenjanja vender naveličali in baron Pretiš je dobil plavo polo; gospod pl. Rinaldini je postal namestnik. Obljubil je koncilijantno politiko in se začetkoma tudi ravnal po tej obljubi. Začetkom njegovega namestnikovanja se je reklo, da od, njega ni zahtevati, naj v nekolikih tednih odpravi grehe nekaterih let. No — gospod pl. Rinaldini je imel časa doveij. Ni ga motila tiikaka opozicija; rezultat pa je, da so sedaj razmere na Primorskem še slabše kakor so bile za Časa Pretiš a. — Slovenstvo v okolici Tržaški je še vedno brez upliva, v Gorici vlada italijanska polovica prebivalstva nad slovensko in nemiko, v Istri vlada italijanska manjšina uad slovensko in hrvatsko večino. — Sodim, da bodi vlada na Primorskem (in ne samo tam) nepristranska. Ako pa hoče is ozirov na državno korist dajati kakemu elementu prednost, ga postaviti v prvo vrsto, potem ne sme to biti tisti element, ki gravitira iz države. Slovenci in Hrvati in maloštevilni Tržaški, Goriški, Puljski in Opatijski Nemci morajo biti lojalni in avstrijski, ker drugega ne morejo nič biti. Kam pa naj gravitirajo, Če ne v Avstrijo P Italijani so večinoma slabi Avstrijci in prav ta slaboavstrij-s k i živelj se protežira. Res, če bi se hotelo (kar pa se gotovo noče) pripraviti Ilirsko za priklopljenjo k Italiji, ne moglo bi se drugače postopati, kakor se postopa sedaj. — Kaj bo iz tegaP Večina primorskega prebivalstva je slovanska, mimo nje eksistira majhna, a poštovanja vredna nemška manjšina v Trstu, Gorici, v Pulju in Opatiji, a vse te in sploh vse vlada Italijan — vsled protekcije, katero uživa na Dunaji in v Trstu. Dve tretjini namestni-ikih referentov in okrajnih glavarjev, dve tretjini okrajnih sodnikov in tri četrtini viijih sodnikov stojč na stališči poitalijan-čevanja in sodijo, da je popolnoma naravno, če se vsa dežela italijansko uravna in apretira. Tisti, ki tega niso hoteli, kakor prejšnji dvorni svetnik baron R e o h-b a c h v Gorici, okrajni glavar C o n t i in drupi, so preslabi, da bi kaj dosegli. Kaj bo is Primorsko? Ali hoče Avstrija opustiti svoj emporij in svoj svet ob Adriji P In če tega noče, ali hoče čakati, dokler je to zrelo za odpad P Koliko časa bo še trajala ta „prijaznost" z ljudmi, ki silijo ven iz Avstrijo P Quosque tandeiuP Thaler contra Spadoni. Danes vršila se bo obravnava č. g. Tomaža Thaler-ja, župnika v Rojanu proti Spadoniju, ki je v javni seji tržaškega mestnega zbora imenovanega župnika napadel, da je ta v cerkvi pri propovedi govoril in žugal, da ne bo pustil otrok, ki obiskujejo italijanski otroški vrtec na Greti, k sv. zakramentom. Kar je pa popolnoma izmišljeno. Stvar je bila pa taka. Pred upisovanjem otrok v vrtec družbe sv. Cirila in Metoda na Greti in Rojanu sta rojanski župnik pri prvi, kakor tudi kaplan pri drugi bv. maši po prepovedi naznanila, naj stari ši brez vse skrbi vpišejo svoje otroke v slovenske otroške vrtce na Gr«ti in v Rojanu, ker so bodo brezplačno sprejemali. Italijanskega vrtca družbe „ Lega nazionale* na Greti, in otrok, ki tja zahajajo, noben nič omenil ni. Ker pa je Spadonijeva trditev popolnoma neosnovana, ne more za to nobenih prič dobiti, akoravno so neki italijanski gospodj e neko pobožne, v rojansko cerkev zahajajoče ljudi silno priganjali in pritiskali, da morajo znati, ko zahajajo v rojansko cerkev, da je župnik pri propovedi žugal, da ne bo pustil otrok, zahajajočih v italijanski otroški vrtec, b sv. zakramentom, ko še drugi to vedo in govore, ki to cerkev ne obiskujejo. Zelo čudna logika ! — Ljudje, ki ne zahajajo v cerkev, vedo in govore, tisti ps, ki zahajajo, niso nič Blišali in nič ne vedo. Dobil je sicer Spadoni neke priče, katerih izjava pa o rečeh, godivših se pred 5 leti, nima s tem, kar je Spadoni govoril, nikake zveze. Bili so namreč neke italijanske para-lelke obiskajoči otroci slovenskih roditeljev, katerih se ni pustilo k sv. zakramentom zato, ker niso bili v verouku dovolj poučeni, ne pa radi tega, ker so obiskovali italijanske iole. Da taki otroci manj verouka znajo od onih, ki obiskujejo slovenske oddelke, je pač naravno in umevno. Kako se more otrok priučiti potrebne vednosti iz verouka v jeziku, ki ga ne ume P Pri puščanju otrok k sv. zakramentom duhovnik ne gleda na kakovost iole, ampak na otrokovo znanje. Kateri ima isto, pristopi, bodi Bi v italijanskih ali v slovenskih oddelkih. Dokaz k temu je to, da so se vedno in se puščajo v Rojanu, ka< kor drugod v okolici, tudi dovolj poučeni otroci italijanskih paralelk k sv. zakramentom. Otrok pa, ki dovolj ne zna, se ne pusti. Tako ravnati je katehetova vestna dolžnost. Slovenska duhovščina so je in sa bo vedno tako ravnala. Ako gre pa manj otrok iz italijanskih, kakor pa iz slovenskih oddelkov k sv. zakramentom, tega kriv ni voroučitelj, ampak slovenski stariši sami, ki svojim otrokom s tem, da jih pošiljajo v italijanske oddelke, vzamejo priložnost, da bi se verouka v ioli dovolj poučili, ker otrok se dolgočasi, ko sliii verouk v tujem jeziku. Nadalje krive so oblasti, ki take iole vzdržujejo in otroke potujčujejo, ne pa slovenska duhovičina. Take slučaje hoče tedaj Spadoni uporabiti kot dokaze svojim trditvam. Da to nima nobene zveze z njegovim napadom v mestnem zboru je umevno. Radovedni smo tedaj na izid raisodbe, katero priobčimo v „Novičarju". V dvorani druitva Schlller bil je v ponedeljek koncert, pri katerem smo imeli zopet priliko občudovati naio umetnico na glasovirju, gospo Lucilo Podgorni-kovo. S poznanim umetnikom Hellerjem (na vijolini) odigrala sta umetniško dovršenostjo tri zelo težavne komade, mej katerimi je dosegla uprav velikansk efekt Beethovenova sonata Op. 27 (Kreutzer-Sonate.) Ploskanje je bilo toli viharno, da sta se morala umetnika ponovno pokazati na pozorišču. Ne čutimo se sposobne, da bi primerno ocenili prekrasno igro gospe Podgornikove, naglašati pa moramo, da so navzoči umetniki pritrjevali burno: Bravo, sclion, praohtvoll! Udeležba je bila mnogobrojna. Mi se svoje strani čestitamo i/ vsega sroa gospe Podgoruikovi na teli krasnem vspehu. Navdušenje občinstva pri tem koncertu bodi jej v zadoščenje za odurno preziranje tistih surovežev, ki bi hoteli zavleči tudi umetnost v gnusne boje ■a — veleizdajo. — c Izlet prvega majnlka. Prvega majnika so priredili otročiči slovenskih otroikih vrtcev na Greti in v Rojanu svoj izlet; in sicer prvi na Trstenik drugi pak „Doletom11, Dalo se jim je kruha in surovega masla. Otročiči so bili zelo veseli in redni. Prav ginljivo je bilo gledati igrajočo nedolžnost v cvetoči spomladni naravi. Da bi pač vedno pošteno ohranili svoja nedolžna srca, v katera jim polagajo g.čne vrt-narice prvo nauke v milim slovenskem jeziku I Pri tej priliki daroval je tudi gospod Matija Bole 2 gld. za podružnico sv. Cirila in Metoda na Greti. Bodi mu srčna hvala! Člane „Delavskega podp. druitva* opozarjamo, da bode jutri ob 10 uri predpoludne v društvenih prostorih rodni občni zbor, kateri so ni mogel obdržavati v nedeljo dne 23. aprila zaradi premalega števila došlih udov. Udom „Del. podp. druitva" se naznanja. du je slavna vlada potrdila spremembo §§ 5., 7., 8., in 12. društvenih pravil, kakor je bila sklenjena pri lanskem in predlan skem občnem zboru. Te premembe so stopile torej v veljavo in s« bodo pričele takoj izvajati dejanski. Bitstvo teh sprememb je naslednje : po §. 5 se bodo možki sprejemali v društvo od 14 do 45 leta fdosedaj so sh vsprejemali le do 40. leta), ženske pa od 14 do 35 leta, kakor gally, pravnik; podpredsednik: I vrni Borštuik, mediciner : tajnik: Anton Nagode, pravnik; blagajnik: Rudolf Gruntar, pravnik; knjižničar: Ferdinand Jančar, m4=«9 p. Favero. Se rabi 40 let v mnogih hlevih, kadar krape ne marn/o jesti, kadar imajo slabo prebavo, v »vrhu zboljšanja mleka In da krave đaj 6 več mleka. (Il.b) lP ^^ .V Dobiva »o v lekarnah in drogeri-jah Avstro-Ogrske. GLAVNA ZALOGA: Pr. lir. Kwlzda c. in kr. avstr. in kr. rum. dv. laložnik, okrožni lekar Korneuburg, liun<\). Paziti je na zgornjo varstveno znamko in zahtevati izrecno Kvvizdin Komeuburški redilni praiek za iivlno. 3ŽIc Jak. Klemene TRST Via S. Antonio Št. 1. priporoča 21 veliko zalogo uanufakturnega blaga uprav prispelega za letno sezono in sicer: perkale, sukna iz volne za ženske in tnožke; okrasnike, trake, čipke, podstave za ženske in tnožke obl«k<>, žitlane rute, končenino in plateniiio, nogo-vice za ženske in možke; maje in konca in volno za ženske in raožke, srajce za ženske in mnžke, ovratnike, zapestnice in zavratnike, srajce za turiste in bicikliste, narokvice za ženske iz Švedskega konca in židaue, kakor tudi blago nalašč za zastave in traki v narodnih barvah garantirane kakovosti — vse po jako nizki ceni. „Novičar" izide nocoj ob 6. url. o izidu pravde „Thaler Poročali bodemo v njem contra Spadoni". Tinct. capsici compos. (PAIN-EXPELLER) se prireja v Richterjevi lekarni v Pragi (v zalogi odlikovane lekarne Praxmarer v Trstu. P. Grnnde) obče poznano bolečine ubla-iujooe dryajunjo, dobivn se po večini lekarn vsteklenicnh po gld. 1,'JO. 70 in 40 kr. Pii kupovanju treh« biti previdnim in je vsprejeti le tako steklenice kot pristne, ki so previđene z „sidromu kot varstveno znamko. Osrednja razpošiljalnica: Richter's Apotheke z. Goldenen Lowen, Pra^. 43-» Kotranove sladčice katere izdeluje lekarničar PREND1NI v Trstu Telefon At. 334. 23—52 Velika poraba ki je dandanes v navadi rabiti kotranove izdolke prepričala me je, da sem začel sam izdelovati iz pristnega kotranorega izvlečka iz Norvedškega izvrstue sladčice podobne onim, ki dohajajo iz inozemstva Te sladčice imajo isto moč kakor kAtra-nova voda in glavice (Kapsule), lažje se, proživajo in prebavijo ter ho prodajejo po prav nizkej ceni. Da se ogne ponarejanju na enoj plati vdobljeno ime izdelovatelja Prmdinija in nn drugoj besedo Catram«. V T r s t u se prodajejo r lekarnioi Prendini v škatljicab po 40 kr., proiiujojo se tudi v vseh večjih lekarnah v druzih deželah. 11 goldinarjev franko do vsake železniško postaje t Istri poslan, ako se naročnik skliče na ta časnik, stane pri meni en modro« na peresih (Federmatratze). Ti modroci so solidno iz najboljše tvarino narejeni, imajo po 30 dobro vezanih, močnih peres iz najboljšega bakrenega drata, so s finim afrikom tapecirani in močnim platnenim cvilhom preoblečeni ter pri najtežji rabi do 15—20 let nobenih poprav ne zahtevajo. — Pri naročilih z dežele naznani naj se vselej natančna mera postelje v notranji luči. — Ako se torej dobi za 11 gld. dober, franko doposlan, tapeciran modroc na peresih, je pač neumestno kupovati malovredno nadomestke, kakor ži£a«te žimnice, slamnice itd., kateri praremu namenu, imeti dobro postelj ne vstrezajo. ANTON OBREZA, tapecirar v Ljubljani, Šelenburgove ulice itev. 4. Ta domača, edina narodna tvrdka te stroke na Slovenskem bodi slav. občinstvu najbolje priporočena ?a nakupovanje žimnic, salonskih garnitur, divanor, stolov, preprog, za-grinjal in vsega v tapetniško obrt spadajočega del«. Ceniki s podobami zastonj in franko. Hitra in poštena postrežba, nizke cene posebno pri bališčih in obširnejih naročilih. Otročji vozički jako elegantni fini, in močni dobivajo se pri meni skozi leto in dan in sicer ▼ vseh barvah, kakor rudeča, modre, sivo in olivao po gold. 5.50, 6, 7, 8, 9, 10 in višje po VBaki ceni do 25 gld. Pri meni je najcenejši kraj za kupovanje otročjih vozičkov. MS 24-30 to to to to to to to to to to to to C. kr. izključno privi lego vana škropilnica proti peronospori inžirdpj a Živica je najboljša med vsemi škropilnicami za trte; je priprosta, lahka, trdna, trpežna, pripravna, neutrudljiva, hitra, tirja malo tekočine in se rabi za vsakovrstne trte. Se dobiva pri nekaterih trgovcih na deželi. Pošiljamo po pošti franko, proti povzetju: popolno škropilnico za gld. 10.— škropilnico z cevjo brez brentača .... „ 8.50 in prospekte gratis. — Priporočamo tudi drugo svoje blago in razna dela. Živio in družb, v TRSTU, ulica Zonta 5, inženirski urad. zaloQa strojev in dotičnoga blaga, zastop tovarnlc, mehanlfina delalnica. 23 & & V A » Odlikovana zlato medaljo: Bruxelles 1892. Najboljše sredstvo za želodec katero želodec in opravila prebavnih delov života krepča in tudi odprt život pospešuje, 18—26 je tinktura za želodec, katero pripravlja Gabrijel Piccoli, lekar „pri ani/elju" v Ljubljani na dunajski cesti. Cena I stekl. 15 novcev. Izdelovatelj razpošilja to tinkturo t zaboj&kih po 12 ste-klenio in več- ZabojČek z 12 __stekl. stane gld. 1.3«; s 24 gld 2.60 ; s 96 gld. 3.H4; s 44 gld. 4.2«; 55 stekl. tehta 5 kg s poštno težo in velja gld. 5.2B; ' 10 stekl gld. 10.30. Poštnino plača redno naročnik. Dobiva se v lekarnah v Trstu, na Primorskem, v letri in Dalmaciji. Vozni listi in tovorni listi v Ameriko. Kraljevski belgijski poitni parobrod „RED STEARN LINIE- iz Antverpena direktno v Nev Jork & PhMelfljo koncesijonovana črta, od o. kr avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kon-cesijonovani zastop 50 —13 „Red Star Linie" na Dunaju, IV Weyringergasse 17 ali pri Josip-u Strasser-u Speditionshurea ftir die k. u k. Staatsbahrien in Innabruck. II LAVIJA" VZAJEMNO - ZAVAROVALNA BANKA V PRAGI zavaruje j. človeško življenje Mi po vseli kombinacij ah mnogo ugodneje, ko vsaka druga zavarovalnica. Členi banke „Blavkje" imajo brai posebnega prlplačla pravico đo dividande, katera ie doslej iznašala po 10%, 20'"0, M7. »jedno leto celo 48°/0. Za škode izplačala je doslej „Slavlja" čez dvajaet milijonov goldinarjev. — Po svojih rezervnih in poroštvenih fondih more se meriti z vsako drugo zavarovalnico. — Kako koristno in potrebno je zavarovanje življenja, dokazujejo naslednje primere t 1. Miha Dolničar iz Št. Vida nad LJubljano zavaroval se je dne 15. oktobra 1873. in Je umrl dne 11. avgusta 1874. Uplačal je 8o gld. fiO kr.; dediči njegovi pa ho pr^eli od banke „Slavlje" 1000 goldinarjev. 2. Josip Zanoškar, deželni ofleijal v Ljubljani, zavaroval se Je dne 10. aprila 1874. Do svoje smrti dne 22. februvarja 1376 uplačal je 125 gld. 28 kr., banka *Slavija pa je dedičem njegovim izplačala 1000 gld. 3. Henrik grof Wurmbraail v Kpnjicaji zavaroval se Jo dne 15. marcija 1875 ter je do svoje 15. marcija 1877 uplačal 1188 gld. ; dediči njegovi ]>a so od banke „Slavije" prejeli 6000 gld. 4. Anton Ahčin, župnik v Begunjah, zavaroval se Je dne 1. avgusta l870_. Po smrti njegovi dne 17. julija 1881 izplačala je banka „Sluvila" kapital 1000 gld., dasl je bilo vplačane zavarovalnine le 864 gld. »8 kr. 5. Janez VerblS, načelnik postaje na Rakeku, zavaroval se je dne 5. aprila 1878 ; umrl pa Je dne 25. novembra 1883. V tej dobi uplačal Je 174 gld. »i kr-; banka „Slavija" pa je izplačala dedičem njegovim 10Q0 gld. A' Luka Šabec, trgovec ie posestni v Št. Petru na Notranjskem, zavaroval so je dne 30. JanuvarJa 1882 za 1000 gld. Do svoje smrti dne 17. junija 1884 uplačal Je 215 gld. 52 kr. in banka „Slavija" izplačala je rodbini njegovi ves zavarovalni kapital. 7. Dr. Ivan Pitaraic, odvetnik v Postojni, zavaroval se Je dne 10. novembra 1882. Do svoje smrti dne 9. oktobra 1891 uplačal je 3150 gld.; banka „Slavija" pa )e dedičem njegovim izplačala 6000 goldinarjev. 8. Simon Matejčič. župnik v Starem Pazinu, zavaroval se je dne 10. JanuvarJa 1892 Sn J« umrl že dne 25. februvarja istega leta. Dasi Je uplačal le 7 gld. 49 kr., izplačala je bauka „Slavija* njegovim dedičem 1000 gld. 9. Petar Bogovlć, župnik v Lunu na otoku Rabu, zavaroval je dne 15. maja 1889 svojim trem nečakinjam, Milici, Brni in Andjeliji Miletičevim, po 500 gld. dote. Na to zavarovanje uplačal je do svoje smrti dn* 28. februvarja 1891 168 gld 88 kr.; banka „Slavija" pa bode vsaktj imenovanih deklic, ko doživi 18 leto, Izplačala 500 gld., tedaj vsem trem 1500 gld. 10. Josip Perko, učitelj v Šmibelu pri Žužemberku, zavaroval je svojemu sinčku Josipu 1000 gld. dote. Do svoje smrti uplačal ie 25 gl