DONESKI K ZGODOVINI MESTNE UMETNIŠKE GALERIJE V LJUBLJANI;
FRANCE STUKL ^
V Mestnem arhivu v Ljubljani sta v regi-
straturi (Reg. I) dva svežnja spisov, iz kate-
rih izvemo marsikaj o umetnostnih razmerah
v prvih dvajsetih letih 20. stoletja. Fascikel
1550, XIX/907, nosi naslov: Umetniška gale-
rija. Spisa so folirani od št. 629—829. Za do-
polnilo temu spisu lahko štejemo tudi gradi-
vo v fasciklu 1591, V/4, št. 14118/18. Ta spis
je foliran od št. 397—413. V prvem svežnju
gre za spise od leta 1907—1921, v drugem pa
za spise od leta 1918—1923. V obeh svežnjih
je približno 3 tem gradiva.
Prvotno sem domneval, da se spisi nana-
šajo na začetke Narodne galerije. Res je si-
cer, da se te zadeve prepletajo. Vendar je bi-
la akcija, ki jo je začel ljubljanski mestni
svet po nasvetu župana Hribarja leta 1907,
mišljena kot akcija za ljubljansko mestno
galerijo, zato je danes fundus tu omenjenih
slik v ljubljanskem Mestnem muzeju.
Pri pregledovanju gradiva je bil problem,
kako najti primerno obliko, da se posamezmi
spisi raziporedijo bralcu v dovzetno branje.
Včasih sem dodal kakšno pomembnejšo oceno
magistratnega veščaka za te zadeve, dr. Mi-
lutina Zarnika, ki bi lahko služila za zgled
tudi današnjim likovnim kritikom. Nalašč
sem včasih bolj gostobeseden, da se lahko iz
spisov posnamejo takratne umetnostne raz-
mere. Kot je iz spisov razvidno, je bil duša
nastajajoče galerije župan Ivan Hribar, nje-
gova desna roka pa dr. Zamik kot veščak za
področje umetnosti. Kadar je magistrat ukre-
pal v širšem merilu, so pritegniH ravnatelja
in magistratnega svetovalca I. Šubica.
Leta 1907 je izdal Hribar naslednje uradno
poročilo: »Za bodočo mestno galerijo nakupi-
lo se je nekaj slik ter se utegnejo nakupovati
še nadalje. Te slike razobešene so po raznih
uradih. — Da se ohranijo v evidenci, treba je
torej posebnega inventarnega seznama. Naro-
čam torej, da se vmisli posebna — ne preve-
lika knjiga, v katero naj se upi&uje takole:
1. ime umetnika, 2. slika ali kip, 3. nakupna
cena, 4. kje se umetnina hrani. Prve upise
naj preskrbi mestno knjigovodstvo; kasnejše
pa opravlja gospod mestni arhivar, ki bode
to inventarno knjigo hranjeval. 10 XI. 1907
župan Iv. Hribar«'
O tem poročilu so bili obveščeni ravnatelj
Ivan Vončina, arhivar Anton Aškerc in knji-
govodja Fran Trdina. Se na istem spisu je
pripisano, da so knjigo kupili in da je v var-
stvu mestnega arhivarja gospoda Aškerca
(dat. 14. IV. 1908). Tudi pozneje so postopali
tako pri vsakem nakupu. Ko je Aškerc umrl,
so obveščali njegovega naslednika Otona Zu-
pančiča.
Ta knjiga podolgovate oblike, vezana v trdo
usnje, nosi naslov Katalog umotvorov ljub-
ljanske mestne umetniške gaderije in je še da-
nes v rabi kot prva inventama knjiga slik
Mestnega muzeja v Ljubljani. Kustos Marija
Železnik mi je ljubeznivo dala na vpogled to
knjigo. Splošna ugotovitev je, da se vpisi v
knjigi v glavnem ujemajo s spisi, iz katerih
je sestavljen pričujoči prispevek. Ob vsakem
vpisu v knjigo so naredili nekak akcesijski,
oziroma inventami spis, ki služi še danes in
iz katerega izvemo več kot pa iz knjige same.
Pozneje so dali narediti slikam še tablice z
napisom: »Last mestnega magistrata«. Mede-
ninaste tablice so izdelali v Budjejevicah na
Češkem,^ potrebne pa so bile zato, ker so sli-
ke visele po raznih uradih in celo v župano-
vem stanovanju.
Iz spisov je razvidno, da si je Hribar
razen slik zbiral tudi razne predmete za
mestni muzej, ki si ga je prav tako za-
mislil. Daroval je stare puške,' pohištvo"' in
druge predmete, kar nas pa na tem mestu ne
zanima. Iz poznejšega spisa^ je razvidno, da
so imeU namen postaviti galerijsko zbirko na
gradu. Vendar do te realizacije ni prišlo. Le-
ta 1917, ko je bilo po uradih že preveč slik,
je Ivan Franke postavil galerijsko zbirko v
prvem nadstropju Kresije.
Pri odkupih se opazi denarno pomanjka-
nje na obeh straneh. Vsakoletno vsoto 2000 K
so lahko kaj hitro izčrpali. Vedno pa najdeta
magistrat in umetnik skupen jezik: oba ne-
koliko popustita v ceni. Včasih odkupi magi-
strat dražjo umetnino tudi na obroke. Glede
denarja so nekateri umetniki precej nestrpni.
Vendar bomo take detajle in zanimivosti na-
vajali sproti. Kot prvi odkup je ponudil ško-
fjeloški notar Niko Lenček leta 1907 zaboje
s slikami slikarja Ažbeta in njegovih učen-
cev.' Lenček je vljudno prosil, »da ne boste
pri ponudbi preveč tesnosrči, kajti lastnik po-
dob, rajncega brat Anton Ažbe, ni baš v nar-
boljših premoženjskih razmerah in ima zelo
veliko rodbino«.'
Hribar je vzel vso zadevo resno in je dal
sklicati komisijo, v katero je povabil Jakopi-
ča, Groharja, svetnika Subica in dr. Zarnika.'
Zbrali so se v mestni dvorani in odkupili Až-
betovo sliko Pevska vaja in študijo Moška
glava. Ostalo zapuščino, »ki obstoji skoro iz-
ključno le iz študij in aktov raznih več ali
manj nadarjenih učencev Ažbetovih ...«, so
vrnili.' Za obe sliki je magistrat ponudil
600 K, s čimer se je notar Lenček strinjal.*
Kmalu zatem je Hribar 17. julija 1907 ku-
pil Groharjevo pokrajinsko sliko za 1000 K. ^
110
Pismo je datirano na Dunaju, sliko pa so obe-
sili v mestni dvorani.'
Na prvo slovenslco umetniško razstavo v
Trstu 1907 se je odpeljala cela delegacija:
župan, dr. Zamik in svetnik Ivan Šubic.*« Iz
počečkanega kataloga razstave, ki je dodan
spisom, pravzaprav ni razvidno, koliko slik
so odkupili. Zato je Subic sam napisal seznam
odkupljenih slik:" 1. Ivan Grohar: Iz loškega
kota (kat. št. 6) 500 K; 2. Matija Jama: Mlin
(kat. št. 21) 500 K; 3. Matej Stemen: Krajina
(jutro) (kat. št. 27) 200 K; 4. Anton Gvaiiz:
Angelika (kat. št. 48) 150 K; 5. Henrietta
Santel: Portret (kat. št. 78) 300 K; 6. Saša Šan-
tel: Ex libris (kat. št. 89) 60 K; 7. Saša San-
tel: Mlin na solinah (kat. št. 100) 100 K; 8.
Hugo Viktor: Čarovnica SOK. Katalogne šte-
vilke so sicer nekoliko zamešali (S. Santel!),
izločiH so tudi sliko Huga Viktorja, ki je bila
ves čas rezervirana za magistrat. Ko so siike
prispele v Ljubljano, je manjkala Jamova
slika Mlin. Na urgenco je tajnik razstave H.
V. Gerbič iz Trsta odgovoril: »Gospod Matija
Jama je izjavil na vprašanje odbora, ali da
si. magistratu sliko »Mlin« za 500 K, odgo-
voril, da principielno neprepusti si. magistratu
nobene slike toliko časa, dokler se isti pri na-
kupu slik nebode ravnal po umetniških na-
čelih'.«*^ Jama je pokazal vso solidarnost do
Viktorja Hugoja, čigar slika je bila ves čas
razstave rezervirana za magistrat, ki pa je ni
odkupil.'^ Magistrat je poslal pojasnilo v
Trst, da kupuje le slike slovenskih umetni-
kov." Slike je magistrat plačal tajniku raz-
stave Gerbiču v Trstu. Se enkrat so se stvari
komplicirale, ko H. Santel ni dobila plačanih
svojih slik in je njen oče urgiral na magi-
stratu. Z večkratnim dopisovanjem so ure-
dili tudi to zadevo.
Januarja 1908 je ponudil Ludvik Grilc šti-
ri slike: Vintgar, vodopad (30 f); Ponte ss.
Apostoli v Benetkah (70 f); Ribič pod mostom
v Benetkah (50 f); Nabiralke koral v Benet-
kah (40f).i8 Odkupni so le sliko Ponte ss.
Apostoli v Benetkah za 140 K.^^
Iz Gorice je Icnjigotržec in lastnik tiskarne
Gabršček magistratu ponudil neko Smrekar-
jevo sliko. »Slikar g. Smrekar je napravil le-
po .študijo'; predstavlja nekega zaslužnega
Slovenca. Lastniku iz nekega posebnega raz-
loga ni ugajala, — in prepušča jo galeriji slik
v Ljubljani. . .^<}^ Slika je predstavljala go-
spoda Miha Vošnjaka.'«
Maja leta 1908 so iz stranskega oltarja v
Cerkljah odstranili sliko sv. Cirila in Meto-
da. Sliko je naročil pred leti Hribar sam pri
Juriju Subicu. Ko je Hribar zvedel za usodo
slike, jo je vzel nazaj in jo poklonil bodoči
galeriji.2" V nradnem poročilu je Hribar tudi
zapisal, »da je na njej v sv. Cirilu portreto-
val Jurij Subic samega sebe, v sv. Metodu pa
odvetnika dr. Mencingerja.«-" — V juniju je
odvetnik dr. Pavletič iz Gorice sporočil ma-
gistratu, da je kot izvršitelj oporoke pokojne-
ga administracijskega svetnika Emila Gutt-
mana dolžan dati mestu 11 oljnatih slik.
»Svojih 11 (enajst) oljnatih slik volim mestni
občini ljubljanski za galerijo slik, ki jo ista
namerava otvoriti na Grado v Ljubljani. V
slučaju, da bi mestna občina ljubljanska ne
mogla ali ne hotela sprejeti tega volila, naj
navedene slike pripadejo kranjskemu dežel-
nemu muzeju ,Rudolfinum'.«-' Obenem z za-
hvalo za prejete slike je magistrat prosil, naj
bi Pavletič navedel, čigave so slike, način
nakupa, skratka provenienco slik.-^ Šele ob
letu je dr. Pavletič odgovoril, da je »v spisih
pokojnika mogel dobiti samo sledeči zapisek,
ki ga prepišem doslovno: meine Olgemalde
(eilf Stiick) darunter 4 von Prof. Ivan Fran-
ke in Laibach zwei von Johann Subic (t)
eines von Anton Karinger, eines von Paul
Kiiel (t) (t to zadnje ime ni razločno pisano,
in ne vem ali sem ga pogodil) — und drei von
unbekannten Meistern (zwei Dryaden, Aus-
schnitt aus einem grosseren Bilde einen Kna-
ben in Pagentracht darstellend und heil.
Sebastian). . .«-■'
Na priporočilo občinskega svetnika Ivana
Subica so kupili 5. marca 1909 Smrekarjevo
Karikaturo slovenskih umetnikov in pisate-
ljev za 240 K.2^ Sliko so plačali knjigotržcu
Lavoslavu Schwentnerju. — Aprila so kupili
Zajčevega Kazaka na konju za 120 K. Razen
knjigovodstva in A. Aškerca so obvestUi o
nakupu tudi stavbnega svetnika Ivana Du-
ffeta, da bo oskrbel stekleno pokrivalo za
kip.25
Avgusta 1909 je umetnik Sever izdelal za
300 K Prešernovo plaketo v bronu.^*
Na prvi umetniški razstavi v Jakopičevem
paviljonu se je zdel dr. Zarniku in Subicu
najboljši in najlepši Bemekerjev kip Žrtve.
Ker je Bemeker postavil ceno na 3000 K, so
se pogodili, da bodo kip plačali v treh letih.-'
Za plačilo je bil Bemeker vsa tri leta silno
nestrpen, ker je bil »v najhujših gmotnih
zadregah (čeprav zelo soliden in marljiv
mož)...«, kot je zapisal dr. Zarnik.'^' Kip
je ostal v Jakopičevem paviljonu, magistrat
pa ga je zazncimoval.-*
Novembra 1909 je Hribar sam daroval več
slik za bodočo galerijo. Groharjevi sliki ,Pust-
ni torek' in ,V lonetski hiši' ter Smrekarjevo
.Karikaturo' je izročil magistratu takoj. Dru-
ge slike: Stemen, Pogled na Grintovec in Koč-
no iz Cerkljan; Jurija Subica, Portret mladega
dečka s psom; I. Vavpotiča, Portret mlade
dame (polakt); Ljud. Grilca, Blejsko jezero in
Klanski jezeri pa sta ostali v njegovem sta-
novanju do smrti, magistrat naj jih takoj
zaznamuje, da so last mestne občine. Hribar
je tudi želel, naj bo na slikah zaznamovano,
da jih je daroval.-'
111
Oktobra 1909 je ministrstvo za uk in bo-
gočastje odkupUo v Jakopičevem paviljonu
štiri slike: 1. kat. št. 10 — M. Jama, Zimsko
sonce — 1000 K; št. 27 — I. Grohar, Jesensko
sonce — 500 K; št. 58 — Rihard Jakopič, Kri-
žanska cerkev — 700 K; št. 59 — Matej Ster-
nen, Golobi — 300 K.'* Magistrat je zgoraj
omenjene slike prejel v svojo oskrbo, čeprav
so ostale državna last.^' Slike so vidno ozna-
čili kot državno lastnino in jih tudi zavaro-
vali.32 Obenem je R. Jakopič dobil tudi sub-
vencijo 2000 K za stroške svojega paviljona.^'
Novembra je Hribar kupil na javni dražbi iz
zapuščine dr. Ivana MUana Hribarja Zmitko-
vo kopijo Grešnice pred Kristusom po origi-
nalu ruskega slikarja Rjepina. Cena je znesla
400 K.3^
Objave vredno je uradno poročilo dr.
Zamika, datirano z 18. januarjem 1910: »Po
naročilu g. mestnega župana dovoljujem si
poročati o umetninah, ki so na II. iimetniški
razstavi (hrv. umetn. društvo ,Medulič'), in
katere bi bile vredne, da se jih nakupi za
kako javno zbirko. — Pravim ,za kako javno
zbirko', ker na to, da bi jih mestna občina
kupila za svojo galerijo, je pač težko misliti
radi premajhnih sredstev. Letni znesek
2000 K je premajhen, če se hoče redno raz-
širjati fundus za galerijo. In ker je stvar lepa
in največje hvale vredna, bi pač kazalo odslej
to postavko povišati. Ce ne, se bomo vrteli v
krogu in vedno ostali le v položaju, da si na-
bavljamo proizvode enih in istih umetnikov.
Za galerijo je pa treba imeti tudi kaj bleste-
čega, kar se ne vidi med vsakdanjo, dobro
srednjo mero, temveč kar to mero nadkrilju-
je in kar gre človek zares rad pogledat in od
česar se vrača z navdušenjem za umetnost v
srcu. Po mojem okusu je najboljše delo sploh
»Pes« od Branislava Deškoviča (št. 27 kata-
loga). To je lovski pes v naravni velikosti, ki
se za ušesom praska. Kip je iz mavca, zato
menim, da je cena 3000 K mišljena za
proizvod v bronu. Drugače bi tudi nihče ne
kupil kaj takega. Mavec od starosti sam za-
čenja razpadati, ne glede na skrajno občutlji-
vost pri kakem sunku. — Skoro enako vre-
den (a ne tako originalen) je kip istega moj-
stra št. 30: ,Pod bremenom', dva zgarana ko-
nja, ki po klancu naporno vlečeta. Tudi vsa
druga Deškovičeva dela so ,di primo rango'.
Enakovreden po umetniški kakovosti je idejal-
nonadahnjeni, ljubki Meštrovičev ženski kip
.Spomini' (št. 72, cena 4000 K), sklonjena se-
deča ženska figura (torzo brez rok in nog), ki
ima zlasti v profilu neizmerno mikavno in
blagodejno linijo, izpričujočo rafiniran okus
in ,nober čut za lepoto. Baje je to le posne-
tek po mramomem izvirniku ,in kot torzo bi
bil tudi le upravičen, če je izklesan iz skale.
Očividno je figura bila — kakor Maks Klin-
ger rad dela — v obliki surovega kosa mra-
morja in potem iz tega po njegovih dimenzi-
jah izklesana, tako rekoč iz njega ,ven po-
iskana'. Od hrbtne strani kip ne dela tako
ugodnega utiša, kar pa ni morda posledica
slabe anatomije, ampak tega, ker je poza
gornjega života taka. Kip je najljubkejše in
najelegantneje delo razstave. — Občudova-
nje vreden kipar je tudi Tomo Rosandič. Nje-
gova glava iz granita ,Mlad človek' (št. 149,
cena 2000 K) ima nekaj monumentalno deko-
rativnega in bi bila pravi biser za nakit pri-
merne arhitekture, bodisi da bi stala na pri-
merni konzoli v kotu kakega parka, bodisi v
klasično odmerjenem vestibulu. Tudi za pri-
vatno stanovanje bi bila, le pretežka najbrže,
ker je iz granita in vsaj dvakrat nadnaravna.
— Ce bi občina imela denarja: Ta tri dela
naj bi kar pograbila! — Slikarji so deloma
prav dobri, deloma vsaj srednje dobri. Slabih
stvari je sploh komaj najti. Neka noblesa
nam veje iz cele izložbe nasproti. — Vlaho
Bukovac je sicer zelo znan, ker je bil po ča-
su eden prvih na Hrvaškem, ki so kaj znali.
Vendar so njegove ženske figure in glave ze-
lo sladke, tehnično dokaj mrzla dela, prav nič
posebnega. Tudi jim škoduje neka efektna
rumena osvetljava, ker je teatralična in ne-
potrebna. Izdelane so vse z neprimerno ruti-
no, to se mora prianati. Ali takih aktov, ka-
kor sta ,Nedolžnost' in ,Vroča kopelj' (št. 17
in 16, cena a 3000 K) se dokaj vidi po izlož-
bah trgovcev z umetninami in na razstavah
velikih mest zgineva j o, ker jih je preveč. —
Tudi dobro znani Ivan Tišov ni srečno za-
stopan. Razstavil je sicer marljivo slikano
velikansko platno ,Pod javorjem' (št. 153, ce-
na 2000 K), hrvaška dekleta ob studencu, a
sliki manjka jednote in je dolgočasna do
skrajnosti, v barvah sila navadna. Tudi nje-
gova druga slika ni nič posebnega. — Krasne
so pa nekatere marine od Emanvela Vidoviča;
V prvi vrsti ,0b zori' (št. 157, cena 1000 K —
ni drago!), mesto Split z morske strani ob
prvem jutranjem svitanju. Neprecenljiva fi-
nesa v tonu diči to lepo, poetično delo. Ena-
kih ima Vidovič še nekaj, na pr. št. 164, .Ri-
biči na povratku' (500 K) in druge. Same le-
pe, dobre stvari. — Tomislav Krizman ima
nekaj prav lepih radirb ,Bosanski motivi' (št.
43—48, a 70 K), ki bi jih kazalo skupno kupi-
ti; zelo čedna njegova radirba je tudi št. 52 (v
katalogu pomotoma pod št. 50, cena 90 K) ,Z
dalmatinskega zagorja'. — Naposled je še v
Ljubljani živečega Marka Rašice posebej
omeniti. Ima dokaj čednih stvari, žalibog da
so ravno 3 daleko najboljše že privatna last,
namreč g. dr. Krisperjeva, kateremu sem jih
sam pomagal lani izbrati. Če bi se katero od
teh dobilo in bi g. dr. Krisper prevzel zato od
g. Rašice kaj drugega, bi prišli v posest prav
lepe umetnine. Rašica pa bi tudi nekaj za-
služil. Najlepša je ,Iz Hercegovine' (št. 143)
112
in ,Dubrovnik z visočine' (št. 144), ki ima tako
fino zračno perspektivo, da človek kar čuti
morski vzduh, in je tudi sicer tehnično ele-
gantno delo. —■ Ostali umetniki niso (vsaj po
večini) nikakor slabi; z navedenimi se jih pa
le ne da primerjati.«''
Odkupih so Vidovičevo sliko Ob zori, za
800 K in Ribiči na povratku za 400 K in šest
radirank T. Krizmana za 420 K.'«
Iz tretje umetniške razstave v Jakopičevem
paviljonu istega leta so odkupih Jakopičevo
Jesen II (št. 29) za 450 K; Jamovo Mlado
drevje (št. 46) za 600 K; in Petra Zmitka V
svojem kotičku (št. 141) za 450 K.'' V urad-
nem poročilu je dr. Zarnik navedel: »Vpošte-
vati bi bilo pred vsemi drugimi tri znane
slovenske umetnike, od katerih občina doslej
še nič kupila ni...« Cene so bile prvotno
višje, vendar se je Zarnik sporazumel z Ja-
kopičem in drugimi umetniki za zgornjo ce-
no. Tudi na magistratu so bili zadovoljni.''
Avgusta 1910 je ministrstvo za uk in bogo-
častje odkupilo na III. slovenski razstavi v
Jakopičevem paviljonu štiri slike: I. Grohar,
Pod Triglavom (št. 1) za 800 K; R. Jakopič,
Ikona (št. 30) za 800 K; M. Jama, Most (št. 41)
za 800 K in P. Zmit^k, Po sončnem zatonu
(št. 177) za 150 K.«8 Te slike so odposlali Mo-
demi galeriji na Dunaj.''
Na jubilejni razstavi pred božičem leta
1910 so kupili v Jakopičevem paviljonu Vav-
potičev Sejem v Idriji (št. 78) za 600 K in Ja-
move Mline (št. 250) za 450 K.«
Septembra 1911 je avstrijsko ministrstvo zo-
pet odkupovalo slike slovenskih umetnikov.
Iz 6. umetniške razstave v Jakopičevem pa-
viljonu so odkupili: Ivan Grohar, Pri delu
(št. 12) za 600 K; Matija Jama, Cvetlice na
oknu (št. 50) za 500 K; Ivan Vavpotič, V
zgodnji pomladi (št. 129) za 300 K. Z blejske
razstave so odkupili Groharjevega Sejalca,
(št. 23) za 1200 K; Groharjev Hribček, (št.
25) za 800 K; R. Jakopiča Poletje, (št. 50) za
450 K in njegove Breze (št. 44) za 250 K."
Magistrat je smel odkupljene umetnine shra-
niti sam, niso pa bile vse njegova last.*^
Po Aškerčevi smrti je M. Gaspari ponudil
v odkup risbo Aškerca na mrtvaškem odru.
Delo so odkupUi za 40 K."
Avgusta 1912 so odkupili lesorezni portret
Anastazija Griina, Kdo je delal to sliko, ni
razvidno: kupili so jo v Berlinu pri Alfredu
Schlesingerju." Istega meseca je za 300 K
ponudil v nakup Lojze Dolinar doprsni kip
Antona Aškerca. V vlogi pravi Dolinar, da bi
denar potreboval v študijske namene. »Port-
ret omenjenega pesnika sta si ogledala gospod
dr. Zarnik in gospod Fran Govekar ter drugi
merodajni kritiki, ter izrekli o delu najbolj-
šo sodbo. «^5 Portret so odkupili. — Oktobra
so kupili risbo slikarja Jožeta Kopača iz Pra-
ge O Božiču za 50 K.-"" — Od kiparja Antona
Štefica so kupili 2 plaketi za 400 K. Predstav-
ljali sta Tolažbo in Hrvat in zmagovalec.*'
Decembra 1912 sta si župan in dr. Zamik
ogledala razstavo v Jakopičevem paviljonu.
Ker sta imela na razpolago le še nekaj čez
900 K, sta izbrala cenejše umetnine, pred-
vsem risbe: Ivan Napotnik, (št. 82) Egipčan-
ka, 455 K; Hinko Smrekar, (št. 189) Pravljica,
akvarel za 150 K; Ferdo Vesel, Kmečki sta-
rec, tuširana perorisba za 230 K (je ni v ka-
talogu) in Maksim Gaspari, (št. 16) Stara šola,
akvarelni motiv s Koroškega za 60 K. Račun
so plačali Jakopiču, ki je zastopal vse umet-
nike. Za Egipčanko pa so se pogodili, da jo
plačajo, ko bo Napotnik dostavil figuro ulito
v bronu na magistrat.''^
Enajstega januarja 1913 je dr. Zarnik da-
tiral tole uradno poročilo: >>Slikar Peter Zmi-
tek leži v Leonišču na smrt bolan in je brez
vseh sredstev. Ker ima mestna občina od nje-
ga šele eno samo sliko v lasti, naročil mi je
g. mestni župan, naj izberem eno izmed nje-
govih del. Izbral sem v Jakopičevem paviljo-
nu izmed kakih 8 del oljnato sliko »V parku«
za ceno 300 K. Predlagam torej nakup te sli-
ke za to ceno. Denar bi bilo iz zadevnega kre-
dita takoj po poštni nakaznici odposlati
umetniku.. .«.•" Sliko so kupili in Zmitku
poslali denar.*'
Februarja 1913 so kupili Gasparijevo kari-
katuro Slovensko gledališče 1913 za 200 K.'"
Aprila je Ministrstvo za uk in bogočastje od-
kupilo nekaj slik: R. Jakopič — Zima, 600 K
in Jesen, 1000 K; Ivan Zajec — Kip mlade
deklice, 300 K; Matej Stemen — Vas ob mor-
ju, 700 K in Počivajoča, 800 K; Ivan Vavpotič
—Tihe stopinje, 600 K. Slike so morali do-
bro zamotane izročiti deželni vladi, da jih ta
odpošlje v državno galerijo na Dunaj
Velikokrat so si umetniki izposojali svoja
pa tudi dela drugih, ki jih je hranil magi-
strat. Na prvem mestu je bU seveda Jakopič.
Za jesensko jubilejno razstavo 1910 si je iz-
posodil 16 slik. Zanimivo je, kje vse so visele:
v tajnikovi, županovi pisarni, v arhivu, v
knjigovodstvu, v dekliškem liceju, v mestni
dvorani, v županovem stanovanju.'^
Septembra 1913 so odkupili: R. Jakopič, Za
rdečim zastorom — 800 K; M. Gaspari, Bera-
či — 200 K; F. Klemenčič, Pri Kosezah —
200 K; I. Vavpotič, Otroška glava (Punčka) —
200 K.M
Aprila 1914 je kipar Anton Štefic daroval
magistratu dve deli, Magdaleno in portret
Moško glavo. Dar je motiviral s tem, da naf-
merava potovati v tujino, pa se mu zde umet-
nine bolje shranjene na magistratu kot pa v
Jakopičevem paviljonu, kjer bi kipa polago-
ma razpadla ali pa se razbila. Magistrat je
dar rad sprejel."*
Takratne razmere ob začetku vojne nam
predočuje tole Zarnikovo uradno poročilo,
113
datirano 17. XI. 1914: »Slikar Ivan Vavpotič
ponuja v nakup svoje delo »Regulacija Ljub-
ljanice«, večjo oljnato sliko z okvirjem za
1000 K. — Povabljena je bila komisija za na-
kupovanje umetnin, da se izjavi. G. Dostal ni
prišel, gg. Šubic in Pammer ter podpisanec
pa se strinjajo z nakupom in s ceno. Predla-
ga se torej nakuip. Občina ima v take namene
letos še okrog 1700 K kredita, torej pravza-
prav ni potreba odobritve občinskega sveta.
Pripominja pa se, da reflektira g. slikar Ja-
kopič še vedno na 1000 K, ki so se mu ob-
ljubile iz tega kredita, seveda v namen, da
napravi jesensko razstavo. Razstave ni bilo, a
Jakopič pravi, da temu ni sam kriv, temveč
vis major v obliki vojnih razmer. Jakopič
tudi raditega teži (menda) za to subvencijo,
ker dolguje občini ca 500 K vodarine, gosta-
ščine, itd.«'-^ — Magistrat mu je subvencijo
dal, vendar mu je odbil vse dolgove, tako da
je Jakopič prejel le okrog 240 K.''*
Novembra 1914 je Lojze Dolinar ponudil
mrtvaško masko Davorina Jenka za 140 K.
Magistrat je ponudbo odklonil, ker so bila
sredstva za tisto leto že izčrpana.^'
Januarja 1915 se je zglasila na magistratu
deputacija umetnikov s prošnjo, naj magi-
strat kaj odkupi iz takratne razstave. Dr.
Zamik je sklical komisijo (Dostal, Pammer,
Subic in Zarnik) in iz razstave v Jakopiče-
vem paviljonu so odkupili: R. Jakopič, Go-
renjska jesen in Pri klavirju, obe za 1000 K;
M. Jama, Donava pri Dtirnsteinu, 750 K; M.
Sternen, Pri toaleti, 750 K.^s
Januarja 1915 je Ciril Globočnik ponudil
v odkup sliko Cesarska družina, ki jo je na-
slikal njegov oče leta 1885 za cesarsko slav-
nost v čitalnici. Slike niso vzeli.'' — Febru-
arja je ponudn F. Tratnik svojo risbo Delo
na polju za 600 K. Zamik pravi v uradnem
poročilu, »da razstavlja že mnogo let tudi v
Ljubljani, a da ni občina doslej od njega ku-
pila še nič, dasi je imel o svojih umotvorih
še povsod najlaskavejše kritike. Zato je sedaj
zagotovo pričakoval, da se bo to sliko kupi-
lo, na čemer bi mu bilo ležeče še temveč, ker
je vsled vojske s svojo rodbino v najmučnej-
šem položaju in niti dolžnega stanovanja ne
more plačati, tako da bo deložiran, če se mu
ne posreči to sliko prodati..Komisija
se je z nakupom strinjala, 600 K so izplačali
Tratnikovi ženi.'"
Junija so odkupili več del Hinka Smrekar-
ja. Štiri bakroreze. Straši, Rajska ptica. Moč-
virje in Coprnica je prodal po 25 K za kos.
Obe veliki kolorirani risbi z motivom Zakla-
da, pa je magistrat hotel odkupiti po 150 K
za kos.'' Taka cena pa se je zdela Smrekarju
prenizka. Magistratu je pisal šaljivo pismo.
Med drugim piše:... »Ceno 200 K za 1 ko-
mad sem stavil, (imenoval sem jo izrecno
,kompromisno — vojno' ceno): 1. da mestne-
ga gospodarstva preveč ne obremenim; 2. da
izključim pogajanja za ceno. Želim torej, da
me si. gremij za mojo obzirnost napram me-
stnim financam ne kaznuje z občutno globo,
— tj. z odbitkom vsote 100 K od stavljene
cene. To željo okrepim še s tem-le pristav-
kom. Računi mestnega knjigovodstva pričajo,
da nisem pogosten in požrešen »škodljivec«,
— ne prikažem se niti vsako »kebrovo leto«,
—poglojem nekaj malih listov (i. e. bankov-
cev) pa se spet zabubam. Ut exempla docent!
—Doceant!. ..«'- Magistrat je ipapustil in za
sliki plačal 400 K.
Avgusta je Lojze Dolinar ponudil za 300 K
v nakup bronasti relief Magdalene.'^ Magi-
strat je delo, za katerega je rekel dr. Zarnik,
da bi se bolje nazivalo »Mater Dolorosa«, od-
kupil.'''
Oktobra so kupili za SOO K Gasparijevo
sliko Motiv z Ljubljanskega gradu,'' Dolinar-
jeve plastike generala Borojeviča pa niso od-
kupili zaradi izčrpanosti fonda."
Aleksander Toman je decembra ponudil
magistratu slike s prizori zapornikov na ljub-
ljanskem gradu. Zarnik poroča: »Predlagam,
da občina kupi od g. Aleks. Tomana, ki je bil
na Gradu interniran, ponudene, z oljem sli-
kane prizore in tipe iz grajskega poslopja.
Umetniške vrednosti sicer nimajo niti naj-
manje, pač pa so zadostno dobre, da jih bo
čez leta vsak lokalni zgodovinar študiral z
največjim zanimanjem. Predlagam ceno
120 K, ker je ponudnik star in velik revež.«"
Slik je bilo devet in so prikazovale najraz-
ličnejše prizore, ki jih je Toman ipopisal v
svojem pismu. Ni pa razvidno, ali so kupili
vse prizore."* Toman je bil ameriški Slovenec
in ameriški državljan in je s kupnino potoval
nazaj v Ameriko.
Marca 1916 so na Tratnikov© vljudno proš-
njo odkupili njegovo risbo Starca za 150 K.'"
Aprila 1917 je dr. Tavčar izbral pri Fran-
ketu sUko Ljubljanice pri Fužinah in jo pla-
čal 500 K."i
Tako smo prišli h kraju zbiralne aktivnosti
magistrata v tem prvem obdobju. Slik je bilo
že precej, raztresene so bile po raznih pro-
storih, zato je prišel čas, da se zbirka nekje
postavi. To nalogo je župan zaupal Ivanu
Franketu."- Kot kaže iz Franketovega pisma
direktorju magistrata, so ga takoj po posta-
vitvi razstave prijemali, češ, zakaj je obešal
vse slike in ni izbral le najboljših: »Gospod
župan mi je dal nalogo slike obesiti; slike
izbrati ni nikdo kaj omenil... Sedaj so obe-
šene izven štirih prav malih iz zapuščine po-
kojnega Emila Gutmanna vse. Sestavljal sem
jih predvsem po načelu barvene stike (har-
monije in uspešnega kontrasta). Oziral sem
se tudi na način prednašanja, ki se izraža v
časovni produkciji. Ozirati sem se pa moral
114
tudi na umetnišlto vrednost (zato so nekatere
slike v senci). Sestavljene so torej po kom-
promisu predstoječih momentov.« V nadalje-
vanju pisma navaja razne težave zaradi ne-
pravilnih okvirov, nevarnosti sten in druge
objektivne težave. »Zbirka, kakoršna je, se-
veda ni elitna; o tem tudi nisem od nobene
strani niti besedice čul; predstavlja pa prav
dobro, kakor je bilo dejansko stanje sloven-
skega slikarstva in obče naziranje o njem,
izraženo v sodobni literaturi o umetnosti. To-
rej je po moji misli dokument časovnih
umetniških razmer, ki naj ostane toliko ča-
sa, da bo mogoče spremeniti polagoma s do-
bavo nadaljnjih umetnin sedanji stan galeri-
je v elitni, z drugimi besedami je izrazil g.
župan isto misel.« V Ljubljani, 11/5. 17. Z
odličnim spoštovanjem Ivan Franke, prof. v.
P-
Še zanimivejše je drugo pismo, ki ga je
Franke pisal županu Tavčarju.'' Namerava-
nega seznama umetnikov z njihovimi rojst-
nimi in smrtnimi letnicami ni utegnil kon-
čati, ker ni dobil vseh podatkov (manjkali so
podatki za S. Santla in Ažbeta). Strossmayer-
jevo sliko je osvežil, Ažbetove Pevske vaje
pa ni dokončno očistil. Očistil je še »Silfido«
iz Gutmannove zapuščine in tudi sliko Jurija
Subica. Vse te slike so bile prevlečene z jaj-
čnim beljakom, sedaj pa jih je prevlekel z
balzamom, ki mu ga je pri Subičevi podobi
zmanjkalo in jo je začasno zopet lakiral z
beljakom. »Omenjam tole tehnično stvar za-
radi tega, če bi jaz ne učakal, da bo drugi
za menoj se vedel ravnati in, da ne bo prišel
morda kdo na nesrečno misel podobe z oljem
mazati. Obenem priložim svoj račun za delo
pri mestni galeriji, pri katerem sem okušal
neprijetne lastnosti nekaterih obrtnikov. N.
pr. je gospod Gotzl zahteval od mene plačila
kot naročnika takoj, sicer ne bo šel okvir iz
njegove delavnice, da on ne mara čakati me-
sece ali celo pol leta na plačilo od magistra-
ta ..Sledi detajliran račun, ki je znašal
skupaj s tapetarji 369 K.'* Enostaven popis
slik je dodal pri obračunu:''
Katalog mestne galerije v Kresiji, šolski dre-
vored št. 2, I. stopnjice, I. nadstropje. Umotvori
brez opazke so mestna lastnina.
I. SOBA
1. Jakopič Rihard, Gorenjska jesen. — 2'. Gro-
har Ivan, Ob Ljubljanici. — 3. Jama Matija, Do-
nava pri Diirensteinu. — 4. Jama Matija, Ob
Donavi. — 5. Grohar Ivan, Jesensl^o solnce, dr-
žavna lastnina. — 6. Jama Matija, Cvetlice na
oknu, državna lastnina. — 7. Sternen Matevž,
Pri toaleti. — 8. Jama Matija, Mlado drevje. —
9. Stemen Matevž, Jutro. — 10. Jama Matija,
Zimsko solnce, državna lastnina. — 11. Stemen
Matevž, Golobi..., državna lastnina. — 12. Ber-
neker Franc, Žrtve. — 13. Zaje Ivan, Kozakove
sanje. — 14. Grohar Ivan, V kopeli sredi gozda.
— 15. Grohar Ivan, Ob potoltu. — 16. Santel
Henrieta, Ženski portret. — 17. Jakopič Rihard,
Jesen. — 18. Jakopič Rihard, Pri klavirju. —
19. Jakopič Rihard, Za rdečim zastorom. — 20.
Jakopič Rihard, Cerkev nemškega viteškega re-
da, državna lastnina. — 21. Grohar Ivan, Sta-
rološka cerkev. — 22. Grohar Ivan, Mlini. — 23.
Grohar Ivan, Cvetoča jablana, motiv iz Starelo-
ke. — 24. Grohar Ivan, Sv. Jakob v Ljubljani.
n. SOBA
25. Ažbe Anton, Pevska vaja. — 26. Stefic An-
ton, Hrvaški seljak. — 27. Stefic Anton, Magda-
lena. — 28. Subic Jur, Sv. Ciril in Metod (darilo
Ivana Hribarja). — 29. Kobilica Ivana, Stross-
mayer (darilo Ivana Hribarja). — 30. Grohar
Ivan, Sv. rodbina. — 31. Grohar Ivan, Njegova
mati. — 32'. Vidovič Emanuel, Ob zori. — 33.
Vidovič Emanuel, Ribiči se vračajo. — 34. Gro-
har Ivan, Brna na svatbi. — 35. Grohar Ivan,
Hiša na vrtu. — 36. Gvajc Anton, Angelika. —
37. Žmitek Peter, V parku. — 38. Ažbe Anton,
Ženski akt. — 39. Grilc Simen, Most degli apo-
stoli v Benetkah. — 40. Ažbe Anton, Portret sta-
rega Gorenjca. — 41. Žmitek Peter, V svojem
kotu.
ra. SOBA
42. Grohar Ivan, Študija moža. — 43. Subic
Janez, Pri mrliču. — 44. Subic Janez, V rim-
skem parku. — 45. Vavpotič Ivan, Sejem v Idri-
ji. — 46. Santel Saša, Mlin na Solinah. — 47.
Grohar Ivan, Deklica s šalom. — 48. Kuni Pa-
vel, Ljubljana s Kamniškimi Planinami. — 49.
Grohar Ivan, Planinske koče. —
Iz cerkvenega altarja, v Cerkljah, darilo
Ivana Hribarja, bivšega župana v Ljubljani.
50. Grohar Ivan, Devlnski grad. — 51. Grohar
Ivan, Čolnar na Barju. — 52. Grohar Ivan, Ob
košnji. — 53. Grohar Ivan, Pri Devinu. — 54.
Grohar Ivan, Na Koprivniku. — 55. Grohar Ivan,
Rožnik. — 56. Franke Ivan, Ljubljanica na Fu-
žinah pod Ljubljano. — 57. Vavpotič Ivan, Ob
urejanju Ljubljanice. —• 58. Klemenčič Franc,
Znamenje pri Kosezah. — 59. Vavpotič Ivan, V
zgodnji pomladi. — 60. Grohar Ivan, Gorska va-
sica. — 61. Karinger, V južnih Alpah. — 62. Iz
17. stoletja. Sv. Sebastljan. — 63. Iz srede 19.
stoletja, Silfide v romantični krajini. — 64. Žmi-
tek Peter, Zakonolomnica pred Kristusom. — 65.
Stemen Matevž, Kočna in Grintavec. — 66. Gro-
har Ivan, Ob mlatvi. — 67. Grohar Ivan, Brv v
Skofji Loki.
IV. SOBA
68. Grohar Ivan, Pomlad. — 69. Tavtscher G.
(?), Alpinska krajina.
RISBE,  PERORISBE, PASTELNE  SLIKE
IN AKVARELI
70. Gaspari Maksim, Motiv iz Ljubljane. —
71. Tratnik Franc, Starec. — 72. Tratnik Franc,
Na polju. — 73. Smrekar Hinko, Cmošolec. —
115
75. Krizman Tomislav, Motiv iz Bosne. — 76.
Smrekar Hinko, Rajska ptica. — Kopija po
originalu, V. Poljanova. — 77. Smrekar Hinko,
Močvirje. — 78. Gaspari Maksim, Siromaki pri
znamenju. — 79. Vesel Ferdinand, Ded Tropi-
nar. — 80. Santel Saša, Knjigobrsk. — 81. Smre-
kar Hinko, Pri znamenju straši. — 83. Smrekar
Hinko, Zaklad. — 84. Grohar Ivan, Na sadnem
trgu v Ljubljani. — 85, 86, 87. Krizman Tomi-
slav, Motivi iz Bosne. — 88. Gaspari Maksim,
Iz Dravs.ke doline na Koroškem. — 89, 90. Kriz-
man Tomislav, Motivi iz Bosne. — 91. Stefic An-
ton, Hrvat. — 92. Stefic Anton, Zmagalec. — 93.
Napotnlk Franc, Egipčanka. — 95—99 in 101—107.
Smrekar Hinko, osebne karikature. — 100. Gas-
pari Maksim, Slov. gledališko osebje leta 1912 in
1913. — 108. Santel Saša, Staro mesto. — 109.
Gaspari Maksim, Aškerc na mrtvaškem odru. —
110. Smrekar Hinko, Miha Vošnjak. — 111.
Franke Ivan, Študija. — 112. Dolinar Alojzij, pla-
keta — Magdalena, državna lastnina. i
v. SOBA
113. Berneker Franc, osnutek za Trubarjev
spomenik. — 114. Sever Antoin, plaketa — Pre-
šeren.
PRIVATNA LASTNINA UMETNIKOV
1. Franke Ivan, Pri Podrečem — 200 K. — 2.
Franke Ivan, Madona — 200 K. — 3. Franke
Ivan, Savski mlin — 200 K. — 4. Franke Ivan,
Družica — 150 K. — 5. Franke Ivan, Pri Smled-
niku — 2'OOK. — 6. Franke Ivan, Savlje — 150
K. — 7. Sternen Matevž, V salonu — 2000 K. — i
8. Sternen Matevž, Magdalena — 3000 K. — 9.
Sternen Matevž, Motiv iz Devina — 800 K. — j
10. Gospa Sternen Roza, Dom v Sibeniku — 250 j
K. — 11. Franke Ivan, Dolenjska pokrajina — j
100 K. — 12. Sternen Matevž, Ob Ljubljanici — i
300 K. — 13. Gospa Sternen Roza, Študija — 100 j
K. — 14. Sternen Matevž, Kolodvor na Krasu — i
500 K. — 15. Gospa Sternen Roza, Trogir — 200
K. — 16. Franke Ivan, V mestnem logu — 200
K. — 17. Franke Ivan, Pri Kranju — 200 K. — ;
18. Franke Ivan, Ljubljana leta 1877 — 100 K. —
19. Franke Ivan, Luna vzhaja — 200 K. — 1.
Dolinar: Aškerc (doprsni kip).
Najbolj nemogoče postavljena se je zdela i
zbirka dr. Zamiku. V uradnem poročilu je
12/7. 1917 zapisal celo vrsto energičnih pri-
pomb in opazk»Kup slik razobesiti zna :
tudi obrtnik.« Groharjeve skice po njegovem :
niso sodile v izbor. »Daruje se jih (skice nam- j
reč o. p.) temu ali onemu prijatelju, da se jih i
spravi proč. Občina je Groharjeve skice do- \
bila od Umetnostnega društva, ko je pogini- \
lo, v last — toda le v last, brez vseh name- !
nov, naj bodo za galerijo.« V galerijo ipo nje-
govem tudi ne sodijo slike iz Gutmanove za-
puščine, ki niso slovenske provenience. »Sli-
ke je Gutmann bil kupil nekoč v Parizu; naj- '
brže je kopija starejše francoske »salonske«]
slike, kakor jih je visako leto v Parizu po raz-
stavah na stotine in ki gredo pri bogatih tr-
govcih dobro v denar, ker predstavljajo nage
ženske (navadno se pri kupu izve tudi adresa
modela). Kaj naj poreče javnost, če bo v slo-
venski umetnostni zbirki visel tak neslan
»kič« tujega proizvoda? (in čigavega?).« Slik
se mu je zdelo preveč razstavljenih, zato je
predlagal, naj bi nekatere razobesili nazaj
po sobah magistrata. »Od vsakega umetnika
bi bilo javno razstaviti le najboljše, najre-
prezentativnejše njegove stvari, kar jih kima-
mo, seveda od boljših ljudij več, nego od
skromnejših talentov. — Niti trgovec z umet-
ninami ne obeša dobrega, prav dobrega in
srednjega tako skupaj, marveč enake kvali-
tete loči, da se stvari ne bijejo. To je zlasti v
prilog slabejšim. — Vsekakor ne gre, da bi
se sedanjo razporedbo predalo javnosti brez
korekture.«
Iz nadaljnjih spisov ni razvidno, koliko so
postavitev galerije predrugačili. Verjetno pa
ne dosti, saj je bila ustanovitev Narodne ga-
lerije tako rekoč že pred vrati. Sledili so le
še nekateri nakupi. Decembra 1917 so od Da-
nila Cerarja kupili oljno sliko Franca Jožefa
iz mladeniške dobe za 350 K'' za mestno ju-
bilejno ubožnico. Sliko naj bi obesili v vesti-
bulu ali pa v oskrbnikovi pisarni.
Junija 1918 so odkupili zadnjo sliko za na-
stajajočo galerijo, Tratnikove Slepce na son-
cu, ki so zbudili posebno pozomost na raz-
stavi Hagenbunda na Dunaju.'* Spisu je do-
dan tudi oglas za Slovenski narod, Slovenca,
Naprej in Domovino. Občina je želela, »da bi
tudi naši premožnejši privatniki nekoliko
podpirali vpodablajooo umetnost ter bodisi
zase, ali pa za mestno galerijo od časa do ča-
sa kupovali kaj imietniških del. Seveda bi
kazalo, pri nakupih za javno galerijo ne
dali voditi zgolj po zasebnem okusu, tem-
več si dali svetovati od umetniško izobra-
ženih ljudi, ker v javno zbirko spadajo le de-
la, ki umetnike dobro in karakteristično re-
prezentirajo. Cujemo, da se je započela akci-
ja, da se sploh ipoloži temelj Narodni galeriji,
ki naj bi združevala najboljše stvari naše
umetnosti. Cas bi bil, da se narod kot tak
vzdrami tudi v tem oziru!«
Jeseni 1918 je odbor Narodne galerije že
deloval. Seje je imel v mali posvetovalnici
na magistratu.'* Kranjski deželni odbor je že
oktobra 1918 obljubil društvu Narodna gale-
rija dela slovenskih umetnikov, ki jih je hra-
nil Deželni muzej. Zato je društvo Narodna
galerija prosilo občinski svet, da bi mu pre-
pustil svojo galerijo —• prostore in slike —
kjer bi združili obe zbirki.*" Reševanje spisa
ni razvidno.
Vendar je Narodna galerija že leta 1919 v
petih stanovanjskih sobah drugega nadstrop- j
116
ja Kresije odprla prvo javno galerijsko zbir-
ko. Vse kaže, da je Magistrat nekatere slike
odstopil za to razstavo, oziroma jih celo daro-
val Narodni galeriji. Narodna galerija je tudi
prosila magistrat, naj denar, namenjen za
odkup umetnin, nakažejo odslej kar njej.*'
Leta 1921 je nastopilo še enkrat vprašanje
o lastnini umetnin. Narodna galerija je želela
prodati manj pomembne umetnine, da bi pri-
šla do denarja. Na magistrat so naslovili za-
pored kar dve prošnji podobne vsebine. Pro-
dajo so podprli Viktor Steska, Izidor Cankar
in Ivan Zorman v imenu Društva Narodne
galerije.82 Magistrat se je z akcijo strinjal, saj
se je problem manj pomembnih umetnin po-
kazal že pri Franketovi postavitvi. Modifici-
rali so še nekatere točke dogovora. Izkupiček
pa so morali odvesti mestni občini, ki bo
za ta denar zopet kupila slike; te pa bodo
ostale last občine, ker iso se takrat še bali
privatiziranja Narodne galerije.^ »Ako po-
stane ,Narodna galerija' kdaj javna last (dr-
žavna, pokrajinska), bo občina rada stopila
v pogajanja o načinu prepustitve svojega
umetniškega inventarja tej uradni narodni
umetnostni zbirki.«^
OPOMBE
1. Reg I. fasc. 1550, f. 642. — 2. f. 693. — 3.
f. 682. — 4. f. 683, 695, 702. — 5. t. 660. — 6. f.
629. — 7. f. 630. — 8. 632. — 9. £. 633. — 10. i.
636—639. — 11. f. 641. — 12. f. 643. — 13. f. 652,
653. — 14. 1. 653. — 15. f. 655 — 16. f. 644. — 17.
f. 646. — IS. f. 645. — 19. t. 650. — 20. f. 659. —
21. i. 660. — 22. f. 660. — 23. t. 663. — 24. f. 664.
— 25. f. 665. — 26. f. 666. — 27. f. 668. — 28. f.
678. — 29. f. 673. — 30. f. 675. — 31. t. 679, 680.
— 32. f. 681. — 33. i. 690. — 34. f. 686. — 35. f.
696, 697. — 36. f. 699. — 37. f. 700, 701. — 38. f.
705. — 39. f. 708. — 40. f. 709. — 41. f. 727. —
42. f. 743. — 43. f. 742. — 44. i. 746. — 45. f.
747. — 46. f. 750. — 47. f. 751. — 48. f. 757. —
49. f. 764. — 50. f. 765. — 51. f. 767, 768, 769. —
52. f. 773, 780. — 53. f. 776. — 54. f. 781. — 55.
f. 782. — 56. f. 783. — 57. f. 784. — 58. f. 787,
788. — 59. f. 790. — 60. f. 791. — 61. f. 794. —
62. f. 796. — 63. t. 800. — 64. t. 802. — 65. f.
804. — 66. f. 808. — 67. f. 810. — 68. f. 811. —
69. f. 816. — 70. f. 814. — 71. f. 819. — 72.
XIX/7, št 10361/1917, naknadno preneseno iz
Reg. I fasc. 1566, kjer je bUo vloženo pod
XX/7, spis je nadalje foiiran. — 72. f. 820. —
73. f. 821a. — 74. f. 821b. — 75. f. 821c. — 76. f.
821h. — 77. f. 822. — 78. f. 824. — 79. — Reg. I,
fasc. 1591, Vy4, št. 14118/1918. f. 397. — 80. f.
389. — 81. f. 400. — 82. f. 405, 406. — 83. t. 412.
117