Cena din 1*— UREDNIŠTVA« R-« UPRAVE« »-« 1» ,*-« POSLOVALNICA CELJE Prelomov* 9. *“• POSTNI ČEKOVNI RAČUN Maribor, četrtek 7. decembra 1939 Leto XIII. .280 TELETOM POŠTNINA PLAČANA V OOTOVWI Brezuspešna sovjetska Po soglasnih finskih in nevtralnih poročilih so finske čete povsodjobranje.5yeje»glavne položaje - Tuja pomoč Fincem z letali in prostovoljci - Ameriške države za sankcije proti Sovjetski uniji — Zaostrevanje mednarodnega položaja Boji na treh frontnih odsekih iaj 7 dec. Eictajje«je- tung« je sprejela od svojega dopiau-v Helsinkih poročilo, da so vsi tul °iaški strokovnjaki, ki spremljajo voj-operacije, soglasno izjavili, _ da so ^ ”5» odlični vojaki. Tudi finsko višje P<>-^fctvo se je doslej izvrstno izkazalo. ;^ietskl načrt, da bi z navalom tankov ‘^moralizirali Fince, je klavrno propa-^ Posebno pohvalno se izražajo o fm- sklh četah, ki so junaško naskočile sovjetsko vojsko in jo prisilile, da je izpraznila Petsamo. Po polami noči so morale te čete napraviti 130 km marša, na kar so napadle Ruse ter jih v bojih na nož pognale k umiku. rv no* WASHINGTON, 7. decembra. Stefani. Podtajnik ministrstva zunanjih zadev Walles je izjavil novinarjem, da je vlada Zedinjenih držav pristala na sodelovanje 21 ameriških držav pri kolektivnem protestu v Moskvi zaradi sovjetskega napada na Finsko. Razen tega so dale vlade Argentine, Urugvaja, Bolivije in Ekvadorja pobudo za sklenitev skupnega postopanja proti Sovjetski uniji, ki naj bi bazirala na temelju člena 9 panameriške deklaracije. V enem izmed predlogov je tudi namera, naj bi panameriška zveza uvedla proti sovjetom sankcije, ki bi obstajale v glavnem v tem, da se ustavijo diplomatski in trgovski stiki s Sovjetsko unijo. Vendar bo mogoče razpravljati o tem šele po skupnem protestu, ker je tre ba počakati na njegove rezultate. \VASH!NGTON, 7. decembra. Havas. V ameriškem tisku se mnogo razpravlja o vprašanju sankcij proti Sovjetski uniji in se ne izključuje možnost, da bi se jim pridružile tudi USA. Zdi se sploh, da bi USA pozdravile vsako iniciativo za pomoč Finski. Mariborska napoved. Deloma oblačno in malo vetrovno vreme. Včeraj je bila najvišja temperatura 6.2, danes najnižja —1.9, opoldne pa 4 Padavin od včerajšnjega dežja je bilo 8.2 mm. Mednarodni položaj se vedno bolj poostrnje Napovedi o sovjetski akcija proti Romuniji in Turčiji — Nemške zahteve nasproti Švedski, Belgiji in Hoiarcdiji — Neraipoioženje nasproti Švici Parizu, bo na seji v imenu m os kov s0 SURIC ?-ve7etski ^slanik v I 'e. Prodov govoril v imenu . • • Kakor poročajo iz Ženeve, so krogi mnenja, da bo Surič po-.stališče sovjetske Rusije k seda-Jenu' mednarodnemu položaju. LONDON, 7. dec. Exchange Telegraph. Dočitn so angleški listi, zlasti »Times«, še predvčerajšnjim zavračali nemške kombinacije o možnosti kake sovjetske akcije proti Turčiji in tudi Romuniji, se položaj o dobljenih vesteh o članku v moskovski »Kominterni«, v katerem se prvič javno izraža zahteva, naj bi Romunija in Turčija sklenili s Sovjetsko unijo skupno obrambno pogodbo po vzorcu malih baltskih držav, pričenja presojati bolj resno in se ne izključuje več možnost skorajšnje zadevne sovjetske akcije v tej smeri. V tukajšnjih političnih krogih se pojavlja mišljenje, da se bo Sovjetska unija po likvidaciji finske zadeve, mogoče pa tudi celo prej, obrnila z vso težo proti jugovzhodu, posebno proti Romuniji in Turčiji, in ju skušala podrediti, odnosno vključiti v svoj sistem. Zelo verjetno je pa tudi, da bo to storila z odobritvijo Nemčije. Iz tega bi se dalo sklepati, da obstaja med Berlinom in Moskvo res sporazum o delitvi interesnih sfer v Evropi in ostalem svetu. KODANJ, 7. dec. Havas. Kakor poroča dopisnik lista »National Tidende«, so povzročili nemški manevri proti Švedski, da je švedski zunanji minister San-dler sklenil odstopiti. Nemčija je namreč izjavila, da ni več pripravljena mirno trpeti anglofilske politike švedske, kar pa velja v enaki meri tudi glede Belgije in Holandije, katerima je bilo prav tako sjjoročeno, da morata računati z odločnimi nemškimi koraki, ako bosta tudi le indirektno sodelovali pri poostreni an- gleški blokadi prod Nemčiji. Vladama Belgije in Holandije je bilo iz Berlina namreč tudi že uradno sporočeno, da se Nemčija ne more zadovoljiti s samimi protesti v Londonu, ampak pričakuje, da bosta obe vladi odredili oboroženo spremstvo za svoje trgovske ladje, ki naj bi se uprlo vsaki kontroli s strani angleških ali francoskih ladij. Po vsem tem se mednarodni položaj vedno bolj zaostruje. BERLIN, 7. dec. Exchange Telegraph. Nemški tisk ostro napada sklicanje sveta Zveze narodov v finski zadevi in se obrača pri tem tudi proti Švici in pravi, da pomeni zasedanje sveta Zveze narodov na njenem ozemlju kršitev nevtralnosti. A Maribor, 7. decembra. Snovanje balkanskega nevtralnostnega bloka, o katerem je evropski tisk v zadnjih mesecih toliko pisal, je po zadnjih poročilih zastalo, zato so izostale tudi konference, ki so se v tej zvezi napovedovale. Zavrl ga je neuspeh prizadevanj za razčiščenje odnošajev med Romunijo na eni ter Madžarsko in Bolgarijo na drugi strani, dasi so se za to s posredovanjem trudile ne samo prijateljske balkanske države, ampak tudi velesile, predvsem Italija, Anglija in Francija. Vzrok neuspeha je v zahtevah revizionizma teritorialnega značaja, ki se nanašajo z madžarske strani na Transilvanijo, a z bolgarske na Do-brudžo. Niti Madžarska niti Bolgarija se nista nikoli sprijaznili s sedanjo mejo nasproti Romuniji, in od tod so izvirali in še izvirajo vsi spori med temi tremi sosedami podonavsko-balkanskega področja. Tudi sedanja grozeča nevarnost s tretje strani, ki ograža vse enako, ni omehčala ne Madžarske ne Bolgarije, da bi svoja revizionistična stremljenja opustili, ne Romunije, da bi na revizijo pristala. Stališče Bukarešte je bilo vedno odločno protirevizionistično. Njen cilj je bil in je ohraniti neokrnjene sedanje romunske državne meje. Samo v skrajnem primeru bi bila pripravljena na zadevna pogajanja in koncesije, a tudi tedaj le na eni sami strani, da bi z zagotovitvijo varnosti na tem odseku zavarovala ostale. Ko je grozila Romuniji največja nevarnost s strani Sovjetske unije, se je nekaj časa vsaj delala tako, kakor da bi se hotela sporazumeti z Bolgarijo glede Dobrudže, katere del pa naj bi se ji odstopil šele po končani evropski vojni. Takrat celo tudi pogajanj z Madžarsko ni popolnoma odklonila, dasi ni nikoli izjavila, v čem naj bi obstajala in na kakšne koncesije bi bila s svoje strani pripravljena. Vendar je tudi tedaj stremela predvsem le po zadevnem sporazumu s Sovjetsko unijo, ki se ji je vedno zdela izmed vseh sosed najbolj nevarna. Medtem se pa zdi, da se je položaj vsaj za trenutek malo spremenil. Ker je direktna sovjetska akcija, dasi prej že napovedana, izostala, in so se sovjeti namesto na črno, obrnili na Baltsko morje, jc^Bukarešta skušala izrabiti ta novi položaj za to, da bi se pričela sporazumevati z Moskvo, in na poučenem mestu izjavljajo celo, da bi bila pripravljena odstopiti ji vsaj del Besarabije, vendar le pod pogojem, da bi potem garantirala nedotakljivost romunskih mej nasproti Madžarski in Bolgariji. Ali je ostal ta načrt le načrt, ali pa so bili med Bukarešto in Moskvo tudi že vpostavljeni kakšni zadevni neposredni stiki, javnosti zaenkrat ni znano. Je pa znano, da jc stavi-Id za sodelovanje pri snovanju omenjene-ga bloka prav glede Sovjetske unije take predloge, ki jih ostale zainteresirane države absolutno niso mogle sprejeti. Obenem je s svojim zadržanjem onemogočila vsako nadaljnjo kombinacijo sporazumevanja z Budimpešto in Sofijo. Odklonitev vsake nadaljnje pripravljenosti^ za sporazumevanje, je nato napotila madžarskega zunanjega ministra grofa Csakyja do izjave, ki jo je podal v svojem zadnjem ekspozeju o madžarski zunanji politiki. Ta izjava je bila precej 06tra in je zato enako neprijazno odj«kmla tudi v Bukarešti. S tem se je romunsko-madžarsko razmerje nenadoma znova akutno poostrilo, in ta zaostrenost traja se dalje. V to zaostritev se je pa vmešal sedaj še važen nov moment. Simpatije, ki jih je na tako nedvoumen način pokazala- Madžarska za bratsko Finsko niso ostale brez jedkega odmeva v Moskvi, kjer so dobile odgovor v oficielni izjavi moskovskega radia, »da smatra Sovjetska nn.ja trianonsko mirovno pogodbo (po kateri je bila določena sedanja ro-rminsko-madžarska meja) kot pravično in trajno rešitev romunsko - madžarskega mejnega problema.« Ta izjava je Bukarešto še bolj okrepila, in zelo verjetno je, da bo skušah sedaj sama in uradno doseči sovjetsko razumevanje za sporazum katerega bi plačala s teritorialnimi koncesijami v Besarabiji, dobila pa zato sovjetske garancije za mejo v Transilvaniji in Dobrudži. Temu nasproti svari madžarski tisk Romunijo pred iluzijami o zanesljivosti sovjetskih obljub in paktov, italijanski pa celo pravi, da ie vse trenutno dobrikanje Moskve Romuniji saino uspavalni mane- Naš parnik Jrava“ se potaplja MIAMI, 7. dec. Havas. Jugoslovanski parnik »Drava« (3500 ton) je na potu v Haiti poslal klice SOS, ker vdira vanj voda. Holandski parnik »Flora« mn je pohitel na pomoč. OSLO, 7. dec. Havas. Norveški parnik »Frimula« (1024 ton) se je v ponedeljek popoldne na Severnem morju zaradi eksplozije potopil. Potopil se je v dveh minutah. Osem mornarjev je utonilo. KODANJ, 7. dec. Havas. Danski parnik »Owe Tofk (3500 ton), ki je vozil premog v neko švedsko luko, se je v nedeljo dopoldne na Severnem morju potopil, ali od torpeda ali od mine. šest mož posadke je utonilo. Ostalih 16 sta rešila dva švedska parnika. LONDON, 7. dec. Reuter. Grški parnik »Paralos« (3934 ton) se je včeraj na ustju Temze potopil. Ni znano, ali je bil torpediran, ali je zadel na mino. Posadka se je rešila. Ladja je bila natovorjena z nemškim premogom. LONDON, 7. decembra. Potopljeni grški tovorni parnik »Paralos« je v Ant-verpnu naložil premog in je plul domov, v Pirej. Včeraj malo pred sončnim vzhodom je nastala pod njegovim levim bokom huda eksplozija, ki je ladjo prelomila na dvoje. Od padajočih dimnikov in jamborov je bilo ranjenih več mornarjev. Kapitan in dva mehanika so utonili. Ostalo posadko je rešila neka angleška ladja. Ranjence so spravili v bolnišnico. Med rešenci je tudi lastnik parnika, prvi strojnik in radiotelegrafist. Umor nemškega diplomata v New Vorku NEW \ORK, 7. dec. Havas. Kakor poročajo iz Newyorka, je postal dr. Engel-bert Wafter, tajnik nemškega generalnega konzulata v Newyorku, žrtev zavratnega umora. Našli so ga ubitega v njegovem stanovanju. Lobanjo ima razbito, a nered v sobi priča o hudem boju med morilcem in žrtvijo. Engelbert Walter je bil prej uradnik nemškega konzulata v Atenah, a v USA je priše! šele pred letom dni. _ NEW YORK, 7. dec. DNB. Newyoršk! list! prinašajo nasprotujoča si poročila o umoru dr. Engelbcrta Walterja, tajnika nemškega generalnega konzulata. Policijska preiskava je doslej ugotovila, da je bi! umorjen med spanjem in da je bil v času, ko so odprli njegovo stanovanje, mrtev že 24 ur. Walterja, ki je bil miren in tih človek, dva dni ni bilo v pisarno. Klicali so ga po telefonu in ker ni bilo nobenega odgovora, so končno odšli na njegovo stanovanje, kjer so ga našli mrtvega, Ameriška policija sumi, da ima Umor politično ozadje. W@maja J# priznala sovjetsko akcijo RIM, 7. dec. Agex. Italijanski listi komentirajo zadržanje Nemčije v sovjet-sko-finskem spopadu in pravijo: »Nemčija je načelno pristala na akcijo Sovjetske unije, zato je popolnoma razumljivo, da Berlin odobrava negativno stališče, katero je Molotov zavzel nasproti Zve- zi narodov, kakor tudi sovjetski sklep, po katerem Sovjetska unija ne priznava vlade v Helsinkih, zato smatra, da predstavlja Finsko komunistična vlada v Te-rickiju, čeprav ie znano, da jc to vlado Sovjetska vlada sama importirala na Finsko.« Finska za sovjete sploh vež ne obstaja STOCKHOLM, 7. dec. Reuter. Sovjet ska vlada je odbila predlog švedske vlade, po katerem naj bi Švedska zastopala v Sovjetski uniji interese Finske za časa trajanja sovje tsko-finskih sovražnosti. Sovjetska vlada stoji na stališču, da Finska več ne obstaja in da zato tudi ne more biti govora o kakem zastopanju finskih interesov. LONDON, 7. dec. Reuter. Po vesteh, ki so prispele iz finskega vira v London, je bil finski poslanik v Moskvi interniran v poslopju poslaništva in ne sme zapustiti ne zgradbe ne Sovjetske unije. Velika Setalska nesreča v RIM, 7. dec. Stefani. V bliižni mesta Lucce v toskanski pokrajini se je primerila težka letalska nesreča. Trije bombniki so v zraku trčili skupaj in se zrušili na zemljo. Od posadke 16 mož se |e le petim posrečilo, da so se rešili nepoškodovani s padali. Ostalih 11 je našlo smrt pod ruševinami. Pri padcu enega izmed bombnikov je bil ubit tudi neki kmet. Vzrofe nesreče še ni pojasnjen. Nemška vlada stopi v stik z italijansko BERLIN, 7. dec. Agex. Kakor se je izvedelo iz diplomatskih krogov, je stopila nemška vlada sedaj po reieratu veleposlanika Mackensena v stike z italijansko vlado z željo, da bi se razčistil položaj, ki je nasta! po sovjetskem napadu na Finsko. Ta korak smatrajo v diplomatskih krogih kot zelo značilen in pomemben, ker bi moge! dosti doprinesti do nadaljnjega razvoja mednarodnih dogodkov. sr.oči v Talin na konferenco zunanjih ministrov baltskih državic. Dejal je, da bo Litva ostala zvesta tradicionalni politiki zadržanja, ki je bila usvojena v sporazumu 1934. V Talin je prispel tudi letonski zunanji minister. ZARADI JUTRIŠNJEGA IZIDE »VEČERNIK« ŠELE V i mii '<|i lfl‘1 Tin m ■ S Minister dr. BudU^f povabi en v Sarajevo Minister dr. Budisavljevie m Sava Kosanovic sta se vrmia ^ ^ skega obhoda po Liki- Ob ^ ^ zadovoljna z rezultati poto • disavljevič je naio oapo.^ sko sejo v Beograd. jel povabilo na velik de‘e.g tjce ki bo slašev SDS iz Sarajeva m ice. ^ 17. t. m. Stranka je povsod, ^ banovine Hrvatske, Živahno n reorganizira in zbere svoje pnstase. Odločitev drugi teden Na včerajšnji seji so razpravljali o ^ je p Pravosodni minister dr. Mar pre. seji dejal novinarjem, da e ^ tresala načrt novega vollv“ffaviIi. Rafki smo ga pred tednom ze ob. prava na včerajšnji sen .« *dn p- in kakor je zagotovil mnuste. ^ stantinovič, bo odločitev $ stvareh političnih zakonov prihodnji seji drugi teden. Ras skoto potekli zelo ugodno, zato uspešno zaključeni. jta Urade naj se tri banov** pred vc Hram' Ob priliki včerajšnjega za*»j$d» de ie »Politika« zapisala m ra«de' žele vsi beograjski politi« P*’ litev države na tri osnovne e ^ # -leg banovine Hrvatske naj oVjna‘ rali še srbska in slovenska ^ »j nih Angleški polet nad Pčejr.&j© LONDON, 7. decembra. Havas. Angleški letalci so napravili uspešen polet nad severno Nemčijo. K temu poročilu pristavlja ministrstvo za letalstvo, da je neresnična nemška trditev, da so ta letala vzela pot preko Danske. KONFERENCA BALTSKIH DR2AV1C KAUNAS, 7. decembra. Havas. Urbsis, litvanski zunanji minister je odpotoval IZJAVA PREZIDENTA HACHE PRAGA, 7. dec. DNB. Predsednik dr. Macha je sprejel predsednika češkega društva za sodelovanje z Nemci in mu med drugim dejal: »Danes žc vsak prizna, da nas je mirna priključitev k rajhu rešila vprav v času, ko je drugod revizija dosedanjega položaja narodov vezana z najtežjimi žrtvami. Zato je češko-nemško sodelovanje dejstvo, ki ne sme nikoli prenehati, ker predstavlja naš življenjski interes.« LETO DNI ZA NAVDUŠENJE MARIBOR, 7. dec. Pred malim kazenskim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča je bil obsojen v odsotnosti 35-letni kletar iz Jurčičeve ulice Leopold Doru na leto dni težke ječe in na tri leta izgube častnih pravic, ker se je letos 27. septembra pri »Zlati kroni« v Vetrinjski ulici med gosti navduševal za neko tujo državo ter delal s tem protidržavno propagando. Državno tožilstvo ga jc obtožilo po čl. 3. zakona o zaščiti države. Borza C urili, 7. dec. Devize. Beograd 10, Pariz 9.89, London 17.46, Newyork 446. Bruselj 73.65. Milano 22.!50, Amsterdam 236.70, Bcrlm 178.50, Stockholm 106.15, Oslo 101.30, Kopenha-gen 86.10, Praga 5.40, Varšava 80, Budimpešta 3.40, Atene 3.50, Bukarešta 3.40, Helsinki 8.90, Buenos Aires 102Vi. ver, kajti sovjeti da so se že prej sporazumeli z Nemci o delitvi Romunije na sovjetsko, nemško in bolgarsko področje. Pa tudi glasovi iz Bolgarije pravijo, da so zadevne romunske kombinacije napačne in bi bilo zato za Romunijo dosti bolj pametno, da bi se sporazumela z Bolgarijo in Madžarsko ter s tem omogočila ustanovitev balkanskega bloka. Ali bo Romunija to upoštevala, ali bo pa šla dalje po poti najnovejših kombinacij? Na to odgovor vsaj trenutno še ni mogoč, -r. vali še srbska in slo-vensKa ^ to na temelju sporaztmm .^,1 nn, gusta. Pred poslanskimi v 0$- . se uredila še tretja, srbsk ' tem se ne misli na P°P°'n,ck() dov# J kakor je to primer s^Hrvai■ če se izgradijo splošni ob.L voli‘vM bi prišlo kasneje, po P°s‘a“ gjva ^ . Vloga narodnega predsta z0 ^ z organiziranjem treh eai« ^ { šana. Ne izključuje se..lll0i/aflii ^lo-pri nadaljnjih vprašanji!3,; (ji#, ™se sodelovala tudi opozic#2' jpoi310 žaj v svetu jc težak, & ggla«*10 vlade 111 narodi skrbeti * 5 teSa w hovno zbranost in 1 lišča so posvetovanja P F. velikega pomena- - ^,-slaviP Finska jehvaSa Finsko poslaništvo v , vaijuieta {f) konzulat v Zagrebu scto Srbom, Hrvatom m Slo\ - - g^pat ob narodnem prazniku spomnili finske republik6- - San dr, Šubaš* Po manifestativneff|P0 maciji je odpotoval ■;nSpelrl Toistoja, J11 pripadate vsi krvi Curie. L Miokiewicza, g°^ ša, Ma^ur je tt& rtrVq Prešerna, Njego^’1lstvaJ®.j Miokiewicza, Maz«1 % t ryka, Prešerna, J sjovans^^ "iSS ^ \v s° Banska uprava vse a^' javo, da so neresen y krožile po tujinda kef - P tirali 40 ekstrem tov-m j ali atentate na d'- šiča. Novice Mlada sezonska delavka o volivni pravici Hočem imeti voiivno pravico, ker moram delati tako kot moški!" . Te dni se vršijo po mnogih mestih na- * države manifestacije ženskih organi- za žensko voiivno pravico, ki so ''zbudile tudi v ostali javnosti precej od-®eva- Zato bo gotovo zanimalo pismo, ‘ ga je prejelo uredništvo od preproste jjjlade sezonske delavke iz Prekmurja, ”Je dokaz, da se danes že preprosta *®etska žena prebuja ter terja, da se jo ^ošteva v javnem življenju. Pismo se glasi: Ko stoji država pred tako težkimi napami, je naši ženi popolnoma nemogo-^ vplivati na državni razvoj, čeprav s Svojhn ročnim in duševnim delom v niče-®er ne zaostaja za možem. V mestu se nekako zabriše ta zapostavljenost, ker žene posegajo v javno življenje, da- * v manjši meri. žena na deželi pa je popolnoma zapostavljena. Do šestnajstega leta sem delala doma. dela kot kateri koli fant. Po tem letu šla na sezonsko delo. Bila sem v emčiji. Delala sem prav tako kot fant. to delo in nič nisem smela zaostajati. , ko sem doma, spet ni nobene razli-p Pri delu med menoj in katerim koli fan Kaka pravica je to, da bom jaz pri godnjifo volitvah samo gledala, kako moji tovariši s svojimi glasovi vo-11 Mitičnega predstavnika ljudstva, sa- ma bom pa stala ob strani, kot da bi vse življenje presedela doma za pečjo. Pa to nisem sanjo jaz! Vsa kmetska dekleta so pri tem prikrajšana. Pa dobro! če se nam ne priznava v javnem življenju nobena pravica, potem nam pa tudi delati ni treba! Naj delajo samo možje! Me se bomo držale samo gospodinjstva in vzgajale-otroke. Dokler boni jaz prav tako delala, kot delajo fantje, dokler bom prav tako hodila na sezonsko delo ali bom opravljala doma dela tako kot možje, hočem tudi voliti. To hočem! že toliko bedastoč so naredili možje s svojimi volitvami, že toliko ljudi so nam izvolili, ki niso bili vredni niti počenega groša. Zakaj žena ne bi posegla v to odločevanje? Pri tem ni negotovo, da bomo ravno me pripomogle do boljše bodočnosti našega kmetskega stanu! Hočem imeti voiivno pravico, ker moram delati tako kot možje. A. K. sezonska delavka, Bistrica pri črensovcih. Borba proti draginji Ruše, 7. dec. Tukajšnja orožniška postaja ter komandir iste g. Šebenik zelo pridno zasleduje razne osebe, ki hočejo v našem industrijskem kraju v sedanjem težkem času neupravičeno obogateti. Trgovine so stalno pod nadzorstvom, vendar je treba priznati, da se trgovci in obrtniki sami borijo za to, da ustrezajo svojim odjemalcem še vedno po starih cenah, kjer je to možno. Posebno ostra borba se je razvila za ceno mleku. Da ne bo konkurence iz sosedne Selnice ter iz okoliških vasi, nekateri gospodje, med katerimi so tudi taki, ki se jim zelo do- bro godi, ker imajo vsega dovolj, ustavljajo mlekarice ob brodu ter jih z grožnjami silijo, da morajo ceno povišati kar za 50 odst. Velika večina okoliških kmetov pa se diktatorjem iz Ruš noče pokoriti ter prodaja mleko po stari ceni. Ob raznih volitvah so ti gospodje vedno poudarjali svojo veliko ljubezen do delavcev in revežev. Delavcem in državnim uslužbencem mezde še niso bile povišane, nekje morajo celo delati izpod minimalne mezde, zaradi tega večina občanov odobrava in pomaga pridnim orožnikom ter soglaša s prijavami na okrajno načelstvo. Cene življenjskih potrebščin v Prekmurju D« * •_tort i cn 1 An__ . P° Predpisih uredbe o pobijanju dragi-** Vrši stalna kontrola cen. Soboško “aniženje trgovcev je sklenilo, da bo stal objavljalo cene glavnih življenjskih vijaiu *********** —* —-— , ‘rebščin, da bo o njih tudi javnost ob- — —-------------------------------- —------------------- es&na. 5 decembra so bile v Soboti kg: govedina od 10 naprej, teletina od 10 *,‘J— ‘ ' - - ■ ’ - * svinjsko meso od 14 naprej; l 12 naprej, prekajeno m< od 8 naprej, svinjska mast od 18—20. ,--«cce cene v drobni prodaji za 1 kg navzgor, o.uu^vj, *%a; sladkor 15.50 in 14; sol 1.50; moka klobase od 12 naprej, prekajeno meso Stoična Ogg I—II 4—3.75, Og I—II 4— od 8 naprej, svinjska mast od 18—20. — „ petrojeja primanjkuje že 14 dni. Dobi se za vkuhavanje 3.50, II 3.25, črna 3; Si I—II 325—3, povprečna 2.75, otro-/fšenični 1.35, rženi 1.20; moka ajdova .jl 4—3.50; koruzna 2, zdrob 2.75; pše-zdrob 450; kaša prosena 3.50 aj-£va 450; kava pražena 80-132; Franck 'A kg 9.50, okrogel pak pol kg slatina steki. 2.50; olja 1 1 bučno namizno 18, olivno I. 26; riž 9—13; Ae 1&—16, surovo maslo 22—24. — cena deželnim pridelkom a 1 Iz Prlekije °meru) je 1 decembra dobil cm bngadnega a’ GosPod general ji^^nane L% osiješke divizijske oblasti. Je iz znane ife? narodne rodbine, ki je položila te- low ‘jutomerskemu Sokolu in la je med sve- Ciy°Jno mnogo trpela pod avstrijsko sol- pS0- 90sP0d Mirko Rajh je svojo narodno je bP^anie izkazoval povsod tudi .takrat, ko 5e kapetan v avstroogrski vojski. Priključil b0J, «koj generalu Maistru in z njim se je osvobojenje slovenske zemlje. °8enj. Na praznik Zedinjenja je okrog k nenadoma pričelo goreti gospodar- H Sr^??l°Pi° posestnika Križana v AliiršČaKU. L«« so rešili živino in orodje. Poslopje, fc k:, er slama je zgorelo do tal. Sumijo, da . Dv,°£eni podtaknjen. iflue *eP° uspeli sokolski akademiji- V ne- 3- decembra, sta Sokol v Ljutomeru m a četa pri Mali Nedelji vsak zase _pri-Svoiih v.Proslavo držav, praznika Zedinjenja, v Hi .“°niovih v Ljutomeru in pri Mali Ne-Krasno uspeli telovadni akademiji. Vse 5kfL Programa obeh akademij so bile zelo Nivaj nastudirane in izvedene. Posebno naj % i?-0 omenimo delovanje čete pri Mali Ne-^10' ** delii j e med kmetskim prebivalstvom '1 hfnf no na vseh poljih telesno vzgojnega tei®Vetnega dela. Javna knjižnica, čitalni-1( itn Vadba, dramske predstave, strelske va-j’Vse to zelo dobro funkcionira v krasno hSi Pozidanem domu. Za vsestransko k zasluži četa vse priznanje. Obe sta pokazali veliko tehniško izvež- •nijT,na^ih Sokolov, ki so pokazali na aka in^jše e^SV0ie znanie- I sezoni ukinil. qu: pšenica 180, rž 150, ajda 140, proso 150, oves 140, krompir 100—110, fižol 400—450. Kuriva: drva bukova 1 m3 100, oblice 87.50, mehka 70—75; premog rjav 28, črn 32—44. Mesni izdelki a 1 prebivalstvo, posebno v oko- :b, kjer električne razsvetljave samo v manjših količinah po Vt 1. Občutno je tudi pomanjkanje vseh vrst kav in dišav. Ker je nastalo v industriji jute pomanjkanje surovin, se ne dobijo več vreče. Zato dobijo sladkor, moko in sodo samo tisti, ki prinesejo vreče s seboj. Poleg petroleja se dvigajo zadnje dni tudi cene deželnim pridelkom. Močno se je dvignila cena tudi olju. Jajca stanejo 1 kg 20 din. vznemirja liških vase ne poznajo Cel/e c Protiifraginjsko zborovanje sklicujejo vse svobodne strokovne organizacije delavcev in nameščencev v nedeljo, 10. t m., ob 9. dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma v Celju. Govorniki Jbodo obravnavali najvažnejša življenjska šanja. vpra- c Nevi grobovi. Umrl je v Kapli vasi pri St Pavlu pri Preboldu posestnik Josip Turnšek. Pokojnik se je z veliko vnemo udejstvoval v gasilstvu. — V Gregorči- -----. , . finimi ki ciiUjt OUZD ima jutn zdravnik dr. Josip Čerin Prešernova 1. v- uiuiiTO j« uaj>ravu v nouc „Legija koroških borcev" iz besede po jasnila posojila. o V Marenbergu in žuženberku sta razpisani zdravniški mesti OUZD. Prošnje je treba poslati do 25. t. m. Obe mesti sta pogodbeni ' s pravico na pokojnino. o V likvidaciji je Vinarska in sadjarska zadruga v Središču oh Dravi r. z. z o. z. o Pomanjkanje petroleja je v trgovinah na Pragerskem. Trgovci dobivajo petrolej le v manjših količinah in ga strankam nudijo lahko le na malo. Trgovci menijo, da petroleja sploh ne bo dobiti, kar zelo Prekmurski drobiž Državni in banovinski nameščenci sreza Murska Sobota zborujejo v četrtek, 7. t. m., ob 20. \iri v veliki dvorani Sokolskega doma v So bo 11 Namen zborovanja je solidarno nastopanje za izboljšanje gmotnega položaia in skupni ukrepi pinoti naraščajoči draginji Grajski kino v Soboti predvaja v petek iu soboto zgodovinski velefilm „Scimon Afrikanski“. Prekmurskim vinogradnikom se po ugotovitvah strokovnjakov, temelječih na dosedanjih izkušnjah z različnimi ti-Lami v Prekmurju, priporočajo sledeče sorte: laški rizling, zeleni silvanec in beli burgundec splošno, posebej modri burgundec mesto kadarke in bela klevna za poskus. Zapiranje trgovin v decembru. V decembru morajo ostati trgovine zaprte ves dan ob sledečih praznikih: Na Marijin praznik 8. dec- na Božič 25. in na Stefanovo 26. dec. Ker pade letos zadnja ne-delja pred božičnimi prazniki baš na pred večer Božiča, to je dne 24. dec., smejo ostati ta dan trgovine odprte do 5. ure popoldne. c Mestno poglavarstvo objavlja razglas v zadevi sekanja in prodajanja božičnih drevesc. Kdor prevaža in prodaja božična drevesca, mora imeti tozadevno potrdilo o izvoru. Natančnejše je razvidno iz razglasa na oglasnih deskah mestnega poglavarstva. c Nesreča v kamnolomu. 30 lelni delavec Komerički iz Pristave pri Šmarju je v kamnolomu pripravljal naboj za razstrelitev skale. Pri tem se mu je vnel smodnik. Kazmesarilo mu je dlan desne in leve roke ter ga poškodovalo po obrazu. Zdravi se v celjski bolnišnici. • J® deževalo v noči na sredo in tudi včeraj v Savinjskih planinah. Sa-vmja je narasla 1 meter nad normalno. Oe deževje ne preneha, je nevarnost, da bo ponekod zopet izstopila iz struge. Ptuj p Gradnja ceste preložena. 2e večkrat se je poudarjalo o potrebi boljše cestne zveze med Ptujem in Mariborom. Pri tem so se nekateri zavzemali za) (preložitev in izravnanje nevarnih klancev pod Vurberkom ter za reguliranje ceste Ptuj—Vurberk; drugi pa za novo cesto, ki bi po tekala ob Dravi preko Vičave in Krčevin , • J' Martina, kjer bi se zvezala z obstoječo banovinsko cesto. To bi bila naj krajša m najidealnejša zveza med P tu i en m Mariborom. Kakor pa se izve, še za enkrat ne bo prišlo do uresničitve te nove cestne zveze. Ker ni na razpolago dovolj čevi ulici 3 je umrl Sl letni upokojeni cesLjI1f zv.ezUU\> iCTr^ni na raznih krajih v celjski okolici, Jui i^esnovcu v miozali. Uničenr ^ naŠlPv .•aPn;liaSni:,CD-1-'i orSani jf gospodarsko poslopje s pridelki vred ^ “ab!1 v raznih krajih skrite ukradene Precejšnja škoda ni krita z zaverovanim! fc kmaS ?a° zliahi m “ *** “ P, Kolcsarie,nie J? ovirano. S c Licenciranje žrebcev za leto 1939 bo S. SSSfi&lSSSg 19. decembra ob 9. dopoldne za območ- kolomajab, je^ po avSmffli^ razmetal r^lipler^«iga - P°^Iava.rstva. Celje okrajev po vsej cesli. Vrh tega je deževje razmeh ’ u “Šmarje Pri Jelšah na dvo- čalo ceste, tako da je kolesarski Trm,,, nšču hotela „Pošta“ v Celju. malodane onemogočen pronie Zanimivo vprašanje „kino-dinarja" v CeSiu Ako plačujemo večji prispevek, zahtevamo več in boljših predstav E11 Kino-dinar se imenuje tisti dinarski oz poldinarski prispevek, ki ga mora plačati sleherni obiskovalec kina za centralno državno gledališče. Kjer torej ni gledališča, vsaj ne državnega, se kino-dinar ne pobira, tako ne pobirajo tega prispevka niti v Ptuju niti v Murski Soboti, da ostanemo lepo tostran Save. Ne pobirajo ga niti v predmestjih, ako so to posebne občine, na primer v Studencih pri Mariboru, čeravno ne veš, kje se dežela začne in mesto konča. Tudi v Gaberju pri Celju . M,.’«* svoje znanje. b> 8a ne P°™rali> a.ko bi še obstajala po ll i ju® zveze na progi Ljutomer—Radgona sebna okoliška občina, tako pa seveda, 2? rom* Dne drugega decembra sta k0 obsega Celje tako ploskev kakor pol W ,I-*----- -------------------- Pariza, kakor pravijo na magistratu, bi 3aiaUtJ- 5? žopet dijaki dobili svoj vlak,'ki seveda tudi Gaberje moralo pobirati ta te v°čafl r- Radgone ob 7.05 in bo prišel prispevek od obiskovalcev kina. V Celju 3 v v Ljutomer, tako da bodo dijaki pa j,; n€ pobirali tega prispevka, ako bi ^ Proti f0zil 'v^ 10.S°vnoziavlak £ gostovalo tu včasih tudi drž. gleda- Ijvi' U viriJut,omeru 'n 'ma zvezo z Maribo- HSfie. ..... fs,ko Šm k’ ki vozi iz Radgone ob 12.55, bi Kino-dinar pobira kar davkarija m ga v iPi°inele> ker se mora preko 2 uri - - • ! * • • — U^čtii v,^ltomeru na zvezo z Mariborom. °v-’ P“le v.e«n.on>* Prazen in bi 8e getifin g,^"30*/."za''tekoče sTrošk^TO9/. pa za stvarne potrebščine, po predloženem proračunu. — V Celju znaša kino-dinar na leto od 120—14-0.000 dinarjev, torej k subvenciji mestne občine prav :na^-ten pripomoček. Ako bi torej Celje ne imelo gledaliških gostovanj, bi tudi tega gledališkega prispevka, v obliki kino-dinarja, ne dajalo. Takoj moramo staviti vprašanje: koliko gostovanj pa more Celje pričakovati, ako prispeva tako znatno vsoto za gledališče. To pa ni urejeno. V posameznih sezonah nam obetajo 6, 8, 10 in celo 16 predstav na sezono. Hvalimo Boga, da jih baje dobimo letos 10, ko bi bili za kino-dinar dovolj dve, za začetek in konec... Menini, da se tako ne gremo: prav in primerno je, da dobi Celje za ta denar, kino-dinar okoli 120.000 din in mestne subvencije okoli 30.000 din, skupaj 150.000 din vsaj 20 predstav, kajti vendar ne bo stala sleherna predstava nad 10.000 din. Najlepše še pa pride: Ako bi Celje ne imelo teh gledaliških predstav, bi ne plačevalo kino-prispevka. Ker pa igra v Celju manborsko gledališče, prejema kino-dinar Ljubljana. Tega pa že celo ne moremo razumeti. Pravijo, da je pač Ljubljana centralno državno gledališče ... Torej • če boš ti nekaj pripravil, kasiral bom že jaz., Tako ni v redu ih se mora pravilno urediti. F Tudi celjska mestna uprava rma pravi* co, da računa s temi prispevki in zahteva honorarjem primerne dajatve, ako plačujemo večji prispevek, več in boljše gle-daliske predstave! Tako zahteva že logi-a. le prispevke pa naj dobiva tisti, ki delo res vrši! Da bi pa bita v tem pogledu tudi mogoča gibčnost, naj se odmerja prispevek v razmerju s številom in kakovostjo predstav, tako da bo moglo gostovati več gledališč: mariborsko, ljubljansko, zagrebško i. dr. na ta prispevek oz. del prispevka, seveda v določeni sezoni. Tako bo moglo tudi Celje izkoristiti tiste kulturne institucije, uživati tiste kulturne dobrine, ki jih v tako veliki no p— vr • *’*• en Ponosen »Občinski dom" v konkurzu Za vsako razkošje je treba premisleka in zadostnih sredstev Celje, 7. dec. ‘ V romantičnem trgu Kozje se jc leta W32. gradila velikanska občinska palača, ki je za te kraje prava posebnost, saj se enake dostikrat ne najde niti v kakem večjem mestu. Po dograditvi si je nadela palača naslov »Občinski dom« v Kozjem. Obrtniška dela na tej palači so opravili večinoma celjski obrtniki. V zavesti, da je to javna ustanova, so obrtniki sigurni, da bodo po dovršenih delih dobili tudi zasluženo plačilo, oferirali najniže cene. Banovina je gradnjo te palače odobrila, izvršila po dograditvi tudi ko-lavdacijo in superkolavdacijo ter se o solidnem delu celjskih obrtnikov pohvalno izrazila. Po končanih delih pa so bili obrtniki razočarani, ker niso prišli do denarja. Šele v 1. 1933. se je obrtnikom izplačala ena tretjina na račun izvršenih del. Občina je ostala celjskcmun obrtni- štvu dolžna okoli 400.000 din in tega denarja obrtniki še do danes niso dobili. Zanje je to hud udarec, ker so bila vprav ta leta doba najhujše gospodarske krize in so si obrtniki, ki so na tej palači izvrševali razna dela, denar morali celo izposoditi, da so zadostili predpisom licitacije. Za izplačilo dolžnega zneska so se izvršile neštete intervencije pri banski upravi, zadeva je bila celo v narodni skupščini. Toda ostalo je le pri obljubah. V narodni skupščini je bilo celo govora da naj občina Kozje pri Hipotekarni banki najame posojilo za izplačilo tega dolga. Nobeden pa se ni našel, da bi v narodni skupščini pojasnil, da bo ta poskus brezuspešen, ker je občina Hipotekarni banki že dolgovala pol milijona din, kar je bilo nekaterim poslancem znano. Na poskus kozjanske občine, dobiti pri omenjenem zavodu posojilo, je bila prošnja od Hipotekarne banke res odklonjena. Občina Kozje je šla te dni na odločbo okrožnega sodišča v Celju v konkurz. Ob tej priliki je banska uprava izdala odločbo, kateri predmeti niso podvrženi konkurzni masi. V torek zvečer so imeli oškodovani obrtniki v Celju posvetovanje in sklenili intervenirati pri zadnjih instancah, da pridejo do svoje zaslužene terjatve iz 1. 1932., da ne bodo po krivici prikrajšani na event. slabem gospodarstvu občine Kozje. Edinstven primer v Sloveniji je, da je občina šla v konkurz. Pri dobri volji odločujočih činiteljev bi se ta umazana kozjanska zadeva bila že davno lahko rešila in je ne bi trebalo danes reševati na račun obrtniških žuljev potom stečaja občine. M. Č. Iz Ruš , Brv čer K**- odbor ie napravil zelo lep b jn čez občinski potok sred vas. u dei, koristno bi bilo. ako bi.obfflBito^. posnemala ter v začetku p menjala brv. ki vodi čez e strta in nevarna.* » prečilo veliko nevarnost, kater se preprečilo veu*v «»v«— «. , stalno izostavljeni vsi .^.°f|ušaij. V Letaki so se pojavih tudi. v Kusa._, njih nekateri oncam sko gospodarstvo ter pc«ie- nili funkcionarjev ja ngotov , . ^ h verbe po bivšem ,obf!f ritrPt,n0 ,dov<>' i-jUp vrtetp. kritik bi bilo poti. j. »Zadružništvo in korporatizem” Odgovor dopisniku — Ramuhu — na članek pod gornjim naslovom v »Večer-niku« z dne 4. XII. 2e v uvodni besedi bi priporočal piscu omenjenega članka, da se otrese dozdevni kritiki brez jedra in resnega študija korpor. gospodarskega sistema, o katerem nima niti pregleda, niti najosnovnejšega znanja. K svojim izvajanjem, ki niso nikaksni slavospevi(!), temveč gole stvarne konstatacije korporativnega gospodarskega reda, slonečega na korporativni zakonodaji — Carta del lavoro, _ bi lahko nanizal celo vrsto priznanih gospodarskih razprav in študij, kt v celoti potrjujejo mojo analizo, toda vem, da bi člankarja ne zanimale. Zadružništvo je dolžno se seznanjati tudi z onimi gospodarskimi sistemi, ki so v morebitnem idejnem ali ekonomskem nasprotju ž njim. Pred resnico si ne moremo vezati oči. Člankarja očividno more podsvesina ali svestna svetovno nazorska nasprotja, toda proti takim Tantalovim mukam je najboljše zdravilo samozatajevanje in osebna skromnost, nikakor pa morebitno pretvarjanje resnice in iskanje nasprotij tam, kjer jih stvarno ni. Znanost in dialektika ne moreta nositi prisilnega jopiča in ne prenašata prazne sofistike. L. B. SOL NE BO DRAŽJA v V _ zadnjem času so razni ljudje pričeli siriti vesti, da je nedavno znižanje cene soli samo začasno in da bo monopolska oblast sol podražila. V Beogradu pa te vesti odločno pobijajo in jih prisojajo brezvestnim špekulantom, ki bi radi v svojo korist zbegali konsumente. Sol se fc„ Jpoi|ražila iT1 bo prej ko slej veljala a 7 Vsakogar, ki bi sol draže prodajal, naj takoj prijavijo oblastem. PROSLAVA 1. DECEMBRA PRI SV ANI V SLOV. GORICAH Kakor povsod, tako se je tudi pri Sv. Aim dopoldne vršila v šoli proslava zedinjenja, ki je lepo uspela. Po proslavi je povabil bivši poslanec g. Špindler nekaterena_ proslavo v dvorano prosvetnega društva, kjer je imel govor o zedinjenju, na kar je prisotnim sporočil, da se bo sedaj vršil sestanek JRZ, kar se jc ud! zgodilo. Pri tem je nestrpno napadal nekatere mlajše slovenske javne de lavce, osebno krajevnega dopisnika našega lista in tudi prepovedal svojim pristašem naročati se na »Večemik«. Ni vredno, ukvarjati se z Izpadi gospoda Špindlerja, vprašamo le, če je to primerna prilika za politična razračunava-nja, posebno če se vršijo po načinu, kakor je to storil bivši zastopnik naroda? Odgovor prepuščamo bralcem našega lista... DOBAVA TEKOČIH GORIV Te dni jc bila v Narodni banki v Beogradu konferenca, na kateri so razpravljali o dobavi nafte in o najnovejšem položaju po omejitvi prometa na motorni pogon. Sprejet je bil predlog, da naj se čimprej omogoči uvoz 9 tankov nafte, ki so natovorjeni v romunski luki Djurdje-vo. Za nafto so že zagotovljena potrebna plačilna sredstva. Nato so razmotri-vali tudi o možnosti dobave bencina iz drugih držav, zlasti iz ameriških. Ta uvoz je odvisen samo od poteka in rc- ultura Ob stoletnici Muzejskega društva za Slovenijo" le dni praznuje Muzejsko društvo za ©venijo v Ljubljani, najstarejše svoje SSe Vnh fOSlaV5. ,stoIetnico ustano-Ma l" v ri* Jc naPisal dr. Josip M n z e! s ko j? - razpravo -Naše muzejsko društvo v teku sto tis v 24 s°(rSla iCdai .kot scparKtni od-kalnega formata? SaJ iro5”1 '<*- srednji Evropi m vzbujalo v zvezi s prebujanjem narodov čedalje večie za nimanje za preučevanje zgodovine £ pnrodoslovja. Iniciativa je izšla iz sre dme takratnih kranjskih deželnih stanov ki so hoteli sprva ustanoviti v Ljubljani deželni muzej, katerega naj bi vzdr-zavala dežela sama, a dunajska vlada tega ni dovolila. Treba je bilo zato najti drugo podllago za organiziranje muzeja, m ta podlaga naj bi po češkem, tirolskem W drugih vzorih postalo muzejsko društvo. Sklep o ustanovitvi takega društva so sprejeli kranjski deželni stanovi že leta 1837.. a sestavljanje pravil, potrje- vanje, zbiranje udov itd. jc zavleklo ustanovitev samo do leta 1S39., ko je avstrijski cesar končno potrdil statute »Društva kranjskega deželnega muzeja«. To društvo so sestavljali in vodih v prvih časih zastopniki deželnih stanov, v prvi vrsti tuji plemiči in cerkveni dostojanstveniki, se pa že od samega začetka ni omejevalo le na vojvodino Kranjsko, ampak je iskalo stikov tudi s središči ostalih slovenskih kronovin, s Trstom, Celovcem in Gradcem. V svojem nadaljnjem razvoju je doživelo več kriz, toda prebrodilo je vse in dočakalo sedanji častni stoletni jubilej. V prvem polstoletju jc bil uradni m publicistični jezik društva nemški, dasi so že tedaj tuji plemiči in uradniki počasi izgubljali svoj odločujoči vpliv. Skoraj točno ob petdesetletnici jc pa bilo uvedeno slovensko poslovanje in izdajati so se pričele tudi slovenske znanstvene publikacije. Novo ime, »Muzejsko društvo za Slovenijo«, in preimenovanje svojih izvesti] v »Glasnik.Muzejskega društva za Slovenijo«, je pa dobilo šele po osvobo-jenju leta 1919. Malova razprava nam nudi skrben in zultata pogajanj za romunsko nafto. Naša delegacija je še vedno v Bukarešti. POKOJNINSKO ZAVAROVANJE TUDI ZA TRGOVSKE POMOČNIKE Čeprav so trgovski pomočniki v bistvu zasebni nameščenci, niso bili deležni pokojninskega zavarovanja. Zato je bila tc dni konferenca zastopnikov vseh pokojninskih zavodov v državi, na kateri so sklenili, da naj se takoj izda uredba občani'obravnavalo stvo ter odg rjev ja ugoti i^ „..šem občinske take vrste kritik bi bilo jjpvsa^ liti javno kritiko, za. Katero t0_ p-svojo odgovornost, ne glede teri stranki pripada. : ' ^~ ' f] * J o razširjenju pokojninskegaz3-na trgovske pomočnike. Pok vodi bodo ustanovili P°sebj" ru ^ trgovske pomočnike. V pfj« ^i-iz službe bodo imeli trgovski.; ki pravico do 80% povračila , vplačanih prispevkov. KRAVA, KI JE V Bačkem Petrovem se Jovan Doroslovački, kije ze -J jilev-1 opažal, da mu izie 0dkril izginjajo klobase. Te dnrP8 1 navadnega tata. Pri velita .v0jo kr8# njeni s klobasami je fa}°ni ■ gesz[ 1 ki se je mastila s klobasa kravo takoj zaklal. časa Sodna razprava zaradi .neprlm« zdravniškega honorarja Te dni je bila pred okrajnim sodiščem v Mariboru zanimiva civilna pravda zaradi zdravniškega honorarja, v kateri je tožil mariborski porodničar dr. Benjamin Ipavec po svojem pravnem zastopniku dr. Komavliju književnika in novinarja Ivana Potrča, njegovo ženo in njegovega tasta, preglednika finančne kontrole v Rušah, katere je zastopal odvetnik dr. Makso Šnuderl. Dr. Ipavec je bil klican na Novo leto 1937 v Ruše k nujni porodniški intervenciji, to pa zato, ker ni bilo krajevnega zdravnika doma in ker je bila pomoč nujna. Nekaj po tretji uri zjutraj je klical Potrčev tast preko telefona iz Ruš zdravnike ter dobil porodničarja dr. Ipavca. Porod pa jc medtem srečno končal ter jc bilo naročilo 10 minut ali četrt ure za tem odpovedano. Vendar pa se. je zdravnik medtem že odpeljal, kakor so iavili iz Maribora. Zdravnik se je pripeljal k porodnici z avtom šele okrog pol šeste ure. Pregledal je porodnico in se čez uro odpeljal. Za- ta obisk je poslal »minimalni porodniški honorar* 1500 din. Ker je bil Potrč takrat brez službe, kar je zdravniku pojasnil, sc mu je zdel ho- izčrpen pregled stoletne zgodovine društva, obenem pa tudi dober vpogled v naše domače razmere v tem važnem in zgodovinskih sprememb bogatem razdobju. Zato ne bo zanimala samo prijateljev društva in muzeja, ampak tudi vsakega izobraženca, saj je v njej del zgodovine naših bojev za narodno enakopravnost in poznejšo popolno samostojnost. .r. •sloi0 !ia' norar neprimeren. 1 a^°.,[e ^sližafl.a ^ norar nepurneiuu. - _ac js3»“ j. prave, pri kateri sta bda , zdravniška izvedenca, ki • & itno p0 čunajo porodničarji, zdravniška izvedenca, a* jsC)fc je tak honorar občutno pi po P0 čunaio porodničarji, če Pr . da J® *. rtro#! ' du, samo efektivne stT0 .!ep0et,%c. norar 1500 din vsekakor # t zato, ker je bil Potrč ia^yec & fj-a- Poleg tega je rabil dr. avtom v 12 km oddal!eu“ ■ kor uro in pol. Na razP1 Potrč po svojem zastop® ,1e ki je pa dr. Ipavčev zai ^pai.^ mavli ni hotel sprejeti. K teri Je b . prišlo do poravnave^ P11 450 & teIp norar dr. Ipavcu znižan n & o liki razprave ie tod) da bi bilo treba enkrat ja tak ,{It viti iz našega javnega £ tode že zato, ker se je- intelektualec nahaja v . *.§e plačan ; jem položaju kakor pajs ^gteva lavec, in da bi bilo_ treba f’^ocial^v- zaračuuaju honorarjev !l10 ložaj onega, ki potrebuje niško pomoč. ■ ,v Koncert ..Drave" v Sp. Polskavi Moški zbor mariborske »Drave« si jc nadel hvalevredno nalogo, propagirati pevsko kulturo v manjših podeželskih krajih, ki redkokdaj pridejo v položaj imeti kak boljši zbor kot goste v svoji sredini. Tako se jc mudila »Drava« preteklo nedeljo v Sp. Polskavi, kjer jc priredila popoldanski vokalni koncert v Mohorkovi dvorani. Vtis izvajanja zbora na poslušalce je bil prav svojevrsten in ugoden. Večina izmed njih še močnejšega moškega zbora ni slišala, zato je bilo to odkritje tem večjega pomena, kajti vsi so bili prijetno iznenadeni ter so s tein koncertom dobili pobudo, da se bodo v bodoče v čim večjem številu odzvali sličnim prireditvam. »Dravi« in njenemu zborovodji Albinu Horvatu v priznanje je treba reči, da zbor nikakor ni podcenjeval obiska na manjšem podeželskem odru. Kdor koli je poslušal ta koncert, je vedel, da bi is--- ' jP _ia »prava* f s tem programom tnoS voljiti vsako, tudi raz sporGjf&j#;* bilk.,, pa je kljub »»Mg rfSf ljen tako, da v prvdi1 dbijal Pr^ti ^ umetnimi pesmimi oj j ga poslušalca, nego ton^8 ^ pt®’ petost zanimanja PraY, razPolof ^ M«f' kjer so seveda vžigale ^ti ,, lepe domače narodne ^ekaj srbs je. kove pohorske. Tudi .^tvo hrvatskrh v sredini J s0 pe ^ lo z navdušenjem. ta»Ju drofL gjef rali ir lepa, kakor j,. sporeda vec pesmi po naDj5ih \$ le, Malovrh in sv0Ja V nad vse simpatično trost 2 lepl ter tako povzd ^j t ^ bi Bil je prav lep končen. več- — pisal sofijski uni1 . de o0fl Or nov razpravo .U y la Bulgan«. k' Ra*1?«, založbi Riede:r ^ ^ fPviziofl nava vsa šanja k poroča v slovstvu la Bulgarie« -edei v - - feViziOn''’- b0,es,,sk , ^ Italijanski - -- italijanskih.^^ „ in je lani izf* "sl>00 modeli pof^ei prevodu »nlologuo^>flo J ^ ta del Mezzoglo «J ,^ rike- ^ naP,S„i aS J°fCla bolgarskem P»sateIJ ■Kje dobiti kredit za nove zaloge? Zaradi naraščajočih cen prihaja naša trgovina v čedaSje večjo »kreditno zadrego" Ludno sicer zveni, vendar je res, da Je naraščajoča draginja spravila trgovski stan v nove težave. Največja težava je dandanes vsekakor nabavljanje blaga, dasti inozemskega, ki se že vsak dan ‘sže dobi, ne glede na to, da se cene pokoma dvigajo. Nastopil je moment, J 2a vladna naredba nikakor ni vpo-sl&vala in bo zato treba določbe spremeniti. Obeta se nova naredba, ki bo 1’odrobno uredila draginjo z vseh plati, Vsaj kakor sporočajo iz Beograda. ( trgovec si je zadnje čase nabavil go-l°vo količino blaga, ki ga je prodal z obilnim, dovoljenim zaslužkom. Kupiti mora novo blago, ki pa se je medtem občutno podražilo. Vsekakor potrebuje rgovec precej več sredstev, da si na-avi isto množino blaga kot poprej. Ker mora vsak pameten in da-lekoviden trgo-Vec irneti zadostno zalogo, gre razlika |ned izkupičkom za staro blago in na-^hom nove zaloge v desettisoče in morda tudi stotisoče. To novo zalogo Ojoda trgovec, zopet z normalnim domkom, in si mora nabaviti znova sve-zalogo. Ker se je medtem blago po-®0vao podražilo, so potrebni še večji m-ieski za zadostno množino blaga. In *7° bo šlo, ako bo vojna, kakor vse ka-j ’,*6 dolgo trajala, dodajanje sredstev !0 Ustnega v nedogled, samo da se za-ie ^aga popolnijo. , Jr?ovec ima le redkokdaj dovolj go-Vlfle na razpolago, da zmore razliko "Ied izkupičkom za staro in nakupom 0yega blaga v isti količini. Zateči se v^ra k posojilu, ki pa ga je težko do-0l‘l Vsekakor je kredit drag, in tako se Da,aga trgovcu novo breme, ki ga doslej tl^POznal, saj je iz izkupička po odbitku težij in zaslužka vedno lahko kupil novo !5!ogo. Če pa trgovec ne more dobiti postnega kredita, bo morul z razpo-sredstvi nakupiti vedno manj-^ količino blaga. Ob koncu vojne mu bo izkupiček morda zadoščal le še za prav majhno količino novega blaga. Posledica tega bo, da bo trgovec polagoma, ali stalno obubožal, ako se mu ne posreči dobiti zadostnega kredita za nabavo nove zaloge. Ta moment bo morala bodoča vladna naredba vsekakor vpoštevati in računati s težavami, v katere je zašel trgovec zaradi draginje in nezadostnega Sastnega razpoložljivega kapitala. Pri nekaterih živilih se že pozna pomanjkanje. Vzrokov temu je več. Tako so naročila oblastva vsem občinam, da si morajo nabaviti zadostne količine živil za prehrano svojega prebivalstva najmanj za en mesec. Potem potrebuje država ogromne množine materiala zase in imajo državne nabavke prednost pred zasebnimi. Kar se tiče gradbenega materiala, zlasti železja, je treba naglasiti, da primanjkuje posebno starega železa. Sistematično zbiranje starega železa in drugih kovin bi moralo postati ob- vezno tudi pri nas, kakor to delajo druge države. Pomisliti je tudi, da so ljudje s prihranki porabili svojo imovino za nabavo rezervnih zalog in drugih neobbod-no potrebnih predmetov. Ljudje so prve čase vojne v Evropi zelo mnogo kupovali, in trgovci so morali nabaviti novo blago, ki pa je že imelo višjo ceno. Posledica sedanjega stanja bo, da bo sicer imel vsak solidnejši trgovec kolikor mogoče dovolj blaga v zalogi, zato pa vedno večje dolgove. Trgovec v sedanjih razmerah nikakor nima konjunkture, kakor se splošno misli, da jo je prinesla draginja. Dejstvo je, da cvete trgovina le ob stalnih cenah ali pa takih, ki le malo nihaio. Z veliko izgubo bo trgovec prodajal, Čim konča vojna. Ker bodo cene nazadovale, bo izkupiček za blago manjši kot nakupna cena. Treba bo tudi tu najti način, da se poslovni svet obvaruje hude škode, ki jo je prinesla vojna vsemu človeštvu. Zborovanje obmejnega učiteljstva Malokateri stan mora voditi toliko vsestransko evidenco vseh važnih vprašanj kot ravno učiteljski. Celo v sedanjih kritičnih časih se tega dosledno zaveda! Med našimi učit. društvi, ki delovno stoje na višku, je tudi naše obmejno okrajno učiteljsko društvo Maribor levi breg, ki zboruje v soboto ob pol 10. uri dopoldne v krčevinski šoli. Razen običajnih točk so na dnevnem redu tudi načrti za razdelitev predavanj, diskusij itd. k letošnjemu delovnemu načrtu, ki se glasi: »Višja ljudska šola na vasi — s posebnim ozirom na kmetijski pouk«. Za to zborovanje je društveno vodstvo povabilo učiteljske zbore vseh šol tega okraja, da v okviru navedene teme pripravijo svoje mnenje k slede- čim mislim: 1. sedanji učni načrti glede kmetijskega pouka, 2. kaj govori za in proti posebnemu kmetijskemu pouku kot učnemu predmetu, 3. izkustva in predlogi glede kmetijskega pouka v višji ljudski šoli. K tej anketi je vabljen, da poda svoje mnenje, vsaj po en zastopnik vsake šole, na razgovor pa se bo pripravilo vse članstvo. Nato bo o stanju in delovanju mariborskega Učiteljskega doma govoril g. Lovše Ivan, učitelj in upravnik tega zavoda. Obmejni šolski odsek bo proučil položaj priprav letošnjih zbiralnih akcij za obmejne božičnice, odsek učiteljic se bo konstituiral i. dr., glavna točka pa bo: Klic na pomoč v tej dnevno naraščajoči draginji našemu obmejnem učiteljstvu in ljudstvu! PROSLAVA 1. DECEMBRA NA DUNAJU jugoslovansko akademsko društvo j%a« na Dunaju je priredilo pod pro-/ktoratom našega generalnega konzula ^ °b sodelovanju oficielnih zastopnikov decembra slavnostno akademijo. Na ^oredu so bili tudi nastopi treh članov tajske Državne opere, Marijana Ru-*a- banice Iličeve in Mele Bugarinovi-j;eve-T?us je zapel tri slovenske narodne estni, Iličeva si je izbrala Milojevičeve 'n.Gotovčeve pesmi, Bugarinovideva pa rb"e iz Gotovčeve opere »Morana«. et transport sezonskih DE- ,.v LAVCEV jceraj je prispel na mariborski kolo-že tretji večji transport sezonskih ^lavcev iz Nemčije. Delavci so imeli 0,Seboj mnogo prtljage, največ koles in oških vozičkov. Sezonski delavci, ed katerimi so bili Banačani in Prek-n rc'>_ so bili v kolodvorski restavraciji • g°Ščem. Zvečer so nadaljevali vožnjo tia svoje domove. ŠE ENKRAT KAZNILNICE ojj reieli smo: »Večkrat čitamo pritožbe tnikov, češ, kaznilniške delavnice jim tiru o zasIuzek- Poglejmo pa tudi le g° plat: Kaznilnice sprejemajo delo t>ad • d-ržav- nameščencev. Mizerno, pro-na a[0lre stanje teh pač ni danes nobe-UjiJv^vnost več. Cenena izdelava kaz-lo * delavnic je edina dobrina, ki a nživa, sicer bi hodil bos in razca-°brt 5 7. Lb3, Sa5 s’. 8\e5, Sxb3 9. avbA 0-0 16. Sc3, Lb7 11. d; da 12. Sg4, Te8 13. e5, S\g4 14. Dg4, di 15. Lh6, Lf8 16. I,g5, Lc8 17. Df<3? Dd7 18. Se4, Lc7 19. Lxe7, D\e7 20. SI64- KhS 21. S.ve8, Dxe8 22. Te4, ca 23. b4, De7 24. Dh4, g5 25. Dg3, Lb7 26. Tg4, IiG 27. h£ Lc8 28. Tel, Lf5 29. Te2, Tg8 30. TxaSJ Lofi 31. D13, gxl)4 32. Ta8, Lc8 33. DfS '- Dvffi 34. exf6 in beli je čez nekaj potez’dobil končnico. Stran 6. »Veffernff« V M - m 'dne 7. XII- Zanimivosti Kačrt vdora nemške oborožene sile v Anglijo Zanimive poizvedbe ameriškega novinarja pri nemških vojaških krogih Poročali smo svojčas o načrtu nemškega generala von Eppa o vdoru na Holandsko. Zdaj je v londonskem »The Dai-iy Telegraphu« napisal zanimiv članek o nemškem načrtu vpada v Anglijo ameriški pisatelj Oswald Villard, ki se je nedavno vrnil s potovanja po Nemčiji. On piše: »Prepričan sem, da je nemški načrt napada na Angleško, ki ga nameravajo izvesti prihodnjo pomlad v maju, tako okru ten, da nima primerov v zgodovini. Cilj napada je, da se enkrat za vselej uniči angleški imperij. Za ta namen bodo zimski meseci skrbno izrabljeni, da se vojni material, letala in podmornice v prvi vrsti čim številneje pripravijo. V Nemčiji so mnenja, da je napad na Anglijo mogoč le s pomočjo čim številnejše zračne eskadre letal in s podmornicami. Pripovedujejo o fantastičnih štvil-kah, toda če vzamemo te bliže realnosti da bodo imeli Nemci pomladi v pripravljenosti 30.000 vojnih letal. Letališča po zahodni Nemčiji so zelo pomnožena. Samo v okolici Monakovega jih je 14. Nemški letalci sicer niso nad-močni drugim, mnogo zaupanja pa imajo v svoje podmornice. Povedali so mi na zaupnem mestu, da je v gradnji od po-četka sedanje vojne 400 podmornic. Posadke za to število so bile že mesece prej izvežbane. častniki so poklicani iz re-zerv, posadka podmornice, ki je potopila »Royal Oak«, je zelo mlada. Videl sem jo od blizu v Berlinu. Na vprašanje, kaj bosta storili francoska in angleška vojska med napadom na Anglijo, je ugledni nemški častnik na visokem položaju dejal: —- Francija bo prihodnjo pomlad angažirana na drugih frontah, tako v Španiji in drugod. S tem v zvezi sem uganil, da je tehnična šola na Dunaju zaprta zato, ker so študenti vpoklicani in poslani v Italijo, kjer bodo na italijansko-fran-coski meji postavili težke topove. Nemci sicer ne utrjujejo Brenner, pomagajo pa Anekdote V Berlinu je živel v začetku našega stoletja čevljar Mattern. Prijatelje prirode je zalagal s martinčki, žabami in kačami. Nihče ni bolje poznal skrivališča teh živalic od njega. Nekoč ga je poklical tajni svetnik, vodja zoološkega instituta. — Gospod Mattern, potrebujemo nekoliko jajčec od slepcev. — Ali, gospod svetnik, se oglasi čevljar. Slepci ne ležejo jajčec, temveč žive mladiče. Tako? Svetnik je bil v zadregi. — Bomo videli, kako je to pri belouški. Mattern je vedel, da tudi te ležejo žive mladiče, zato je kavalirski prijel za kljuko, samo da bi spravil svetnika iz zadrege in dejal: No, to pot sem pa jaz tisti, ki nimam prav... * Na lovu je nekoč neki avstrijski plemič vprašal, kaj je ptica, ki so jo pravkar ustrelili. — Orel, vaša milost! je odgovoril srečni strelec. — Orel? Saj to je izključeno, ima eno samo glavo! Lovec se je spomnil, da ima avstrijski orel dve glavi, pa je dodal: , ~~ ,Y?5a milost> or&l je priletel iz Pruske. (Tam so imeli namreč v grbu eno-aaavega orla). * Viljemu I, so po lovu prešteli plen, sa ustrelil. Cesar se je dvolično nasmehnil m dejal: Čudna je ta stvar. Samo 20krat sem sprožil, zadel sem pa 28 komadov divjačine... * Slikar Reynolds je bil proti neki dami, ki jo je portretiral, zelo kavalirski. Ko je videl, kako se dama trudi, da bi imela čim manjša usta, je dejal: — Če želite, milostiva gospa, vas narišem povsem brez ust Italijanom, da napravijo na francoski meji nekako drugo Siegfriedovo črto, da bi zadržali zaveznike, če bi hoteli vdreti v Italijo. Za generala Franca govore, da je podpisal z Nemčijo in Italijo pakt, po katerem bi obe državi v primeru vojne lahko postavili svoje čete na Pireneje, ki so najslabša meja Francije. Nemci torej računajo, da bodo pomladi zavzeli Anglijo. Za to bi naj bilo že 200 podmornic dovolj. Iz zraka Nemčija ne namerava napasti Londona. Nemci nočejo ponoviti pogrešk iz svetovne vojne. So izvrstni, sposobni vojaki, najboljši organizatorji na svetu. Njih sedanji vodje niso odvisni od kakšnega načela ali etike. Nemci se bodo borili junaški in divje z vso mogočo spretnostjo, kar so pokazali že pri napadu na Scapa Flow. Po neki verziji je ta podmornica s prižgano lučjo na površju morja doplula v pristanišče ter tako prevarila Angleže, ki so menili, da je podmornica njihova. Med bivanjem v Nemčiji sem se prepričal, da je povsod velika kampanja proti Angliji, ta je prikazana kot pošast, ki jo je treba uničiti. Odločujoči krogi pa oklevajo z napadom, ker se le nadejajo, da bo prišlo nekaj, kar bo preprečilo silen naskok na angleški imperij.« Kaj f@ d©ja! lenin o Finski l©ta 1917 Londonski radio javlja, da so nastopile motnje finskega radia v Lahtiju v trenutku, ko je poročevalec obsojal sovjetski napad na Finsko in navajal za to primer pokojnega Lenina, ki je v moskovski »Pravdi« napisal, da je »samostojnost Finske pravična stvar. Car in drugi so proti sporazumu s finskim parlamentom. Podjarmiti hoče Finsko pod svojo oblast. Samozavestni proletarci in finski socialni demokrati, ki so ostali zvesti svojemu programu, so prav tako za svobodo Fin- ske kakor vseh drugih nesuverenih narodov. Finska je bila anektirana od ruskih carjev v sporazumu z Napoleonom, če smo res proti vsakršnemu anektiranju, se moramo odkrito zavzeti za svobodo Finske. šele kadar bomo na to pristali, bo naš sporazum s Finci popoln. Tovariši, delavci in kmetje, ne pustite se zapeljati od aneksijske politike ruskih kapitalistov glede Finske, Kurdov in Ukrajincev. Naj vas ne bo strah, priznati tem narodom svobodo.« Posledice pomorske blokade ne države pa prav toliko ladij s tonažo 31.000. V prvih treh mesecih je plulo po morjih angleških trgovinskih ladij s io-nažo 21 milijonov ton. Dosedanje izgube predstavljajo komaj 4 odst. Boj proti podmornicam žanje tedaj zadovoljive rezultate. Po službenih podatkih angleške adrni-ralitete je bilo doslej zajetih 144 nemških mornarjev. Potopljenih, oziroma zaplenjenih je bilo 33 nemških ladij s skupno tonažo 170.000 ton. Pri tem je izgubilo življenje 400 angleških mornarjev. V minulem tednu so izgubili Angleži 6 ladij s tonažo nad 23.000 ton, razne nevtral- Avstraiski vojaki na za frontno siužho Tudi Avstralija pridno vežba_ svoje čete, da jih pošlje v Evropo Angliji na pomoč. pravije 'c m v®č divizij najmoderneje opremljenih mož. Poleg kanadskih so posebno znani drzni avstralski letalci, ki so se izkazali že v svetovni vojni. Pehota ima moderne puške, ki so Izvrstno orožje vojne tehnike, _______________________________________________ Razvozlana zadrega Gospod Boltagu je bil direktor veletrco vino. Do te ugledne funkcije je prišel oc. preprostega vozača na dvigalu, ko se je spoznal in poročil z glavno ravnateljico \7 /»flflolhii I. . .J v Ženskem oddelku velikega trgovskega Boltagu je sedel za svojo pisalno mizo m pregledaval račune, ko je vstopil nično v sin, trgovec z ženskim blagom. — Oče, s teboj želim govoriti. 2c dve eti nu očitaš, da nisem poročen. Zdui imam dražestno dekle, ljubiva se in d hočeva poročiti. kle? Si^UO’ sinko 1,10F KtJo Pa je to de- zot ne bom stavil zaprek. Pripoveduj mi o dekletu! — Krasna je, lej>o rasla, visoka in vitica. Plave lase ima, lep obraz, pa temperament. —• In kako je ime moji bodoči snahi? — Vlasta Istenič. Ko je stari Boltagu slišni to ime, mu je zastala sapa. — Kaj ne študira glasbe? je vprašal. — Od kod veš to. oče? je tvoja mati je bila pred dvajsetimi leti ravnateljica v prvem nadstropju in sc vozila več kakor je bilo treba z dvigalom... In tako sem kaznovan za svoje mladeniške grehe. Sin je jezen pobegnil iz sobe k materi. Mati ie ležala na zofi in čitala časopis. — Mati, ti in oče mi vedno jiravita, naj se oženim. — Naravno, sinko moj, to je naša edina in goreča želja! — Pred meseci sem sporočil očetu, da bi sc rad poročil z Lino Prevojem Oče mi je prepovedal in dejal, da je Lina moja sc siru. — Tako, tako, tvoja sestra! — Da. No, in zdaj sem se spoznaj, s Dr. Kjoseivanov predsednik bolgarske vlade. j! j^ejnU coskemu publicistu duie , IT da hoče intervju, v katerem je poudaril, da bolgarsli narod na miren naSn meje, ki jvh je imel 1. 19W.ro ^ garske je jasen, njeno f drf nive,la štiri in lojalno. V teku 60 let je• do mi, p težke vojne z usodnimi posledic ^ to si želi zdaj miru v pravičnih bolgarskega Kakor v srednje«11 ^ Senat na vseučilišču v rauniji je objavil medicin secira^ vere, da poslej ne sra^LunStf mrtva trupla kristjanov. R po$®f tega ne dopuščajo, naj si 0(jgov£>d“ židovska trupla. Študent. «> 0> “ ^ da tega ne morejo storiti, so* va vero prepoveduje, reza.i vernikov. Nato je univ, enostavno zagrozil z^ zbr.is ^ 11 dovskih medicincev, če sj nabavijo židovskih trupel ••• . ■ •„ držav J Vsi konzulati Zedinjen«1 ^ M _ ližnjem Vzhodu so dobili ^ poto; ameriškim dri- mmmm vanje po morju ali zraku Vsi konzulati flaiW6, bližnjem Vzhodu so dob‘‘‘ved(, ameriškim državljanom P1LT gvrapj. , vanje po morju ali.zraku P kaznijo je prepovedano uP ^ ^ dii vojujočih se držav. orojeflakJ m Utrip srca doseže pri n° eItl n d,„ fo udarcev na minuto, pri 1" m 10 “ , t 90, pri 20 do 60 letnem nad 6° udarcev n,a minuto. S staro ^ ^ utrip nekoliko pade. _ razliva-Bolnika nikar ne mo* i prgleU i" njegove bolezni ah tel j.0 /h njem o drugih, ki so c”a umrli. Čebsle piši"«11' i oš® B- jers^pft V Ivingtonu v državi tejyTie-$ imeli nedavno edinst g pose ^ čebel delavk so označili 3 M y značkami ter jih P°sI PT.,erila t0 h. želeč. Zmagovalka je .g)jajo, da(lisIti0' 30 sekundah. Zdaj raz - Oj0hov P ^ bele uporabljali names orieI’ j bi noš. Hitrost in sposobnos^ ^ ^ teh žuželk je izredlia- {> ki b‘ i* na čebelice prrtrdih .^^^jši bi treba prenesti. Najpr terega b to lahek filmski trak, Kar ^ bi potem povečali. i ■m i ~ lst€Jii^in krasno in muzikalično. ^ja ■j* krasno .in muzikal^ u I>a pravi occ, da je ročiti-- da se z njo ne sinem P jeVa tvoj oče ni tvojocc" ^ Primadona rež^.erjar'tn7r „.,,,-.,„,1 n-i bo m01 J nar ms Ih IM AK NA VRHU VSAKE ŽARNICE JAM C! ZA KVALITETO 1 !©©pg Naši rokoborci povabljeni v Zagreb reorganizaciji športa v banovini orvatski so postali tudi zagrebški roko-^ a .jako agilni; nedavno so pozdravili . svoji sredi reprezentanco Sarajeva, ki J® nato absolvirala tudi še eden klubski sedaj pa sestavljajo že obširen spo-i za prihodnje leto. Kot uvod v leto 1940. naj bi bilo go- stovanje mariborske rokoborske reprezentance v Zagrebu, in sicer dne 6. in 7. januarja. Skoro gotovo je, da se bo naša reprezentanca, ki jo bosta postavila SSK Maraton in Pekovski SK, temu pozivu odzvala, nakar smemo pričakovati, da bo v doglednem času tudi event. revanžno srečanje v Mariboru. Akcija za Slovensko športno zvezo Reorganizacija našega športa po načelu, ^ nai Cia ir ircnlr! lici ‘inn- vj. naJ se v vsaki športni panogi ustano-narodne zveze z vrhovno državno zve-ta predstavlja v prvi vrsti reprezen-rta ,lste panoge športa v naši državi, je spela že tako daleč, da so narodne zve-začele misliti na ustanovitev lastne Jrovtie organizacije, ki jo bodo brez dvo-Pozdravile tudi one narodne zveze, sln^icSele ustanavljajo. Hrvatska „Sportaa j.J?® j ki je bila prav za prav izhodišče atskih zvez v vseh športih, je radi trenj difv Posameznimi zvezami in radi ure-j. ® finančnega vprašanja_ v športu kaj 11 prevzela gori omenjeno vlogo ter nastopa danes v imenu vseh hrvatskih športnikov. Hrvatskemu vzgledu bodo 17. t. m. sledili Srbi, ki bodo ustanovili „Savez srbskih športnih savezov“, kot zadnji pa bomo na vrsti tudi Slovenci. Pri nas je izšla pobuda za to ustanovo iz vrst Slovenske nogometne zveze, ki je na zadnji seji upravnega odbora sklenila, da naj se takoj začne s pripravami. Tako bo „Sport-na zveza“, ki je bila ustanovljena takoj po prevratu kot matična organizacija vseh slovenskih športov, ki so se pozneje iz nje izkristalizirali, dobila v „Slovenski športni zvezi“ svojo naslednico. AMATER—DISK 1:1 (0:0) Uav^isk iz Domžal je gostoval v Trbov-sanL Prijateljski tekmi. Amater je dosegel v n gosti so bolj ugajali, zlasti iz P£'i Polovici. Sodnik je bil g. Puntar Jrbovelj. Zagrada za disciplino lia^’2 je na svoji zadnji seji sklenila, v bodoče podzveze nagradijo one Sr’ ki se bodo izkazali na njihovih '.Si njih kot najbolj disciplinirani tekom ,Llega leta. Ravno tako bo posebno nagra-z® to uvedla zveza sama. Boemsko prvenstvo v table- TENISU r/kademski športni klub" v Ljubljani 3 Mredil v soboto in nedeljo table-teniški 'ifiKi1?' v katerem bodo nastopala moštva Članske in zagrebške univerze, tako da 3° poedina društva na obeh zavodih 'izvila samostojne tekmovalne skupine. W pralci njdemo imena skoro vseh na-u >žavnili reprezentantov. Favoriti na %i so Zagrebčani. Ustanovili <>b«ni zbor Celjske nogo- ti nodzveze bo v nedeljo ob lO.la v &}*i sobi Celjskega doma, za delegata 626 je določen g. Martelanc. ls luniorski pokalni turnir v nogometu JIa Poredil v nedeljo v Ljubljani SK C •• s°delovali bodo Mars, Moste, Sla- 111 Mladika. CZa>§reb€ani bodo imeli pred zaključit Se dve mednarodni tekmi. Dukati janski Rapid bo v petek gosLoval pro-Šku a^janskemu, v nedeljo pa protiTIa- fc^ipošev klub - Rapid y Bukarešti -^Oumski jesenski prvak, na drugem mestu je s točko manj lanski prvak Ve-nus. s Slovenska nogometna zveza šteje 54 klubov, od katerih jih bo pripadalo 26 ljubljanski, 12 mariborski, 11 celjski in 5 trboveljski podzvezi. Ako je vest o skorajšnjem prestopu CSK in Gradjanskega iz Čakovca v HNZ točna, se bo število klubov ponovno znižalo za dva. s Upravni odbor HNZ je dovolil Con cordiji gostovanje v Ostmarki 8. in 10. decembra. Nastopila bo proti „Ostmarki“ in „Sturmu“ v Grazu. s Naša in romunska table-teniška zveza se pogajata radi meddržavnega srečanja v Zagrebu. To bi bilo peto srečanje, doslej je vsaka reprezentanca zmagala po dvakrat. s Beograjska Jugoslavija ja odpotovala na 10 dnevno turnejo po Turčiji. Prvo tekmo bo odigrala 10. t. m. v Ankari. s Madžarski nogometni klub Nemzeli je razpustil svoj nogometni odsek radi nezadovoljstva z odločbami pristojnih nogometnih forumov. s Birgerja Ruuda in še 20 norveških smučarjev so povabili Danci v svrho popularizacije smuškega športa, ki je tam doslej še malo razširjen. s Angleška teniška zveza ne bo prirejala teniških tekmovanj, dokler bo trajala vojna. s Teniški dvoboj na pokritih igriščih med Italijo in Nizozemsko bo 6. in 8. decembra v Amsterdamu. s Italijanska hokejska reprezentanca na ledu bo 10. dec. gost Švicarjev v Baslu. Pregled novembrskega vremena NAJBOLJ MRZEL JE BIL 25. NOVEMBER, KO JE BILA TEMPERATURA VES DAN POD NIČLO Ne pozabi naročnine! Najtoplejši je bil 7. november, ko je toplomer kazal 16.6 stopinj Celzija. Najbolj mrzlo pa 25. novembra zjutraj, ko se je živo srebro spustilo 5.7 stopinj pod ničlo. Istega dne je zabeležena tudi najvišja dnevna toplota komaj — 0.3 C, kar je bil pogoj za močno slano, ki je trajala neprenehoma 24 ur. Mrzlih dni z najnižjo dnevno toploto pod ničlo je bilo v novembru že 7 dni. Povprečna mesečna toplota je znašala 5.3, povprečna najvišja 8.5 in povprečna najnižja toplota pa 1.8 stopinje. Lanski november je bil precej toplejši, ker je imel najvišjo in tudi vse povprečne toplote nekoliko višje. Dežja je padlo v 9 deževnih dnevih 56.0 milimetrov. Največ dežja je padlo 5. novembra in sicer 39.0 milimetrov. Povprečno se je izlilo na posamezen deževni dan 6.2 milimetra ali okrog 1.9 milimetra na vsak mesečni dan. Zraven tega je v novembru tudi 3 dni zelo slabo snežilo, tako da se je izmerilo za ves raztopljen sneg komaj 0.3 milimetra vode. Lanski november je bil mnogo bolj suh, ker je imel v petih deževnih dnevih samo 21.5 mm podavin, snega pa sploh ni bilo. Najvlažnejši je bil 3. november s 100 odstotki vlage v zraku, najbolj suh je bil 17. nov. s komaj 32% vlage; povprečna mesečna vlažnost pa je znašala 84.2 odstotka, na podlagi tega se vidi, da je bil november bolj suh od oktobra. Najvišji barometrski pritisk je dosegel 747.6, najnižji 726.6 in povprečni mesečni zračni tlak je znašal 739.0 milimetrov. Lanski november je imel zračni tlak v vseh ozirih nekoliko višji, kar je bil tudi pogoj v splošnem stanovitnejšega vremena. Povprečno je bila prva tretjina meseca novembra najtoplejša in obenem tudi najbolj deževna, druga tretjina meseca je bila še najbolj sončna, tretja in zadnja tretjina meseca pa je bila najbolj suha in mrzla. Pretekli mesec ni bilo nič popolnoma jasnih dni, samo 3 dnevi so bili malo oblačni 17 dni pa je bilo zelo oblačnih, med katerimi so bila tudi 4 jutra z gosto meglo. Povprečna mesečna oblačnost je znašala 7.8 desetin z oblaki pokritega neba. Glede vetrovnosti je bil mesec november zelo tih, ker je imel 14 popolnoma tihih dni, močnejši vetrovi so pihali 17, 20 in 21, ostali dnevi pa so bili le malo vetrovni. IZŠEL JE NOV VOJAŠKI ZAKON Ministrski svet je te dni predpisal uredbo o državni mobilizaciji. Uredba obsega 28 členov o državni mobilizaciji in demobilizaciji, o načrtu državne mobilizacije in demobilizacije, o splošni državni mobilizaciji, o delni državni mobilizaciji, o poskusni državni mobilizaciji, o vojnem plenu, o odgovornosti in kazni. Uredba bo stopila v veljavo, ko bo objavljena v Službenih novinah. STOLETNICA MUZEJSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO Med najstarejša znanstvena društva v Sloveniji, pa tudi v državi, spada Muzejsko društvo za Slovenijo, ki bo proslavilo 16. decembra 100-letnico svojega obstoja. Ob tej priliki bo v slavnostni dvorani mestnega poglavarstva v Ljubljani v soboto, 16. dec., ob 6. uri zvečer pod pokroviteljstvom bana dravske banovine g. dr. Marka Natlačena izredni občni zbor. Istočasno bodo tudi zborovanja slovenskih zgodovinarjev, in sicer v soboto, 16. t m., ob 9. uri dopoldne in ob 3. uri popoldne v čitalnici Narodnega muzeja v Ljubljani, Bleiweisova c. 24. Na zborovanjih bodo predavali naši najvidnejši znanstveniki o aktualnih problemih slovenskega zgodovinarstva. ZVIŠANJE PLAČ NAMEŠČENCEV NA HRVATSKEM Sinoči je bila končana anketa hrvat-ske zveze zasebnih nameščencev in trgovskih Združenj v Zagrebu, na kateri so se delodajalci obvezali zvišati plače svojih nameščencev. Od 1. decembra dalje se zvišajo plače do. 1000 din za 25 odst, do 1500 din za 20 odst., do 2000 din za 15 odst, do 2500 din za 12 odst., do 3000 din za 8 odst., nad 3000 din pa za 5 odst. Kjer so bile običajne trinajste plače, bodo tudi letos ostale, drugi delodajalci pa bodo dobili poziv, da jo izplačajo. o Dan za dnem se vračajo skozi Pragersko v manjših številih sezonski delavci iz Francije. Nestrpno čakajo eno uro in pol na pragerskem kolodvoru na vlak, ki jih popelje v Prekmurje na njihove do. move. SKALAM: ttAMAS IN JORA ROMAN ZA&N3SH tr^^sar. Izmislil si bom nekaj čisto jfga. Pristajate? \ r'*taiam. Samo previdno! Jaz ne * ničesar! To si dobro zapomnite!« * i UUDi NA ZEMLJI 29 'M r°sim!« ai mislite to izvršiti?« ‘ak-s ~ • * iha l)a >n odšel iz pisarne. Zavest, da je akoj. To se pravi, še to noč.« se je poslovil od Yagirija Sii llCfiovolienie, da odstrani za vselej !vestr’ k' stal med n^m 'n njeS°v0 S Jj: ga je navdajala z neznansko do • s o! ki Je Pokazal tudi na zttnai-■"vso 2 rnu ie zarel od zadovoljstva 5' Dih ?ot ,si je natihoma prepeval pesem, je bila ljuba še iz otroških let. Od-)Se*V xV°3° delavnico, poiskal aparat >hib Čanie 'n §a preiskal. Deloval je 'Žep n°- Skrbno ga je zavil in spravil !abi'm otem se je napotil v zabavišče, t t'ojjUJlitreie minil čas, ki ga je še ločil % • ram je pil, da bi si okrepil po- i 0 ie ia-S^a'a no^ 'n sc mu ie zde*°’ da Ze dorna> je odšel po ovinku do a bivališča, se previdno splazil do njegove spalnice in pred vrati prisluškoval. Od znotraj ni bilo slišati nobenega glasu. Počakaj je nekaj trenutkov in nato potrkal. Oglasil se ni nihče. Pritisnil je na vrata, ki so se odprla in pogledal po sobi. Bila je prazna. Ramasa še ni bilo. »Tem bolje,« je pomislil, vzel onesve-ščevalni aparat iz žepa in ga skril pod zglavje na postelji. Prej ga je še naravna!, da ga je bilo mogoče spraviti v pogon z brezžičnim tokom. Ko je to opravil se je, prav tako previdno kakor je prišel spet odstranil iz Ramasove spalnice in'poslopja- Odšel je v svojo delavnico in s pomočjo televizorja oprezoval, kdaj se bo Ramas vrnil. To se je zgodilo šele pozno. Hodil je naglo in takoj legel k počitku, kar je Mahabali spoznal po tem, da je ugasnila luč v spalnici. Čakal je četrt ure in nato spravil v tek aparat za brezžično oddajanje energije, ki je sprožila delovanje priprave za izžarevanje katalepsijskih žarkov, skrite pod Rama-sovo blazino. Ničesar zlega sluteči Ramas se je pre- budil šele pozno in v neznanem mu prostoru. Skočil je s postelje in se prestrašil. »Kje sem?« je vzkliknil. »Saj to ni moja soba. In kje je luč?« Luči ni bilo nikjer. V prostoru je vladala neprodirna tema, vzdušje je bilo hladno in zatohlo. »Ujet!« je pomislil in v hipu doume!, kaj se je z njim zgodilo med spanjem. Vendar je ostal popolnoma miren. Premišljeval je nekaj časa in se nato lotil razsiskavanja svoje ječe. Preiskal je stene in tla, a ni mogel nikjer najti ne vrat ne kake druge odprtine. »Zazidali me menda niso?« je pomislil in se lotil znova raziskovanja, katero je ponavljal brez prestanka dolge ure, dokler se ga ni lotila utrujenost, a začutil je tudi žejo in moral končno k počitku. Nič ni vedel, koliko časa je že zaprt in tudi ne, ali je zunaj dan ali že noč. Celo misli same so mu postajale motne. Pogreznil se je v nemirno spanje. Ko se je zopet predramil, je bil še bolj medel, žejen in lačen kakor poprej. Vendar je vstal in ponovil tipanje, kakor ga je opravil že večkrat prej, Stene so bile gladke kakor šipe, in prav to mu je rodilo misel, da je morda zaprt v prostoru, ki je pogreznjen. V takem prostoru prav gotovo ni nobenih naprav za dviganje in spuščanje in tudi vrata niso potrebna. — Vendar mora biti nekje vsaj neka, čeprav še tako majhna špranja, skozi katero pri-, haja vanj zrak, sicer bi se bil že zadušil. »Morda je na stropu?« je pomislil in pričel preudarjati, kako bi ugotovil vsaj kako visoko je do njega. Postelja, na kateri je ležal, je bila napravljena iz kovinskih palic. Skušal je odlomiti vsaj eno, a kovina je bila trda. Upognila se je sicer nekoliko, prelomiti se pa ni dala. Kljub temu ni opustil svojih naporov. Pregibaj je palico sem ter tja z vztrajnostjo, ki je bila vredna občudovanja. Po nekaj urah dela, ki ga je še bolj utrudilo ,da je moral vedno pogosteje počivati, je nazadnje le dosegel, kar je hotel. Palica se je prelomila najprej na zgornjem in nato še na spodnjem koncu. Obšlo ga je veselje, kakor da bi našel že vrata v svobodo. »Prvi uspeh je dosežen,« si je dejal, odtrgal še od rjuhe več pramenov, jih povezal skupaj in pritrdil nanje odlomljeno palico. Postavil se je sredi prostora in pričel metati palico proti stropu. Najprej v razdalji sežnja nad seboj, potem pa spuščajoč vrv vedno na daljše, dokler ni začutil, da se je ob polni napetosti palica zadela ob strop. Izmeril je vrv s pedjo in ugotovil, da znaša razdalja od njegove dvignjene desnice do vrha petnajst pedi. Njegova ječa je bila nenavadno visoka. »Težko bo!« je pomislil in premeril dolžino postelje. »Ne bo dovolj.« (DaUej * MAL! OGLASI oilase te^din^S ^ ifrH'*1 j0gl,a?l*1 s'ane vsaKa beseda 50 pat, naimanjša pristojbina za te znesek za te i« a °r^n n0PJS?Va.Di'! <° tenitovaniski oslasi din l_ oo besedi NalmaniSl enkratno oblavn zna{a ei,?1? T ?bel° *>skane besede se računajo dvolno Oelasni davek za VMsfafl v Disnra ?vS,i . V o n ” ma'e “i1135' se Dla£u’e ,ako) orl "arcčiin oziroma ea le plamene odenvore .ua “f.0^10,111 a11 oa a° poštni položnici na čekovni račun št. 11.405. Za vse pismene odsovore zlede malib oriasov se mora priložiti znamka za d din Razno raa®»at»*OTBUH3ueBw ZDRAVNIŠKO PREIZKUŠEN priporočljiv in zanesljivo učinkovit jc zdravilni Čebok-vu ,, prepečenec. Pekarna Čebokli, Glavni trg. 11671-1 NOGAVICE (lastni izdelki) rokavice, vol na, odeje, koce, zimsko perilo Pletenine, najcenejše »Mara«, trgovina A. Oset, Koroška c. 26 (poleg tržnice). 9879-1 Hišni posestniki in najemniki preglejte Vaše peči in štedilnike predno nastopi zima. Vsa pečarska in keramična dela izvršuje solidno in poceni ANTON RAJŠP. MARIBOR Orožnova 6, kjer si lahko ogledate veliko zalogo. 10276-1 SLADKORNO BOLNI! Kruh, moko, suhor. kekse vse za diabetičare dobite samo v pekarni Rakuša, Koroška ce-^a 34- 11359-1 BELI KROMPIR in apneni prah se dobi Pri Kmetijski družbi, Meiiska c. 12- 11199-1 BUČNO OLJE novo, dobro in vedno sveže, nom tovarna bučnega olja, Maribor, Taborska 7. 11943-1 „ , POHIŠTVO! Vsi, M rabite pohištvo, izkoristite današnje cene, ker se bo vse podražilo. Priporoča s* »Efka«, mizarstvo. Frančiškanska 12. 11955—1 Posest HIŠA šttristanovaniska, z vrtom naprodaj. Potreben kapital (fin 40.000, drugo lahko v me sečnih obrokih. Sp. Radvanje st. 6, p. Maribor (poleg ope-temt). 11935-2 ^ POSESTVA txl 30.000 naprej. — Gostilne, trgovske in obresto-npsne Mše prodala Zagorski, Manbor, Meljska cesta 12 11946-2 Prodam . la CVETLIČNI MED (točen) od din 15.— naprej. O. Creplnko, čebelarstvo, prodajalna čebelarskega društva Maribor. Zrinjskega trg &___________________9789-1 TRGOVINA z mešanim blagom ▼ centru Maribora, brez konkurence, radi preselitve naprodaj. Naslov v ogl. oddelku »Večer-ntka«, 11928-4 NOVA SPALNICA moderna, naprodaj po znižani ceni. Mizarstvo Belak, Frankopanova 23. 11937-4 JABOLKA od 10 kg naprej naprodaj. — Grajski trg 2, v trgovini. 11938-4 Kupim Kadar pošljete denar po pošti, ni sledu o bojazni— zaka| bi se tore| bali naročiti blago po pošti? Ako blago, ki ga Vam bomo poslali, ne bi ustrezalo, Vam ga zamenjamo ali vrnemo denar. Zahtevajte naš brezplačni, bogato Ilustrirani katalog najrazličnejšega blaga pri zelo nizkih cenah. Veleblagovnica m 1 I ZB9' • b, Itlea 4 in 6 1 j m Tagnh ll„ petini prria Stanovanje STANOVANJE soba. kabinet, kuhinja, pritikline oddam takoj. Betnav-ska c. 39. H932-5 SOBA S ŠTEDILNIKOM se takoj odda za 150 din. Bet-uavskt c. 39. 11933—5 STANOVANJE enosobno s pritiklinami oddam. Aleksandrova 83-11. 11941-5 STANOVANJE sobo in kuhinjo, na Mico, oddam. Koroška a 52. 11948-5 SOBO IN KUHINJO takoj oddam. Koroška c. 76. 11952—5 DVOSOBNO STANOVANJE s pritiklinami oddam. Gosposvetska 17. 11953-5 hUkOUAuioUsA da se je cena mesu ui»«l» : 1 fcfl teletine samo ,. din 8" Ikg govedine samo .. din 6" m to samo v mesariji ŠERBEC STUDENCI TaUfoe 29-33 uptroovski LOKAL * . nl r*v*keg» mostu, se odda takoj v najem. SBMi IVAN SLOKAN Ljubljana, Kolezijska ulica se pn STANOVANJE trisobno, kopalnica in pritikline oddam. Maistrova 16, vra-ta 7.________________11934-5 TRISOBNO PARKETIRANO STANOVANJE se odda z velikim vrtom za 600 din. Prisojna 2, za tovarno »Mirim«. 11957-5 Enosobno in dvosobno STANOVANJE s kuhinjo se odda. Glavni trg 4, trgovina. 11958—5 Soho odda BBBMBtaahM.,, ■ BBS LEPO SOBO sončno, separirano. z uporabo kopalnice oddam boljši ose bi. Dvorakova 14-1, desno. 11939-7 SOBO S ŠTEDILNIKOM oddam. Frankopanova 41. 11940-7 OPREMLJENO SOBICO separirano, s hrano ali breg, oddam. Lahko se notri tudi kuha. Naslov v ogl. oddelku »Večernika«. 11942-7 SOBO pralno ali opremljeno, oddam v Tyrševi ul. 26-1. Vprašati pri hišnici. 11950—7 Sfužfto dobi UČENCA za brivsko obrt sprejme takoj. Fran Novak. 11929-9 IŠČEMO pameten in sposoben zakonski par za vodenje meščanske gostilne v Mariboru. Ponudbe pod »Kavcije zmožna« na ogl. oddelek »Večernika«. 11936-9 UPOKOJENCEM nudimo pod ugodnimi pogoji dober postranski zaslužek. Sprejemamo krajevne zastopnike za ljudsko zavarovanje. Samo resni interesenti naj pošljejo ponudbe zavarovalni ci »Drava« v Mariboru. 11944-9 Službo ISie URADNIK z znanjem srbohrvaščine in nemščine, trgovsko naobra-žen, išče službo. Dopisi Dod »Zanesljiv« na ogl. oddelek •Večernika«. 11931-10 V nalem KROJAČI! Delavnica se odda v najem na ugodni točki. Ponudbe na oddelek »Večernika« Pod »Prilika«. 11947—15 Kam, ki e? SP®s©r.„. JZ 4etemim M hešmjej Prihodnji torek, dne 12. t. m. bo žrebanje 111. razreda. 29. o DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE. Kdor še nima srečke oz. kdor še ni plačal svoje srečke, naj nemudoma obrne do naše hiše sreče »n slavne Etolekture, bančne poslovalnice DIB7 III If Maribor. Smporica 25 DIULJMIV Teie,on 20 97 kjer so nove srečke še na razpolago! _ . Srečka državne razredne loterije je tudi primerno božično ari Ena cela srečka stane sedaj Din 600.— (za prve tri razrec ena polovica Din 300.— in ena četrtinka Din 150.—. BEZJAKOVE SREČKE so zadele samo v zadnjih letih sle e e večje dobitke oz. premije: din 2,008.000 srečka štev. 68.326 din 1,002.000 srečka štev. 59.971 din 301.000 srečka štev. 83.526 din 301.000 srečka štev. 56.910 din 200.000 srečka štev. 34.210 din 100.000 srečka štev. 4.638 din 100.000 srečka štev. 7.336 din 100.000 srečka štev. 77.664 din 100.000 srečka štev. 77.696 din 100.000 srečka štev. 86.831 din 100.000 srečka štev. 86.834 din 80.000 srečka štev. 97.039 din 60.000 srečka štev. 83.519 din 50.000 srečka štev. 19.306 din 50.000 srečka štev. 88.152 Ali ne bi tudi Vi hoteli bili med srečnimi dobit«*1- RADIO GODEC • MARIBOR • R R A A D D 1 I O o KRALJA PETRA TRG 6 MIKLAVŽEV AN JE s© TrS v soboto zvcČct t gostilni pri »Upi«, Qreeor- SA9- vaM,a spreJ*nia gostilničar. Vabljenj vsll Rele. 11956—17 MORSKE Ribe v petek in soboto pri M. Plaac-____________11959-17 Na/novc/ii modeli Vodno n« »»logi po .»»ličnih d Bogomir oie/alt ~ unc» Kneza Koclja 4 Spomnite se CMD1 Ali ste že poravnali naročnino za „Večernlk“7 Miklavževa in božična darila pri TRPINU kjer se prodaja vse po znižanih cenah. generalno ZAGREB ALI JE VAS RADIO V REDU fe f Radio Starkel C Maribor § strokovna popravila J* og ročne od M. Ilger-jev s"1 GOSPOSKA Prodajamo tudi oa obroke čem brez Božična^ ...MSuiiMiiiiilllllUlllIlMpMP*1 ^ IVAN «**’ ^AB,B .4? ftlettsanilrova Ro*0? Izdaja in urejajo ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik ST ANKO DETELA v Mariboru. - Z*6*0 ^ bo vračajo. — Uredništvo In uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon uredništva štev. 25-67, in upravo štev. 25-67- — Po*101