Mesto rakve .... potico. Spisal Seljanov. NaSi gorski ljudje so kakor ptice selivke; dokler leži v poletnem krasu ta divai planiaski svet, se ti ae maknejo od svojega čarobaega rojstBega kraja, pa ako bi jim poaujal tudi mošBje zlatov. >Zla(6<, ki se razliva od solačaih žarkov od svetočih brdib in logčh, jim je dražje od bogastva celega sveta. Le kdor pozaa lepoto aaSih krajev, tudi razume to globoko vkoreaiBjeno domoljubje. Pa ie tudi mnogo opravila v gorkem poletju okoli domov, katero drži možki svet doma. Ko pa je urejeao vse ia opravljeao in ko pripiha prva jeseaska sapa preko visokih brd ia strmia, tedaj pa se odpravijo naši možakarji, te pravcate lastavice, kar v celi trumi na pot, — seveda ae aa jug, marveč še bolj na sever, v Se bolj mrzle kraje, v nekaj dai oddaljeae rudokope. Oadi prebijejo, ako jim je sreča mila, da se jim ne pripeti kaj »človeSkega« v kakem rovu, dolgo zimo med rudarji ter pridao poSiljajo prihraBjeae novce domov za razBe potrebe. Mej Baporaim delom v globočiai pod zemljo pa zamisljeai saajajo o svetlih srečaih daevih, ki jih čakajo v domovini, ko Bapoči topla pomlad. No, pa vse to je že zaaaa stvar. Manj »zaaao« je seveda, koliko usod je združeaih z živlieajem teh »ptic selivk«, katerim pravimo »aaši mili gorjani«... V jeseni je bilo. Pred Mlakarjevo krčmo je stal trop začraelih možakov, starejsih ia mlajSih. Vsi so bili oprtaai za dolgo pot. Od plaaine doli je bril oster veter ia opomiajal aa odhod. Okoli možakov so stale ženske ia otroci, prve objokaae, dragi premrlih udov. To so bili »radarji«, ki so se odpravljali od doma, od dragih svojcev v daljni svet. »Pa kaj kmalu mi piši Jože«, reče Jeraaova ia poda roko svojemu možu. »E, saj veš, Leačka, da ti bom pisal koj, ko pridemo v kraj«. »Pa, 6e mogoCe, o Božiču da prideS, — vse ti pripravim; bovo obleko dobiS za prazaike ia lepo potico spečem, da boš vesel«. »Kaj bi ne bil vesel, — no, pa če Bog da, se vidimo o Božiča!« »Bog te obvaraj, — Bog vas obvaruj vse, ia srečao hodite!« zakliče Leaka ia možaki so kreaili strmo pot v goro, vrha katere se potem zavije cesta dalje proti zelo oddaljeai prvi železniški postaji. Leaki ia dragim ostalim, ki so gledali za tem čraim tropom, pomikajočim se mož za možem v strmi hrib, se je zdelo, kakor da odhajajo v vojsko, v krvavi boj proti hudemu sovražaiku. V resaici pa se aiso mBogo motili, saj živijenje rudarjevo ai maogo dragače od vojakovega v vojai, ker tudi rudar zre neprestaao smrti v bledo obličje. Pretekli so trije meseci v rudokopu mej čraimi steaami v požastaih rovih ia predorih. Jedaakomerno so spreraljali udarce srca možakov, obsojeaih preživeu tri četrtiae svojih daij pod zeraljo, udarci ojstrega orodja po trdem kameaju. Jeraa ia Ravea sta delala skupaj aa koaci nepregledno dolgega predora. Cas sta si kralila s spomiai aa dom ia z razaimi načrti za življeaje; kajti bila sta oba še primerao ralada. »Ali pojdeš o Božiču?« vpraša Ravea tovariša. »Skoro da pojdem. Saj veš, težko me pogrešajo, in tudi meai je težko. Z Leako sva se vedno rada imela ia tudi zdaj ni bilo lahko ločiti se. Ali kaj se hoče! Tudi otroka me skrbita, — saj veš, ako je človek tak, da visi z vsako misico svojega srca Ba Bjih, katere je pustil brez varstva daleč doma, — da pač komaj čaka < »I ao, saj to jaz razumem, tudi meni ni dragače, da« — »No, pa 3e ti pojdi, jo udariva skupaj, da bo krajša pot, kar pojdi Jeraej!« >Ne morem, nikakor mi ne kaže. Pa ako greS ti, pozdravi pri Bas ia potem mi poveS, kako se imajo !< »To pa že storim, Jernej!« »Posebao mi poglej, če je raztrgala tudi letos povcdeaj na moji senožeti!« »E, ta vražja voda! Saj pravim, ako bi vsi mi mogli prihraaiti toliko skupaj, da bi sami uravaali to :.meBtano Brezdaico, — potem bi že Se bilo«. >Kar 3e ai, je še lahko; pa le dobro vse oglej, Jože!« Od vseb, ki so odsli v jeseBi, podal se je samo on o Božiču v domoviBo, oa mladi Jeraa. Silao ga je gaalo, dasi so mu aekateri odsvetovali; kajti aeaavadao ojstra zima je bila zavladala. »Le glej, da se vrae8!« so klicali za Bjim, ko je odhajal; a oai so koj za tem odSli spet t globočiao. Sveti večer! V teh besedah je izrečeao vse, kar s čarobao silo odrneva v srcu vsacega kristjaaa. A še sveti večer v aasih gorah! Oj, to je treba videti, čutiti; popisati se ae da. Okrog po bregovih in plazovih saeg, kakor daleč aese oko; a Bad saežao veličino luaia svit tako tajiastveao razlit aa okrog. Brezštevilno biserov se iskri po saežai be- liai, kamor se ozre oko; — a med vso to čarobo svete aoči doai večerai zvoa, odmeva grom topičev. Pri Jeraaovih so pričakovali domov gospodarja, ker prav za gotovo je obljubil v pismu, da pride za prazaike. Kako veselje se je izražalo aa obrazib ailade žene ia otročičev! V čedao opravljeai izbi je stala belo pograjeaa miza ia aa ajej se vidi aa krožaiku aarezaaa potica. Prostor pa je mračao razsvetljeval svit male lačice doli z »jaslic«. Ura je osma. »Saj bi že morai biti doma atek«, dahne Leaka otrokoma, pet let stari Jerici ia sedemletaemu Jeraejcu, ki sta sedela za mizo ia poželjivo obračala poglede napotico. >Gudao se mi res zdi, da ga še ai; da bi ga Bog Bebeški obvaroval vsake aesreče; ker mraz je res accoj ia pot tudi ni prav lahka čez plazove«. Ia prešla |e ura za uro, bilo je deset, jedaajst po aoči, — a njega od nikoder. Zsai je postajalo aad vse tesao pri srcu ia otroka, slutivša materiao skrb ia žalost, pričela sta jokati. »Oh, kak sveti večer imamo!« zafiBe z aova toižiti Jeraaka ia pohaja pred hišo in gleda po mesečiai v goro, ail se ae čujejo tako zaaai koraki. >Morda se \e tudi premislil ia ga ae bo«, reče žeaa, ter odide v hiSo, pa poklekae in začae raoliti. H krata začuje pred hiSo neaavaden hrup ia človeško govorjeBje; aekdo celo zakliče: »Leaka!« V čudai slutaji plaae pred duri in vidi vse črao Ijudi. »Le sem stopi, Leaka, — Bekoga smo ti priaesli, pa aič se ae prestraži, prav tvoj Jože bo. Gore v plazu je ležal, ko smo Sli k polaočaici«. >0 križaai Jezus, ali je Jože, ali je mrtev?!« vsklikae vsa obupaaa žeaa ia se zgrudi ob truplu svojega moža, kličoč: • Jože, Jože, vstaai, zbudi se, ali so te ubili? ali Be čuješ?« »Mrtev bo!< se začuje na okrog, >gotovo je zmrzail atrujeB od pota; kar po gospoda pošljimo. Uboga žeaa, kak sveti večer bode imela!« »Nesimo ga v hišo ia poskusimo, ako je Se pomoč!« rekli so drugi. Ia aesli so ga v hiSo, drgaili s saegom ia slamo ter poskusili vse, kar se je dalo storiti ia česar so bili ljudje že vajeai. Ia zares, čudo, — trud ai bil zastoaj, — mož se ai bil izgubljea, odprl je oči in jel se polagoma gibati. >0, Bogbodi zahvaljea!« molila je žeaa srečna ia vesela, da se je tako obrailo. »No, zdaj ti ga lahko pustimo, Leaka; le dobro ga skrbi!« reko sosedje in odidejo k polaočaici. * • K sreči prislec ai ležal predolgo nezavestea v samoti, ker previdaost je hotela, da so šli ljudje k polaočaici ifl so ga aaSli ob poti kmalu potem, ko ga je utrujeaega in premrtega zapustila zavest. Probudivši se ia ko je do dobrega okreval, je pripovedoval žeai, kako je bilo po poti ia kako da je še slišal človeški glas blizu sebe, ko je izgubil čut. Potem pa ie zavladalo t prijazai hisici zopet veselje, pravo božičBo veselje. »Že sem mislila, da ti moram napraviti rakev, moj ljubi, ljubi Jože, — tako sem se prestrašila!" »Glej, hvala Boga, mesto rakve pa imam rajSi potico, katero si tako dobro naredila«. »Pa veS, Jože, aazaj mi ae hodi več; zdaj bi pa od skrbi ae mogla več živeti!« »Naj pa velja tvoja, Leačka, pa ostanem rajsi doma«. Ia prazaovali so v tihem domu veseli Božič, ia ž ajimi veselili so se sosedje, da je vse tako dobro ifl srečao izSlo.