351
Jezikoslovna drobtinica.
Je li „čitavnica" slovenska beseda?
Naši nasprotniki so po znanih nemških časnikih kakor ^Tagespošti" in „Triestercia lagali, da za nemško besedo J?Leseverein" nismo imeli slovenske besede, in da smo mogli besedo  „C i ta v ni ca" od Hrvatov izposoditi.
Pojdite med Muro in Dravo, tam čujete glagol šteti za „lesen" in „zahlen", šteti je postalo iz čteti, po izmeni glasnikov čt v št, primeri izgovor: štiri iz izvirne oblike: čtiri, strti za čtrti. Ogerski Slovenci in okoli Slovenjega Gradca namesto k ter i govorijo šteri, glasnik k umehčavši v c, in sopet c v s,
Korenika je či, z daljnim tvarivnim suffiksom čit. V sanskritu pomenja či, sammeln, primeri berem sammeln in pa lesen, bratva die Lese in nemški lesen v dvojnem pomenu: lego et eolligo. V sanskritu zato nahajamo: čaja, čiti, das Zusammengelesene, der Haufe. Iz kore-nike či je slovensko: čislo, Zahl, kakor broj iz berem, toda tudi slovensko, ne samo hrvatsko, kakor nek dopisatelj v „Glasnikutt misli. Učeni jezikoslovec Teodor Benfev, go-tinški profesor, pa piše: Aus dem Begriffe zahlen, ent-steht der Begriff zahlen (zato šteti = čteti tudi pomenja zahlen), auszahlen, Jedem das Gebiihrende geben, daher slawi cest, Ehre, čtovati, sto vati, ehren, in den Kompositen: počtenje, počtovanje, poštenje, poštovanje, Verehrung. (Benfey griechisch. Wurzellex. II., 232, 233).
Kakor je naš  učeni   gosp. prof. dr. V. Klun unidan v
..Novicah*   lažnjivim   dopisunom priporočil več   mitologične
v«.
znanosti,   tako j itn   mi priporocujemo več jezikoslovne,   da ne bi bili kar zajec pri bobnu.
Davorin Terstenjak.
352