Pozimi.
Kaj jaz maram, ko pri peči                 Naj besni le zunaj zima,
gorki 7. materjo sedim!                        naj zmrzuje, pada sneg,
To resnično moram refi,                      zame Je veselje ima
da se zime ne bojim!                           belo polje, beli breg . . .
Ko odhajam v cerkev, v šolo,              Ne! — To trda je beseda!
v plsši zagrinjam se gorak;                Bog daj skoro gorkih dni:
kje li daleč na nkolo                            Mnog Živi otrok, ki beda
koga plašč še krije tak ?                      mlada leta mu greni.
Jesti imam vedno dosti,                       Nima, nima kosca kruha . . .
2drav sem in vesel ko ptič;                 Zunaj zima, v srcu mrak . . .
drug, Ce hoče, naj se posti,                  često so uSesa gluha,
jaz ne vem o gladu — nič!                 kadar prosi siromak.
Teh otrok se Ti usmili, vsemogočni, dobri Bog! Na pomoč jim pridi v sili, reSi stisk jih in nadlog! - . .
Janko Leban