Poštnina plačana pri pošti 1290 Grosuplje M Informativno glasilo občine Dobrepolje QU letnik XXV. št. 7-8 i julij-avgust 2019 Slika zgoraj: V poletnem času je bilo po občini izpeljanih precej množičnih dogodkov in prireditev. Največje število obiskovalcev je bilo na 16. športnem dnevu v Bruhanji vasi. Slika levo: Začenja se novo šolsko leto. Srečno, šolarji! POPRAVILO IN CENITEV VOZIL ZA VSE SLOVENSKE ZAVAROVALNICE K BREZPLAČNO NADOMESTNO VOZILO PRIPRAVA VOZILA NA TEHNIČNI PREGLED POLNJENJE IN POPRAVILO KLIMATSKIH NAPRAV SERVIS VOZIL VULKANIZERSTVO POPRAVILO VOZIL NA RAVNALNI MIZI IZPUŠNI SISTEMI r^p _ AVTODIAGNOSTIKA B3 AVTOVLEKA POGODBENI SERVIS ZA ZAVAROVALNICO TRIGLAV IN TRIGLAV ASISTENCA 1 Trifllflv AiiitLLn lj FIZIOTERAPIJA % KRAJNC Ana Krajnc, fizioterapevtka m: 040 332 712 e: inio@fizioterapija-krajnc.si www.fizioterapija-krajnc.si Fizioterapijo na delovni nalog (čakalna doba od 6t ednov do 9 mesecev) Samoplačniške terapije za odpravo bolečin, sanacijo poškodb ter boljše počutje za otroke in odrasle: - manualna terapija, - Bownova terapija - obravnava težav s čeljustnim sklepom - biodinamična kraniosakralna terapija - Tecar Lokacija izvajanja: Videm 33a, (Zavod Sv. Terezije) 1312 Videm - Dobrepolje Partner TRIGLAV zdravje za SPECIALIST: Naj vas zabava ali navaden dan ne preseneti. Mesarstvo Adamič vedno poskrbi za vas! Nudimo sveže in že pripravljeno meso slovenskega porekla za piknike in druge priložnosti. Poskrbimo tudi za dostavo! Pokliči 041 25 25 14 Janez GOZDARSTVO BLATNIK SEČNJA IN SPRAVILO LESA ODKUP LESA PROMET Z LESOM ODKUP GOZDOV Tone Blatnik s.p. Zdenska vas 2C 1312 Videm Dobrepolje Tel.: 041 714 882 E-naslov: tone.blatnik5@gmail.com Rok plačila za les največ 7 dni. Naš kraj ■ julij-avgust 2019 3 Spoštovani bralci Našega kraja, dva poletna meseca sta za nami in spet v vaše hiše prihaja naše glasilo. Kljub temu da se življenjski ritem v poletnih mesecih nekoliko umiri oziroma spremeni, se je nabralo veliko vsebin za objavo. Tokratna številka prinaša kar štiri pogovore. Zelo zanimive izkušnje z olimpi-jad iz znanja naravoslovnih predmetov je z menoj delil Marko Čmrlec, ki je letos zaključil šolanje na Gimnaziji Bežigrad, že čez nekaj tednov pa odhaja na študij na prestižno univerzo v Veliki Britaniji. Pogovarjal sem se s predsednikom Zveze športnih organizacij Dobrepolje, kjer že snujejo športno dogajanje po izgradnji nove športne dvorane. O svojih težavah v obdobju po osvojeni zlati paraolimpij-ski medalji pa je spregovorila Veselka Pevec. Ljubitelji čebelarstva boste z veseljem prebrali pogovor z eno od redkih dobrepoljskih čebelark. Poletni čas v občinski stavbi je zaznamovalo trdo delo, saj je bilo po priporočilih in naročilih raznih inšpekcij -skih nadzorov treba pripraviti predloge sprememb dokumentov in odpraviti pomanjkljivosti in nepravilnosti iz preteklosti. Nekaj je bilo o tem povedanega tudi na seji občinskega sveta, ki je bila 9. julija. Ena izmed pomembnih točk dnevnega reda je bil tudi sprejem pravilnika o priznanjih. Tudi o tem na svoji strani piše župan Igor Ahačevčič, opozarjam pa vas, da je razpis za zbiranje predlogov za občinska priznanja objavljen v tej številki Našega kraja. Pri nas gre za novost, medtem ko je podeljevanje občinskih priznanj in nagrad po nekaterih drugih občinah že ustaljena praksa. Prepričan sem, da je v naši občini veliko ljudi, ki si zaslužijo priznanje, zato vas vabim k branju razpisa. Po nekajletnem zatišju so na Občini ponovno obudili poletne večere. Prvega sta konec junija pripravili Čebelarsko in Kulturno društvo Dobrepolje. Žal je drugi večer kljub prestavitvi odpadel, saj vreme dvakrat ni dopuščalo izvedbe Turističnemu društvu Dobrepolje, ki je želelo obuditi spomin na zobotrebčar-stvo v naših krajih. Pretekli konec tedna smo bili priča kar dvema poletnima večeroma. V soboto je Turistično društvo Dobrepolje pripravilo krompirjevanje in tekmovanje v igranju harmonike. Dan kasneje pa so središče Vidma stresli fantje skupine Lumberjack. Žal je vreme nekoliko pokvarilo druženje. Prispevek o obeh dogodkih boste lahko prebrali v naslednji številki, prav tako pa tudi o zadnjem poletnem večeru, ki ga bo v nedeljo, 1. septembra, pripravila Godba Dobrepolje. Rubrika Utrip občine se počasi zaključuje, saj sem utrip preveril že skoraj v vseh vaseh. Tokrat sem se odpeljal v Tisovec in naletel na nekaj presenetljivih informacij o tamkajšnjem življenju v preteklosti in danes. Iz iste vasi sta v glasilu še dva prispevka, prav tako pa si boste lahko prebrali o novih pridobitvah v Predstrugah in Bruhanji vasi. Predsednike vaških odborov sem povabil, da sporočajo, kaj v posameznih vaseh novega naredijo, in vesel sem, da so se nekateri takoj odzvali. Počitniški čas ponavadi ponuja nekaj možnosti za počitniško varstvo otrok v obliki tečajev, taborov in delavnic. Tudi v naši občini je bilo letos kar nekaj priložnosti. V glasilu boste našli povzetke prvega futsal tabora, počitniških delavnic v knjižnici in oratorija na Vidmu. Vseh treh dejavnosti se je udeležilo ve- liko otrok, na obrazih pa je bilo zaznati veselje in razigranost. V ponedeljek, 2. septembra, se začne novo šolsko leto za vse učence in dijake. Vsak dan se bodo vrstile priložnosti, da se učenci nekaj novega naučite, nekaj novega doživite. Da učitelji nekaj novega spodbudite, starši kako stvar potrpite. Vsi bomo imeli priložnost delati za prijetno okolje znotraj razreda, znotraj šole, kraja, družine. In vsi bomo imeli priložnost, da skrbimo, da bodo naše ceste varne. Prosim, da ste vsaj v okolici šol in vrtcev še bolj previdni kot običajno. September je mesec, ko se spet začne bolj intenzivno delo v društvih. Konjerej-sko društvo Struge nas vabi na konjeniško prireditev, Društvo gobarjev Štorov-ke Šentrumar na tradicionalno gobarsko razstavo, Zagoriški fantje na praznovanje 70-letnice, Turistično in Športno društvo Dobrepolje pa sta v zadnjih pripravah na jubilejno 10. Dobrepoljsko vandranje in 9. Dobrepoljski tek. Vabila in pomembne informacije boste našli v rubriki Iz društev. Na športnih straneh boste lahko prebrali informacije Športnega društva Dobrepolje in prispevek predsednika Futsal kluba Dobrepolje, ki letos stopa v jubilejno deseto tekmovalno sezono, ob tem pa bodo igralci in trenerji odštevali mesece in tedne do prve tekme v novi, domači športni dvorani. Vsi upamo, da bo to že ob koncu letošnje tekmovalne sezone. Izpostavil sem samo nekaj vsebin iz avgustovske številke, tudi na drugih straneh pa vas čaka zanimivo branje. Želim vam prijeten september in vas vabim k branju našega glasila. Urednik Bojan Novak Naš kraj Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Odgovorni urednik: Bojan Novak. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, gsm: 031 536 121. Lektoriranje: Mojca Pipan. Člani izdajateljskega sveta: Tina Kadunc (predsednica), Jasmina Mersel Sušteršič, Tamino Petelinšek, Ana Pugelj, Alenka Zabukovec. Glasilo Naš kraj je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu Republike Slovenije za kulturo pod zaporedno številko 741. Oblikovanje, prelom in tisk: PARTNER GRAF zelena tiskarna, d.o.o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1370 izvodov. Naslednja številka Naslednja številka izide v petek, 27. septembra. Rok za oddajo prispevkov je 17. september 2019. Kazalo Iz občine....................................4 Obvestila..................................12 Iz naših vasi.............................13 Kultura.....................................18 Utrip občine.............................21 Aktualno..................................24 Iz vrtca in šole..........................30 Iz društev.................................33 Pisma bralcev...........................48 Šport........................................49 Zahvale....................................58 4 Naš kraj ■ julij-avgust 2019 Županova stran Gospod župan, za nami sta dva bolj dopustniško in poletno obarvana meseca. Kako ste ju preživeli? Res, poletje je čas, ko naj bi se ritem življenja nekoliko upočasnil. Ta občutek daje predvsem to, da imajo otroci počitnice. Sicer pa vsem drugim in na vseh drugih področjih življenje teče skoraj enako. Vem, da so mnogi v tem poletju veliko delali, tudi vsi tisti, ki so organizirali dejavnosti za vse druge, pa nekateri vaški odbori. Vsem tem sem res hvaležen, saj naredijo ogromno dobrega. Mislim pa, da se kot družba ne znamo dobro organizirati. Vem, da imajo v nekaterih urejenih državah dopuste skoncentrira-ne bolj v avgust, in takrat se večini ljudi ritem res upočasni. Vem tudi, da so imeli uradniki Evropske komisije dejansko ob vseh večjih praznikih in v avgustu praktično kolektivni dopust. Tako človek res lahko »odklopi«. Ampak Slovenci smo drugačni. 9. julija ste imeli peto redno sejo občinskega sveta. Svetniki so potrdili predlog pravilnika o priznanjih in pravilnika o pokroviteljstvu župana. Lahko poveste nekaj besed o obeh aktih? S tema predpisoma smo le pripravili osnovo za urejeno poslovanje občine na tem področju. Zlasti področje pokroviteljstva občine oziroma župana je pomembno v tem smislu, da se mora vedeti, po kakšnih pravilih župan »deli« sredstva. V bistvu ljudje tukaj pogosto pomešamo dejstva. Župan v glavnem ne deli svojega denarja, temveč denar občanov občanom. To mora potekati jasno in pregledno. Primer: pred kratkim so hoteli za neko prireditev v občini organizatorji povabiti kot slavnostnega govornika prejšnjega župana, češ da jim je veliko dal. Povedal sem jim, da nimam nič proti temu, če ga povabijo za slavnostnega govornika, ne morejo pa ga vabiti kot nekoga, ki jim je delil denar občanov in njemu pripisati, da jim je veliko dal. Podobno je s priznanji. Ljudje, ki jih zaslužijo, jih morajo prejeti. Delo, ki ni plačano, mora biti v družbi priznano na drugačen način. In tudi priznanj ne moremo deliti po volji enega človeka. Na isti seji so predstavniki nadzornikov pri gradnji športne dvorane predstavili analizo dosedanjega poteka gradnje. Izrazili ste skrb zaradi slabega sodelovanja med izvajalci in nadzorniki. Ste kljub temu optimistični glede zaključka projekta? Tudi v tem primeru gre za stvari, ki se pogosto pomešajo, in v javnosti se predstavljajo polovične informacije. Kadar izvajalci in nadzorniki dobro sodelujejo, je to lahko slabo ali vsaj sumljivo. Če so med njimi trenja, je na nek način celo bolje. Gradnja športne dvorane poteka dobro in po planu. Zatika se pri zahtevi po dodatnih stroških, a sem prepričan, da se bomo dogovorili. Nekaj sto tisoč evrov dodatnega denarja za našo izčrpano občino namreč ni majhna stvar. Bolj pa me skrbi, kako bo ta dvorana živela potem, ko bo zgrajena. Sprejet je bil tudi program za kulturo za mandatno obdobje do leta 2022. Malce o tem programu sva že govorila v prejšnjih številkah. Program predstavlja temelje za ponovni dvig kulture, a največji potencial je v ljudeh, kajne? Gledate na področje kulture z optimizmom? Na celotno občino gledam pozitivno in optimistično. Če ne bi bilo tako, bi bilo bolje, da se sploh ne bi lotil tega posla. Seveda pa drži kot pribito, da so občina ljudje, in občina je živa toliko, kot so živi njeni ljudje. Imamo kar nekaj ljudi, ki gledajo na skupnost, razmišljajo, kaj bi bilo treba spremeniti, kaj narediti drugače, kako spodbuditi darove/talente naših ljudi. In tudi kaj naredijo (glejte mojo posebno zahvalo v tej številki NK-ja). Za te se splača delati in truditi. Takšni bodo potegnili voz razvoja naprej. Seveda pa je več takšnih, ki vidijo le sebe, svoje težave, ki jih povrh vsega še močno napihujejo in poudarjajo. Ne ozirajo se na skupno dobro in na ljudi okoli sebe. In velikokrat niti ne prispevajo kaj veliko v občinsko blagajno. Občina mora zagotavljati splošne koristi, ne koristi posameznika. Program kulture sam po sebi ni osnova za ponovni dvig kulturne dejavnosti, je le del pravne osnove. Kulturna dejavnost se bo spet dvignila takrat, ko bodo ljudje začeli delati v društvih, ko bodo za to spet darovali svoj prosti čas in darove, ki jim jih je Bog položil v zibelko. Občinski svet je potrdil nov Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Smo v času začetka novega šolskega leta in vedno v tem času postanejo aktualne razprave o prometni varnos- Naš kraj ■ julij-avgust 2019 5 ti. Kakšnega sodelovanja s svetom za preventivo si želite? Imate na občini v načrtu za prihajajoče mesece kako naložbo v izboljšanje prometne varnosti? Posebej avtobusne postaje so kar težava ... Svet za preventivo dejansko še ni zaživel, malce tudi zaradi tega, ker je tukaj prišlo do zakonskih sprememb in svet ni več posvetovalni organ župana, temveč občinskega sveta. Prometna varnost mora biti stalnica, ne le v času ob začetku šole. Če starši niso prometno vzgojili svojih otrok in če za vzgojo zlasti svojih najmlajših niso izkoristili počitniških dni, potem bo za te otroke težko. Letos ne bo posebnih naložb v prometno varnost, razen morda vsaj ene avtobusne postaje. Je pa to vprašanje zanimivo zaradi tega, ker smo v zadnjih letih veliko denarja vložili v nadstandardne vsebine, osnove pa še zdaleč nismo uredili. Niti kolesarskih poti, izgradnjo katerih je v tem programskem obdobju izdatno podpirala tudi EU. Želim si, da bi na tem področju v prihodnjih letih poživili dogajanje. Na julijski seji občinskega sveta ste omenili namero, da se v prostore nekdanje banke na Vidmu preseli lekarna. Lahko poveste kaj konkretnega o tem? Tako kot pravite, delamo na tem. Kot pa ste verjetno slišali ali prebrali, je Ljubljanska lekarna imela po nepotrebnem veliko škodo z vdorom v njihov računalniški sistem. Upam, da to ne bo vplivalo na njihovo naložbeno politiko. O tem z vodstvom lekarne še nismo govorili po tem dogodku. Večkrat poudarite, da imate na Občini že od začetka mandata veliko dela z urejanjem raznih papirjev in neurejenih zadev za nazaj. Z novo direktorico občinske uprave ste konkretno zagrizli v to področje. Se že bliža luč na koncu predora? V javnosti je resnost te težave očitno podcenjena. Ne gre le za »razne papirje«, temveč za način dela, ki ni bil skladen s predpisi, da ne rečem nezakonit. Več se mi zdi nesmiselno govoriti, saj bi danes, ko ima večina ljudi višjo izobrazbo od osnovnošolske, to morali razumeti. Je pa res, da te sanacije zahtevajo ogromno časa, energije in živcev. Dobro, da direktorica že ima izkušnje na tem področju, tako da je res veliko pripomogla k ure- janju razmer. Težko pa je tudi za druge sodelavce. Posebej zahtevno je področje financ, vsi skupaj pa moramo spremeniti pristop in način dela. Morali ga bodo tudi občani. Še se dogaja, da me ljudje »pocukajo« za rokav in vprašajo, če bi jim lahko dal kaj za to in ono. Računsko sodišče je naše popravne ukrepe sprejelo, sedaj smo odgovorili tudi na vprašanja kadrovske revizije, nismo pa še dobili potrditve inšpekcije, če so popravni ukrepi primerno narejeni. Potem bo sledil ponovni izračun napačno obračunanih plač, ki sega več let nazaj. To je spet zahtevno, predvsem pa »sitno« in časovno potratno opravilo. Imelo pa bo kar nekaj finančnih posledic. Kako pa kaže glede začetka gradnje čistilne naprave v Bruhanji vasi? S tem vprašanjem pa smo na področju izgradnje osnovne komunalne infrastrukture, ki bi morala imeti prednost pri naložbah iz naših skupnih sredstev. Izgradnja osrednje ČN se začenja in s tem se bomo ukvarjali približno tri leta. Gradnja bo zahtevala veliko denarja (pribl. 3 mio) in veliko potrpežljivosti vseh občanov, za katero pa tudi opažam, da je na nizki ravni. Preprosto, preden bo kanalizacija dokončana, bo treba prekopati večino asfalta po vaseh in še nekaj časa bo trajalo, da bodo poti spet preplaste-ne z novo asfaltno prevleko. S pomočjo zunanjih sredstev za zdaj kaže slabo, ker se je Slovenija odločila, da bo podpirala najprej izgradnjo kanalizacije v velikih mestih, šele potem na podeželju. Sicer pa se, tudi s pomočjo mojega »teženja« in predstavljanja te problematike, vseeno nekaj spreminja na tem področju in morda se bo našla kakšna rešitev tudi za nas, majhne in revne. Na MOP-u prip- ravljajo spremembo predpisov, ki naj bi dovolili tudi sofinanciranje kanalizacij, manjših od 2000 PE. Počakajmo, da vidimo, kako se bo to uredilo. V teh dneh se torej začenja novo šolsko leto za učence in dijake. Kaj želite kot župan sporočiti učencem, pedagoškim delavcem in staršem? Težko je biti pameten in nekomu nekaj svetovati. Ampak če ste me že vprašali, bi želel: Učencem in dijakom: delajte, ustvarjajte, mislite s svojo glavo in si naberite čim več znanja za prihodnje življenje. Pedagoškim delavcem: v učencih spodbujajte ustvarjalno delo in iščite znanje, ki ga nosijo v sebi. Ne morite jih z nepotrebnimi bremeni. Starši: vedno bodite otroku opora in varen pristan. Najlepša hvala za pogovor. ■ Zahvala V počitniških tednih so članice in člani našega društva upokojencev pod vodstvom ge. Metke Tegel odstranili plevel ter okopali in uredili zasaditev v središču Vidma. G. Slavko Nuzdorfer pa je odstranil zarast okoli kozolčkov pri vstopu na ozemlje občine. Zahvala tudi prizadevnim članicam in članom vaških odborov, ki so večinoma zelo dejavni in veliko pomagajo pri urejanju razmer v vaseh. S tem so veliko prispevali k lepšemu videzu naše občine in naših krajev, pokazali so dober odnos in skrb za okolico in okolje ter prispevali h gospodarni porabi javnih sredstev. Iskrena hvala za vaš trud, prispevek in zgled, ki so posledica vaše ljubezni do okolja, v katerem živimo, saj za dobro počutje lahko dejansko največ naredimo sami. Igor Ahačevčič, župan 6 Naš kraj ■ julij-avgust 2019 Poročilo s pete redne seje občinskega sveta V počitniškem času, 9. julija, so svetniki opravili peto redno sejo v tem mandatu. Kljub poletnemu datumu je bilo na dnevnem redu kar 13 točk. Poudarki s seje: Svetniki so bili seznanjeni z napredkom del pri gradnji športne dvorane. Sprejeti so bili štirje odloki oziroma pravilnik, med njimi tudi odlok o priznanjih občanov. Svetniki so podprli kandidaturo Rože Kek za nov mandat na čelu Mestne knjižnice Grosuplje in potrdili sestavo občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Obstaja velika verjetnost, da se bo v nekdanje prostore banke na Vidmu preselila lekarna. Bojan Novak Peta redna seja je prvič potekala v celoti na elektronski način, saj so svetniki dobili prenosne računalnike, zaradi katerih ne bo treba več tiskati gradiva za seje. To je pomemben korak v smeri bolj ekološkega poslovanja, saj je bilo treba doslej za vsako sejo natisniti večje količine gradiva. Župan je v uvodu umaknil eno točko z dnevnega reda, v skladu z uveljavljeno prakso pa so svetniki najprej obravnavali točke, h katerim so bili vabljeni zunanji strokovnjaki. Svetniki so brez razprave sprejeli zapisnika četrte redne in druge izredne seje. Sledilo je poročilo župana o izvedbi sklepov omenjenih dveh sej. Na podlagi sklepa je bil 21. junija objavljen javni razpis o sofinanciranju letnega programa športa. Po sprejemu sklepa o začetku oblikovanja programa za kulturo so stekle dejavnosti in na peti seji je bila obravnava predloga uvrščena na dnevni red. Občinska uprava je po sprejemu sklepa o izstopu iz skupne medobčinske uprave MIR posredovala informacijo o tem občinam soustanoviteljicam. Od zadnje seje je stekla akcija Prostofer, ki ima vse več uporabnikov. Fizično je končan projekt suhokranjski vodovod, odprtih je le še nekaj finančnih terjatev. Prva faza je tako uspešno končana, o morebitni drugi fazi pa ni še veliko znanega, saj je usoda v rokah državnih ustanov. Župan je svetnike seznanil, da projekt agromelioracije v juliju še ni bil končan, saj je treba do septembra izvesti še nekaj del. V času seje so potekala dela za vzpostavitev širokopasovne povezave na Vidmu, v preostanku poletja pa naj bi stekla dela tudi na Cesti. V poletnem času naj bi se začela gradnja čistilne naprave Bruhanja vas. Glede obrtne cone je odprtih nekaj spornih zadev, saj obstajajo nesoglasja glede plačevanja komunalnega prispevka. Občina in investitorji stojijo na različnih bregovih, več bo znanega v prihodnjih mesecih. Zdenka Novak Nose je ponovno navedla težavo slabega signala mobilne telefonije. Župan je povedal, da o tem potekajo pogovori s Telekomom. Slavc Palčar je povedal, da je v okolici Bruhanje vasi zgornji sloj komasacijskih poti slabši, kot je bil pred izvedbo projekta. Ljudje na terenu tega ne morejo razumeti. Župan je povedal, da so z va-ščani Bruhanje vasi glede tega že opravili pogovore in da je bil en del saniran, podobno pa nameravajo storiti tudi na nekaterih cestah v okolici Podgore. Janez Škulj je vprašal, kdaj bodo za vzpostavitev širokopasovne povezave na vrsti Ponikve. Župan je povedal, da je zaporedje letos: Videm, Cesta, Ponikve in Mala vas. V naslednji fazi se bodo dela izvedla v Strugah. V tretji točki so bili svetniki seznanjeni z napredkom pri gradnji športne dvorane. Mirko Troha iz podjetja, ki je zadolženo za informacijski portal gradnje, je najprej predstavil, kaj je bilo doslej opravljenega. Svetnikom je pokazal nekaj fotografij z gradbišča. Predstavil je razmerje med predvideno in dejansko časovnico gradnje. Ob podpisu pogodbe so bili postavljeni roki, ki pa so bili zaradi določenih sprememb glede temeljenja in zaradi želje Občine, da se gradnja zamakne v leto 2020, spremenjeni. Trenutno je v načrtih, da se gradnja zaključi konec januarja 2020, do konca marca pa se pridobi uporabno dovoljenje. V času seje so izvajalci nameščali stenske panele, ki jim je sledila vgradnja strešnih panelov. G. Troha je predstavil stroškovno izvedbo po mesecih in nekaj nesoglasij med izvajalcem in naročnikom. S strani izvajalca nadzorniki niso dobili zahtevane dokumentacije. Poročevalec je svetnikom predstavil nesoglasja glede treh dodatnih aneksov in strokovno argumentacijo nadzora (področja dodatnih, nepredvidenih del temeljenja, področje zahtevanih drugih materialov za višjo energijsko učinkovitost, področje stroškov preprojektiranja). G. Troho je dopolnil glavni nadzornik, Samo Pajer. Ta je povedal, da imajo še vedno težave s pridobivanjem ustrezne dokumentacije s strani izvajalca. Zaradi tega je bilo gradivo pripravljeno pozno in so ga svetniki lahko videli šele na seji. Župan je izrazil skrb zaradi slabega sodelovanja med izvajalcem in nadzorniki. Isto skrb so izrazili tudi svetniki. Razprava je šla v smeri iskanja rešitve, da bi izvajalec v večji meri upošteval zahteve naročnika in protokol gradnje. Ivan Kenda, ki pogodbeno vodi projekt, je povedal, da naročnik in nadzornik ne bosta popuščala pri zahtevah do izvajalca. Jernej Stare je vprašal glede pokrite povezave med šolo in športno dvorano, saj se mu zdi tak prehod nujno potreben. Ivan Kenda je povedal, da te povezave v gradbenem dovoljenju ni, ker se o tem v času snovanja dvorane ni razpravljalo. Očitno bo v fazi gradnje dokončana športna dvorana, nato pa se bo treba posvetiti še prehodu. Slavc Palčar je imel pripombo, da svetnikom ni bilo posredovano pisno gradivo. Svoje nezadovoljstvo je izrazil tudi glede neobstoječe pokrite povezave od šole do dvorane. Naš kraj ■ julij-avgust 2019 7 Svetniki so razpravljali o osnutku Odloka o priznanjih Občine Dobrepolje, ki ga je pripravil podžupan Jože Prijatelj. Glede odloka je bilo na predhodnih sejah že veliko govora, usklajevanje je potekalo tudi med svetniki. Mateja Lohkar je povedala, da je dal odbor za družbene dejavnosti zeleno luč za sprejem. Jernej Stare je izrazil pomislek, da bo zaradi poznega sprejema mogoče težko izpeljati postopek v skladu s časovnico v odloku. Imel je tudi dva predloga za dopolnitev besedila in ju podal kot amandmaja. Tako amandmaja kot odlok v celoti so bili soglasno sprejeti. Župan je svetnikom v obravnavo podal predlog Pravilnika o pokroviteljstvu v Občini Dobrepolje. Župan ne bo mogel dodeljevati sredstev posameznikom, skupinam, društvom in organizacijam po svoji presoji, ampak po pravilniku. Mateja Lohkar je kot predsednica odbora za družbene dejavnosti pohvalila pravilnik. Slavc Palčar je v imenu statutar-no-pravne komisije povedal, da nimajo pripomb. V razpravi je povedal, da je to še en korak, da se odpravijo pomanjkljivosti dosedanjega vodenja občine. Predlog pravilnika je bil soglasno sprejet. Naslednji v vrsti pravilnikov, ki jih nov sklic spreminja, je Pravilnik o zakupu zemljišč v lasti Občine Dobrepolje. Župan je pojasnil predlagane spremembe, ki jih je obravnaval tudi odbor za kmetijstvo. Jože Hren je povedal, da je odbor po natančni preučitvi predlagal, da se pravilnik v predlagani obliki sprejme. Slavc Palčar je kot predsednik statutarno-prav-ne komisije povedal, da niso imeli pripomb na pripravljeni pravilnik. Svetniki so predlog soglasno podprli. Vsaka občina mora imeti sprejet program za kulturo za mandatno obdobje. Ob koncu letošnjega postopka, ki je vseboval pripravo predloga in javno razpravo, je bil predstavljen predlog, ki ga je obravnaval odbor za družbene dejavnosti. V programu so opredeljeni trenutno stanje na področju kulture ter posamezni ukrepi in kazalci za spremljanje programov kulture. Mateja Lohkar je povedala, da so gledali na to, da se čim bolj povežejo društva in šola. Poudarili so željo po ponovni vzpostavitvi kina, odprtosti spominskih sob v času odprte knjižnice, oblikovanju muzeja na prostem in težnji, da bi osnovna šola dobila certifikat kulturne šole. Nada Pavšer je ob sprejemu programa povedala, da bo treba v tem mandatu tudi na drugih področjih pripraviti strategijo trajnostnega razvoja občine. Svetniki so razpravljali o dveh kadrovskih zadevah. Prvo je soglasje h kandidaturi gospe Rože Kek za nov mandat na čelu Mestne knjižnice Grosuplje. Jernej Stare je povedal, da zadržkov na pristojni komisiji ni bilo, zato predlagajo, da svetniki h kandidaturi dajo pozitivno mnenje. Brez glasu proti je gospa Kek soglasje tudi dobila. Druga kadrovska zadeva pa je bilo imenovanje sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Pristojna komisija je predlagala, da se število članov v svetu za preventivo poveča s sedem na devet. Svetniki so pobudo sprejeli in potrdili predlagano sestavo sveta (Janez Virant, Anton Vidmar, Marija Magdalena Blatnik, Mojca Pugelj, Petra Andolšek Žagar, Damjan Zver, Marko Jakše, Mojca Mlakar in Jernej Stare). Proti koncu seje so svetniki obravnavali še premoženjskopravne zadeve. Župan je v obravnavo dal predlog Dopolnitve Letnega načrta o ravnanju z nepremičnim premoženjem Občine Dobrepolje. Pojavila se je namreč pobuda, da bi se v prazen prostor banke preselila lekarna. Po dogovoru vseh vpletenih se je pokazalo, da zemljišče, na katerem stoji bančna stavba, ni pravilno knjiženo in je last Občine. Če bodo postopki tekli po predvidenem časovnem načrtu, naj bi bila nova lekarna odprta za letošnji občinski praznik. Župan je pojasnil, da se bo zemljišče prepisalo na Novo Ljubljansko banko, nato pa bodo stekli postopki med njimi in Lekarno Ljubljana. Bankomat bo na Vidmu ostal tudi po selitvi lekarne. Svetniki so po krajši razpravi predloga soglasno potrdili. Direktorica občinske uprave je pojasnila ugotovitve inšpekcijskega nadzora na podlagi Zakona o javnih uslužbencih in Zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Podroben nadzor je bil opravljen na desetih področjih. Ugotovljene so bile določene napake in pomanjkljivosti, Občina pa je dobila rok za odpravo (60 dni). Slavc Palčar je obžaloval, da stvari v preteklosti niso bile urejene. Skrbelo ga je, kolikšne bodo finančne posledice. Med svetniki so se pojavila različna mnenja o delovanju Občine v preteklih mandatih. Župan je poudaril, da imamo tudi po mnenju inšpektorjev in revizorjev, ki pregledujejo poslovanje občinske uprave, na občini premalo zaposlenih. Direktorica občinske uprave je zatrdila, da zaposleni delajo na zgornji meji, jih 8 Naš kraj ■ julij-avgust 2019 je pa absolutno premalo. V pripravi imajo nov kadrovski načrt. Direktorica je podala svetnikom tudi informacijo o urejanju različnih notranjih aktov občine. Služba vlade za lokalno samoupravo je že na začetku leta 2018 opravila pregled notranjih aktov (statut občine, poslovnik občinskega sveta, poslovnik nadzornega odbora), zdaj pa poslala seznam neskladij. Rok za odpravo neskladij je do konca leta 2019. V upravi že pripravljajo predloge odprave nepravilnosti, svetniki pa bodo o njih razpravljali na eni od jesenskih sej. Seja se je končala s pobudami in vprašanji svetnikov. Jernej Stare je pozdravil vzpostavitev elektronskega poslovanja in dal pobudo, da so skenirani dokumenti v obliki, ki omogoča iskanje besed po korenu. Nada Pavšer je imela več pobud in vprašanj s strani Vaškega odbora Vodice (glede cene dovoza vode, čiščenja rezervoarjev kapnice in občasne bakteriološke analize, projekta Bajer, načrtovanih rešitev ureditve priključka ceste na glavno cesto Predstruge-Ponikve, odkupa in asfaltiranja cest po vasi, služnosti poti do vodohrana, načrtovane ureditve čistilne naprave na Vodicah ter obstoja odloka o gnojenju zemljišč). Župan je ponovno povedal, da bosta vrtec in športna dvorana naslednjih TKH r. As j H. A L*.. J Onmir» Vabljeni na predvajanje filma in pogovor z ustvarjalci 15. 9. 2019 ob 20. uri v PŠ Struge in 29. 9. 2019 ob 20. uri v dvorani Jakličevega doma. SPREJETI SKLEPI NA PETI REDNI SEJI OBČINSKEGA SVETA: Občinski svet Občine Dobrepolje sprejme: • Odlok o priznanjih Občine Dobrepolje, • Pravilnik o dodelitvi proračunskih sredstev za namen pokroviteljstva v Občini Dobrepolje, • Pravilnik o zakupu zemljišč v lasti Občine Dobrepolje, • Program za kulturo Občine Dobrepolje za obdobje 2019-2020, • dodatno gradivo k Dopolnitvi Letnega načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Dobrepolje za leto 2019. 20 let zniževala znesek razpoložljivega denarja za naložbe. Poudaril je še, da se je s problematiko na Vodicah v preteklega pol leta zelo veliko in resno ukvarjal. Večjih sredstev v proračunu trenutno ne vidi, bo pa treba v prihodnje zgraditi rezervoar. Idejna zasnova projekta Bajer je oddana na Inštitut za vode, od kjer pričakujejo odziv. Priključek na regionalno cesto bo urejen v sklopu ureditve ceste skozi Predstruge. Na občini bodo poskušali urediti odkup zemljišča za cesto in preverili, kako je s služnostjo poti do vodohrana. Jože Prijatelj je pojasnil, kako je glede dovoza vode s strani prostovoljnih gasilskih društev. Uradno gasilska društva ne morejo izstaviti računa. Lahko se pa vsak posameznik obrne na posamezno gasilsko društvo in se dogovori. Franci Žnidaršič je vprašal, če Občina dobi kakšna sredstva iz kamnoloma. Župan je povedal, da dobi Občina koncesnino in nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča ter dotacijo v dogovorjenem znesku. Župan je povedal, da sta bila s predsednikom Vaške skupnosti Predstruge na dveh sestankih z upravo kamnoloma in se dogovorila za nekaj ukrepov za vaščanom bolj prijazno obratovanje. Slavc Palčar je pohvalil prehod na elektronsko poslovanje občinskega sveta. Zaprosil je za kopijo gradbenega dovoljenja za izgradnjo športne dvorane. Predlagal je, da se podjetju CSE, ki izvaja nadzor nad gradnjo športne dvorane, kako plačilo zadrži, če v prihodnje ne bo pripravljalo pisnih poročil za občinski svet. ■ Naš kraj ■ julij-avgust 2019 9 Javni razpis za zbiranje predlogov za priznanja Občine Dobrepolje Na podlagi 9. in 10. člena Odloka o priznanjih Občine Dobrepolje (Uradni list RS, št. 50/19) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občinskega sveta Občine Dobrepolje (v nadaljnjem besedilu: Komisija) objavlja javni razpis za zbiranje predlogov za priznanja Občine Dobrepolje. znanja« na naslov: Občina Dobrepolje, Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Videm 35, 1312 Videm - Dobrepolje. (6) Odločitev o podelitvi priznanj: (1) Priznanja, ki so predmet tega razpisa: • Priznanje Častni občan; • Priznanja Zlata, srebrna in bronasta plaketa Občine Dobrepolje. (2) Kriteriji za priznanja: Priznanje Častni občan je najvišje priznanje in se podeljuje posameznikom, ki so izjemno zaslužni za ugled, prepoznavnost, razvoj in napredek Občine Dobrepolje ter za njeno povezovanje v Republiki Sloveniji in širše. Praviloma se podeljuje sedanjim in bivšim prebivalcem Občine Dobrepolje za življenjsko delo oz. za izredne dosežke na raznih področjih družbenega življenja in dela. Zlata, srebrna ali bronasta plaketa se podeli posameznikom, skupinam posameznikov, podjetjem, zavodom, organizacijam in skupnostim ter društvom, ki so s svojim delom prispevali h kakovostnejšemu življenju občanov ter imajo pomen za razvoj in ugled Občine Dobrepolje na različnih področjih. Plaketa se podeli tudi za življenjsko delo ali za izjemne dosežke pri delu. O podelitvi priznanj odloči Občinski svet Občine Dobrepolje na predlog Komisije. Komisija lahko v okviru postopka oblikovanja predlogov spremeni vrsto predlaganega priznanja ob soglasju predlagatelja. Komisija ima tudi pravico, da za posamezno priznanje Občinskemu svetu ne predlaga nikogar, četudi so bili predlogi podani. Seja Komisije, na kateri se obravnava predloge, je zaprta za javnost in mora biti sklicana najkasneje 10 dni po izteku roka za oddajo predlogov. Odločitev Občinskega sveta o podelitvi priznanj je dokončna. (7) Informacije o razpisu in pripravi vloge: Za informacije o razpisu in pripravi vloge se lahko zainteresirani obrnejo na tajništvo Občine Dobrepolje (tel. 01 786 7010) v času uradnih ur ali na e-naslov tajnistvo@dobrepolje.si. (8) Objava razpisa: Ta razpis se objavi v občinskem glasilu Naš kraj in na spletni strani občine Dobrepolje: (https://www.dobrepolje.si/objave/58). Videm, 22. 8. 2019 (3) Upravičeni predlagatelji: Predloge kandidatov za dobitnike priznanja Občine Dobrepo-lje lahko podajo posamezniki, podjetja, zavodi, društva, politične stranke, župan in vaški odbori. (4) Obvezna vsebina predloga: Predlog mora vsebovati ime (imena) oz. naziv kandidata ter vrsto predlaganega priznanja (častni občan ali plaketa). Predlog mora biti pisno utemeljen in mora vsebovati kronološko urejene podatke o kandidatu in njegovih dosežkih, ki predlog utemeljujejo v skladu s kriteriji za priznanja. Če je kandidat fizična oseba, mora predlog vsebovati soglasje kandidata h kandidaturi ter soglasje kandidata za uporabo osebnih podatkov. Obrazec za soglasje je na voljo na spletni strani občine. (5) Rok in način zbiranja predlogov: Predlogi na osnovi tega razpisa se zbirajo od dneva objave do vključno 30.9.2019. Predlogi morajo biti posredovani v pisni obliki v zaprti ovojnici s pripisom »Predlog za občinska pri- Jernej Stare predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občina Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm - Dobrepolje, objavlja Javni poziv za dodelitev proračunskih sredstev za namen pokroviteljstva v Občini Dobrepolje za leto 2019. Javni poziv je odprt do 15. oktobra 2019 oz. do porabe sredstev. Javni razpis in razpisna dokumentacija sta dostopna na spletni strani občine http://www.dobrepolje.si/Razpisi, Aktualni razpisi in objave. 10 Naš kraj ■ julij-avgust 2019 Delovni čas pomembnih služb, ustanov AMBULANTA DRUŽINSKE MEDICINE SOBOTA po 14.00 in do PONEDELJKA do 6.30 - KNJIŽNICA GROSUPLJE - VIDEM DR. ŠTEFANA ČAMPE Zdravstveni dom Ivančna Gorica PONEDELJEK: 12.30-19.00 (V ZDRAVSTVENI POSTAJI VIDEM) DELAVNIKI PONOČI (19.30 do 6.30) - TOREK: 8.00-15.00 PONEDELJEK: 12.00-19.00, Zdravstveni dom Ivančna Gorica SREDA: 12.30-19.00 naročanje: 11.00-12.00 Telefonska številka dežurne službe: 031 656 000 ČETRTEK: 11.00-15.00 TOREK: 12.00-19.00, naročanje: 11.00-12.00 PETEK: 12.30-19.00 SREDA: 10.00-14.00, naročanje: 9.00-10.00 ZOBNA ORDINACIJA VIDEM ČETRTEK: 10.00-14.00, naročanje: 9.00-10.00 PONEDELJEK: 12.30-19.00 ŽUPNIJSKA KNJIŽNICA PETEK: 7.30-13.30, naročanje: 7.30-8.30 TOREK: 13.00-19.30 TOREK: 18.00-20.00 Telefonska številka: 01 78 07 220, SREDA: 7.00-13.30 PRVA NEDELJA V MESECU: 8.30-10.30 elektronska pošta: info@zd-videm.si. ČETRTEK: 7.00-13.30 PETEK: 7.00-13.30 POŠTA - VIDEM AMBULANTA DRUŽINSKE MEDICINE PONEDELJEK: 14.00-18.00 DR. BARBARE MOROVIČ ŠOLSKA ZOBNA ORDINACIJA TOREK: 9.00-14.00 (DELUJE V ZDRAVSTVENIH POSTAJAH PONEDELJEK: 8.15-13.00 SREDA: 14.00-18.00 VIDEM IN STRUGE) SREDA: 12.00-17.00 ČETRTEK: 9.00-14.00 PONEDELJEK: 9.00-13.00 (Videm) PETEK: 9.00-14.00 TOREK: 9.00-14.00 (Struge) LEKARNA LJUBLJANA, VIDEM SOBOTA: 9.00-12.00 SREDA: 13.00-19.00 (Struge) PONEDELJEK: 7.30-14.30 ČETRTEK: 13.00-19.00 (Videm) TOREK: 12.00-19.00 KMETIJSKA ZADRUGA VIDEM PETEK: 9.00-14.00 (Struge) SREDA: 10.00-17.00 PONEDELJEK: 7.00-16.00 Naročanje po elektronski pošti ČETRTEK: 12.00-19.00 TOREK: 7.00-16.00 narocanje.drmorovic@ambulanta-videm.si PETEK: 7.30-14.30 SREDA: 7.00-16.00 in zadnji dve uri ordinacijskega časa na novi ČETRTEK: 7.00-16.00 enotni telefonski številki 070 410 171. FIZIOTERAPIJA KRAJNC PETEK: 7.00-16.00 Opredeljeni pacienti lahko obiskujejo Od PONEDELJKA do PETKA: 6.30-10.00 (na SOBOTA: 8.00-12.00 ambulanto na Vidmu ali v Strugah. delovni nalog). Samoplačniki po dogovoru. POLICIJSKA PISARNA DOBREPOLJE OTROŠKA AMBULANTA ZD Grosuplje OBČINA DOBREPOLJE - URADNE URE (Videm 36) (V ZDRAVSTVENI POSTAJI VIDEM) PONEDELJEK: 8.00-11.00 in 12.00-14.30 PONEDELJEK: 15.00-17.00 PETEK: 7.00-13.00 SREDA: 8.00-11.00 in 12.00-17.00 TOREK: 10.00-12.00 07.00-08.00: kurativa - bolni PETEK: 8.00-11.00 in 12.00-13.00 08.00-10.00: sistem. pregledi, posvetovalnica MEDOBČINSKI INŠPEKTORAT 10.30-13.00: kurativa - bolni UPRAVNA ENOTA GROSUPLJE, (Videm 34) MATIČNI URAD VIDEM ČETRTEK: 8.00-9.00 ZDRAVNIŠKA OSKRBA KONEC TEDNA IN TOREK: 8.00-12.00 in 12.30-14.30 PONOČI - dežurna služba KLICNI CENTER PROSTOFER (080 10 10) SOBOTA 7.00-14.00 - Zdravstveni dom OD PONEDELJKA DO PETKA: 8.00-18.00 Grosuplje Naš kraj ■ julij-avgust 2019 11 Prvi poletni večer v znamenju čebelarstva Po nekaj letih zatišja so na Občini letos ponovno obudili poletne večere v središču Vidma. Prvi skupni družabni večer je v nedeljo, 30. junija, pripravilo Čebelarsko društvo Dobrepolje, sodelovalo pa je tudi Kulturno društvo Dobrepolje, ki je z Zagoriškimi fanti in harmonikarji poskrbelo za pevske vložke. Bojan Novak Na pobudo župana Igorja Ahačevčiča so bili obujeni poletni večeri, ki so v preteklih letih že skrbeli za sproščeno druženje ob poletnih nedeljskih večerih. Takoj na začetku prvega letošnjega nedeljskega srečanja je tako zbrane prvi nagovoril župan, ki je na kratko pojasnil, kako bodo letos videti poletni večeri, in povabil zbrane k udeležbi. Ob razstavi čebelarskega orodja in med stojnicami, na katerih so čebelarji predstavljali svoje izdelke, je zbrane pozdravil Robert Cimerman, predsednik Čebelarskega društva Dobrepolje. Povedal nam je nekaj zanimivosti o čebelarstvu, kasneje pa smo bili priča še demonstraciji točenja medu. V imenu Kulturnega društva Dobrepolje je nekaj besed spregovorila predsednica Ana Hekič. Ob zvokih treh harmonikarjev, zbranih pod imenom Veseli ventilčki, in ob ubranem petju Zagoriških fantov se je večer prevesil v mrak. Večina zbranih nas je prvič prisostvovala točenju medu. Ob spretnih rokah Erne in Toneta Vodičarja in razlagi Roberta Cimermana smo lahko videli, kako natančno opravilo je to. Verjetno bomo po tem vsi bolj cenili med in medene izdelke. ■ 12 Naš kraj ■ julij-avgust 2019 PODJETNIŠKI KOTIČEK O & M O C N A ^^^B OUTNO-PODJETHISM PRIHAJAJOČI DOGODKI NA OOZ GROSUPLJE, več informacij in prijavnice na www.ooz-grosuplje.si, kjer preverite pogoje subvencionirane udeležbe zaradi sofinanciranja Občine Dobrepolje: • USPOSABLJANJE IZ VARSTVA PRI DELU, v sredo, 4. septembra 2019, ob 15.00, Dom obrtnikov v Grosuplju. • ČLANI OOZ GROSUPLJE BREZPLAČNO NA MEDNARODNI OBRTNI SEJEM V CELJU, 10.-15. septembra 2019. Vsi člani OOZ Grosuplje s poravnano članarino ste tudi letos upravičeni do dveh (2) brezplačnih vstopnic za letošnji MOS. Pišite nam na ooz.grosuplje@ozs.si. • Računalniška delavnica »EXCEL ZA EKSPERTE« v torek in sredo, 24. in 25. septembra 2019, med 16.00 in 20.00, v Domu obrtnikov v Grosuplju. Subvencionirana udeležba. Pohitite, število mest je omejeno. • TRADICIONALNO SREČANJE PODJETNIC IN POSLOVNIH ŽENSK V GROSUPLJU, v četrtek, 3. oktobra 2019, v Družbenem domu v Grosuplju. Letošnja osrednja predavateljica bo Saša Einsiedler. • Javno povabilo podjetjem k oddaji vlog k sofinanciranju stroškov individualnih izobraževanj in usposabljanj v letu 2019. Rok: 31. oktober 2019. Vabimo vsa podjetja z območja občine Dobrepolje, da do 31. oktobra 2019 na OOZ Grosuplje podajo Vlogo za sofinanciranje stroškov izobraževanj in usposabljanj, ki so se jih lastniki podjetij ali njihovi zaposleni udeležili v letu 2019. Javno povabilo sofinancira Občina Dobrepolje. Več na spletni strani OOZ Grosuplje. • PODJETNIŠKO SVETOVANJE NA OOZ GROSUPLJE ZA PODJETNIKE IN PODJETNICE IZ OBČINE DOBREPOLJE oz. za vse tiste, ki to nameravate postati: V skladu z dogovorom z Občino Dobrepolje smo vam na OOZ Grosuplje brezplačno na voljo za vprašanja poslovne narave. Vabljeni, da se oglasite v času uradnih ur oz. stopite v stik z nami. Dodatna pojasnila na OOZ Grosuplje, ooz.grosuplje@ozs.si, 01 786 51 30, www. ooz-grosuplje.si, kjer smo vam na voljo tudi za kakršna koli vprašanja poslovne narave. ■ Koledar prihajajočih dogodkov - september 2019 Petek, 30. 8. prvi krog jesenskega dela dobrepoljske futsal lige (igrišče v Kompoljah, 18.00) Sobota, 31. 8. jesenski izlet Društva upokojencev Dobrepolje Nedelja, 1. 9. peti poletni večer - Godba Dobrepolje (središče Vidma, 19.00) Ponedeljek, 2. 9. prvi šolski dan (OŠ Dobrepolje in PŠ Kompolje ob 8.25; PŠ Struge ob 7.45) Torek, 3. 9. drugi krog jesenskega dela dobrepoljske futsal lige (igrišče v Predstrugah, 18.00) Sreda, 4. 9. usposabljanje iz varstva pri delu (Dom obrtnikov Grosuplje, 15.00) Sreda, 4. 9. uvodni sestanek in vpis v vadbeno sezono Futsal kluba Dobrepolje (Jakličev dom, Modra dvorana, 19.00) Petek, 6. 9. tretji krog jesenskega dela dobrepoljske futsal lige (igrišče v Strugah, 18.00) Sobota, 7. 9. konjerejska prireditev KD Struge (Pri Cerkvi, 10.00) Torek, 10. 9. četrti del jesenskega dela dobrepoljske futsal lige (igrišče v Kompoljah, 18.00) Petek, 13. 9. peti, zadnji, krog jesenskega dela dobrepoljske futsal lige (igrišče v Predstrugah, 18.00) Sobota, 14. 9. odprtje 14. tradicionalne razstave gob (Hočevje, 10.00) Sobota, 14. 9. koncert Zagoriških fantov ob 70. obletnici (Jakličev dom, 19.00) Nedelja, 15. 9. 14. tradicionalna razstava gob in tekmovanje v kuhanju gobje enolončnice (Hočevje, od 10.00 naprej) Nedelja, 15. 9. predvajanje filma o bl. Alojziju Grozdetu (PŠ Struge, 20.00) Četrtek, 19. 9. odhod igralcev Futsal kluba Dobrepolje na štiridnevne priprave (Videm, 7.30) Torek, 24. 9. prvi dan dvodnevne delavnice »Excel za eksperte« (Dom obrtnikov Grosuplje, 16.00) Petek, 27. 9. prva domača tekma članske ekipe Futsal kluba Dobrepolje (Velike Lašče, 20.00) Nedelja, 29. 9. predvajanje filma o bl. Alojziju Grozdetu (Jakličev dom, 20.00) 13 Kultura Naš kraj ■ julij-avgust 2019 Defibrilator oz. AED nameščen tudi v Predstrugah Nenaden srčni zastoj je eden izmed vodilnih vzrokov smrti v razvitih državah - tudi v Sloveniji vsako leto srčni zastoj doživi okoli 1600 ljudi, stotine pa jih umre, ker jim očividci (ki so prisotni v do 70 % primerov) ne znajo pomagati, čeprav bi jih z zelo preprostimi, a pravočasno izvedenimi postopki oživljanja lahko rešili. Takojšen začetek oživljanja namreč celo do štirikrat poveča število preživelih po srčnem zastoju. Boris Kaplan, predsednik VO Predstruge V Sloveniji torej dnevno doživijo srčni zastoj v povprečju štirje ljudje. V Predstrugah do letošnjega poletja nismo imeli de-fibrilatorja. Naša vas se s priseljevanjem počasi širi, vanjo dnevno migrirajo zaposleni v proizvodnem podjetju Elma TT d.d., prihodnje leto pa pričakujemo živahnejše dogajanje na železniški postaji, ko naj bi skozi vas zopet zapeljal potniški vlak. Na občini so prisluhnili naši pobudi za nakup defibrilatorja, v proračunu zagotovili sredstva in izvedli nakup, zaradi česar se županu, g. Igorju Ahačevčiču, in zaposlenim lepo zahvaljujemo. Napravo smo želeli namestiti na mestu, kjer bi bila na voljo čim večjemu številu oseb. Zdelo se je smiselno, da bi bila umeščena čim bolj sredi vasi, na lokaciji, kjer se zadržuje največ ljudi in je na voljo nenehno električno napajanje. Povprašali smo vodstvo podjetja Elma TT d.d., če bi jo smeli namestiti na zunanji fasadi njihovega podjetja, in pridobili njihovo soglasje. Zagotovili so nam tudi električni priključek, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Defibrilator je sicer preprost za uporabo, vendar je smiselno z njegovo uporabo in temeljnimi postopki oživljanja seznaniti čim večje število prebivalcev, zato smo v mesecu juliju organizirali izobra- ževanje, ki ga je vodil g. Anton Posavec, vodja Izobraževalnega centra v UKC Ljubljana. Izjemno poučnega izobraževanja se je udeležilo okoli 30 vaščanov. V mesecu avgustu smo nad defibrila-tor namestili še označevalno tablo, da je čim bolj viden. Upamo, da nam ga nikoli ne bo treba uporabiti, če pa že pride do takšne situacije, naj dobro služi. ■ 14 Kultura Naš kraj ■ julij-avgust 2019 Župnijsko romanje v Goče in Trst V letošnjem deževnem, a kljub temu cvetočem maju smo poromali v prelepo Vipavsko dolino, v Goče - kamnito vas številnih vinskih kleti - in Trst. Zanimivo župnijsko romanje je tudi tokrat organiziral gospod župnik Marinko Bilandžič. Fani Francelj Vožnja skozi razgiban svet Vipavske doline, ujet med Nanos, Hrušico in Trnovski gozd, pokaže, zakaj je bila ta dolina naseljena morda že v mlajši kameni dobi, vsekakor pa v času pred Kristusom. Po številnih gradovih, ki so jih tu zgradili, je dolina dobila vzdevek Dolina dvorcev in gradov. Za Vipavsko dolino je značilen vpliv sredozemskega podnebja, zato tu uspevajo rastlinske vrste, ki zahtevajo veliko sonca in toplote (smokve, kaki, lovor, oleander ...). Občudovali smo skrbno obdelana polja, nasade zelenjave in sadja, na gričevju pa lepo urejene vinograde. Dobro poznana vipavska burja nam je ta dan prizanesla. Prispeli smo v Goče, eno najlepših vipavskih vasi. Vas je obstajala že v srednjem veku in je bila daleč naokrog znana po žlahtnih vinskih sortah. Njihovo vino so naročali na dunajski dvor, pil ga je sam cesar. V vasi je ohranjenih približno 60 velbanih - obokanih - vinskih kleti. Goče so dobile ime po zaslugi italijanskega trgovca z vinom, ki ga je zadnja ura dohitela ravno v Gočah. Njegova zadnja želja je bilo vino, vsaj kapljica, za katero je v italijanščini beseda »gocce«. Tako je po pripovedi vas dobila ime. Hiše v Gočah so stisnjene skupaj, morda tudi zato, ker so bili svoje dni vojaščine oproščeni vsi, ki so spadali pod cerkveno oblast. Ker je vojaščina trajala sedem let, so si še kako želeli biti blizu cerkve. Ozke ulice, »gase«, ki so ponekod široke komaj en meter, vodijo mimo lepo izklesanih kamnitih portalov »kalone« do cerkve sv. Andreja sredi vasi. Cerkev je bila zgrajena v 17. stoletju. Pred kratkim so jo lepo obnovili, je svetla in prijetna, čeprav ima okna samo na eni strani. Presenetil nas je križev pot, ki je enak kot v naši podružnični cerkvi sv. Petra in Pavla na Tisovcu. V cerkvi smo obhajali romarsko sveto mašo s somaševanjem našega župnika in župnika iz Goč, Ivana Furlana. Po maši smo s petimi litanijami posvetili dan Mariji v njenem mesecu maju. Župnik Ivan Furlan nam je povedal veliko zgodovine kraja in cerkve. Na hiši sredi vasi nam je pokazal spominsko ploščo pritrkovalcu in prvemu slovenskemu zvonoslovcu Ivanu Mercini (1851-1940), ki je med drugim napisal pomembno knjigo Slovenski pritrkovavec. Goče so znane po izjemni izvirski vodi izpod Nanosa in velikem številu vaških vodnjakov. Po kratkem, a sproščenem obisku župnišča smo se odpeljali na kmetijo Rehar, kjer nas je čakalo obilno in zelo okusno kosilo. Gospodar nam je pokazal vinsko klet in dal v pokušino enkratno vipavsko vino. Pot smo nadaljevali proti Trstu, kjer nas je čakal rektor misijonskega semenišča v Trstu, g. Janez Oberstar. Kar precej smo se zadihali, ko smo grizli kolena v strmino, da smo prišli do semenišča, od koder je v lepem vremenu čudovit pogled na Trst in Tržaški zaliv. Nam ni bil dan razgled v vsej lepoti, ker je deževalo, a za kopreno meglic se je slutila vsa lepota zaliva in mesta. Nam je pa zato g. Janez Oberstar povedal veliko zanimivosti o misijonskih semeniščih Redemptoris Mater, ki jih je po vseh celinah približno 120. Sam je duhovnik že 45 let, 17 let je bil rektor semenišča v Pulju, že deveto leto pa je ravnatelj semenišča v Trstu, kjer si s preprostostjo, gorečnostjo, pa tudi odločnostjo prizadeva za vzgojo duhovnikov. Trenutno v Trstu ni nobe- 15 Kultura Naš kraj ■ julij-avgust 2019 nega Slovenca. Ti bodoči duhovniki se dajo popolnoma na razpolago in nimajo vpliva, kje bodo nadaljevali svojo duhovniško pot in delovanje. Sledil je ogled Trsta. Anekdota o nastanku mesta pravi, da je nekoč na obalo današnjega Trsta prišel Slovenec in videl tri ljudi. Vzkliknil je: »Tri-je-ste!«, in tako naj bi nastalo italijansko ime Trieste. V samem središču mesta stoji kip cesarice Elizabete, bolje poznane pod imenom Sissi. V spontano formiranih skupinah smo se razšli po mestu, nekateri na ogled mesta, drugi v slavno skladišče Mirella, kjer se da ugodno najti najrazličnejša oblačila, spet druge je vleklo k morju in na kavo v eno od številnih ka-varnic. Ob osmih zvečer pa smo že prispeli v Struge, kamor nas je tudi tokrat srečno in varno pripeljal naš šofer France Grm. ■ Obnova kapelice Matere Božje v Bruhanji vasi Na žegnanjsko nedeljo, 4. avgusta 2019, smo med sveto mašo v Bruhanji vasi blagoslovili kapelico, ki smo jo vaščani temeljito obnovili. Franci Kastelec, Janez Lohkar Natančna starost »bruhovanške« kapelice ni znana. V župnijski knjigi V svetišču spomina lahko preberemo, da gre za kapelico odprtega tipa s konca 19. stol., ki je posvečena Materi Božji. V notranjosti je lesen oltarček. Marijin kip je prenesen s podstrešja podgoriške cerkve. Zgodba pripoveduje, da so otroci pasli živino in so slišali jokati Marijo na podstrešju cerkve, zato so ji priskrbeli domovanje. Kapelica stoji pri hiši Bruhanja vas 1, v severozahodnem delu vasi, in je spomeniško zaščiten objekt. Za vaščane je bila kapelica že od nekdaj velikega pomena. Ob njej se je ustavil pogrebni sprevod, pri njej so pričakali duhovnika za bolniško maziljenje, med drugo svetovno vojno so v njej potekale celo šmarnice. V priprošnjo za zdravje pri ljudeh in živalih so vaščani dajali »vbogajme«, kot se je to pri mnogih ohranilo še danes. Vaška kapelica je bila leta 1991 s strani vaščanov že deležna bolj temeljite obnove. Takrat sta se obnavljali tako notranjost kot zunanjost kapelice. Pod vodstvom prejšnjega ključarja se je zamenjala ope- ka na ostrešju, uredila okolica in oskrbel dovod elektrike v kapelico, opravila pa so se tudi manjša vzdrževalna dela. Letos smo se odločili, da se lotimo bolj temeljite obnove, saj so se začele kazati posledice vlage tako v notranjosti kot na zunanjem delu fasade. Poleg tega je bil potreben obnove tudi notranji, leseni oltarček. V času prvomajskih praznikov smo se vaščani tako lotili obnove. Treba MM je bilo odstraniti tlakovce okoli kapelice ter jo na novo izolirati, urediti drenažo ter končno urediti tudi okolico. Na zunanjem delu kapelice smo odstranili omet s spodnjega dela fasade ter v celoti obnovili tudi zunanji videz fasade, vključno z lesenim delom. Ravno tako smo odstranili omet v notranjosti kapelice, na novo smo postavili mizo za oltar ter prebelili prostor. Adaptirali smo tudi vso električ- 16 Kultura Naš kraj ■ julij-avgust 2019 no napeljavo. Na novo smo prebarvali in osvežili okna in vrata v kapelici. Popolnoma pa je obnovljen in prebarvan tudi notranji leseni oltarček z vsemi kipci. Če povzamemo, je bilo v treh mesecih opravljenega veliko dela. Brez zavzetih vaščank in vaščanov pa to gotovo ne bi uspelo. Vemo, da bo vaščanom Bruhanje vasi in mimoidočim obnovljena kapelica v večje veselje. Ko se bomo vozili ali pa hodili tod mimo, nas bo Marija vztrajno vabila v svoj varni objem. Med obnovo kapelice smo se odločili, da na začetku vasi, ob Luži, postavimo drog, na katerega bomo izobesili slo- vensko zastavo. Naredili smo betonski temelj, ozemljitev in postavili drog. Na predvečer žegnanjske nedelje za našo vas pa smo izobesili zastave. Odločili smo se, da poleg slovenske izobesimo še zastavo Občine Dobrepolje in evropsko zastavo. V prihodnjih dneh pa bomo izobesili še zastavo Bruhanje vasi. ■ Tisovsko zegnanje Časi se spreminjajo in ljudje z njim ... Janko Nose poskrbi še DJ Robi. Veseli nas, da poleg naših faranov iz Tisovško žegnanje je bilo vedno družinski praznik, ob katerem se je zbralo širše sorodstvo. Ob žegnanjih se prebivalstvo v vasi nekajkrat pomnoži, srečajo se vrstniki, ki jih življenjska pot vodi po svetu ... Priprave na žegnanje trajajo cel teden, vzdušje se začne stopnjevati s čiščenjem in krašenjem cerkve, nato s sveto mašo na praznik sv. Petra in Pavla. Vrhunec je žegnanjska sveta maša, ki jo je v nedeljo, 30. junija, daroval naš župnik Marinko. Zadnja leta se je običaj nekoliko spremenil in se nas precej zbere »na vasi«; Hrenovi odstopijo prostor, ŠTD Tiso-vec pa poskrbi, da se obiskovalci lahko družimo, uživamo ob hrani in pijači, za vzdušje pa poleg radoživih domačinov Strug prihajajo tudi organizirane skupine iz Zagorice, Korinja, Ambrusa ter družine iz cele naše občine in širše ... In ni jih malo, ki pridejo peš! ■ 17 Kultura Naš kraj ■ julij-avgust 2019 Raziskovanje nove jame pri Tisovcu z angleškimi jamarji Vse se je začelo marca 2019, ko so preko elektronske pošte z nami stopili v stik jamarski kolegi iz »Jamarskega društva Gloucester« (Gloucester Speleological Society) iz JZ dela Anglije, s katerimi smo pred leti raziskovali jamo (PT4, globoko 450 m) v Črni gori. Tokrat smo šli v novo jamo v okolici Tisovca. Tanja Podržaj, Jamarski klub Krka; foto: Leopold Bregar Letos so imeli kolegi namen preživeti dopust v Sloveniji in tako smo imeli kar nekaj korespondenc, da smo uskladili njihov obisk na našem »terenu«. Predlagali so nam, da pridejo na začetku do-pustovanja k nam na obisk, si ogledajo klubske prostore in da skupaj obiščemo eno izmed jam v okolici Krke. Iz skupine petih jamarjev so se v nedeljo dopoldan pripeljali v Gradiček le trije. Po poznem zajtrku, ki so ga imeli pri naši članici doma, smo se dogovorili in čez eno uro že bili na poti proti še neraziskani jami pri vasi Tisovec (Dobrepolje), ki jo je našemu članu pokazal domačin Janko Nose. Ko smo prispeli na lokacijo, smo se začeli preoblačiti. Videti je bilo, da imajo Angleži nekoliko drugačno opremo, a seveda varno za jamarjenje. Ura je bila že okoli poldne, ko smo nato-vorjeni z opremo začeli pisanje dostopa do jame. Pisanje dostopa je namreč le ena izmed zelo pomembnih stvari pri izpolnjevanju zapisnika o na novo odkriti jami. Pot do jame je bila ravno dovolj dolga, da sta nam Paul in Joseph opisala dolgo pot iz Anglije proti Sloveniji. Prometne konice, zastoji in še kratek postanek dveh prijateljev, ki sta z zamudo prihajala v Slovenijo, je bil kar slikovit opis ne ravno lepega začetka dopusta. Ampak vse je bilo dano na stran, ko smo prišli do vhoda, iz katerega je prijetno pihal svež, hladen, jamski zrak. Nič se nismo obotavljali, Leopold je začel opremljanje jame, Tanja pa je pridno klepetala z Angležema. Kmalu smo se še ostali spustili v podzemlje in po vhodnih 15 metrih smo prišli na prvo stopnjo s podorom, nato pa smo se spustili še 14 metrov in prišli na dno drugega brezna. Tu se jama razdeli na tri dele, na eni strani smo našli krajšo stopnjo z možnostjo nadaljevanja in eno slepo nadaljevanje. Na vsak način je Joseph želel, da razširimo ožino, a ta ni popustila. Paul pa je vse skupaj s sliko in besedo pridno dokumentiral na video. Na drugi strani smo v brezencu, za katerega smo mislili, da ne vodi nikamor, našli nadaljevanje. Po njem smo se spustili slabih šest metrov in v večji razpoki našli zasigan prehod v kar tri vzporedna brezna. Leopold je najprej opremil prvega in glej ga zlomka, po njem smo se spustili še 20 metrov globlje in prišli na dno. Tam nas je pričakala večja delno zasigana dvorana, po tleh mivka, kosti manjših živali in tudi kapniki. Pregledali smo za morebitnimi nadaljevanji in našli v tleh zares majhno razpoko, kamor je vodila sled vode. Angleška jamarja sta se začela vračati na površje, naša člana pa sta začela meritve in razopremljanje jame. Ob vrnitvi sta bolje pregledala še preostali vzporedni brezenci, vendar brez sledi o nadaljevanju. Jama nas je navdušila z vzporednimi brezni in tudi globino, saj smo namerili okoli 60 metrov globine, poligona pa bo nekoliko več. Vrnitev je minila hitro, zunaj so nas pričakali leno popoldansko sonce in dva znana tuja nasmejana obraza. Za spomin smo naredili še skupinsko fotografijo in odhiteli k avtomobilom, kjer nas je celih pet ur čakala Paulova žena. Sledila je vrnitev v Gradiček na več kot zasluženo večerjo in klepet. Hladno pivo ob mesnih dobrotah z žara nam je zelo prijalo, še bolj pa jamarski klepet, ki se je zavlekel pozno v večer. ■ Jamarski klub Krka vas vabi v nedeljo, 22. septembra 2019, ob 9.00 na dogodek »Predstavitev jamarstva na Krki« pri Jami Poltarici v Gradičku pri Krki. Seznanili vas bomo z uporabo jamarske opreme in vrvne tehnike, ki jo uporabljamo za obisk in raziskovanje jam. Predstavitev odpade le v primeru obilnega deževja. Vabljeni! d [n Ko si na dnu, greš lahko samo še navzgor. (avtor neznan) ^_^ 18 Kultura Naš kraj ■ julij-avgust 2019 Videm 34, 1312 Videm Dobrepolje • tel.: 01/786 71 40 Obratovalni čas: Ponedeljek, sreda, petek: od 12.30 do 19.00. Torek: od 8.00 do 15.00. Četrtek: od 11.00 do 15.00. /z naše knjiži ice Iz knjižnice Dobrepolje ... »Branje je odkrivanje svetov izza zidov.« (Primož Suhodolčan) Jasmina M. šušteršič Poletni počitniški čas mnogi posvetijo branju, morda še toliko bolj, saj je to čas dopustov, ko se lahko v večji meri posvetimo in posežemo tudi po tistem, kar nas sprošča in veseli. V knjižnici je bilo veliko povpraševanja predvsem po lahkotnejšem čtivu, ljubezenskih in kriminalnih romanih, številčnejša je izposoja biografij in zgodb, napisanih po resničnih dogodkih. Veliko bralcev posega tudi po knjigah s področja osebne rasti in zdravja. Na seznamih iskanih knjig pa še vedno prednjači prvenec Bronje Žakelj Belo se pere na devetdeset, letošnje dobitnice kresnikove nagrade. Ne glede na to, katero literarno zvrst beremo, pa je knjiga zagotovo dobra izbira preživljanja prostega časa, saj bo osmislila naš miselni svet, tudi ko poletje odide oziroma ko zapremo njene knjižne platnice. Z branjem osvežujemo in nadgrajujemo svoje znanje in pogled na svet. Prav tako pa nam omogoča, da odpotujemo v neštete kraje in doživetja. Počitniški čas je tudi priložnost za družinsko branje, ko bere celotna družina. Pomemben dejavnik, ki vpliva na to, da vzplamti iskrica ljubezni in naklonjenosti do branja pri otrocih, je namreč ravno zgled staršev. V knjižnici Dobrepolje smo za otroke v počitniškem času pripravili tudi delavnice, ki so potekale vsak dan v tednu od 5. do 9. avgusta. Raziskovali smo različne vsebine in se tako podali v svet Afrike, vesolja in planetov, postali detektivi za en dan, se odpravili na lov na zaklad ... Delavnice je obiskalo zelo veliko otrok in preživeti čas je bil neprecenljiv. Skupaj smo se predvsem zabavali, odkrivali nove zanimivosti iz številnih knjig, raziskovali, se smejali, prepevali, plesali . Na posamezne tematske sklope smo pripravili tudi ustvarjalno delavnico ter si tako vedno naredili unikaten izdelek. Za lažje raziskovanje vesolja si je vsak naredil vesoljsko ladjo in marsovčka. Ni prave zabave brez zvoka harmonike. Patrik in Domen sta poskrbela, da smo peli, plesali in vriskali. Hvala. Knjige otroke vedno navdušijo. Prisluhnili smo zgodbam ter v knjigah iskali nova znanja in zanimivosti. Podali smo se tudi na pravi lov na skriti zaklad. 19 Kultura Naš kraj ■ julij-avgust 2019 Na eni izmed delavnic je bila z nami Petra Zavec, ki nas je v pravljico popeljala preko vodene vadbe in dihanja. Petra je namreč poznavalka pravljične joge, kjer otroci preko igre in vadbe spoznavajo svoje telo, možnosti, ki jih ponuja, in se naučijo preprostih dihalnih tehnik. Ob 50. obletnici prvega pristanka človeka na Luni je knjižnica v sodelovanju z Astronomskim društvom Pegaz - Dobrepolje pripravila strokovno predavanje in fotografsko razstavo. Predavanje je vodil Marko Čmrlec, razstava pa je prikazala utrinke z delavnic in opazovanj astronomskega društva. Več o tem si lahko preberete tudi v samostojnem prispevku. Za vse, ki svoje zanimanje posvečate vesolju, je morda koristen podatek, da je v knjižnici poleg knjižnega gradiva na voljo za izposojo tudi revija Spika, slovenska astronomska revija. Poletno počitniško branje pa smo v knjižnici naslovili »Vesolje zgodb«, saj je tudi svet knjig tako neizmeren in poln skrivnosti kot vesolje. Če ne veste, katero knjigo izbrati, se med drugimi lahko odločite za katero izmed del, ki smo jih prebirali v bralnem klubu Dobrevoljci. V pretekli sezoni, ki smo jo zaključili v mesecu juniju, smo obravnavali naslednja knjižna dela, ki jih priporočamo v branje. Razstava likovnih in umetniških del Cirila Povšeta V prostorih knjižnice je bila v mesecih juliju in avgustu na ogled razstava likovnih del Cirila Povšeta. Gospod Povše deluje v okviru Društva likovnih ustvarjalcev v kamnu Skulpte, prav tako pa je član Društva kiparjev z motorno žago. Preizkuša se v različnih zvrsteh umetnosti, od slikarstva in rezbarjenja do kiparstva ... Pri tem uporablja različne tehnike in materiale. Ljubiteljsko na področju umetniškega ustvarjanja deluje že približno trideset let ter sodeluje v številnih slikarskih in kiparskih kolonijah po Sloveniji. BRALNI KLUB DOBREVOLJCI (6. sezona), priporočamo v branje. Bartolo, Pietro: Lampedusa: sredi morja solza Djilas, Ivana: Hiša Waters, Sarah: Privlačnost Jaklič, Fran: Nevesta s Korinja; Sin Drakulic, Slavenka: Mileva Einstein, teorija žalosti Novak, Franci: Vračanje pogleda Ruiz Zafon, Carlos: Marina Moriarty, Liane: Moževa skrivnost McEwan, Ian: V imenu otroka Rugelj, Samo: Resnica ima tvoje oči j [ Želimo vam veliko prijetnih trenutkov ob knjigi. 20 Kultura Naš kraj ■ julij-avgust 2019 Mednarodno gostovanje Godbe Dobrepolje Za godbenike je bila prva polovica leta 2019 zelo uspešna, ob zaključku spomladanskega dela sezone pa smo se udeležili še gostovanja na Hrvaškem. Katjuša Gognjavec, foto: Julija Škrlj in Katjuša Gognjavec Drugi konec tedna v juliju smo tako odpotovali na delovno-zabavni vikend v Kamp Oštro. Tam so nas prijazno sprejeli naši pokrovitelji in donatorji, ki so nas gostili in nam nudili prenočišče. Za večino godbenikov se je druženje začelo že v petek, preostali člani pa so se nam pridružili v soboto v jutranjih urah. Čez dan smo imeli več krajših nastopov po kampu, nato pa smo v koraku in povorki odšli do prireditvene ploščadi, kjer smo imeli promenadni koncert. Zaradi velikega navdušenja občinstva smo zaigrali kar nekaj »bis« skladb in glasbenih želja. Po uspešnem sobotnem nastopanju smo si godbeniki v nedeljo privoščili sprošču- joč dan, namenjen druženju in poglabljanju že tako dobrih medsebojnih odnosov. Kopanje, družabne igre, športne dejavnosti, pogovori in smeh so bili pika na i našemu čudovitemu gostovanju. Ker je poletje za nas čas počitnic, smo z gostovanjem združili prijetno s koristnim. Dobre volje in pozitivnih vtisov po zelo uspešnem gostovanju smo se vrnili v Slovenijo z upanjem in veliko željo, da se naslednje leto ponovno vrnemo. ■ * * POLETNI VEČER Godba Dobrepolje in glasbeni gostje: Godba Stična 1. september 2019 na Vidmu pred Jakličevem domom ob 19.00 uri. Za hrano in pijačo bo poskrbljeno! VABLJENI! Naš kraj ■ julij-avgust 2019 Utrip občine 21 Utrip občine - Tisovec Kljub vročemu avgustovskemu dnevu je bilo na terasi ene izmed hiš v Tisovcu tisti večer prijetno toplo in v tako prijetnem okolju so vaščani povedali marsikatero zanimivost te malce odmaknjene in mirne vasi. Nepoznavalcu bi se mogoče zazdelo, da v Tisovcu ni mladih in da prevladujejo stare, tudi zapuščene hiše. A še zdaleč ni tako. Prej nasprotno, vas je še kako živa, o čemer so govorili tudi moji sogovorniki. Bojan Novak PREDSEDNIK VAŠKEGA ODBORA: Jan Nose Sogovorniki: Zdenka Novak Nose, Janko Nose in Žiga Burja POVEZANOST VAŠČANOV: Društva in organizacije, v katerih se vaščani združujejo: V Tisovci imamo od začetka leta 2017 registrirano Športno-turistično društvo Tisovec (povezava na splet: http://std-ti-sovec.si/ in https://www.facebook.com/ STDTisovec). Ustanovili smo ga z namenom promoviranja vasi ter da bi imeli neko formalno osnovo svojega druženja in skupnega delovanja. Pri tem nam je bil v veliko spodbudo prejšnji župan Janez Pavlin. V društvu je 65 članov, trenutno pa smo dejavnejši na turističnem področju. Pripravljamo nekaj dejavnosti, za katere želimo, da postanejo tradicionalne: prvomajsko kresovanje, tisovško žegnanje, radi pa bi obudili tudi božični pohod, ki je bil tu že v preteklosti. Izziv za prihodnost nam predstavlja markiranje nekaterih starih stez (npr. pot, po kateri iz Ambrusa pridejo na Anin pohod, ter poti proti Strugam, Kompoljam, Zagorici, Kalu in Korinju). Poti so zanimive in nezahtevne. Radi bi oživeli tudi nekatere stare spretnosti, kot so klenkanje oziroma pritrkovanje, izdelovanje pisanih palic in piščali, ter stare igre, ki so jih v vasi igrali nekoč. V zadnjem času sodelujemo s Turističnim društvom Dobrepolje, s katerim bomo sodelovali pri nekaj projektih in dogodkih že v letošnjem letu. Ravno prejšnji teden smo sodelovali na krom-pirjevanju. Prostori, kjer se vaščani združujejo: Srečujemo se najpogosteje, predvsem mlajši del, na novem športnem igrišču in ob vaški cerkvi. Ta je edina podružnica struške župnije. Vsaj dvakrat v letu, pred žegnanjem in pred božičem, se dobimo vaščani in pripravimo cerkev na praznik. Poleg teh dveh lokacij je priljubljeno zbirališče še vaško središče, kjer sta štirna in obnovljeno korito. Veliko pa je tudi neformalnega, sprotnega zbiranja. V Tisovcu je tako, da si moraš vzeti eno uro časa, če greš peš skozi vas. Če so ljudje doma, se ustaviš in spregovoriš nekaj besed z vsakim sovaščanom, ki ga srečaš. Interesi, ki združujejo vaščane: V večjem številu se srečujemo ob praznikih (žegnanje, kresovanje, božič), na čistilnih in delovnih akcijah. Ko je bil v naših krajih na primer vetrolom oziroma žledolom, smo takoj stopili skupaj in s pomočjo Stružancev odpravili posledice razdejanja. Zelo držimo skupaj, sosedska povezanost je na visoki ravni. Letos smo v sklopu čistilne akcije po- 22 Kultura Naš kraj ■ julij-avgust 2019 leg čiščenja uredili še betonsko korito v središču vasi, ki je bilo poškodovano ob pluženju. Znani, pomembni vaščani: Težko bi našli kakega Tisovčana, ki bi bil zelo znan. Smo pa prepričani, da so bili ljudje od tu nekoč zelo pogumni, saj so mnogi v težkih časih nepismeni odšli v Ameriko in si tam našli novo življenje. Po vsem svetu so potomci teh, nekdaj naših, ljudi. DEJAVNOST VAŠKEGA ODBORA: S čim se je vaški odbor Tisovca ukvarjal v zadnjih letih? V preteklih letih smo se ukvarjali predvsem z gradnjo športnega igrišča. Zelo smo se angažirali sami. Prepričani smo, da je treba najprej dobiti idejo in narediti čim več sami, šele potem pa se obrniti na Občino. Tako smo do prejšnjega župana prišli z idejnim projektom in s soglasjem lastnika zemljišča. Ko je bilo igrišče zgrajeno, smo sami poskrbeli za nakup opreme in postavitev golov, košev, mreže in reflektorjev. Naše društvo je takrat ogromno samo naredilo. Zelo pomembna pridobitev preteklih let je tudi optična povezava (april 2018). Tako smo poleg asfaltirane ceste dobili še informacijsko povezavo, kar je v današnjih časih še kako pomembno. Imamo pa še težave na področju mobilnega signala. Treba je omeniti še vodovod, ki ga imamo zdaj sicer že približno deset let, je pa bila to zelo pomembna pridobitev za vas. V tem času sta bila dva požara, ki smo ju s hidrantom lahko pogasili v zgodnji fazi in ni bilo velike škode. Vodovod se je v tistih trenutkih že poplačal, kljub temu da smo ga drago plačali. V dogovoru z Občino dograjujemo javno razsvetljavo, in tu nam ne manjka več veliko, da bo pokrita vsa vas. Katere cilje in načrte ima vaški odbor Tisovca za naprej? Največji problem trenutno je šibek signal za mobilno telefonijo. Ravno v tem času naj bi upravljavci poskušali najti rešitev za Struško dolino in za Tisovec. Tu moramo pohvaliti trud in prizadevanje Občine in župana Igorja Ahačevčiča. Drugi cilji pa so povezani z obnovo cest do Kala in Korinja v občini Ivančna Gorica. Pred leti smo že iskali neke rešitve ob gradnji vodovoda na Korinju, a do izvedbe ni prišlo. Bi nam pa taka povezava zelo skrajšala pot do Zagradca in doline Krke. Večji del teh dveh cest poteka po ozemlju občine Ivančna Gorica. Naš del je dokaj dobro urejen, tako da to ne bo velik strošek za našo Občino. Hkrati s tem pridobi cel južni del občine, ker se pot v dolino Krke zelo skrajša. To bi bil tudi odličen obvoz v času poplav. Se je pa treba zavedati, da je to medobčinski projekt. Dokončati želimo še sistem javne razsvetljave po vasi, vsaj pri športnem igrišču pogrešamo svetlobo. Za kateri cilj si želite, da se najprej izvede? Vsekakor izboljšanje signala mobilne telefonije. KATERE SO GLAVNE TEŽAVE, KI PESTIJO VAŠO VAS? Tisovec nekih težav nima. V preteklem obdobju je bilo največ težav pozimi zaradi slabšega sistema pluženja cest. Cesta od Četeža do Tisovca ima nekaj strmih 23 Kultura Naš kraj ■ julij-avgust 2019 mest za ostrimi ovinki, in tam se ponavadi zatakne. Moramo pa reči, da je zadnja leta to zelo dobro rešeno, saj izvajalec zimske službe zelo lepo skrbi za to. Drugih težav pa nimamo. KAJ BI V SVOJI VASI POKAZALI TURISTU, KI PRIDE K VAM? Prvo mesto, kamor bi peljali turista, je naša vaška cerkev. Tu je stala že, ko je tod hodil Valvazor. Ob tem bi turistu pokazali tudi vaški trg s Hrenovo hišo, v kateri je strop iz leta 1834. Po vasi lahko vidimo še številne ohranjene štirne in korita. Najdejo se še kaka stara kašča, kozolci, podi, hlevi in oprema za pripravo mošta. Po starih kevdrih se najdejo tudi še sodi, ki jih je delal Martinov Fronc, ki je bil odličen sodar in je s svojimi sodi, škafi in drugo leseno posodo oskrboval celo občino in okoliške vasi. V vasi je še danes veliko rož. Vsaka hiša je nekdaj imela vodna korita poleg štirne pri štali, danes pa so v številnih zasajene rože. Za ljubitelje lova in divjadi bi tudi znali poskrbeti v okoliških gozdovih. Prav tako za ljubitelje kraških jam in drugih podobnih kraških pojavov. Nekaj jam imamo že raziskanih, predvsem po zaslugi sodelovanja z jamarji iz Krke in preteklega dela Alojza Grma, nekaj pa je še neraziskanih. Posebej zanimivi sta jami Zijalka (v okolici, sicer že na območju občine Ivančna Gorica) in Cvarova jama, v kateri so našli celo sledi (okostje) jamskega medveda. V Tisovcu in okolici imamo tudi nekaj zanimivih razglednih točk. Ljubitelji domačih živali in kmetijstva bi lahko v vasi našli nekaj živinorejcev, ljubiteljem čebelarstva pa bi lahko pokazali čebelnjak in čebelarske izdelke. Verjetno številni bralci ne vedo, da je bil do približno deset let nazaj Tisovec vinoroden kraj - zadnji, Cavsov, vinograd je bil posekan pred dobrim desetletjem. VAS KAKŠNA ZNAČILNOST LOČI OD VAŠČANOV DRUGIH VASI? PO ČEM STE TISOVČANI ZNANI? Ko so naši predniki prišli v Tisovec, so za ceno svobode morali zapustiti varno in »udobno« okolje ter kultivirati divjino. In mi smo njihovi potomci! Tudi ti, ki so se v teh letih priselili, imajo podobne vrednote, zato so se hitro vživeli v naše življenje. Že naši predniki so imeli naraven čut za lepoto. Še vedno se najdejo robovi njiv, zasajeni z rožami, in pokošene jasice, ki so pokošene zgolj zato, »ker je lepo, ko je pokošeno«! Drobne stvari, kot so maline in jagode ob poti ali pravljično prelivanje barv ob sončnem vzhodu, ko se dolina še koplje v megli, dajejo življenju v Tisovcu čar, ki se ga ne da izmeriti v evrih. Ni pa bila vas taka, kot je zdaj. Pred letom 1998 je bil Tiso-vec drugačen, mladih skoraj ni bilo, v vasi so bili tudi sosedski spori. Po pridobitvi asfalta skozi vas smo naredili zabavo, po njej pa so se številni stari spori poravnali in od takrat je Tisovec povsem drugačen. Treba pa je poudariti, da smo bili tako za asfalt kot za vodovod deležni pomoči ogromno ljudi (posebej ljudi s koreninami iz Tisovca), tudi iz bližnje in daljne okolice (Struge, Korinj). Veseli smo, da negujemo dobre odnose v vasi in s sosednjimi vasmi. Želimo, da tako tudi ostane. ■ Previdno na cestah -začenja se novo šolsko leto Vsak september, ko se ponovno napolnijo šolske klopi, se močno spremeni prometna situacija v okolici vrtcev in šol. V vaseh se poveča prisotnost otrok, predvsem okrog postaj šolskega avtobusa in kombijev. Bodimo previdni, da zaradi nepazljivosti ne bi prišlo do nesreče! Za varnost smo odgovorni vsi! Urednik Bojan Novak POT JAVNA AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA VARNOST PROMETA REPUBLIKA SLOVENIJA I 24 Kultura Naš kraj ■ julij-avgust 2019 Pogovor z Markom Čmrlecem, dobitnikom priznanj na dveh letošnjih mednarodnih tekmovanjih iz znanja Marko Čmrlec je letos zaključil šolanje na Gimnaziji Bežigrad in se čez mesec dni seli v Veliko Britanijo, kjer bo študij nadaljeval na sloviti univerzi Cambridge. Radovednost ga žene v razmišljanje in spoznavanje zelo zapletenih znanj z naravoslovnega področja. Letos je Slovenijo zastopal na kar dveh olimpijadah, matematični in astronomski, in z vsake prinesel srebrno medaljo. Za bralce Našega kraja je mladenič iz Predstrug povedal marsikaj zanimivega. Bojan Novak Marko, za vami je zelo zanimivo poletje. Najprej matura ob koncu štiriletnega šolanja na Gimnaziji Bežigrad, nato pa še dve olimpijadi. Je bilo naporno vse to opraviti tako uspešno? Moram priznati, da mi niti ni bilo tako zelo naporno, vsaj kar se priprav in udeležb na tekmovanjih tiče. Gre za stvari, ki jih imam rad in jih z veseljem počnem. Glede mature je bilo pa res težje. Opravljal sem mednarodno maturo. Zame je predstavljalo težavo, da sem moral izbrati slovenščino na višji ravni in vsaj nekaj družboslovnih problemov, učenje katerih mi je vzelo ogromno časa. Prvo od obeh letošnjih mednarodnih tekmovanj, na katerih ste blesteli, je potekalo junija v Bathu v Veliki Britaniji. Nam lahko poveste, kako se dijak sploh uvrsti na mednarodno matematično tekmovanje? Skozi celo šolsko leto so potekale priprave, ki jih je organiziralo Društvo matematikov, fizikov in astronomov (DMFA). Dela obravnavane snovi ni v učnem načrtu srednjih šol, zato so nam jo morali še razložiti. Med pripravami so trije izbirni testi in na podlagi teh izberejo najboljših šest dijakov, ki se uvrstijo v ekipo. Za nas šest so potem organizirali še dodatne priprave pred odhodom na tekmovanje. Na začetku šolskega leta je na prvo predavanje prišlo dobrih 60 dijakov, z vsakim testom jih nekaj odpade, tako da nas je na koncu, pred zadnjim izborom, ostalo le deset do petnajst. Nam lahko opišete, kako poteka matematična olimpijada? Ko prideš tja, naredijo najprej neko odprtje, kjer predstavijo sodelujoče države. Tekmovalni del na matematični olim-pijadi sestavljata dva testa. Vsakega od njiju pišeš eno dopoldne, vsakega po štiri ure in pol. Popoldne po testu imamo bolj lahkotne dejavnosti, pogosto športne, saj potrebuješ malo možganske sprostitve. Tiste dni tudi ne moreš biti zvečer dolgo pokonci, saj te čaka naslednji dan nov test. Po testih je nekaj dni, ki so namenjeni popravljanju testov, tekmovalci pa se v teh dneh družimo na ekskurzijah, ki jih pripravi organizator. Na koncu, ko so testi popravljeni, sta še zaključna prireditev s podelitvijo priznanj in zaključna zabava. Vse skupaj traja dober teden. Koliko držav se udeležuje matematične olimpijade? Letos je na matematični olimpijadi nastopilo 112 ekip. Ekipe načeloma štejejo po šest tekmovalcev, manj razvite države pa nastopijo tudi z manj dijaki. Skupaj nas je bilo 621. Kakšen pa je kriterij za doseganje medalj in drugih priznanj? Kriterij je ponavadi vnaprej določen. Pri matematiki 50 odstotkov tekmovalcev dobi vsaj bronasto, od tega polovico vsaj srebrno, najboljša dvanajstina pa zlato medaljo. Na astronomiji je ključ nekoliko drugačen in ga priredijo glede na doseženo število točk najboljših treh na posameznem tekmovanju. Vi ste v matematiki dosegli srebrno medaljo, kajne? Kako uspešni pa ste bili kot ekipa? Ja, res je, dosegel sem srebrno medaljo, ekipno pa smo se med 112 državami uvrstili na 44. mesto. Poleg mene je še en kolega osvojil srebrno medaljo, tako da je bilo to za našo državo najuspešnejše leto doslej. Najboljša je bila Kitajska. Tradicionalno so na najvišjih mestih vzhodni Azijci in ameriška ekipa, saj ima v šesterici kar pet priseljencev iz Kitajske. Ste bili zadovoljni z doseženo srebrno medaljo? Ja, bil sem zadovoljen. Tudi po doseženi srebrni medalji v astronomiji. Pri matematiki že med reševanjem veš, katere naloge znaš in katerih ne znaš rešiti niti po dveh urah poskušanja. Za mojo pripravljenost je srebrna medalja realen dosežek. Če bi hotel doseči kaj več, bi moral biti bolje pripravljen. Gotovo ste se na tako veliko tekmovanje temeljito pripravljali. Kako so potekale priprave? Priprave potekajo skozi celo leto, 25 Kultura Naš kraj ■ julij-avgust 2019 Podelitev posebne nagrade na 3. evropski fizikalni olimpijadi v Rigi - junij 2019 Predstavitev slovenske ekipe na otvoritveni prireditvi 60. mednarodne matematične olimpijade v Veliki Britaniji - julij 2019 vmes so trije izbirni testi. Na vsake dva tedna so organizirana predavanja, kjer rešuješ naloge, ki se pogosto pojavljajo na olimpijadah. Nekaj nalog vedno dobiš tudi za reševanje doma. Reševanje teh je tudi eden izmed kriterijev za izbiro. Tako da je priprav kar precej. Na matematični olimpijadi je pravilo, da ne sme biti univerzitetnih snovi, kot sta na primer odvajanje in integriranje, so pa določena štiri matematična področja, iz katerih so potem naloge na tekmovanju (algebra, geometrija, kombinatorika in teorija števil). Na začetku avgusta pa ste se z ekipo najboljših srednješolskih poznavalcev astronomije in astrofizike podali na astronomsko olimpijado na Madžarsko. Lahko primerjate obe olimpijadi ali gre za velike razlike? Organizacija priprav in vsega skupaj je nekoliko drugačna kot pri matematiki. Če so za matematiko lahko enaki tipi izbirnih testov za vse, mora biti to pri astronomiji drugače. Priprave in testi morajo pokriti tako opazovanje neba kot teoretični del. Je pa na astronomski olimpijadi manj tekmovalcev. Tudi v izbirnem postopku pri nas je manj dijakov. Načeloma v ta postopek povabijo dijake, ki na srednješolskem tekmovanju iz astronomije dosežejo zlato priznanje. Verjetno so tudi naloge na astronomski olimpijadi nekoliko drugačne ... Da. Na astronomiji je tekmovanje razdeljeno na tri dele: v prvem delu re- šuješ teoretične naloge, drugi del je nočno opazovanje neba s teleskopom, tretji del pa je analiza podatkov, na podlagi katerih moraš ugotoviti, kako bi določil lastnosti nekega objekta oz. nečesa, kar je nekdo izmeril ob opazovanju. Gre za preverjanje znanja povezovanja teorije in prakse. Tudi sicer je astronomija zelo pomemben del vašega življenja, kajne? Videvali smo vas že na raznih delavnicah in dogodkih Astronomskega društva Pegaz. Kakšno vlogo imate v društvu? V društvu dejavno ne delujem, se pa odzovem povabilu na kake skupinske dogodke. Na začetku mi je predsednik Jernej Oblak zelo pomagal in me naučil osnov opazovanja in iskanja objektov. Zdaj imam za opazovanje svoje naprave, z veseljem pa na raznih dogodkih delim znanje z vedoželjnimi. Se udeležujete še kakšnih drugih mednarodnih naravoslovnih tekmovanj? Seveda. V zadnjem šolskem letu sem kar veliko tekmoval. Letos sem bil tudi na evropski fizikalni olimpijadi v Rigi in dosegel tretje mesto v absolutni konkurenci in zlato medaljo. Februarja sem bil tudi na romunskem matematičnem mastersu. Lansko jesen sem tekmoval v Pekingu na olimpijadi iz astronomije in astrofizike in tako kot letos osvojil srebrno medaljo. Lanskega septembra smo bili tudi na evropskem tekmovanju iz znanja astronomije in astrofizike na Madžarskem. Zasedel sem četrto mesto in srebrno medaljo. Tudi v preteklih letih sem zbral nekaj udeležb. Letos v številnih medijih beremo o odličnih rezultatih, ki jih dosegate mladi na mednarodnih tekmovanjih. Zakaj menite, da je ta tema prišla v ospredje? Se na srednjih šolah bolj posvečajo nadarjenim dijakom na posameznih področjih? Kakšna je vaša izkušnja? Na srednji šoli so mi omogočali, da sem se ukvarjal z naravoslovnimi dejavnostmi, glede mentorstva pa sta v prvi vrsti pomagala Društvo matematikov, fizikov in astronomov (DMFA) ter naš profesor za fiziko. Na vse olimpijade sem šel preko društva, ki tudi vedno krije vse stroške. Tako priprav kot udeležbe na tekmovanju. Kolikor vem, država preko ministrstev prispeva bolj malo. Se je v zadnjih letih spremenil sistem priprav ali gre za zelo nadarjeno generacijo dijakov? Mogoče za kombinacijo obojega? Letos smo bili res na vseh olimpija-dah bolj uspešni kot sicer. Smo pa imeli tudi že prejšnja leta zelo dobre uspehe. Tudi nekaj prejšnjih generacij je doseglo odlične rezultate. Se je pa letos res dobro izteklo. Mogoče gre res za kombinacijo odlične ekipe mentorjev in nadarjene generacije. Ekipe so verjetno sestavljene iz dijakov zaključnih letnikov ... Večinoma, čeprav se vedno vsaj v izbirni postopek vključujejo tudi mlajši dijaki. Jaz sem bil recimo že tri zapore- 26 Kultura Naš kraj ■ julij-avgust 2019 Med čakanjem na letalo v Singapurju - vrnitev z 48. mednarodne fizikalne Slovenska ekipa 49. mednarodne fizikalne olimpijade v Lizboni - julij 2018 olimpijade v Indoneziji - julij 2017 dna leta vsaj na kakšni olimpijadi. Se pa najde vsako leto kdo, ki se udeleži dveh različnih olimpijad, tako kot sem se letos jaz. Še pogostejša je kombinacija fizike in astronomije. Kot po pravilu tako uspešni mladi znanstveniki svojo nadaljnjo študijsko pot iščejo izven Slovenije. Želite tudi vi nadaljevati svoje šolanje v tujini? Ravno včeraj (dan pred pogovorom) sem izvedel, da sem sprejet na univerzo v Cambridgeu. Tako bom naslednje študijsko leto v Angliji. Iz našega razreda na Gimnaziji Bežigrad nas gre v Anglijo kar nekaj. Zame je glavni razlog, da sem si dolgo želel študija na Cambridgeu, pričakovanje, da bom imel več kolegov, študentov, ki bodo znali matematiko bolje od mene. Vedno se mi je zdelo, da moraš imeti, če želiš napredovati, ob sebi nekoga, ki ve več od tebe. Veselim se dejstva, da bom imel okrog sebe ljudi, od katerih se bom lahko veliko naučil. Še na eno področje želim zaviti. Nekateri vas poznamo tudi kot odličnega tekača. Kakšno vlogo ima šport v vašem življenju? Ga je možno dobro kombinirati z znanostjo? Že od 2. razreda osnovne šole treniram atletiko, in ta deluje name sprostil-no. Na trening grem tudi zato, da neham razmišljati o šoli, o nalogah, matematičnih problemih. Tekaški treningi so tako naporni, da res zbistrijo glavo. Treniram pri Tekaškem klubu Šmarnogorska nave- za. Sem v skupini petih, šestih tekačev, ki treniramo skupaj. Moj cilj je trenirati petkrat na teden, ampak je pogosto tako, da se termin treninga pokrije s kakšnim drugim opravkom. Zadnje mesece sem treniral manj, kot bi hotel, saj sem bil med počitnicami zaradi udeležb na obeh olimpijadah zelo malo doma, pred tem pa je bilo veliko priprav in učenja za maturo. Prejšnja leta sem hodil tudi na tekaška tekmovanja, letos pa mi zaradi omenjenih obveznosti ni uspelo priti v primerno formo in ni imelo smisla. Nameravate atletiko v Angliji opustiti ali nadaljevati treniranje? Vsekakor nameravam poiskati na kolidžu klub, kjer bom lahko še naprej Mednarodna matematična olimpijada (MMO) je svetovno prvenstvo iz matematike za srednješolce in je vsako leto organizirana v drugi državi. Prva MMO je bila leta 1959 v Romuniji in na njej je sodelovalo sedem držav. Na tekmovanju sedaj sodeluje več kot 100 držav s petih kontinentov. Telo MMO skrbi, da olimpijada poteka vsako leto in da organizatorji spoštujejo pravila in tradicijo MMO. Gostitelji zadnjih desetih matematičnih olimpijad in slovenski uspehi na njih: 2010 Kazahstan: dve bronasti medalji, tri pohvale 2011 Nizozemska: ena bronasta medalja, tri pohvale 2012 Argentina: dve bronasti medalji, štiri pohvale 2013 Kolumbija: štiri pohvale 2014 Južnoafriška republika: dve bronasti medalji, tri pohvale 2015 Tajska: ena bronasta medalja, ena pohvala 2016 Hongkong: pet pohval 2017 Brazilija: dve bronasti medalji, štiri pohvale 2018 Romunija: ena srebrna, ena bronasta medalja, štiri pohvale 2019 Velika Britanija: dve srebrni, ena bronasta medalja, tri pohvale Markovi uspehi na mednarodnih tekmovanjih: Maj 2017, Tartu, Estonija 1. evropska fizikalna olimpijada Srebrna medalja Julij 2017, Yogyakarta, Indonezija 48. mednarodna fizikalna olimpijada Bronasta medalja Avgust 2017, Vilna, Litva 11. srednjeevropska matematična olimpijada Pohvala November 2017, Phuket, Tajska 11. mednarodna olimpijada iz astronomije in astrofizike Pohvala Maj 2018, Moskva, Rusija 2. evropska fizikalna olimpijada Bronasta medalja Julij 2018, Cluj, Romunija 59. mednarodna matematična olimpijada Bronasta medalja Julij 2018, Lizbona, Portugalska 49. mednarodna fizikalna olimpijada Bronasta medalja November 2018, Peking, Kitajska 12. mednarodna olimpijada iz astronomije in astrofizike Srebrna medalja Junij 2019, Riga, Latvija 3. evropska fizikalna olimpijada Zlata medalja in posebna pohvala za najboljši dosežek pri teoretičnem delu Julij 2019, Bath, Velika Britanija 60. mednarodna matematična olimpijada Srebrna medalja Avgust 2019, Keszthely, Madžarska 13. mednarodna olimpijada iz astronomije in astrofizike Srebrna medalja 27 Kultura Naš kraj ■ julij-avgust 2019 treniral. Če bom čez zimo prišel v dobro formo, se bom udeležil tudi še kakega tekmovanja. Imate še kakšne druge hobije? Ob učenju in treningu teka mi ostane bolj malo časa za še kaj. Rad pa igram ultimate frizbi, posebno zvrst športa, ki je bolj priljubljena in poznana v tujini kot pri nas. Zanimivo, da tega največ preigram na olimpijadah, ker je tam precej dijakov, ki šport poznajo in igrajo. Sploh fizikom je frizbi zelo všeč (smeh). Po vsem povedanem prav gotovo niste stereotipni najstnik. Kdaj ste pravzaprav začutili veselje do naravoslovja, do reševanja zapletenih izzivov, ki nam ostalim predstavljajo povsem neprepoznavno področje? Hm, težko rečem. V OŠ sem najbolj začutil veselje do fizike, do matematike pa niti ne. Kakšne pa imate spomine na mlajše, osnovnošolsko obdobje? Ste že takrat, ko večina fantov zavrača učenje, vi iskali poglobljeno znanje? Moram kar takoj priznati, da mi šolska matematika ni bila nikoli prav všeč. Ne maram računanja po naučenih postopkih in algoritmih. Vse skupaj mi postane bistveno bolj všeč, ko moraš iskati ideje, kako priti do rešitve. Mogoče je zdaj presenetljivo, da mi tudi domače naloge v osnovni šoli niso bile všeč. Tudi odlično oceno sem dobil težko, ker nisem dobro znal osnovnih računskih operacij. O tem smo se pogovarjali tudi z drugimi udeleženci olimpijad. Vsi smo se strinjali, da ne znamo prav dobro osnovnih računskih operacij. Tudi ne maramo računanja po vnaprejšnjem kalupu. Naša zvrst matematike je nekoliko drugačna. Pa razmišljate tudi pri vsakdanjih odločitvah in pri načrtovanju prihodnosti na t. i. naravoslovni način? Imate radi stvari natančno, matematično načrtovane ali ste bolj sproščeni in pripravljeni sprejeti, kar življenje prinese? Moje splošno vodilo je stavek: sej bo vse v redu. Vsekakor nimam stvari matematično načrtovanih in urejenih, prej nasprotno. Prilagajam se situacijam, ki jih življenje prinese. Pred vami je torej še prost september, nato pa se začne novo študijsko poglavje. Se ga veselite? Študij na Cambridgeu se začne z drugim tednom oktobra, tako da imam september res še prost. Se pa odhoda v Anglijo veselim, saj je bila to res moja velika želja. Komaj čakam. Hvala za pogovor. Iskrene čestitke za sprejem na elitno šolo. Želim vam še veliko uspehov na nadaljnji znanstveni in osebni poti. ■ Pogovor s predsednikom Zveze športnih organizacij Dobrepolje, Alešem Teglom Aleš Tegel je četrti predsednik Zveze športnih organizacij Dobrepolje od njene ustanovitve in glavna gonilna sila ponovnega razmaha tenisa v občini. V enem poletnih večerov sva poklepetala o njegovem pogledu na delovanje zveze in o načrtih za prihodnost športa v občini. Bojan Novak G. Tegel, nam lahko na hitro predstavite Zvezo športnih organizacij? Koliko članic ima zveza trenutno? Zveza športnih organizacij Dobrepo-lje (ZŠO Dobrepolje) je bila ustanovljena leta 1997, njen prvi predsednik je bil Alojz Kuplenk, desna roka in strokovna pomoč pri ustanavljanju pa takratni profesionalni sekretar Andrej Cevc. Število članic se je vsa leta vrtelo okrog deset, to so športna društva v občini in ves čas tudi Planinsko društvo Dobrepolje. Trenutno je v ZŠO Dobrepolje devet društev (po abecednem vrstnem redu: Futsal klub Dobrepolje, Planinsko društvo Dobrepo-lje, Rokometni klub Dobrepolje, Strelsko društvo Bukovec, Športno društvo Cesta, Športno društvo Dobrepolje, Športno društvo Kompolje, Športno društvo Ponikve in Športno društvo Predstruge). Nekatera društva imajo že precej bogato in dolgo zgodovino, precej daljšo od obstoja zveze (npr. SD Bukovec od leta 1952, RK Dobrepolje od leta 1961, ŠD Kompolje od leta 1977). Sicer pa sta zvezi poleg omenjenega prvega predsednika in mene predsedovala še Marjan Prijatelj in Jure Žnidaršič. Verjetno večini občanov ni poznano, kakšna sta vloga in poslanstvo ZŠO Dobrepolje. Katere so glavne dejavnosti zveze? ZŠO Dobrepolje je krovna športna organizacija v občini. Skrbi za razvoj športa v različnih pojavnih oblikah, od rekreacijskega do tekmovalnega. Zveza združuje prej omenjena društva, jih povezuje med seboj in predstavlja nek vezni člen med društvi in občinsko upravo. Z Občino redno sodelujemo pri oblikovanju predlogov za letni program športa, ki ga vsako leto ob sprejemanju proračuna sprejme občinski svet. Prav tako s strokovnimi argumenti sodelujemo pri pripravi raznih predlogov dokumentov (pravilnikov in drugih aktov, povezanih s športom), sodelujemo pa tudi pri pripravi predloga urnika koriščenja športnih objektov v občini. Društva, ki so v zvezi, spodbujamo, da 28 Kultura Naš kraj ■ julij-avgust 2019 organizirajo čim več dejavnosti, pri tem pa posebej manjšim društvom pomagamo z nasveti za delovanje. Zainteresiranim posameznikom in skupinam pomagamo pri ustanavljanju novih društev. Ob tem spremljamo še spremembe zakonodaje in jih predajamo naprej svojim članicam. Člani vodstva se udeležujemo raznih kongresov in seminarjev Olimpijskega komiteja Slovenije in drugih športnih organizacij ter informacije posredujemo društvom. Smo nekakšna vez med Olimpijskim komitejem Slovenije in društvi oziroma člani teh društev. Imamo pa kot zveza pridobljen status društva, ki deluje v javnem interesu. Na operativni ravni ZŠO vodi vsakoletno futsal ligo ter usklajuje sistem različnih občinskih rekreativnih tekmovanj. Poletni čas, ki mu rečemo tudi čas kislih kumaric, za predsedstvo športne zveze ni čas počitka, kajne? Vsekakor ne. Ravno nasprotno, saj je ravno v tem času največ dejavnosti. V juliju ali avgustu so ponavadi roki za oddajo dokumentacije za prijavo na javna razpisa za sofinanciranje športnih programov in za koriščenje športnih objektov v občini Dobrepolje. Za oba razpisa je treba zbrati in pripraviti vso dokumentacijo, ki je ni malo. Hkrati je treba oddati še poročila za izvedbo programov v prvem polletju tekočega leta. Za dejavnosti, ki jih izvajajo društva, povezana v ZŠO Dobrepolje, pomagamo pripraviti in uskladiti predlog razporeditve terminov vadbe v telovadnici. Naslednje obdobje, ko je veliko dela, pa je po novem letu, ko je treba spet zbrati in oddati poročila o izvedeni vadbi v drugi polovici leta, pripraviti pa je treba še redno letno skupščino. Se v ZŠO Dobrepolje letos pripravljate tudi na delovanje po pridobitvi nove športne dvorane? Kako? Da, letošnje leto je glede tega res malo posebno. Poleg dejavnosti, ki sem jih naštel pri prejšnjem vprašanju, razmišljamo tudi o prihodnosti, ko bo dokončno zgrajena in odprta nova športna dvorana na Vidmu. Pripravljamo vse potrebno, da se velika večina obstoječih športnih programov preseli v novi objekt, kjer bodo možnosti za vadbo neprimerno boljše, obenem pa iščemo tudi predloge, kako koristno uporabiti prostor v zdajšnji telo- vadnici. Društva spodbujamo, da pravočasno pripravijo še kake nove programe, ki jih do zdaj zaradi prostorske stiske ni bilo mogoče izvajati. Občino Dobrepolje, s katero odlično sodelujemo, spodbujamo k pravočasnim dejavnostim v zvezi s spremembo pravilnika za uporabo športnih objektov, saj ga bo treba prilagoditi novi športni dvorani. V naslednjem mesecu načrtujemo sestanek z županom, kjer bomo določili dejavnosti in terminski plan za dejavnosti po odprtju športne dvorane in ponudili pomoč in sodelovanje. Predvsem je naša želja, da najdemo primeren način vzdrževanja dvorane, da bodo dejavnosti potekale organizirano in varno. Ob tem pa moram še enkrat poudariti, kako smo v športni sferi veseli, da je prišlo do izvedbe tako pomembnega projekta, kot je gradnja nove, sodobne športne dvorane. Končno bomo tudi v naši občini dobili primeren in ustrezen objekt, v katerem bo marsikdo od nas in naših zanamcev preživel veliko ur. Zavedati se moramo, kako stresen je današnji način življenja in da za prihodnost ne kaže bistveno drugače. Brez športa si nas dandanes večina ne more predstavljati kakovostnega življenja, zato je primeren športni objekt po mojem mnenju v vsaki občini nujno potreben. Verjetno sta pri vodenju organizacije, kot je športna zveza, tako kot v športu nasploh pomembna timsko delo in sposobnost usklajevanja različnih interesov. Kako gledate na to? Res je. Treba je biti realen in se zavedati, da vsako društvo na prvo mesto postavlja svoje interese. To je popolnoma normalno. Žal se, predvsem v finančnem delu, ne da vedno vsem ustreči, saj so sredstva, ki jih bodisi Občina bodisi kaka druga organizacija ali donatorji namenjajo za šport, omejena in vedno prenizka glede na potrebe in želje. Zato imamo sprejete pravilnike in razna merila za razdeljevanje sredstev. Zveza športnih organizacij mora tako usklajevati precej različne interese. Glede na to, da imamo že dve desetletji zgodovine in izkušenj, jih je možno z nekaj napora uskladiti. Moram pa dodati še to, da en človek na takem mestu ne more ničesar narediti sam. ZŠO Dobrepolje ima petčlansko predsedstvo, člani katerega so izkušeni predstavniki največjih športnih društev v občini. Desna roka predsedniku je tudi sekretar, ki opravi pomembno delo. Po potrebi, predvsem pri pripravi različnih predlogov dokumentov, pokličemo na svoje sestanke tudi predsednike vseh športnih društev, da lahko tvorno sodelujejo. Za konec bi vas rad povprašal še nekaj o vaši vlogi vodje teniške lige. Prav vi ste namreč gonilna sila ponovnega vzpona tenisa v občini. Po nekajletnem zatišju je tenis postal najbolj množična oblika poletne rekreacije. Kako vam je to uspelo in kakšne načrte imate za naprej? Tenis se je v naših krajih začel igrati približno 30 let nazaj. Takrat so zrasla tudi igrišča v naši okolici (Rašica, Velike Lašče). V tistih časih je za igranje tenisa vladal res velik interes, težko je bilo dobiti prosto uro za igranje. Spominjam se mnogih turnirjev, tudi na igriščih v Zali-povcu, na katerih so prihajali tudi igralci iz okoliških krajev (Grosuplje, Ivančna Gorica, Ribnica, Kočevje ...). Po velikem razmahu je sledil prav tako velik padec, nekakšno zatišje, ki je trajalo več kot 10 let. Pred nekaj leti se je spet pojavila želja po ponovnem organiziranem igranju rekreativnega igranja tenisa. Leta 2016 smo tako vzpostavili enega od najbolj uveljavljenih sistemov rekreativnega igranja - rekreativno ligo po principu piramide. Tak sistem omogoča veliko kombinacij igranja, poleg tega pa smo zavihali rokave in se prilagodili sodobnim informacijskim trendom. Razvili 29 Kultura Naš kraj ■ julij-avgust 2019 smo popolnoma novo, uporabniku prijazno računalniško aplikacijo, ki omogoča dogovarjanje dvobojev, rezervacije igrišč in vodenje ter spremljanje vseh rezultatov preko svetovnega spleta in z uporabo mobilnega telefona. Vsako leto se v tekmovanje priključujejo novi igralci, veliko se jih je naučilo igranja prav v teh zadnjih letih. Raven kakovosti se od leta 2016 stalno dviga, prav tako sta v porastu število igralcev in število odigranih dvobojev. Verjetno se bomo v prihodnji sezoni na isti način lotili tudi vzpostavitve liga-škega tekmovanja teniških parov, v svoje vrste pa želimo privabiti tudi nežnejši spol. Za konec letošnje sezone načrtujemo tudi poseben zaključni turnir naj- boljših štirih igralcev iz štirih tovrstnih piramid, ki se igrajo v naši okolici. Moram povedati še to, da smo svoj koncept in informacijske rešitve predstavili tudi Teniški zvezi Slovenije, s katero si obetamo sodelovanje. G. Tegel, hvala za pogovor, srečno pri vašem delu tudi v prihodnje. ■ »Še zdaj ne morem verjeti, da se je tako izšlo« -pogovor z zlato olimpijko Veselko Pevec Verjetno se strinjate, da čas hitro teče. Ko sem se pripravljal na poletni pogovor z zlato paraolimpijko Veselko Pevec, je bilo kar težko razumeti, da so od njenega uspeha v Riu de Janeiru pretekla že tri leta. Da, čez eno leto bodo že naslednje igre v Tokiu. Z Veselko sva na vroč julijski dan, le nekaj dni pred njenim odhodom na morje, poklepetala o tem in onem. Bojan Novak Gospa Veselka, približno tri leta je že od vašega neverjetnega uspeha na paraolimpijskih igrah v Riu. Kako se danes spominjate tistih posebnih dni? Je spomin še živ? Ja, še vedno se velikokrat spomnim na to. Sploh ne morem verjeti, da se je takrat tako izšlo. Bolj ko razmišljam, bolj sem prepričana, da so bili za uspeh krivi samo dolgi in pogosti treningi. Zanimivo se mi zdi, da me je ravno pokvarjena puška v pripravljalnem obdobju priganjala, da sem trenirala več kot bi verjetno sicer. Nekaj mesecev pred odhodom v Brazilijo mi ni in ni šlo. Iskala sem razlog, morala sem najti odgovor, da ne streljam tako, kot sem bila prepričana, da lahko. Tudi trenerki Poloni sem večkrat omenila, da bi bila lahko težava v puški, a ona je menila, da orožje ni krivo. Za nazaj je človek lažje pameten, in ko sestavim celo sliko, sem vesela, da smo le nekaj tednov oziroma celo dni pred najpomembnejšo tekmo našli rešitev v pokvarjenem dio-pterju. Verjetno je bilo pred nastopom zaradi teh težav tudi nekaj panike ... Seveda. Najti sem morala rešitev, saj res nisem želela razočarati sebe, trenerke in vseh, ki so verjeli vame. Opravila sem celo vrsto pregledov vida, dobila novo lečo, a napredka ni bilo. Na videmskem strelišču sem dvakrat razstavila puško in več nas je potem to puško sestavljalo, a šele moja zadnja ideja se je posrečila. Želela sem preizkusiti nov diopter, in takoj ko sem dobila novega, sem spet začela streljati odlično. Zdaj vem, da mi je vse skupaj pomagalo, da sem opravila več treninga, kar mi je gotovo prišlo prav na tekmi. Če ne bi bilo težav s puško, bi opravila veliko manj treningov in najbrž tudi uspeha potem ne bi bilo. Tedne in mesece po osvojitvi medalje ste bili zelo zaposleni z raznimi medijskimi dejavnostmi, o vas so pisali slovenski in tuji mediji. Je bilo naporno, zdaj ko pogledate na stvari s časovne distance? Ja, res je bilo naporno. Zgodilo se je, da štiri dni zapored nisem spala. Predstavniki medijev so si kar podajali kljuko. Nisem pa taka, da bi jim zaprla vrata. Tudi s strani olimpijskega komiteja smo bili naprošeni, da medijev ne odslovimo, saj so zadaj tudi številni pokrovitelji, ki omogočajo naš trening in potovanja na tekme in si zaslužijo dobiti svoj delež preko pojavljanja v medijih. Kako pa je bilo z vašo strelsko kariero v času po Riu? Ste veliko nastopali na tekmovanjih? Je kakšen dosežek vreden omembe? V obdobju po Riu sem imela veliko zdravstvenih težav, operacijo, zlom noge in okrevanje. Mučile so me tudi viroze, zato sem zelo malo streljala. Bile so sicer tekme, vendar sem bila prejšnje leto 30 Kultura Naš kraj ■ julij-avgust 2019 operirana. Pred tem sem šla v Dubaj na tekmo, a tam zbolela za virozo. Takrat so tudi ugotovili, da sem resneje zbolela, zato sem šla na operacijo. Vmes sem si zlomila tudi nogo, šele zadnja dva meseca sem zdrava. Približno leto dni nas loči od novih olimpijskih in paraolimpijskih iger v Tokiu. Verjetno po vseh zdravstvenih težavah še nimate zagotovljene kvote za nastop? Res je, nimam. Ni težava v tem, da je ne bi mogla doseči, saj imamo tekme skupaj z moškimi, kvote pa se delijo po spolu. Po navadi je druga najboljša med ženskami uvrščena 50 mest za mano. Je pa tako, da naj bi se kvote delile le še na dveh tekmah na začetku naslednjega leta. Sta pa obe tekmi zelo daleč, v Ameriki in v Avstraliji. Svetovno prvenstvo bo prav tako naslednje leto, celo pri nas v Sloveniji, a bo tekma verjetno prepozno, da bi se še delile norme za olimpijske igre. Kako pa razmišljate glede ponovnega angažiranja? Imate željo spet iti v resen trening in vse še enkrat podoživeti? Trenutno še razmišljam o vsem tem. Jaz nisem polovičarska. Če se odločim, da znova resneje začnem, potem bi morala delati, trenirati. Sprašujem se, kako bi bilo potem z zdravjem. Ko sem pred mesecem poskusila, sem hitro našla občutek. Prepričana sem, da vrhunski športnik potrebuje trening vsak dan. A kot rečeno, sem v veliki dilemi in razmišljam, če sem se pripravljena še enkrat podati na to težko pot. Imate kaj stikov z drugimi tekmovalci? Imamo stike, seveda. Franček Gorazd Tiršek Nani je zaradi zdravstvenih težav nehal s tekmovanji. Franc Pinter Ančo se trudi, a trenutno se ne ve, če bo sploh šel kdo v Tokio. Ni pa nobenih novih strelcev invalidov. Se bojim, da bo strelstvo kar zamrlo, ko bo naša generacija končala. Kako pa sicer preživljate letošnje poletje? Ste že bili na dopustu? Vesela sem, da sem spet zdrava. Na dopust se odpravljam čez nekaj dni. Kot po navadi grem v Pacug, kjer imamo dom za invalide. Tam bom 14 dni in upam, da se bomo imeli lepo. Gospa Veselka, hvala za pogovor. Želim vam, da najdete odgovore na vprašanja glede nadaljevanja kariere. In seveda prijetno dopustovanje na morju. ■ Ekovrt v vrtcu Ringaraja V vrtcu Ringaraja se zavedamo, da je narava naša največja učilnica. Učenje v naravi ni samo zabavno, zdravo, temveč je tudi v skladu s trajnostnim razvojem. Izkušnje pa nam kažejo, da učenje v naravi pripomore tudi k odličnim rezultatom na področju osebnega in socialnega razvoja predšolskih otrok. Mateja Lohkar, koordinatorica šolskega ekovrta Ekovrt v vrtcu je izkustveni prostor v naravi, kjer otroci pridobivajo nova znanja na drugačen, zanimiv in inovativen način. Namen ekovrta je, da popestri vrtčevsko okolico, ponudi mesto za spoznavanje rastlin, pridelkov, vrtnin, procesov v naravi in je tudi odlična priložnost za rokovanje z zemljo in orodjem. Pomembno je, da pridelane vrtnine tudi zaužijemo. Naš ekovrt je sedaj poln pridelkov, ki jih pridno odnašamo v kuhinjo, kjer jih naše kuharice porabijo za pripravo jedi (kar prinesemo v kuhinjo, se skrbno zabeleži in dokumentira). Zelišča v zeliščnem vrtu pa porabimo za zeliščne namaze. Sladke jagode pa že na vrtu končajo v otroških želodčkih. Otroci vsakodnevno pregledujejo vrt in rastline, opazujejo njihovo rast in razvoj. V pomoč so tudi pri zalivanju in negovanju rastlin. Avgusta smo na vrt umestili tudi triprekatni kompostnik, tako da bomo v prihodnosti Naš kraj ■ julij-avgust 2019 Iz vrtca in šole 31 imeli tudi svoj humus za gredice. Obrali smo tudi slive, ki smo jih naslednji dan pojedli za dopoldansko sadno malico. Nestrpno pa vsi pričakujemo prve maline na svojem vrtu, od 60 sadik malin bomo zagotovo imeli dober pridelek. Z ekovrtom smo želeli, da otroci spoznajo proces samooskrbe, se seznanijo s pridelavo pridelkov, kompostiranjem, vonjem, okusi, ter jih spodbuditi, da spoznajo celoten proces od semena do krožnika. Zavedamo se, da imamo danih veliko naravnih možnosti, ki jih je treba čim koristneje izrabiti. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam pomagali pri ureditvi našega ekovrta. To so: • Jožica Fabjan, • Žaga Pogorelc Igor Pogorelc s.p., Grandovec Anton s.p., Lohkar Janez s.p., Vrtnarstvo Kamelija Podgora, Robert Meglen (Zdenska vas), Luka Jakič (Videm), Toni Mlakar (Predstruge), Davorin Babič (Zdenska vas), Mitja Zupančič (Kompolje), Bojan Francelj (Bruhanja vas) in Stane Žnidaršič (Podgorica). ■ OSNOVNA SOLA DOBREPOLJE VIDEM 80, 1312 VIDEM - DOBREPOLJE Tel: (01) 7807-210 • e-naslov: O-dobrepolje.lj@guest.arnes.si OŠ Pobrepolje PRVI ŠOLSKI DAN in prevozi v šolskem letu 2019/20 Dragi učenci, spoštovani starši! Obveščam vas, da se pouk začne v ponedeljek, 2. septembra 2019, ob 8.25 na Vidmu in na PŠ Kompolje, v Strugah pa ob 7.45. Prvi dve uri bosta namenjeni razredni uri, kjer bodo učenci dobili tudi urnike in pojasnila k urnikom. Tako naj imajo učenci od 1. do 5. razreda s sabo torbice z delovnimi zvezki in zvezki. Učenci od 6. do 9. razreda pa naj prvi dan s sabo prinesejo le ključe od omaric, copate, pisala in beležko, kamor si bodo napisali pomembne stvari o pouku in urnik. Pouk se bo za vse učence zaključil ob 12.00 v Strugah in ob 12.45 na Vidmu in v Kompoljah. Podaljšano bivanje bo naprej po razporedu, prav tako bodo možna že kosila. • Učenci in starši prvih razredov z Vidma so vabljeni ob 10. uri v šolo na Vidmu, kjer bomo skupaj stopili v novo obdobje življenja (vsi prvošolčki ste osebno dobili vabila). Prav tako so vabljeni učenci prvega razreda PŠ Struge in njihovi starši ob 8.30 v šolo v Strugah, ob 9.00 pa so v šolo v Kompoljah vabljeni učenci prvega razreda PŠ Kompolje, kjer prav tako pripravljamo zanimiv vstop v šolo. • Avtobus bo vozil učence od 7. do 9. razreda iz Zdenske vasi ob 7.00, s Ceste ob 7.03, iz Predstrug ob 7.05, iz Podgore ob 7.13, iz Brezij ob 7.16, iz Kompolj ob 7.19, z avtobusne postaje Bruhanja vas ob 7.21, iz Zagorice ob 7.28, s postajališča na Luži za učence od 2. do 9. razreda, iz Podgorice ob 7.31, iz Podpeči ob 7.38 (učenci od 2. do 9. razreda), s Ceste ob 7.46, iz Ponikev ob 7.52, iz Predstrug ob 7.57, iz Hočevja ob 8.00 in iz Zdenske vasi ob 8.08. • Učence iz Kompolj, Bruhanje vasi, Podgore, Zdenske vasi, Ceste in Predstrug bo vozil iz šole šolski avtobus po končani 5., 6. in 7. šolski uri. Učence iz Zagorice in Podpeči bo iz šole odpeljal avtobus po 6. in 7. šolski uri. • S kombijem Strah se bo opravil prevoz po naslednjem razporedu: ob 7.52 z videmskega hriba za učence od 2. do 5. razreda, ob 8.04 sledi prevoz učencev iz Male vasi od 1. do 9. razreda. • Po peti šolski uri, ob 12.50 bo kombi peljal učence prvega razreda v Malo vas in na videmski hrib. Prav tako bo kombi ob 14.30 peljal učence v Malo vas in Hočevje. • Učence iz Ponikev, Male vasi, Hočevja in Podpeči bo k morebitni preduri, ki se bo začela ob 7.35, vozil šolski kombi (razpored bo na spletni strani šole). • Razpored prevozov v Strugah bo objavljen na vhodnih vratih šole in na spletni strani, omenim naj le, da bo zjutraj odhod kombija iz Tisovca ob 6.45. Ob 7.00 bo odhod kombija iz smeri Podtabor. • Podaljšano bivanje je že od prvega dne do 17. ure. Če staršem ne bo uspelo priti po svoje otroke pravočasno, bo dežurstvo v PB-ju do 17.15. • Učence za PB bomo iz Strug pripeljali s šolskim kombi-jem, iz Kompolj pa z avtobusom. • Občina je organizirala prevoz za učence 1. in 2. razreda od veroučnih prostorov, ker bo na Vidmu verouk še pred začetkom pouka. • Tudi v tem šolskem letu bo organizirana prisotnost predstavnikov ŽŠAM Grosuplje in Policijske postaje Grosuplje. Prvi teden v septembru 2018 bo organizirano dežurstvo predstavnikov ŽŠAM Grosuplje pred začetkom pouka in po končanem pouku. Veselimo se novega šolskega leta, ko bodo tudi otroci iz vrtca dobili več prostora za igro in druženje. Vsem malčkom in učencem želimo prijeten začetek šolskega leta ter da boste v vrtcu in šoli rastli v znanju in prijateljstvu. Bodite pozorni udeleženci v prometu, še posebno v okolici vrtca in šole, kjer je gradbišče za športno dvorano. Ravnatelj: Ivan Grandovec 32 Kultura Naš kraj ■ julij-avgust 2019 Nastop dobrepoljskih ritmicark na zaključnem nastopu ŠD As Ljubljana V soboto, 1. junija, in nedeljo, 2. junija, je ŠD As Ljubljana organiziralo zaključni nastop ritmičark. Na njem so se predstavile tudi tri skupine, ki vadijo na OŠ Dobrepolje. Dekleta so znotraj ŠD As osvojila eno bronasto, tri srebrne ter pet zlatih medalj za zvestobo ritmični gimnastiki, v tekmovalnem delu pa še dve srebrni medalji. Matej Kalan Vsako dekle je lahko nastopilo v štirih točkah. Nekatera dekleta so bila nagrajena z medaljo za večletno obiskovanje vadbe, prikazano znanje ter udeležbo na obeh društvenih nastopih. Za tri leta zvestobe je dobila bronasto medaljo Ana Čarman, za pet let zvestobe so dobile srebrno medaljo Eva Znidaršič, Lana Virant in Nina Ostanek. Za sedem let redne vadbe so bile nagrajene z zlato medaljo Eva Česen, Maja Marolt, Tjaša Strnad, Ana Babič in Špela Nose. Vsem sodelujočim in dobitnicam medalj iskrene čestitke. Pravo presenečenje in poslastico so pripravili fantje 9. razredov, ki so jih dekleta povabila, da bi sodelovali pri tem športu v zadnjih tednih šolanja. Fantje pa niso prišli le na ogled prireditve, ampak so jo popestrili z nastopom s sošolkami. Nedvomno so si prislužili bučen aplavz. Navdušene pa niso bile le ritmičarke, temveč tudi njihovi starši. Ambrož Aha-čevčič, Erik Ašič, Jan Strnad, Val Strnad, Ziga Mustar in Andraž Ganc, vse pohvale za pogum. Pa naj še kdo trdi, da so »de-vetarji nemogoči«. Nastopila je nedelja, 2. junija, ko je dve starejši skupini čakal preizkus na tekmovanju v Sostrem. Spraševal sem se, ali se bo bera medalj kot vsako leto nadaljevala ali se bo morda prekinila. Tako starejša kot dve mlajši so se odlično odrezale. Če upoštevamo, da sta v dveh ekipah manjkali tekmovalki, pa je rezultat še toliko odličnejši. Ekipa v mlajši kategoriji je v postavi Eva Znidaršič, Lana Virant, Melisa Kep-ec in Sara Česen prikazala sestavo s ko-lebnicami na dinamično hitro glasbeno spremljavo in si priborila drugo mesto ter s tem srebrno medaljo. Ekipa v postavi Anja in Nina Ostanek, ki sta jima na pomoč priskočili tekmovalki prve ekipe - zaradi nenapovedane in neodgovorne odsotnosti ene od deklet, kar je posledično pomenilo spreminjanje sestave in postavitve deklet neposredno pred tekmovanjem -, je zasedla peto mesto. Pri starejših dekletih - Ajda Erčulj, Ana Babič, Karin Butala, Eva Česen, Klara Šinkovec, Maja Marolt, Tjaša Hegler in Tjaša Strnad - je situacija drugačna, saj so dekleta že usvojila odgovornost, zakaj je pomembno, da hodijo redno na vadbo, in zakaj je treba določene elemente velikokrat ponoviti. Prikazale so verjetno najzahtevnejšo sestavo na tekmovanju. Lani s kiji, letos z žogami srebrno, kdo ve, kaj bo drugo leto, če bodo vztrajale z vadbo tudi v srednji šoli. Vsekakor smo ponosni na vas, da ste vztrajale do devetega razreda. Pogrešali vas bomo, če ne boste več del naše zgodbe. Vsem dekletom iskrene čestitke za super uspeh. Julija čakajo tekmovalke Asove poletne počitnice, jeseni pa nadaljujejo vadbo z željo, da bo kmalu dokončana in slovesno odprta nova športna dvorana. ■ 33 Kultura Naš kraj ■ julij-avgust 2019 Operativne vaje PGD Videm - Dobrepolje Predpraznični večer, 24. junija 2019, ob 19. uri smo gasilci iz PGD Videm izkoristili za sklop operativnih vaj. Vaje so za gasilce izrednega pomena, saj se z vajo ustrezno pripravimo na morebitno posredovanje. Pri vajah spoznaš delovanje ekipe, saj je gasilsko delo timsko podprto in nadzorovano s strani vodje intervencije. Poleg vsega naštetega pa se pri vajah medosebno dodatno spoznamo, povežemo in tako uspešneje delujemo. Uroš Gačnik Ponovili smo pravilen iznos poškodovanega iz avtomobila, kjer smo preizkusili več scenarijev in možnih izvedb. Poizkusili smo reševati poškodovanega v različnih položajih z različnimi poškodbami. Naredili smo hiter izvlek v primeru nevarnosti eksplozije ali gorečega avtomobila. Pri tem smo naleteli na kar nekaj težav/vprašanj, ki smo jih s skupnimi močni ustrezno definirali in na podlagi ugotovitev začrtali smernice pri posredovanju. Drugi sklop operativnih vaj pa je obsegal pravilne postopke pri izvajanju gašenja na prometnih sredstvih. Vsekakor je pri požaru na npr. avtomobilu potrebna nujna in hitra pomoč v obliki gašenja z ročnim gasilnikom, ki naj bi ga imelo vsako vozilo. Pri gašenju z gasilnikom moramo biti previdni in učinkoviti ter le malenkost dvigniti pokrov motorja in usmeriti gasilno sredstvo v žarišče požara. Svojo učinkovitost povečamo tudi tako, da hkrati združimo več gasilnikov (če jih imamo na voljo). Na ta način imamo veliko možnosti, da že kot laiki uspešno pogasimo začetni požar, da se ne razvije in zajame celotnega vozila. Gasilski operativni taktični postopki nas učijo, da je prav, da na tovrstne in- tervencije izvozimo z vsaj šestimi operativci, od tega je en vodja, en strojnik, dva napadalca in dva vodarja. Dela in naloge so že vnaprej določeni, prav tako so določene tri cone delovanja in zavarovanja cestišča. Napadalci se za gašenje obvezno opremijo z dihalnimi aparati, za gašenje uporabljajo vodo ali, še bolje, težko peno. Vodarji skrbijo za zaporo cestišča in oskrbo s požarno vodo. Strojnik skrbi za izdajanje opreme, upravlja in nadzoruje vozilo in po potrebi uredi razsvetljavo. Vse skupaj povezuje vodja, ki skrbi za razporeditev nalog, spremlja delo in javlja stanje na regijski center za obveščanje. Na vaji smo preizkusili delovanje gasilskih armatur, opreme in ročnikov za izdelavo pene. Zaradi generiranja težke pene, ki je ostala na dvorišču gasilskega doma, je morda naključni mimoidoči presenečeno ugotavljal, kako je lahko pri 32 °C na Vidmu sneg. Po zaključenem izobraževanju smo uredili opremo, naredili servis na svetlobnem stolpu in tako opremo pripravili na posredovanje. Vaj se je kljub prazničnim in toplim dnevom udeležilo 15 članov, ki se zavedajo pomembnosti rednega skupnega dela. Hvala članom za čas, voljo ter pripravljenost sodelovati in pomagati, kar se nam včasih zdi kar samoumevno. Se vidimo naslednjič. ■ 34 Kultura Naš kraj ■ julij-avgust 2019 Intervencije v poletnih mesecih Da gasilci med poletjem nismo le uživali v morskih radostih, se prepuščali dopustovanju in imeli veselice, priča dejstvo, da smo bili v mesecu juliju kar štirikrat poklicani na pomoč. Uroš Gačnik 9. julija 2019 ob 8.43 smo bili gasilci iz PGD Videm Dobrepolje pozvani na intervencijo onesnaženja okolja in posega v okolje, kjer je delavec Hidrovoda opazil neobičajno penjenje vode v potoku Rašica na lokaciji Ponikve 78. Sodelovali smo skupaj s PGD Ribnica, pregledali in vzeli vzorce vode, preverili pH. Na intervenciji je bila prisotna tudi policija. Zaradi obilice padavin in s tem obremenjenosti vodotokov je možen vzrok penjenja iztok gnojnice v podtalnico. Sam izvor onesnaženja se ni odkril. 13. julija so gasilci iz Zdenske vasi in Čušperka pomagali poškodovani osebi, ki je padla s konja. 17. julija 2019 ob 8.28 smo bili gasilci pozvani na požar odsesovalnega sistema v podjetju KGŽ, ki se ukvarja z obdelavo kovin. Ponovno se je izkazalo smotrno zaposlovanje delavcev, ki so v prostem času prostovoljni gasilci. Ti so z ročni- mi gasilniki požar lokalizirali in skoraj v celoti pogasili. Čestitke in zahvala vsem zaposlenim, ki so pravočasno ukrepali tako, kot se mora. Prav tako lahko pohvalim lastnika Francija Žnidaršiča, ki stori vse, da je požarna zaščita na visoki ravni in da so delavci usposobljeni za gašenje začetnih požarov. Požarišče smo gasilci PGD Videm do konca pogasili, objekt pregledali s termovizijsko kamero in prezračili zadimljene prostore. Prisotni so bili tudi gasilci PGD Zdenska vas in PGD Kompolje. V večernih urah (20.48) pa so isti dan gasilci iz Zdenske vasi gasili tleče smeti na območju Ceste. ■ Posvet gasilk - članic regije Ljubljane II na Muljavi Posveta so se udeležile članice iz PGD Ponikve, PGD Zdenska vas, PGD Zagorica in PGD Kompolje. Potekal je v juniju na Muljavi pod organizacijo PGD Muljava in GZ Ivančna Gorica. Mateja Lohkar, tajnica GZ Dobrepolje Na posvetu je bilo okoli 170 članic in kar nekaj gostov. Na začetku smo si pod vodstvom Turističnega društva Muljava ogledale domačijo Josipa Jurčiča in muzej na prostem. Po ogledu Jurčičeve domačije smo si ogledale simulator prevračanja vozila in ga preizkusile. Pri simulatorju prevračanja so udeleženkam predstavili pravilno uporabo varnostnega pasu, kar je pomembno predvsem v primeru nesreče, kjer prav varnostni pas zadrži telo in nas posledično zavaruje pred težjimi poškodbami. Prav tako so nam praktično prikazali postopek reševanja iz vozila, prevrnje-nega na streho ali na bok. Simulator Naš kraj »julij-avgust 2019 ••Iz društev •• 35 nam je predstavil inštruktor varne vožnje iz centra AMZS. Ogledale smo si prikaz reševanja oseb - ponesrečencev - iz poškodovanega vozila v avtomobilski nesreči, ki so ga pripravile prve pos- redovalke GZ Ivančna Gorica. Prikazale so nam tehniko temeljnega oživljanja. Sledil je prikaz tehničnega reševanja ob prometnih nesrečah, ki ga je izvedla operativna enota PGD Stična. V notran- josti novega gasilskega doma na Muljavi sta sledila druženje in pogostitev. Posvet članic je bil programsko in izvedbeno odlično izpeljan. ■ vi ur C k KONJEREJSKO DRUŠTVO STRUGE pripravlja KONJEREJSKO PRIREDITEV, ki bo 7. septembra 2019 (v Strugah - Pri Cerkvi). Program: • vztrajnostni tek (endurance) 2 * 20 km z začetkom ob 10. uri, • snemanje struškega venčka (alka) in spretnostna ježa. Po končani prireditvi sledi veselica ki bo trajala pozno v noč. Vljudno vabljeni! Vabljeni na koncert ob 70-letnici obstoja in delovanja ljudskih pevcev ZAGORIŠKI FANTJE v soboto, 14. septembra 2019, ob 19. uri v dvorani Jakličevega doma. Gostje koncerta bodo: Veronika Zajec, violinske citre, in Folklorna skupina Ponikve. Povezovalca programa: Igor Ahačevčič in Marička Žnidaršič. Po koncertu vabljeni na prijetno druženje ob pijači in prigrizku v prostore upokojencev. 36 Kultura Naš kraj ■ julij-avgust 2019 Čebelarsko društvo dobrepolje Pogovor s čebelarko Jelko Pugelj Po nekaj predstavitvah čebelarjev je tokrat spet nastopil čas za čebelarko. Gospe Jelke Pugelj se verjetno večina spomni, ko smo na Vidmu še imeli poštno poslovalnico v občinski stavbi. Gre za tisto zgovorno in nasmejano gospo, ki nas je pozdravljala z druge strani poštnega okenca. Ana Kaplan Novak in Robert Cimerman, ČD Dobrepolje Pretekli »čebelarski« intervjuji so bili pretežno moško obarvani, tokrat pa podirava stereotipe. Žensk v čebelarstvu ni prav veliko, zato vas prosim, da se na kratko predstavite in opišete svojo čebelarsko pot. Sem Jelka Pugelj in sem v Čebelarsko društvo Dobrepolje včlanjena devet let, eno leto pred tem pa sem začela samostojno čebelariti. Že pred tem sem sodelovala v čebelarstvu pri svojem očetu v Podtaboru v Strugah, tam, kjer sem bila prej doma. Moj oče, Vilijem Oberstar, je imel čebele od leta 1975 naprej. Pred tem je delal v Nemčiji, ko pa se je vrnil v domovino, je kupil čebele. Jaz sem se čebel najmanj bala in sem očetu največ pomagala, na drugi strani pa sta se brata čebel bala in nista imela posluha za to. Oče je sedaj v domu, star je 79 let in od njega sem se veliko naučila. Mama je očetu pomagala, kadar pa je bilo treba otresti kakšen roj, sva to opravili skupaj. Najbolj je bila vesela, kadar smo točili med. Satje smo odpirali z navadnimi vilicami, orodja, kot je danes, ni bilo na voljo, niti denarja ni bilo. Leseno točilo za med je oče izdelal sam, in ko sem začela sama čebelariti, sem ga dobila za darilo. Okoli leta 1984 je oče kupil 20 panjev in me je nagovarjal, naj tudi sama kupim dva, da bom začela čebelariti. In sem ju res, dva AŽ-panja, ki pa sta do leta 2008 samevala pri očetu, potem pa sem ju pripeljala sem (op. p.: iz Podtabora v Poti-skavec). Kako to, da niste začeli čebelariti že prej? Oče je začel čebelariti leta 1975, leto kasneje pa sem šla študirat v Ljubljano. Nisem bila veliko doma, nato pa sem se leta 1982 poročila in odselila. No, kako pa sem začela čebelariti leta 2008? Takrat sem delala na pošti na Vidmu, imela sem stike z veliko ljudmi, k meni je prišel gospod Stanislav Godec in je vedel, čigava sem, nagovarjal me je k čebelarstvu in mi obljubil prvi roj. Bilo je neke lepe majske nedelje, ko mi ga je pripeljal. S Stanislavom sva prelagala čebele, mož pa je v strahu stal pri kozolcu. Po moževi strani pa je čebelaril že dedek. Torej je čebelarska tradicija po moževi strani daljša? Da. Naš »čebelnik« je star že več kot 100 let. V njem so ohranjeni še originalni panji in del orodja. »Čebelnik« je bil prazen od konca druge svetovne vojne do takrat, ko sva začela čebelariti midva z možem. V roški ofenzivi so Nemci razdejali panje in vse pojedli, tako da je moževa babica iz razmetanih ostankov naredila tri čebelje družine. Možev ded je bil odpeljan na Rab, mama je ostala sama in se je odselila v Tržič, kjer je nekaj časa še čebelarila s temi tremi družinami. Doma (op. p.: v Potiskavcu) so ostale tri hčere in nobena ni popri-jela za čebelarstvo. »Čebelnik« je ves ta čas stal nedotaknjen skupaj s panji, edino satnike so pobrali ven, ker so jih uporabljali za podkuriti. Maja 2010 sva »čebelnik« obnovila, ga na novo prekrila, obnovila klet, kjer je tudi vodnjak, skozi katerega teče studenec. V kleti so včasih zoreli sir, bili so namreč veliki kmetje in so izdelovali sir, v vodnjaku pa so ga umivali. So poplave leta 2010 dosegle čebelnjak? Ne, klet je sicer bila pod vodo, do »čebelnika« pa ni segla. Ta »čebelnik« je zgradil možev dedek, Jožef Meglen, ki je bil eden od desetih soustanoviteljev ČD Dobrepolje, 19. junija 1921. Moževa mama Marija je pripovedovala, da je zgradil tako velik »čebelnik«, 5 x 10 metrov s štirikapnico, kar je bilo neobičajno za slovenski prostor, ker je delal pri nekem veleposestniku v Ameriki, kjer je opravljal poklic čebelarja. Očitno je takšne »čebelnike« videl v Ameriki in je takšnega zgradil tudi doma. 37 Kultura Naš kraj ■ julij-avgust 2019 Torej so v Ameriki poznali čebelnjake? V današnjih časih naj bi čebelnjake uporabljali le v Sloveniji in ob slovenskih mejah, povsod drugje po svetu če-belarijo z nakladnimi panji. Očitno so imeli, to je bilo res veliko posestvo. Skratka, »čebelnik« je bil velik, ker je bil Jožef velik čebelar za tiste čase, panje je imel zložene po dveh stranicah. Že v tistem času je imel okoli 90 čebeljih družin. Imel je tudi svoj pečat (Jelka ga pokaže). Je pa eden od čebelarjev s te naše Lukeževe domačije, sicer ne vemo, kateri, ded ali praded, za revijo Čebelar sporočal vremenske podatke. Termometer je star več kot 100 let, stoji pa v vremenski hišici, ki se je ohranila do danes. Kaj pa so naredili z vsem medom, ki so ga pridelali? Veliko so ga porabili sami, družine so bile številčne, sladkorja pa ni bilo. Prodajali so ga tudi v Ribnico, v teh krajih se je vse nosilo čez hrib, pa tudi v Trst. Kaj pa v vaših mlajših letih, ste pri čebelarjenju uporabljali kakšno zaščitno opremo? Oče je bil kar junaški in je bil brez opreme. Tudi zase se ne spomnim, da bi kdaj imela kakšno opremo. Ko sem ponovno začela čebelariti, sem se zaščitila. Zdaj pa sem tudi sama že kar junaška in ne uporabljam ničesar. Razen včasih se še zaščitim, odvisno od čebel, kak dan so napadalne in se moraš obleči. Pri vas imate ohranjenih kar nekaj čebelarskih pripomočkov in orodij, ki bi sodili v muzej. Da, to so čebelarski pripomočki moževih prednikov. Kako pa je čebelariti začel vaš oče? Očeta je navdušil njegov tast. Včasih je pripovedoval, kako vesel je bil, ko se »je hodil ženit« in so mu pri bodoči ženi postregli žgance z medom. Oče je čebe-laril do pred treh let, potem pa je šel v dom za ostarele. Imel je še dva ali tri panje. Mislila sem, da bo čebelaril mož od nečakinje, ker drugi nimajo posluha za čebelarstvo. Prvo leto sem mu pomagala, vendar so pozimi vse čebele pomrle in s čebelarstvom ni nadaljeval. Očitno moraš to željo po čebelarstvu nositi v sebi. Ko sem sama začela čebelariti, je mož bežal stran od čebel. Tri leta je potreboval, da se jih je navadil. Potem pa ni bilo več težav. Je pa čebelarstvo zelo pomirjujoče. Kaj pa vajini otroci, kažejo kaj zanimanja za čebelarstvo? Ne, sin nima časa, veliko hodi po hribih in ima veliko dela. Tudi hči ne, vendar je vnukinja, ki je stara tri leta, rada prišla v »čebelnik«. Želela je pogledati vsak panj, vse jo je zanimalo, dokler je ni pičila čebela. Potem pa tri mesece ni hotela v bližino čebel. Zdaj pa je premagala strah in spet pride k čebelam. Pa se dotakniva še vloge žensk v čebelarstvu. Čemu pripisujete, da je žensk v čebelarstvu znatno manj kot moških? Se vam zdi, da je čebelarstvo za ženske prenaporno? Sicer menim, da ni važno, kdo je pobudnik čebelarjenja v družini, ali je to ženska ali moški, važno je, da se začne čebelariti in da pomagata drug drugemu. Morda so moški bolj korajžni in oni začnejo čebelariti, vendar brez pomoči žensk ne bodo zmogli. Oziroma brez pomoči družine. Že pri desetih družinah vidim, da sama ne bi zmogla. Tudi če ne bi hodila v službo, ne verjamem, da bi zmogla sama. So tudi takšna opravila, ki jih ne zmore en sam. Kadar imamo roj, ki se usede visoko na drevo, takrat na lestev pošljem moža. Sama ne bi otresla nobenega roja. Nekega dopoldneva sem bila sama doma in sem imela roj na jablani. Pa sem poklicala očeta in ga prosila, da mi je prišel pomagat. Dve lestvi sva pristavila, da sem prišla do čebel. Pa sem jih otresla in prinesla z drevesa, nato pa splezala še enkrat in jih ponovno otresla, oče pa je rekel: »Kako si požrešna!« (Smeh.) Sem rekla, da ne bom pustila čebel, če sva že vse pripravila in se lotila. Je pa res precejšnja težava, ker imam strah pred višino. Brez moške pomoči bi mi vsi roji ušli. Kako pa si z možem porazdelita delo v čebelarstvu? Vem, da sta oba zelo dejavna v društvu in pri raznih prireditvah. Kdo v vajinem čebelarstvu »nosi hlače«? Oba znava delati vse, vendar sem jaz strokovno bolj podkovana, ker sem se v čebelarstvo bolj poglabljala in eksperimentirala. Se pa pri delu posvetujeva in dopolnjujeva, skoraj vedno greva k čebelam skupaj. Anton: Saj se naju sliši do ceste (smeh). Kakšna je vaša vloga v ČD Dobrepo-lje? Oba z možem sva člana društva, jaz pa sem v tem mandatu prvič tudi članica upravnega odbora. S koliko družinami čebelarite, kakšen med pridobivate, pridobivate tudi druge čebelarske pridelke? Imava 18 čebeljih družin. Pridobivamo pa cvetlični med, ki ga letos spomladi zaradi neugodnega vremena ni bilo, mešani, gozdni, hojev med, bomo videli, kaj 38 Kultura Naš kraj ■ julij-avgust 2019 bo letos. V najboljši letini sva pridelala okoli 350 kilogramov medu, sva pa npr. dve leti nazaj imela 23 čebeljih družin, to je bilo največje število družin, in pozimi zaradi virusa, ki je prizadel večino čebe-larstev, izgubila vse, razen ene, pa še ta je bila na drugi lokaciji. Čebel nisem nikoli kupovala, niti matic. Delam narejence ali pa imam roje in tako obnavljam čebelje družine. Iz dveh panjev pridobivam tudi cvetni prah. Vaju je veselje do čebelarjenja minilo, takrat ko sta izgubila skoraj vse družine? Ne. Ampak bilo pa je veliko dela, da sva vse pospravila. Dve polni skrinji satja sva imela. Tudi ko me je enkrat pičilo veliko čebel naenkrat, več kot deset, je hči rekla, da zdaj bodo pa čebele šle od hiše. No, pa niso šle. Imela sem široke hlače, pa so prišle pod hlače in so me opikale. V čebelarstvu smo priča nenehnemu napredku in novim tehnologijam. Za čebelarja je nujno, da se neprestano izobražuje. Kolikšen pomen pripisujete izobraževanju? In kako sami doživljate napredek v čebelarstvu in pa vedno večje težave, ki jih čebelarjem povzročajo vreme, škodljivci, bolezni, kristalizacija medu ipd.? Izobraževanja so zelo potrebna, ne gre za stran vržen denar, včasih je težava le v času izobraževanj, ker imamo službe ob vseh mogočih urah. Imam pa v bližini čebelarja Franca Franclja, ki mi veliko pomaga in svetuje, večkrat ga pokličem in se mu moram res zahvaliti za ves trud in nasvete. Lani bi bila verjetno ob vse čebele, če mi ne bi pomagal. Čebele so se ropale med seboj, in če takrat ne bi prišel in zajezil ropanja, bi se zropale do konca. Glede težav pa imam srečo, da smo na takšni lokaciji, da vsako leto stočimo nekaj medu, vsaj toliko, da ga imamo zase. Čebelarim zase in za svojo dušo. Živimo v neokrnjeni naravi, uporabe fitofarmacevtskih sredstev je malo, pa še to bi najraje rekla kmetom, naj jih uporabljajo čim manj. Niso dobra ne za nas ne za čebele, preživetje čebel pa je ključno za vse nas. Z drugimi težavami, kot je kristalizacija medu, pa se je treba spoprijeti, pomembno je ukrepati in imeti ustrezno znanje. Tudi po televiziji so letos opozarjali na kristalizacijo medu in pri nas smo bili ob tri četrtine medu. Ni se ga dalo stočiti. Koliko časa pa namenite čebelam in povezanim opravilom? Odvisno od letnega časa. Trenutno ni bilo veliko dela. Včasih si pri čebelah dve do tri ure na dan, včasih pa si pri njih le deset minut, ker jih greš malo pogledat. Kakšno bi bilo vaše življenje, če ne bi imeli čebel? Ga ne bi bilo. S čebelami si okužen. Se zaradi oblice dela s čebelami kdaj čutite prikrajšano za druge stvari v življenju? Ne. Konec koncev svoj dopust prilagajam že službi, tako ga pa še čebelam. To je res najmanj, kar lahko storim. Koliko medu in drugih čebeljih pridelkov letno porabi vaša družina? Okoli 30 kilogramov. Sicer ga bomo zdaj verjetno porabili manj, ker imam sladkorno bolezen. Se spomnite kakšne prigode, povezane s čebelami? Lani je v »čebelnik« prišla kača. Živimo na močvirnem območju, in odkar živim tukaj, še nisem videla kače. Ko sem jo zagledala, sem zakričala in poklicala moža. Mož pravi, da je bil gad. Potem ga je odstranil, sicer ne vem, kaj bi naredila s čebelami, nikoli več ne bi prestopila praga »čebelnika«. Okoli sicer hodijo tudi medvedi, vendar do naših čebel še niso prišli. Imamo lesenega medveda, je že ta dovolj (smeh). Zahvaljujem se za pogovor in vam želim uspešno čebelarjenje še naprej. ■ IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOBREPOLJE Ne bodi sam, pridruži se nam Čas dopustov je skoraj že za nami, poletna vročina se počasi zaključuje, mi starejši pa z veseljem vstopamo v hladnejše jesenske dni. Marija Tegel V teh vročih dneh se v našem društvu ni kaj dosti dogajalo. Imeli smo piknik s srečelovom. Družba je bila vesela in razigrana. Naplesali in napeli smo se, kar je na ta dan najbolj pomembno, pa je glavni dobitek, ki ga je dobila gospa Anica. Dobitki so bili bogati in zanimivi, bilo pa je tudi nekaj takih, da smo se ob njih dodobra nasmejali. Avgust imamo rezerviran za kopanje. Skupina kopalcev, kar 40 se nas je zbralo na avtobusnih postajah, je krenila proti Izoli. To je naša stara destinacija, kjer poznamo že skoraj vsak kotiček. Po jut- ranji kavi smo se razbežali po plaži ali bazenih. Bil je lep sončen dan, pa vendar ne prevroč. Glavno pa je tudi, da se družimo, marsikaj pogovorimo in se seveda nasmejimo zgodbam tega dne. Kajti smeh je pol zdravja. Kaj bomo delali v prihodnje? Že v soboto, 31. avgusta, krenemo na jesenski izlet. Tokrat jo bomo mahnili na avstrijsko Koroško. Ogledali si bomo mondeno letovišče ob Vrbskem jezeru, zapeljali se bomo do Marijinega otoka, do Gospe Svete s knežjim kamnom, kjer bomo obiskali romarsko svetišče in pot nadaljevali do Celovca. Tam si bomo v spremstvu slovenskega vodiča ogledali središče mesta. Čeprav bo po izidu Našega kraja že malo pozno, pa vendar, če vas je zamikal ta izlet, pokličite, mogoče bo na avtobusu še kakšno prosto mesto. ■ 39 Kultura Naš kraj ■ julij-avgust 2019 Predavanje o gobah na Osnovni šoli Stična-Podružnična šola Krka Malo pred zaključkom šolskega leta in začetkom poletnih počitnic smo člani Društva gobarjev Štorovke Šentrumar Hočevje na Osnovni šoli Stična - Podružnična šola Krka organizirali predavanje o gobah. Predavala je članica našega društva Veronika Tratnik, determinator samostojni svetovalec. Z vodstvom šole smo se dogovorili, da se predavanje začne ob 10. uri v prostorih PŠ Krka, v eni izmed prostih učilnic. V okolici Hočevja smo nabrali gobe in v učilnici pripravili mini razstavo. Gobe smo determinirali. Bilo je pribl. 25 različnih primerkov gob. Že pred začetkom predavanja so si učenci razstavljene primerke gob ogledali z velikim zanimanjem. Veronika je pozdravila navzoče in pojasnila, kaj je goba in kaj gliva. Glive moramo obravnavati kot celoto, in sicer kot pod-gobje in gobo, ki je zgolj zunanji, vidni del organizma. Gliva = goba in podgobje. Predavanje je nadaljevala z razvrščanjem gob, koliko gob poznamo v Sloveniji in poudarila pomembnost dobrega poznavanja gob zaradi prehranjevanja in nevarnosti zastrupitev z gobami. Učence je podučila, kako gobe nabiramo, kako oblečeni se odpravimo v gozd, da se izognemo nevarnostim, ki na nas prežij o v gozdu, kakšna j e obvezna oprema gobarja in kako se obnašamo v gozdu, da ne motimo živali, prebivalcev gozda. Gobe očistimo v gozdu, za kar potrebujemo gobarski nož, prenašamo jih v pleteni košari, ker s tem omogo- 14. TRADICIONALNA RAZSTAVA GOB 14. in 15. septembra 2019 POD ŠTENTOVEM KOZOLCEM V HOČEVJU Odprtje razstave bo v soboto, 14. septembra 2019, ob 10. uri s kratkim kulturnim programom. V nedeljo, 15. septembra 2019, bo poleg razstave potekalo tudi tekmovanje v kuhanju gobje enolončnice in najizvirnejše oziroma najbolj domiselne gobje jedi, zato se nam ljubitelji kotlička, kuhalnice in gobjih jedi pridružite. Tekmovanje v kuhanju gobje enolončnice se bo začelo ob 11. uri in zaključilo ob 14.45. Kuha se v kotličku na plin ali drva, pred gasilskim domom v Hočevju. Najizvirnejšo oz. najbolj domiselno gobjo jed lahko prinesete na ocenjevanje tudi že doma pripravljeno. Prijave sprejemamo na tel. št.: 041 790 424, e-naslovu: dg.storovke@gmail.com, na dan prireditve pa na prireditvenem prostoru do 10.30. Poleg razstave gob bo potekala tudi lovska razstava LD Dobrepolje. Obe razstavi si lahko ogledate v soboto in nedeljo od 10. do 18. ure. V ponedeljek, 16. septembra 2019, je ogled razstave namenjen učencem osnovnih šol. Gobarji društva Štorovke Šentrumar Hočevje bomo na razstavi prikazali pester izbor različnih primerkov gob in poskrbeli za hrano, pijačo in gobjo enolončnico. Vabljeni v Hočevje! 40 Kultura Naš kraj ■ julij-avgust 2019 čimo njihovo razmnoževanje. Oblečeni bodimo v dolge hlače in dolge rokave, da tako tudi mehansko preprečimo klopom, da bi nas ugriznili in okužili. Pred gozdnimi zajedavci se zaščitimo tudi z repelenti. Previdni moramo biti le na to, da repelent Forth lahko nanašamo neposredno na kožo in s tem na naraven način odganjamo insekte, repelent Autan pa popršimo po obleki. Gozd ni naše smetišče, zato svojih odpadkov ne puščamo v njem. Podrobno je opisala nekatere glive, ki so nam bolj poznane, užitne, strupene in smrtno strupene: marčnice, jurčki - gobani, mavrahi, lisičke, golobice, mokarice, štorovke, kukmaki - šam-pinjoni, marele, tartufi, grive, lesne gobe, gojene gobe, mušnice vseh vrst, kopren-ke, razcepljenke ... Čas je v družbi učencev hitro minil. Imeli so veliko vprašanj, očitno je bilo, da jih tema gob zanima. Na koncu se je predsednik Društva gobarjev Štorovke Šetrumar Hočevje Pavle Gregorka zahvalil učencem za potrpežljivo poslušanje, predstavnikom šole pa za dobro sodelovanje in jih povabil na našo razstavo gob, ki bo tretji konec tedna v septembru v Hočevju, kjer bodo učenci nastopali na odprtju razstave. ■ Ob Rimski cesti Jerneja Pečnika smo označili nekatere drevesne in rastlinske vrste Rimska cesta Jerneja Pečnika, ki jo vzdržuje Turistično društvo Dobrepolje, je dolga 13,3 km in poteka od cerkve sv. Antona Padovanskega pri Zdenski vasi, skozi naselji Cesta in Predstruge do vasi Ponikve. Tu prečka potok Rašico, se skozi gozd dvigne do železniške proge pred železniško postajo Velike Lašče in zaključi pri domačiji Trotovškovih v Velikih Laščah. Branko Dolinar Odsek Rimske ceste od Ponikev do Velikih Lašč, kjer smo popisovali rastlinske vrste, je Turistično društvo Dobrepolje označilo z miljniki. Miljniki so poldrugi meter visoki iz lesa izdelani stebri. Podobni so kamnitim miljnikom, s katerimi so Rimljani na glavnih rimskih cestah označevali razdalje. Na štirih miljnikih, Malovičevo, Boštjanc, miljnik ob železniški progi in miljnik pri Trotovškovih, so označevalne table z opisi znamenitosti posameznih odsekov poti. Rimska cesta je poimenovana po starinoslovcu Jerneju Pečniku, ki je bil rojen v vasi Cesta v občini Dobrepolje in je ob koncu 19. stoletja občutno pripomogel pri odkrivanju več tras rimskih cest v Sloveniji. Čeprav Jernej Pečnik ni bil šolan strokovnjak, je imel izreden občutek za opazovanje, ki mu je pripomoglo k prepoznavanju arheoloških najdišč. V dnevnem (Slovenec, Dolenjske novice in Laibacher Zeitung) in strokovnem (Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko) časopisju je objavil tudi več člankov, ki so opisovali njegovo raziskovanje na terenu. Leta 1912 je izdal drobno knjižico Vojvodina Kranjska 41 Kultura Naš kraj ■ julij-avgust 2019 v prazgodovinski dobi, v kateri je popisal arheološka najdišča na Kranjskem. Knjižica velja za prvo publikacijo z arheološko vsebino, napisano v slovenskem jeziku. Ob Rimski cesti od Ponikev do Velikih Lašč smo na 2 km dolgem odseku v letih 2018/19, časovnem obdobju od zgodnje pomladi do jeseni, popisali večino rastlin, ki tam uspevajo. Našteli smo jih več kot 200, kar za 2 km dolgo gozdno cesto ni malo. Med njimi je bilo tudi 20 takih, ki so v Sloveniji zavarovane ali uvrščene na rdeči seznam ogroženih rastlin. Med popisanimi rastlinami so tudi zanimive drevesne vrste in nekatere tujerodne rastline, ki s svojo bujno rastjo ogrožajo naše avtohtone rastline. Po opravljenem popisu smo napravili seznam 28 zanimivih dreves in rastlin, ki uspevajo ob Rimski cesti. Pri izboru smo upoštevali tiste vrste, ki so vsesplošno poznane, kot na primer navadni mali zvonček, črni teloh, navadni šipek, navadna ciklama in šmarnica. Med drevesi smo izbrali bukev, enovrati glog, trepetliko, divjo češnjo, navadno lipo, dob, navadno bodiko in navadni kloček, ki pri nas ni ravno pogosta drevesna vrsta. Zanimivi sta tudi dve praproti, pozidna rutica in rjavi sršaj, ki uspevata po skalah. Med zavarovanimi in ogroženimi rastlinami smo izbrali nekatere divje rastoče orhideje, kot so bleda in dolgolistna nag-lavka, jajčastolistni muhovnik, dvolistni vimenjak in širokolistna močvirnica. Skratka, izbor rastlin in dreves je bil narejen tako, da je zanimiv za vsakogar, ki ga rastline zanimajo. Za vsako rastlino smo izdelali posebno označevalno tablico s slovenskim in znanstvenim (latinskim) imenom rastline. S posebno akcijo, v kateri je sodelovalo več članov Turističnega društva Dobrepolje, smo 17. maja 2019 namestili označevalne tablice na skale, ki so pred ali v bližini rastline, ki smo jo želeli obiskovalcem poti predstaviti. V prihodnje namerava Turistično društvo Dobrepolje zaradi lažje prepoznavnosti rastlin na tablico namestiti tudi ustrezno fotografijo in pripraviti kratek vodnik s podrobnim opisom rastlin, ki jih ob Rimski cesti Jerneja Pečnika lahko opazujemo. ■ Člani Turističnega društva Dobrepolje obiskali gospo Ančko Lazar zgodb in doživetij iz življenja pred vec leti, prijetna sogovornica, bistre glave in Naša Ančka Lazar je zakladnica neštetih polna moči, kljub letom, ki so nad njo. Marija Žnidaršič, TD Dobrepolje Člani Turističnega društva Dobrepolje smo z njo v stalnem stiku, ker je pogovor z njo zanimiv, prijeten, sproščen, predvsem pa poln izkušenj in znanj, ki jih gospa Ančka dobronamerno prenaša na mlajši rod. Razveselila se je našega obiska, se nanj pripravljala in nas toplo sprejela v svojem prijetnem domu. Pripovedovala nam je zgodbe življenja naših prednikov. Veliko smo izvedeli o krompirju, pridelovanju krompirja, krompirjevih jedeh. Krompir je bil nekoč osnova vsakega obroka pri hiši. Povedati zna veliko zgodb, ki so si jih pripovedovali v starih časih ob različnih priložnostih: izdelovanju zobotrebcev, ličkanju koruze, prebiranju fižola ... Pripoveduje v našem narečju, pristno, zanimivo in doživeto. Posveti se poglab- ljanju vezi z ljudmi okoli sebe. Zgodbe si je zapomnila po pripovedovanju svoje matere in od vaščanov, veliko pa jih pozna iz lastnih izkušenj. Njena snaha Branka Lazar je zgodbe zapisala, tako da jih lahko preberete v knjigi z naslovom Dobrepolje stoji na jezeru. Hvala, gospa Ančka! ■ d [n Več je vredno premišljeno delati kot razburjeno misliti. (latinski pregovor) ^_^ 42 ••• Iz društev ••• Naš kraj ■ julij-avgust 2019 10. Jubilejno Dobrepoljsko VANDRANJEin 9. Dobrepoljski tek www.dobrepolje.si 43 Kultura Naš kraj ■ julij-avgust 2019 Poletni utrinki iz Župnijske karitas Dobrepolje Tudi v času počitnic in dopustov so potekale številne dejavnosti: dan skupnega bivanja sodelavcev Karitas, delavnice v Zavodu sv. Terezije, srečanje starejših in bolnikov, pomoč pri nakupu šolskih potrebščin in razdelitev zvezkov iz akcije Pokloni zvezek. Marta Šuštar Dan skupnega bivanja Na začetku julija smo imeli dan skupnega bivanja sodelavk in sodelavcev Župnijske karitas, ki je namenjen predvsem druženju in obnavljanju prijateljskih vezi med nami. Ob druženju pa si tudi izmenjamo izkušnje in pretresemo kakšne težave, ki se pojavljajo ob delu v Karitas. Letos smo šli na Gorenjsko. Najprej smo se naužili lepot narave, ko smo se z gondolo povzpeli na Vogel in uživali v čudovitem razgledu na Bohinjsko jezero in na vrhove Julijskih Alp. Potem nam je bohinjski župnik g. Martin Golob na svoj zanimivi in duhoviti način razkazal na novo obnovljeno cerkvico sv. Janeza Krstnika, ki leži tik ob jezeru. Lahko smo se tudi povzpeli v zvonik, kjer je lep razgled na jezero. Dan smo zaključili s sv. mašo v kapeli Doma starejših občanov v Srednji vasi, kjer smo prosili za božji blagoslov pri svojem delu in se zahvalili za vse sodelavce in dobrotnike, ki podpirate delo Karitas. Delavnice v Zavodu sv. Terezije Naša redna sodelavka Ivanka Zrnec je v poletnem času v sodelovanju z delovno terapevtko ZST organizirala dve delavnici za stanovalce doma. Povabila je še druge prostovoljke in prostovoljce, da so se družili ob ruženju koruze in zbiranju fižola. Fižol so zbirali po barvah oz. sortah fižola. Drugič pa so pripravljali zelišča za čaj. Ga. Ivanka je preskrbela večjo količino zelišč: rman, kamilice in meto. Skupaj s sostanovalci so obirali cvetove in trgali listke, zraven pa so še kaj zapeli in poklepetali. Zdaj pa zori fižol in smo že dogovorjeni, da se bomo zbirali ob luščenju fižola. Stanovalci doma radi opravljajo kakšna lažja in preprosta kmečka dela, ki so jih navajeni iz mladosti, saj jih sprošča in zadovoljuje, obenem pa so veseli druženja s prostovoljci. Srečanje starejših, bolnikov in invalidov je potekalo zadnjo nedeljo v juliju. Srečanja so se udeležili tudi nekateri stanovalci Zavoda sv. Terezije in Zavoda Prizma Ponikve. Ko sem jih šla v Ponikve iskat z avtomobilom, mi je ena od udeleženk rekla, da so ves dan čakali na to. Bili so resnično veseli in zadovoljni. V cerkvi se je zbralo veliko ljudi in lepo smo obhajali mašno daritev, ki jo je daroval naš rojak g. Drago Gačnik. Med sv. mašo je lahko vsak, ki je to želel, prejel zakrament bolniškega maziljenja. Po maši smo se kot običajno zbrali še pod arkadami na družabnem srečanju, ki smo ga sodelavke in sodelavci Župnij -ske karitas skrbno in z veseljem pripravili. Ob prigrizku, pesmi in prijateljskem klepetu je čas kar prehitro minil. Zahvaljujem se vsem, ki ste pomagali pri pripravi in izvedbi srečanja, še posebej fantom in možem, ki ste pomagali pri pripravi miz in klopi. Pomoč pri nakupu šolskih potrebščin V času poletnih počitnic poteka akcija Škofijske karitas Ljubljana za pomoč pri nakupu šolskih potrebščin. Poslali smo vloge za tri družine, ki so prejele ustrezno pomoč v obliki bonov za nakup šolskih potrebščin. Ob koncu šolskega leta že več let poteka v organizaciji Slovenske karitas po osnovnih šolah dobrodelna akcija Pokloni zvezek. Iz te zbirke tudi Župnijska karitas Dobrepolje dobi določeno število zvezkov, ki smo jih razdelili družinam v stiski oz. družinam z več šoloobveznimi otroki. 44 Kultura Naš kraj ■ julij-avgust 2019 Družabno in dobrodelno srečanje ob igralcu g. Gregorju Čušinu pri družini Petelinšek v Kompoljah Lucija in Tamino Petelinšek že več let 15. avgusta, na veliki šmaren (praznik Marijinega vnebovzetja), organizirata družabno srečanje ob igralcu Gregorju Čušinu, ki na svoj duhoviti, neposredni, dovršeno umetniški način predstavi kakšno zgodbo iz Svetega pisma oziroma posreduje in oznanja veselo novico Kristusovega evangelija. Treba je poudariti, da se igralec vsako leto odpove kakršnemu koli honorarju. Zbere se veliko ljudi, predvsem družin z otroki, zato je to res vesel, družaben in kulturen dogodek, ki popestri in obogati praznični dan. Obiskovalci, ki pridejo od vsepovsod, pa lahko obenem občudujejo lepoto Dobrepoljske doline. Ob tem prijetnem dogodku se zbirajo tudi prostovoljni prispevki, ki so namenjeni Župnijski karitas za pomoč družini v stiski iz naše občine. Tako bomo tudi letos z zbranimi sredstvi lahko pomagali družini, ki je res v hudi stiski s plačilom nekaterih računov za nujna obnovitvena dela v stanovanju. Za organizacijo takega srečanja je potrebno veliko dobre volje in požrtvovalnosti, zato smo zakoncema Petelinšek iskreno hvaležni. ■ Tja, kjer rastejo sanje Na deževno soboto, 13. julija 2019, smo se vzgojitelji in 130 otrok odpravili na letovanje na Debeli rtič, ki ga je že 23. leto zapored organiziral RKS - Območno združenje Grosuplje. Letovali so otroci treh občin: Grosuplja, Ivančne Gorice in Dobrepolja. Nina Bevc in Tina Čampa, vodji letovanja Vreme se je kmalu po prihodu že precej popravilo, saj smo vendar naročili lepo vreme, ker smo si želeli dobro izkoristiti poletje, se veliko kopati v morju in bazenu s slano vodo, se igrati v senci pod borovci različne vodne igre, veslati s kajaki po rtiškem zalivu in preprosto uživati v brezskrbnih dneh. Popoldneve po kosilu smo si krajšali z različnimi delavnicami: ustvarili smo si svojo igro »križcev in krožcev« iz blaga in morskih kamenčkov, izdelali smo medu- ze, ki smo jih k sreči v morju videli samo prvi dan. Naučili smo se, kaj pomeni položaj nezavestnega in kako nekomu nuditi osnovno prvo pomoč, če pride do poškodbe, rane. Spletali smo zapestnice prijateljstva in nizali perlice, plesali v senci pred paviljonom ter narisali razglednice za svoje domače, ki smo jih, kljub pestremu dogajanju, vseeno malo pogrešali. Seveda pa smo tradicionalno odšli tudi na izlet z ladjico, tokrat v Izolo. Vsak dan je nekaj otrok, ki so si to želeli, obiskovalo trening nogometa, v petek pa so odigrali pravi nogometni turnir. Za otroke prve skupine so se počitnice na Debelem rtiču 21. julija končale, prispelo pa je še 23 otrok, ki smo jim pripravili podoben program, le temperature so bile še malo višje kot prvi teden, zato smo se še toliko raje hladili v morju, odpluli pa smo na sladoled v Piran. Za veliko otrok so bile to edine počitnice na morju to poletje, verjamemo, da bodo o njih sanjali še nekaj časa, morda še jeseni, ko se bodo spet vrnili v šolske klopi in jim bodo dogodki tega tedna pričarali nasmeh na obraz. ■ 45 Kultura Naš kraj ■ julij-avgust 2019 GROŠ-ev Gardaland, glasba in pozdrav jeseni Tudi v vročih poletnih dnevih smo bili GROŠ-evci zelo dejavni. V juliju in avgustu smo se odpravili na planinarjenje, in sicer na Krim ter Veliko planino, kjer so atmosfero napolnjevali smeh, dobra volja in prelepi razgledi. Z dobro družbo smo se tako skrili pred visokimi temperaturami in zares užili dan v prekrasni naravi, ki nas je napolnila z dobro energijo. i n JJ}£ GROŠ, SEPl uho - LOKAL HA SCENA ZA ZO LET - CS Neža Androjna, ŠK GROŠ V zadnjem tednu julija smo za svoje člane prav tako organizirali piknik ob Kolpi, kjer smo si sami priskrbeli dobro hrano, izbrani GROŠ-evi študentje pa so se izvrstno odrezali tudi za žarom. Bolje smo spoznali mnogo svojih članov ter preko družabnih iger in kopanja spletli nova prijateljstva. Poletje se počasi preveša v jesen, Študentski klub GROŠ pa ima v rokavu skritih še nekaj dejavnosti! Konec avgu- sta naznanja še paintball z GROŠ-em, ki bo potekal 31. avgusta. Lepo vabljeni, da se nam pridružite! Kljub morebitnim študentskim dolgovom ter začetku novega šolskega in študijskega leta pa vas želimo razvedriti in motivirati za uspešen začetek. Tako vas z veseljem obveščamo, da smo za dogodek GROŠ na ulici, ki bo potekal 14. septembra, izbrali izjemne glasbene skupine, ki vas bodo s svojim pestrim naborom harmonij razveseljevale pozno v noč. Se že veselimo srečanja z vami! Ne pozabite pa na svojih koledarjih označiti sobote, 21. septembra, saj se bomo GROŠ-evci takrat skupaj odpravili na izlet v Gardaland. Lepo vas vabimo, da se nam pridružite. Se že veselimo vaše družbe! Več informacij o prihajajočih dogodkih lahko dobite na GROŠ-evih uradnih urah, ob ponedeljkih, sredah in petkih od 18.00 do 20.00, prek spleta na našem uradnem Facebook in Instagram profilu ali na spletni strani www.klub-gros.com. GROŠ-evcu ni nikoli dolgčas! ■ Razpis za vpis v prvi letnik pletarske šole Rokodelskega centra Ribnica Pletarska šola je kontinuirano izobraževanje, ki traja tri leta. Začetek izobraževanja je možen v prvem letniku, nato sledi pridobivanje znanja o pletarstvu po stopnjah. Po treh letih usvojite osnovna znanja, ki vam omogočijo pristop k izpitu za nacionalno poklicno kvalifikacijo NPK PLETAR/ PLETARKA. V prvem letniku pletarske šole se boste naučili osnovnih znanj pletarstva. Osnovna materiala pri pletenju bosta vrbovo šibje in leskove vitre. Spoznali boste postopke ple-tarstva, od tega, kako poiskati les v gozdu, kako ga pravilno skladiščiti in obdelati s pomočjo orodij, do samega pletenja v končne izdelke. Izobraževanje bo potekalo od začetka oktobra 2019 do konca marca 2020, enkrat tedensko, po dve uri v določenem terminu (predvideni termin je ob torkih od 17. do 19. ure). Cena pletarske šole je 240 EUR. Za več informacij in za prijave, ki jih zbiramo do 27. septembra, smo vam na voljo na elektronskem naslovu info@ rokodelskicenter-ribnica.si, po telefonu 01 83 61 120 ali osebno v Rokodelskem centru Ribnica od ponedeljka do petka med 9. in 17. uro. Lepo vabljeni k spremljanju dogajanja tudi na naši spletni strani www.rokodelskicenter-ribnica.si in na www.facebo-ok.com/Rokodelski center Ribnica. 46 Kultura Naš kraj ■ julij-avgust 2019 Oratorij 2019 na Vidmu V tednu od 12. do 18. avgusta 2019 je bilo življenje v naši župniji bolj pestro kot po navadi, saj je potekal Oratorij 2019 z geslom Imaš moč. Animatorji in otroci smo skupaj spoznavali zgodbo Petra Klepca od majhnega in prestrašenega fantka do velikega in močnega moža. Oratorij je obiskovalo 125 otrok, zanje pa je skrbelo 34 animatorjev. Ana Babic in Neza Kastelec Vsak dan se je začel z zelo glasnim petjem himne na dvorišču župnišča in nadaljeval z igrico, ki smo jo zaigrali anima-torji. Ker nam jo je včasih zagodlo vreme, smo se morali preseliti v kapelo. Tam smo nadaljevali s skupnimi katehezami in petjem. Nato smo se delili v manjše skupine in nadaljevali z molitvijo, pogovori in igro. V ponedeljek smo spoznavali moč prošnje in se igrali kmečke igre ter ustvarjali na delavnicah. Naslednji dan so nas obiskali gasilci, veterinarka, pilot in fotograf ter nam predstavili svoj poklic, poleg tega smo plesali in se igrali. Ta dan smo spoznavali moč odpuščanja in opravili sveto spoved. V sredo so nas obiskali predstavniki Slovenske vojske in se predstavili, dan pa so zaznamovale še številne igre. Odkrivali smo pomen pomoči sočloveku. Četrtek je bil za nas poseben dan. Obiskali smo cerkev v Pod-gorici, kjer je bila slovesna sveta maša za Marijino vnebovzetje, nato smo nadaljevali pot proti Podgori. V petek smo se učili o moči spoznanja in poleg delavnic uživali v vodnih igrah. Sobota pa je bila pestra, saj nas je obiskala Tina Kadunc - Tiana in popestrila naš dan. Ustvarjali smo na delavnicah ter dan zaključili z oddajo Znan obraz ima svoj glas oz. ples, kjer smo animatorji zapeli in zaplesali nekaj znanih pesmi in nasmejali otroke. Prek Petrove zgodbe smo ta dan spoznali moč svetega zakona. Za nami je naporen teden, a poln veselja, smeha, razigranosti, igre in molitve. Animatorji smo se imeli lepo in po nasmehih sodeč tudi otroci. Upamo, da smo jim polepšali teden počitnic in jih naučili nekaj novega. K vsemu pa ste pripomogli tudi vi. V prvi vrsti starši, ki ste nam zaupali svoje otroke, nam prinašali različne dobrote, sadje in ustvarjalni material, mnogi pa ste prispevali tudi denarno. Zahvaljujemo se vsem donatorjem. Hvala županu Igorju Ahačevčiču, podjetjema Mafapol - Mesojedec in Inopol - Golobič, Gozdarstvu Blatnik iz Zdenske vasi in mehaniku Mirkotu s Ceste, vsem tem za denarno pomoč, Pekarni Grosuplje, Domu sv. Terezije, kmetiji Jakopič, 47 Kultura Naš kraj ■ julij-avgust 2019 Hiši slaščic Beti pa za hrano, Mizarstvu Jakič za material, Tiani za nastop, Mihu Jakiču, Taminu Petelinšku, Marinki Rebolj, gasilcem PGD Zdenska vas in vojakom Slovenske vojske za predstavitev poklicev, Danici Ficko iz Predstrug za šivanje rutk in vsem drugim, ki ste na kakršen koli način pripomogli k lepšemu oratorijskemu tednu. Hvala katehistinji Lidiji, gospodu Roku Pogačniku in diakonu Anžetu Cunku za skupinske kateheze in duhovni del oratorija. Hvala gospodu župniku in gospodu kaplanu za vse spodbude, podporo in pomoč. Hvala pa tudi vsem animatorjem, ki so s svojo zagnanostjo, dobro voljo in delavnostjo polepšali ta teden otrokom in drug drugemu. Hvala Bogu, da nas je vodil in bil prisoten v naših srcih. Hvala vsem skupaj, naj vam Bog poplača vsako majhno ali veliko delo. Se vidimo prihodnje leto! ■ Predavanje v knjižnici in opazovanje nočnega neba V sredo, 26. junija 2019, smo se zbrali v knjižnici na Vidmu in z dogodkom obeležili 50. obletnico pristanka na Luni, v torek, 16. julija 2019, pa smo organizirali opazovanje delnega Luninega mrka. Datum je sovpadal z izstrelitvijo misije Apollo 11 na Luno. Jernej Oblak Na prvem dogodku smo v knjižnici prisluhnili predavanju Marka Čmrleca, ki je govoril o zgodovinskem razvoju in različnih metodah merjenj razdalj v vesolju. Po zanimivem predavanju smo se vsi zbrani vključili v pogovor in razpravljali o različnih temah (pristanek na Luni, pomen astronomije kot vede za človeštvo ...). V knjižnici smo ob tej priložnosti odprli tudi razstavo slik z različnih opazovanj, ki smo jih organi- plje, s katero smo se dogovorili o nadaljnjem sodelovanju. Ena od idej je bila tudi astronomska revija Spika. Zanimivo čtivo si že lahko izposodite v naši knjižnici. Na julijski večer (16. julija) smo se zvečer zbrali v Zdenski vasi in pripravili vse potrebno za opazovanje delnega Luninega mrka. Na dogodek so poleg članov društva prišli tudi občani, ki jih astronomija zanima, že drugo leto pa so se nam pridružili tudi ljubitelji astronomije iz sosednje občine Grosuplje. Njihovemu povabilu se je z veseljem odzval in prišel na opazovanje tudi prijatelj iz Španije, ki s svojo družino živi v Ljubljani, kjer je tudi zaposlen. Noč je bila jasna, zato smo si poleg Luninega mrka ogledali še vrsto drugih objektov na nočnem nebu. Ob opazovanju in prijetnem pogovoru je čas hitro minil in skupaj smo pričakali maksimum delnega Luninega mrka. Čudovite fotografske posnetke na opazovanju je posnel Tami-no Petelinšek. ■ W zirali v okviru društva. Dogajanje v knjižnici se je končalo okoli osme ure. Na opazovanje nočnega neba smo se vrnili ob 22.00. Opazovanje smo izpeljali pri »Stari luži«. Trije člani astronomskega društva smo prinesli svoje teleskope, da bi si čim več obiskovalcev lahko ogleda- lo nočno nebo. Vztrajni smo ostali do enih zjutraj. Marku Čmrlecu se zahvaljujemo za odlično pripravljeno predavanje, knjižničarki Jasmini pa za lepo pripravljen prostor in pomoč pri ureditvi razstave. Predavanja se je udeležila tudi gospa Roža Kek, direktorica knjižnice Grosu- 48 Kultura Naš kraj ■ julij-avgust 2019 Kamen vrh - planinstvo ali turizem? Ali Kamen vrh z letošnjim letom res postaja pohodnikom in obiskovalcem prijaznejši, kot je bil do sedaj? Rok Pelc, član PD Dobrepolje Na to vprašanje si poskušam odgovoriti od začetka meseca junija, ko je vodstvo Planinskega društva Dobrepolje, katerega član sem tudi sam, postavilo klopi in drog zastave prav na njegov vrh. Kakor je bilo zapisano v prispevku predsednika PD Dobrepolje v prejšnji številki Našega kraja, so vodstveni predstavniki PD Dobrepolje s prostovoljnim delom postavili že prej omenjeni klopi in drog zastave. Sicer je zelo pohvalno, da se v današnjih časih še kdo odloči narediti kaj prostovoljno, čeprav se tudi sam udeležujem prostovoljnega dela, bodisi v vasi, cerkvi bodisi drugod, če sem le na tako akcijo tudi povabljen. Žal pa je tokrat vodstvo PD Dobrepolje v svoji zagnanosti malo »zaneslo«, saj so omenjeni klopi in drog zastave z vidika planinstva, varstva okolja ter obstoječe zakonodaje sporni. Klopi sta predimenzionirani (310 x 40 cm), narejeni izredno masivno s podstavkom iz nerjavečega jekla ter priviti s pomočjo navojnih palic v samo skalo. Tako kot sama izvedba je tudi lokacija popolnoma zgrešena, saj zlasti leva klop popolnoma zapira pot na strogi vrh - zadnjo skalo na Kamen vrhu. Poleg tega tudi razmak med obema klope-ma komaj zadošča za prehod odraslega človeka. Zaradi velikosti klopi si zlasti v zimskih mesecih ne morem predstavljati, kako bi se človek lahko na Kamen vrhu pripravil na spust s smučmi v dolino, saj je kakršno koli manevriranje ali preob-lačenje težko izvedljivo že v mesecih, ko ni snega. Sama postavitev klopi omogoča sedenje okoli 12-15 osebam, kar je za razmere Kamen vrha absolutno pretiravanje. Klopi sta žal bolj podobni gostilniškim klopem kot pa planinskim in kot taki ne sodita v hribovsko okolje. Žal pa smo člani PD Dobrepolja za postavitev klopi in zastavnega droga v obstoječi izvedbi izvedeli šele ob postavitvi. Predlogi članov društva o spremembi obstoječe zamisli, npr. postavitev klasičnih planinskih lesenih klopi (prerezano deblo) ali pa samo zamik - prestavitev - klopi, pa so žal naleteli na »zid« brez odgovo- ra. Dejansko stanje najbolje opiše citat enega izmed članov društva, ki sem ga prejel na svoj elektronski naslov: »Tudi sam sem bil neprijetno presenečen, ko sem videl ta nesmisel s klopmi in zastavo na Kamen vrhu, pa pretirano posekavo okoliškega rastja ...« Take in podobne komentarje pa slišim skoraj vsak dan, ko srečujem po poti redne obiskovalce - pohodnike na Kamen vrh. Res je tudi, da je ena izmed nalog planinskega društva skrb za otroke in mladino ter slednjim približati pohodništvo in planinstvo. Vendar pa je njegov končni namen izobraževanje mladih na tem področju, predvsem pa učenje odnosa do narave in okolja, v katerem živimo. Iz lastnih izkušenj vem, da za otroke ni motivacija sedenje na klopi, ker to lahko počnejo kjer koli, pač pa doživljanje nečesa, česar nimajo na razpolago v dolini. V zadnjem mesecu, kolikor so postavljene klopi, sem bil na Kamen vrhu lahko rečem vsakodnevno, včasih tudi večkrat na dan. Tako lahko iz prve roke povem, da kljub lepemu vremenu še nisem videl sedeti na omenjenih klopeh pohodnika, z izjemo dveh najstnic, kaj šele družine z otroki, ki jo pa tako ali tako zelo težko srečaš na Kamen vrhu. Občutek imam, da ima sedanje vodstvo željo usmeriti društvo bolj v t. i. »avtoturizem«, ne pa v spodbujanje pohodništva, kar je osnovni namen planinskega društva. S tem pa se izgublja tudi realna predstava o dogajanju na Kamen vrhu ali po poti nanj. Iz tega razloga je nujno treba osvežiti zamisli ter izboljšati dostopnost informacij o delovanju društva tudi drugim članom. Sodobno planinstvo ob vsakem posegu v okolje zahteva spoštovanje planinske etike ter celotne predpisane zakonodaje na vseh področjih delovanja društva. Žal pa smo ravno v našem društvu priča zaostajanju razvoja na tem področju, vključno z legalizacijo že obstoječih objektov. Namen prispevka ni bil kritiziranje dosedanjega dela prizadevnih članov društva, temveč spodbuditev vodstva PD Dobrepolje k razmišljanju, da bi bilo dobro povabiti k sodelovanju čim več članov društva ter tako osvežiti ideje za nadaljnje delo tako na področju izobraževanja mladih, organiziranja skupnih »tur« kot tudi glede urejanja planinskih poti, skrbi za okolje, usklajevanja dejavnosti društva z obstoječo zakonodajo idr. Hkrati z omenjenim pa bi se na ta način tudi povečalo število članov na skupnih prostovoljnih akcijah ter krepil solidarnostni duh, ki je med mladimi v sodobnem času še kako potreben. V upanju, da se bodo obstoječe razmere kljub zapletom uredile v prid planincem, vse obiskovalce Kamen vrha lepo pozdravljam. ■ 49 Kultura Naš kraj ■ julij-avgust 2019 Začenja se jesenski del dobrepoljske futsal lige V petek, 23. avgusta, je bil odigran odpovedani 9. krog tekmovanja. Po njem je vodstvo lige razdelilo ekipe v dve kakovostni skupini. Tekmovanje se bo nadaljevalo v prvi polovici septembra, prvak pa bo znan v petek, 13. septembra. Bojan Novak Spomnimo - letos v dobrepoljski futsal ligi nastopa kar 12 ekip. V spomladanskem delu je bilo odigranih deset krogov, odpovedani deveti krog pa so ekipe odigrale 23. avgusta. Sistem letošnjega tekmovanja predvideva, da se po odigranih 11 krogih ekipe razdelijo v dve kakovostni skupini. Najboljših šest ekip se bo pomerilo za naslov prvaka, medtem ko bodo ekipe, razvrščene od 7. mesta navzdol, odigrale preostale tekme med seboj. Med prvih šest ekip so se uvrstile naslednje ekipe: A JE TO! - AVTOELEKTRIKA ANDOLŠEK, OKREPČEVALNICA ZORA ŠD KOMPOLJE, ŠD PONIKVE ZELENO-BELI, ŠD RAČNA, ŠD PONIKVE, OUTSIDER ŠD KRAJNA. Jesenski del tekmovanja bo zelo zgoščen, saj bodo ekipe v dveh tednih odigrale vseh pet preostalih krogov. Tekme bodo potekale tudi ob torkih. Zadnji krog, po katerem bo tudi podelitev priznanj, bo odigran v petek, 13. septembra, na igrišču v Predstrugah. Rezultati 9. kroga (Ponikve, 23. 8. 2019): ŠD PONIKVE ZELENO-BELI - OUTSIDER ŠD KRAJNA 3 1 KMN KOT & HARLEKIN - B JE TO!? - ŠPORT DESIGN 4 0 ŠD PRIKAZ - RISI - ŠD PONIKVE 3 3 A JE TO!? - AVTOELEKTRIKA ANDOLŠEK - OKREPČEVALNICA ZORA ŠD KOMPOLJE 1 0 ŠD RAČNA - NKROB STREHE ŠKOF 6 3 SPODNJE BREZOVO - ŠD PREDSTRUGE BAR NA ŠTACJON 0 3 LESTVICA po spomladanskem delu št. tekem zmage remiji porazi TOČKE dani goli prejeti goli gol razlika 1 A JE TO!? - AVTOELEKTRIKA ANDOLŠEK 11 10 0 1 30 40 15 25 2 SD PONIKVE ZELENO-BELI 11 8 2 1 26 28 16 12 3 OKREPČEVALNICA ZORA SD KOMPOLJE 11 8 0 3 24 43 21 22 4 SD RAČNA 11 6 2 3 20 31 25 6 5 SD PONIKVE 11 5 2 4 17 27 26 1 6 OUTSIDER SD KRAJNA 11 4 3 4 15 26 32 -6 7 KMN KOT & HARLEKIN 11 4 3 4 14 27 26 1 8 NK ROB STREHESKOF 11 3 2 6 10 32 38 -6 9 B JE TO!? - SPORT DESIGN 11 3 1 7 10 26 32 -6 10 SD PREDSTRUGE BAR NA STACJON 11 2 3 6 9 20 27 -7 11 SD PRIKAZ - RISI 11 1 4 6 7 18 32 -14 12 SPODNJE BREZOVO 11 1 0 10 1 24 52 -28 Fair play lestvica: Število tekem Prekrški Rumeni kartoni, izključitve Rdeči kartoni TOČKE Točke na tekmo 1 ŠD PREDSTRUGE BAR NA ŠTACJON 10 27 0 0 27,00 2,7 2 B JE TO!? - ŠPORT DESIGN 10 29 0 0 29,00 2,9 3 ŠD PRIKAZ - RISI 11 32 0 0 32,00 2,9 4 OUTSIDER ŠD KRAJNA 11 35 2 0 41,00 3,7 5 ŠD PONIKVE ZELENO-BELI 11 39 1 0 42,00 3,8 6 A JE TO!? - AVTOELEKTRIKA ANDOLŠEK 10 40 0 0 40,00 4,0 7 ŠD PONIKVE 11 44 0 1 50,00 4,5 8 ŠD RAČNA 10 41 2 0 47,00 4,7 9 OKREPČEVALNICA ZORA ŠD KOMPOLJE 11 50 0 1 56,00 5,1 10 KMN KOT & HARLEKIN 10 27 0 0 77,00 7,7 11 NK ROB STREHE ŠKOF 10 36 1 0 89,00 8,9 12 SPODNJE BREZOVO 9 27 3 0 136,00 15,1 Razpored preostalih krogov: petek, 30. 8. 2019, ob 18.00 na igrišču v Kompoljah; torek, 3. 9. 2019, ob 18.00 na igrišču v Predstrugah; petek, 6. 9.2019, ob 18.00 na igrišču v Strugah; torek, 10. 9. 2019, ob 18.00 na igrišču v Kompoljah; petek, 13. 9. 2019, ob 18.00 na igrišču v Predstrugah. Vabljeni k ogledu! Lestvica najboljših strelcev: STRNAD KEVIN A JE TO!? - AVTOELEKTRIKA ANDOLŠEK 15 PAPEŽ SAŠO OUTSIDER ŠD KRAJNA 14 NOVAK GAŠPER NKROB STREHE ŠKOF 12 V 5h: u aif«:.r »UHUKL 50 Kultura Naš kraj ■ julij-avgust 2019 Futsal klub Dobrepolje pripravljen na novo, jubilejno sezono Vadbena in tekmovalna sezona 2019/2020 bo za Futsal klub Dobrepolje nekaj posebnega. To bo naša jubilejna deseta sezona, obenem pa bomo še naprej pogledovali, kako napreduje gradnja nove športne dvorane, in upali, da kako tekmo ob koncu sezone že odigramo kot prava domača ekipa. Uradni začetek z uvodnim sestankom in vpisom bo v sredo, 4. septembra, ob 19.00 v Modri dvorani Jakličevega doma. Jurij Žnidaršič, predsednik V poletnem premoru smo bili v vodstvu kluba in v trenerskem štabu zelo dejavni. Na začetku julija smo izpeljali prvi futsal tabor v rekreacijskem centru Gmajna, nato pa smo se že lotili priprav na začetek sezone. Posodobili smo poslovanje kluba in ga modernizirali z novim spletnim portalom, izdelali nekaj promocijskih artiklov za prihodnjo sezono, usposobili tri nove trenerje in zasnovali svoj program treniranja futsala od najmlajših otrok do članske ekipe. Za člansko ekipo smo premierno organizirali skupne treninge moči v fitnes centru GOX center v Ribnici, kjer so se igralci pod vodstvom osebnega trenerja Gorazda Knavsa že od 5. avgusta pripravljali na napore, ki jih letos čakajo v 2. slovenski futsal ligi. Letos bo v ligi nastopalo osem ekip. Okostje ekipe je ostalo isto kot lani, priključilo pa se je še nekaj igralcev, zato pričakujemo, da bo ekipa pod vodstvom trenerja Danija Kaljeviča kazala na igrišču dobre igre in bo, tako kot lani, na domačih tekmah nagrajena z dobrim obiskom in glasno spodbudo. Potrudili se bomo pripraviti tudi zanimiv spremljevalni program. Prvi krog je na sporedu v petek, 20. septembra, ekipa pa bo gostovala v Ajdovščini. 27. septembra bo prva domača tekma v športni dvorani Velike Lašče. Že sedaj vas lepo vabimo! Letošnjo sezono bomo poleg članske ekipe v tekmovanjih Nogometne zveze Slovenije nastopali še z ekipami U-19, U-15 in U-13, z mlajšimi pa kot ponavadi na turnirjih pod okriljem Medobčinske nogometne zveze Ljubljana (U-11 in U-9). Pri mlajših kategorijah smo nekoliko prevetrili trenersko ekipo in vključili svoje nove trenerje. Vsako leto se potrudimo organizirati štiridnevne priprave za igralce od starostne kategorije U-13 do U-19. V zadnjih letih se je nabral že dolg seznam krajev, kjer smo opravili priprave (2011 - Zgornje Gorje, 2012 - Bohinj, 2013 in 2014 - Ajdovščina, 2015 - Brežice, 2017 - Cerkno, 2018 - Brestanica). Letos se prvič odpravljamo na morje in v tujino. Priprave bomo izvedli od četrtka, 19., do nedelje, 22. septembra, v Savudriji. Še enkrat bi povabil vse otroke, tako fante kot dekleta, da se priključijo treningom našega kluba. Tudi našim nekdanjim igralcem, ki so začeli svojo športno pot v Futsal klubu Dobrepolje, ne zapiramo vrat in smo jih pisno povabili k sodelovanju. Želim si, da bi tudi starši še naprej prepoznavali naše strokovno in kakovostno delo in nam še naprej stali ob strani. Naj za konec povabim vse ljubitelje športa, ki se želite vključiti v organizacijo športnih dogodkov, bodisi kot trenerji, časomerilci, zdravniško osebje, vodje varnosti, snemalci ... bodisi kot glasni navijači. V futsal klubu smo vedno vsakogar veseli! Dobrodošli v naši družbi. ■ 51 Kultura Naš kraj ■ julij-avgust 2019 Prvi poletni futsal tabor privabil 30 dobrepoljskih otrok Trideset otrok v starosti od 7 do 15 let se je v prvem tednu julija udeležilo prvega poletnega futsala tabora pod okriljem Futsal kluba Dobrepolje. V rekreacijskem centru Gmajna so združili treninge futsala z druženjem in igro. Prejeli so tudi igralni komplet (majica in hlače), ki jih bo spominjal na tabor, ob koncu pa ni manjkalo priznanje za opravljeno delo. Bojan Novak Pod taktirko trenerske dvojice Dani Ka-ljevič - Matej Babnik, ki ji je vsak dan priskočil na pomoč še kdo od trenerjev in igralcev Futsal kluba Dobrepolje, so otroci vsak dan opravili trening na travnatem igrišču. Ker je bilo nekaj dni pre cej vročih, je bilo treba dobro razporediti naporne dejavnosti in počitek v senci, ki je v Gmajni ne primanjkuje. V času, ko ni bilo treninga, so udeleženci igrali od 52 Kultura Naš kraj ■ julij-avgust 2019 bojko na mivki, se zabavali na uličnem fitnesu ali ob igranju badmintona. Zadnji dan tabora se je cela skupina odpravila na sprehod do gradbišča nove športne dvorane. Tam so navdušeni videli, kako napreduje gradnja, in kar malce je vsem narasel adrenalin ob misli, da bodo kmalu trenirali in igrali v novi, domači športni dvorani. Teden je res hitro minil in ob koncu so bili udeleženci navdušeni in hvaležni za lep športno-počitniški teden. V Futsal klubu Dobrepolje obljubljajo, da bodo s takimi tabori nadaljevali. Ob tem se zahvaljujejo vaščanom Bruhanje vasi in članom Športnega društva Dobrepolje za prostor in vse podrobnosti, ki so jih potrebovali. Zahvala tudi dobrepoljske- mu podjetju Domači pridelki, ki je vsak dan priskrbelo sadno malico, ter Okrepčevalnici Pri Zori in Pizzeriji Adam, ki sta priskrbeli vsakodnevno kosilo. Hvala pa tudi vsem staršem, ki so svojim otrokom omogočili udeležbo na taboru. ■ Rekreacija pod okriljem ŠD Dobrepolje v sezoni 2019/20 Krepko smo zakorakali v poletje, pa se že spogledujemo in načrtujemo vadbo za sezono 2019/2020. Vadbo bomo imeli v objektih, kot smo jo imeli do sedaj, torej v kletnih prostorih Jakličevega doma in v telovadnici OŠ Dobrepolje. Alojz Kuplenk Urnik vadbe naj bi bil podoben lanskemu. Večino vadbe začnemo na začetku oktobra. Le vadba »zdrava hrbtenica - pi-lates« naj bi se začela že septembra. Vse informacije bodo vaditeljice pravočasno sporočile vadečim. Vsi drugi pa boste informacije pridobili preko naše spletne strani, Facebooka, objavljeno bo v Našem kraju. Do takrat pa ostanemo na prostem. V Bruhanji vasi je na voljo igranje odbojke na mivki, možno je igrati nogomet na travi. Pripravljena sta igrišče za badminton in poligon s fitnes napravami. Otroci imajo na voljo vrsto otroških igral. Prav tako se bodo na Gmajni še vedno dobi- vali vsi zainteresirani za tek in nordijsko hojo. Naj živi še naprej rek: Zdrav duh v zdravem telesu! ■ 53 Kultura Naš kraj ■ julij-avgust 2019 16. športni dan v Bruhanji vasi odlično uspel V nedeljo, 30. junija, je v odličnem vremenu v rekreacijskem centru Gmajna potekal tradicionalni, že 16. športni dan, ki je tudi letos privabil veliko športnikov in gledalcev. V različnih športnih panogah je sodelovalo kar 190 športnikov. Bojan Novak Prireditev je postala tradicionalna, zato se osrednji tekmovalni del z leti ne spreminja, se pa člani ŠD Dobrepolje vsako leto domislijo še kake novosti. Tudi letos sta ogrodje tekmovalnega dela predstavljala rekreativna turnirja v nogometu na travi in odbojki na mivki. V želji, da športna prireditev pritegne še širši krog navdušencev, že nekaj let poteka nordijska hoja, letos pa sta bili premierno organizirani tekmovanje v prstometu -met balinčkov v tarčo - in tekmovanje v natančnem zadevanju gola za otroke. Še med pripravami vaščanov Bruhanje vasi in članov ŠD Dobrepolje se je pod vodstvom Stanke Kuplenk na pot po okoliških poteh s palicami za nordijsko hojo podalo 12 žensk. Lepo je videti odrasle ženske, ki so našle svojo zvrst rekreacije in dejavno in zdravo preživljajo prosti čas. Na nogometnem turnirju je letos sodelovalo osem ekip. Žreb je ekipe razdelil v dve skupini, znotraj posameznih skupin je bilo tako odigranih po šest zanimivih tekem. Po najboljši dve ekipi iz vsake skupine sta se v popoldanskem delu pomerili v polfinalu, pred katerim pa je bila odigrana še tekma veteranov med ekipama Dobrepolja in Velikih Lašč. Preko zmag v polfinalu sta se do finala prebili ekipi Bruhanje vasi in Slemen. Tretje mesto je po streljanju penalov pripadlo ekipi Galaktiki, ki so bili nekoliko natančnejši od ekipe Strehe Škof - stari. V finalu je tesno tekmo odločil Primož Potočar in poskrbel za zmago domače ekipe iz Bruhanje vasi. Sledil je tradicionalni ekipni skok v bazen. Ob podelitvi so bili izbrani tudi najboljši posamezniki turnirja. Najboljši strelec je bil Primož Potočar (Bruhanja vas), najboljši vratar Aljaž Grebene (Slemena), najbolj fair ekipa pa je bila ekipa Strehe Škof - stari. Na turnirju v odbojki na mivki je sodelovalo osem ekip in vse so prikazale dobro igro in veliko borbenosti. Največ 54 Kultura Naš kraj ■ julij-avgust 2019 zbranosti so prikazali fantje ekipe Trije stroki česna (Aleksander, Matjaž in Simon Česen). Tadeja in Miha Kuplenk ter Mitja Laharnar (ekipa TIMM) so osvojili drugo mesto, tretje pa prav tako domačini - Gadje (Janez Erčulj, Damjan Buščaj in Boštjan Hrovat). Za miss mivke je bila izbrana Jožica Rus, za mistra pa Matjaž Česen. Vsako popoldansko polno uro je poseben zvok naznanil priložnost za sodelovanje na tekmovanju v zadevanju tarče z balinčki. Prostovoljci, nabralo se jih je kar 33, so poskušali z osmimi poskusi zbrati čim manj negativnih točk. To je v največji meri uspelo Bojanu Maroltu, Marku Ahačevčiču in Gorazdu Milavcu, ki so zasedli prva tri mesta. Na podoben način je skozi popoldne potekalo tudi tekmovanje za otroke. Ti so žogo brcali na poseben gol in zbirali točke. Med 26 sodelujočimi so največ natančnosti pokazali Nick Virant, Nejc Novak in Tristan Hočevar. Obiskovalci, predvsem otroci, so se lahko zabavali in družili na skakalnem gradu in trampolinu, osvežitev je nudil bazen, najmlajši pa so preizkusili novo plezalno steno. Številni so skozi dan vadili na uličnem fitnesu in igrali badminton. Dan je potekal v prijetnem ozračju, ki so ga s hrano in pijačo pomagali ustvarjati vaščani Bruhanje vasi. Pri organizaciji so pomagali tudi člani PGD Videm Dobrepolje. Tekmovalni del se je proti večeru zaključil s podelitvijo priznanj, nadaljevalo pa se je prijetno druženje. Predsednik ŠD Dobrepolje in glavni organizator, Alojz Kuplenk, je za bralce Našega kraja povedal: Ponosen sem, da se je prireditev, ki ji ni para v Dobrepolju in okolici, obdržala toliko let. Ponosen sem na ljudi okoli sebe, ki vsako leto vložijo obilo energije in entu-ziazma, da prireditev uspe. Vesel sem, da občani to vidijo in se z veseljem udeležijo dogodka. Posebno sem vesel tistih družin, ki pridejo v »kompletu«, torej z otroki, in res preživijo en čudovit družaben dan. Vse to je garancija, da se bo ta prireditev obdržala tudi v bodoče. V ŠD Dobrepolje so takoj po zaključku dneva že obrnili poglede in misli k organizaciji 9. dobrepoljskega teka, ki bo prvo oktobrsko soboto. Več o tem v posebnem prispevku. ■ 55 Kultura Naš kraj ■ julij-avgust 2019 Bliža se tekaški praznik - 9. Dobrepoljski tek Deveti Dobrepoljski tek, ki bo letos potekal v soboto, 5. oktobra, je tudi letos vključen v pokalno tekmovanje za Dolenjski pokal. Gre za pokalno tekmovanje, ki letos združuje 21 tekov, na koncu pa okronajo posamezne zmagovalce v enajstih moških in petih ženskih starostnih kategorijah. Bojan Novak Podrobne informacije o teku si boste lahko prebrali v naslednji številki Našega kraja. Tokrat vas želimo povabiti k sodelovanju. Pri organizaciji tekmovanja si prizadevamo za dva cilja. Kot prvo si želimo, da se teka udeleži čim več naših občanov in da je ta dan res tekaški praznik cele naše občine. Kot drugo pa si seveda želimo tudi številne udeležbe tekačev iz drugih krajev, ki prepoznajo naš tek kot enega bolj prijaznih in dobro organiziranih. Dober mesec je še do teka, in to je precej časa, da se pripravite in preteče-te eno od razdalj na teku. Seveda pa vse tiste, ki ne boste tekli, vabimo, da se teka udeležite v kakšni drugi vlogi, bodisi kot prostovoljci pomočniki bodisi kot gledalci, navijači. Na tek želim priti kot TEKAČ: Na voljo bodo tri različne dolžine prog. Najkrajša je dolga le 500 metrov in je prvenstveno namenjena najmlajšim tekačem. Vsekakor jih lahko spremljate tudi starši ali stari starši. 1700 metrov dolga proga je najprimernejša za učence druge in tretje triade osnovne šole, pretečete pa jo lahko vsi tisti, ki še niste pripravljeni na tek na 10 kilometrov. Spodbujamo vas, da se v preostalem času postopoma pripravite in pretečete dobrepoljsko desetko. Verjemite, da boste po teku zelo ponosni nase. Na tek želim priti kot GLEDALEC: Na številnih tekih, ki se jih udeležujemo člani ŠD Dobrepolje, ob progi vidimo veliko domačinov, ki spodbujajo tekače. Nekateri ploskajo, drugi igrajo na harmoniko, tolčejo s kuhalnicami po loncih ... Vsekakor tovrstna podpora tekače še dodatno ponese, po drugi strani pa ti odnesejo odličen vtis kraja. Dobrepolj-ska desetka poteka skozi Videm, Pod-peč, Podgoro, skrajni severni del Kom-polj, skozi Bruhanjo vas in Podgorico. Ze sedaj vabimo vse prebivalce omenjenih vasi, da stopite med enajsto in dvanajsto uro na dvorišče in pozdravite tekače. Natančnejši razpored bo objavljen v naslednji številki. Najslabši vtis bodo tekači o naših krajih odnesli, če bodo vasi delovale prazno, mrtvo in dolgočasno. Vabimo vas tudi na osrednji prostor pred občinsko stavbo, kjer bodo starti in cilji tekov. Na tek želim priti kot PROSTOVOLJEC: Organizacija teka vsako leto zahteva vključenost velikega števila prostovoljcev. Letos bomo teh potrebovali še več. Povečini sodelujejo člani Športnega društva Dobrepolje, želimo pa si tudi pomoči prostovoljcev, ki jim je mar, kako bo videti največja pohodno-tekaška prireditev v Dobrepolju. Delo ni zahtevno. Prosimo, da se interesenti javite Alojzu Kuplenku (041 669 227) ali Bojanu Novaku (031 536 121). Skupaj smo močnejši! Veseli smo, da nam vsako leto priskočijo na pomoč gasilci PGD Videm, tudi letos bo tako. ■ 56 Kultura Naš kraj ■ julij-avgust 2019 13. nočna 10ka na Bledu Letošnje poletje smo tekači ŠD Dobrepolje začeli v sebi primernem stilu. 29. junija smo se zdaj že tradicionalno udeležili Nočne 10ke na Bledu. Eva Drobnič To je eden izmed tekaških dogodkov, ki ga imamo preprosto radi in se ga nekateri sploh ne naveličamo. Pa ne zaradi vsakoletnih novosti, ki sicer dvigujejo kakovost prireditve in jo delajo privlačnejšo za vse več tekačev, pač pa ravno zato, ker nekatere stvari ostajajo enake. In te dajejo Nočni 10ki pristnost. Tako vsako leto malo pred 10. uro zvečer, ko hodimo proti startu teka, za sekundo ali dve pomislimo, zakaj si to delamo in ali je res treba zdaj pa še ponoči »laufat«. Verjetno podobno razmišljajo tudi turisti, ki imajo na naš račun precej Alojz Kuplenk Trasa teka je potekala po res lepem in idiličnem okolju Bohinjskega jezera. Dolga je bila 11 km in dokaj razgibana. Za tak tek je treba biti kar solidno pripravljen, sploh če želiš doseči boljši rezultat. Za tekače ŠD Dobrepolje je bil tek lep preiz- omejen prostor za ležerno večerno pohajkovanje in raziskovanje Bleda. Pa vendar bližje, kot smo startu, in glasnejše kot postaja, bolj smo veseli, da smo lahko zopet del tega. Sledi nekaj hitrih ogrevalnih vaj ali meditacije pred tekom in že se gnetemo v množici 3000 tekačev na startni črti. Tek okoli Blejskega jezera je lep in razgiban. Pot kus pripravljenosti v primerjavi z drugimi tekači. Vsi so bili izredno uspešni, saj so vsak v svoji kategoriji dosegli odlične uvrstitve. Nekaj članov pa se je podalo v obmorske kraje, kjer so združili prijetno s koristnim. ■ sicer že dobro poznamo, pa vendar nas vsako leto preseneti kakšen nov klanec navzgor. A ko pridemo v cilj, je ves napor poplačan s kosom slastne blejske kremšnite in dobro glasbo v ozadju. Zvoki nas vodijo pod šotor, kjer je zabava že v polnem razmahu, in z veseljem se ji pridružimo ... In zato bomo naslednje leto spet tu. ■ Tekači ŠD Dobrepolje na Teku štirih srčnih mož d [n "Tek je velik vprašaj, ki se pojavi vsak dan. Vpraša te: Ali boš danes mlahav ali boš močan?" (Peter Maher, maratonec) "Zgube gledajo, kaj prestajajo, zmagovalci gledajo proti cilju." (Anonimni) "V lastnem znoju ni še nihče utonil." (Lou Holtz, trener ameriškega nogometa) n_._p 57 Kultura Naš kraj ■ julij-avgust 2019 Možnost oglaševanja v Našem kraju Morebitni novi oglaševalci lahko ^ ^«S ^ vse informacije v zvezi z oglaševanjem dobite pri uredniku ali v tajništvu Občine Dobrepolje. 58 Kultura Naš kraj ■ julij-avgust 2019 Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni. Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi... Med nami si! ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi drage mame, babice in prababice, sestre, tete, svakinje MARIJE-KARMEN MAROLT, roj. ŠPORAR (1944-2019), z Vidma se zahvaljujemo vsem bližnjim in daljnim sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem ter znancem, ki so v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami in nam nudili tolažbo ter moralno podporo. Hvala vsem za darovano cvetje in sveče, svete maše, izrečena in napisana sožalja. Hvala vsem, ki ste jo počastili ob slovesu v vežici in na njeni zadnji poti. Posebna hvala gospodu župniku Francu Škulju za besede tolažbe in opravljen pogrebni obred, Moškemu pevskemu zboru R. Fabiani za sočutno odpete pesmi skozi celotno pogrebno slovesnost. Hvala tudi pogrebnemu zavodu Zakrajšek za brezhibno organizacijo pogrebne slovesnosti. Hvala gospe Erni Hočevar za molitve rožnega venca v vežici. Hvala tudi gospe Mariji Zrnec in gospodu Jožetu Šuštarju za zvonjenje v obeh podružničnih cerkvah. Naj vam ostanejo v spominu njena skromnost, delavnost, dobrotljivost in ustrežljivost. Vsi njeni Čeprav odhajam v novi dom, pozabil vas nikdar ne bom. Iz nebes vas bom opazoval, kot angel vas bom varoval. Saj ne morem zapustiti vas v času bolečine, zato v dneh žalosti pomagal bom buditi v vas srečnih dni spomine. ZAHVALA ob nenadomestljivi izgubi JOŽEFA MIKLIČA (4. 8. 1966-19. 7. 2019) s Podtabora v Strugah. Ob boleči in mnogo prerani izgubi našega ljubljenega moža, očeta, brata in strica, ki ga je težka in kruta bolezen iztrgala iz našega doma, se zahvaljujemo vsem, ki ste ga v času bolezni obiskovali in zanj molili. Hvala vsem, ki ste v tem težkem času naše preizkušnje z nami sočustvovali in nam stali ob strani. Hvala vsem, ki ste se od Jožeta poslovili v mrliški vežici in nam s stiskom roke in besedami tolažbe lajšali bolečino. Hvala za vsakršno izkazano pomoč: hvala za darovane svete maše, za cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku, gasilcem, moškemu in mešanemu pevskemu zboru, pogrebnemu zavodu Novak, upravi in sodelavcem Pekarne Pečjak, vsem, ki ste zanj molili v vežici in na domu, in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Hvala vsem, ki ste nam na kakršen koli način pomagali nositi težo slovesa. Hvala vsem in vsakemu posebej. Vsi njegovi jAnatripis MEDICINSKA PEDIKURA nega diabetičnega stopala, sanacija glivičnih nohtov, odprava trde kože (ragade), otiščancev in kurjih očes, sanacija vraščenih nohtov tudi s pomočjo različnih sponk glede na problematiko vraščenega nohta, svetovanje... • Klasična pedikura nega nog, lakiranje in permanentno lakiranje zdravih nohtov • Manikura nega rok, lakiranje in permanentno lakiranje zdravih nohtov • Depilacija MASAŽNE TERAPIJE klasična terapevtska masaža, ortopedska masaža in kineziotaping terapija, Tellington TTouch terapija Vse kar želite sebi, lahko podarite tudi Vašim najdražjim z darilnim bonom. VABLJENI V 1. NADSTROPJE JAKLIČEVEGA DOMA, KJER BOSTE DOŽIVELI: dDOTIKROK- DUŠE - SRCA Anatripis, masažne terapije in medicinska nega stopaC, milka golob s. p., pe Videm dobrepolje Videm 34 1312 vl