Leto 1895.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LVII. — Izdan in razposlan dne 9. avgusta 1895.
Vsebina: Št. 110. Zakon, ki se tiče vpeljave zakona o izvrševanju sodne oblasti in o pristojnosti rednih sodnij v državljanskih (civilnih) pravnih rečeh (pravilnika sodnijske pristojnosti).
110.
Zakon z dné 1. avgusta 1895. 1.,
ki se tiče vpeljave zakona o izvrševanju sodne oblasti in o pristojnosti rednih sodnij v državljanskih (civilnih) pravnih reččh (pravilnika sodnijske pristojnosti).
S pritrditvijo obeti zbornic državnega zbora ukazujem tukö:
Člen I.
Zakon o izvrševanju sodne oblasti in o pristojnosti rednih sodnij v državljanskih (civilnih) pravnih recéh (pravilnik sodnijske pristojnosti) stopi v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem ''■boru, v veljavnost ob enem z zakonom o sodnem postopanju v civilnih pravnih sporih (civilnim pravdnim redom).
Z istim dnem izgube, v kolikor ni v tem zakonu ali v pravilniku sodnijske prislojnosti izjeme, pojavnost vsa v drugih zakonitih predpisih se nahajajoča določila o takih recéïi. ki so urejene v pravil-uiku sodnijske pristojnosti.
Člen II.
Zlasti izgubé veljavnost:
1.	Predpisi §§. 200. in 282. o. d. z., v kolikor gré za pristojno sodnijo, oziroma dotičuo Podsodnost v pravnih sporih, izvirajočih iz uprave, katero je naročila sodnija.
2.	predpisi §§. 10. in 11. v zakonu z dné 20. maja 1869. 1. (drž. zak. št. 78) o področju vojaških sodnij.
Člen III.
Najviše dvorno maršalstvo bo izvrševalo sodno oblast še za naprej :
1.	nad udi cesarske rodovine;
2.	nad osebami, na katere se je raztegnila sodna oblast najvišega dvornega maršalstva ali se raztegne v bodoče;
3.	nad osebami, katerim gré po mednarodnem pravu izjema od tukajšnje državne oblasti (izdežel-nost, eksteritorijalnost), če se podvržejo sodni oblasti najvišega dvornega maršalstva.
Mimo tega ostane neizpremonjeno dosedanje področje najvišega dvornega maršalstva gledé vro-čevanja sodnih razpisov izdeželnim (eksteritorijalnim) osebam in pa gledé opravljanja drugih sodnih službenih dejanj pro i takim osebam.
Tudi se določila dvornega dekreta z dné 14. oktobra 1785. 1. (zb. p. z. št. 481) zastran reda sodnih stopinj in pa predpisi za postopanje v pravnih stvareh, spadajočih v sodno oblast najvišega dvornega maršalstva, nikakor ne izpreminjajo.
Člen IV.
Predpisi zakona z dné 30. avgusta 1891. 1. (drž. zak. št. 1 36), obsegajoči določila o izvrševanju I konzularne sodne oblasti, ostanejo v veljavnosti.
(Slovenlsch.)
81
Na postopanje v državljanskih pravnih sporih pred konzulati, katerim je izročeno izvrševanje civilne sodne oblasti, ni uporabljati predpisov civilnega pravdnega reda, dokler se ne določi drugači.
V kolikor so sodnije domače dežele v stvaréh konzularne sodne oblasti pristojne, soditi na drugi in tretji stopinji, se jim je ravnati, dokler se ne ukaže nič drugega, samö po zakonitih predpisih, ki so o sodni pristojnosti in o sodnem postopanju v spornih in izvršilnih (eksekucijskih) stvaréh veljali do sedaj.
Razsodi izbranih sodnikov, sklenjeni po §. 17. ministerskega ukaza z dné 31. marca 1855. 1. (drž. zak. št. 58), imajo moč eksekucijskih naslovov domače dežele.
Člen V.
Posameznim družbam, zavodom in društvom na podstavi njih zakonito uslanovičenih ali po državi potrjenih pravil gledé sodne pristojnosti in sodnega postopanja kot izjemne, ugodnosti priznane pravice ostanejo neprikrajšane.
Člen VI.
Neizpremenjeni ostanejo:
1.	Predpisi o področju državne sodnije in o razsojanju sporov zaradi pristojnosti med upravno sodnijo in rednimi sodnijami;
2.	predpisi §. 3. v zakonu z dné 5. marca 1869. 1. (drž. zak. št. 27) o odgovornosti železniških podjeteb za telesne poškodbe ali za usmrtitve ljudi, provzročene po dogodkih na železnicah;
3.	predpisi o sodni oblasti v stvareh plovstva po Labi, zlasti pa predpisi v dekretu predsedstva dvorne komore z dné 2. decembra 1845.1. (zb. p. z. št. 912) in v razpisu pravosodnega ministerstva z dné 9. avgusta 1868. L, št. 9132, objavljenem z razglasom više deželne sodnije na Češkem z dné 31 avgusta 1868. 1., št. 26694. (dež. zak. za Češko, I. 1868., št. 24);
4.	predpisi §§. 8. in 17. v zakonu z dné 12. julija 1872. 1. (drž. zak. št. 112), s katerim se ureja pravica stranek, tožiti zavoljo krivic, ki jih storé sodniški uradniki v opravljanju službe;
5.	predpis člena 315. v trgovinskem zakoniku o pristojni sodniji, oziroma podsodnosti za tožbe zastran prodaje pridržanih reči;
6. predpisi razpisa pravosodnega ministerstva z dné 21. avgusta 1856. 1. (drž. zak. št. 150) 0 podsodnosti nezakonskih otrok in najdencev po njih izstopu iz preskrbe v kakem javnem zavodu. "11 otroke, kateri se dadé v rejo esebam, stanujoči111 v kaki unanji deželi, ostane vendar tista sodnija, v katere okolišu je zavod za najdence, pristojna z j1 poslavljanje varuha in za oskrbovanje vseh opravil varstvenega oblastva.
Člen Vil.
Predpisi konkurznega reda o sodni oblasti oh konkurzu, zlasti pa določila o tem, v koliko je tožbe podajati pri konkurzni sodniji, v koliko je pristojnost konkurzne sodnije izključilna in kedaj je tekoče postopanje, prekinjeno vsled razglašenega konkurza, obnoviti pri konkurzni sodniji, ostanejo v veljavnosti.
Člen Vlil.
Prav tako ostanejo v veljavnosti:
1.	Nemškemu viteškemu redu s patentom z dné 28. junija 1840. 1. (zb. p. z. št 451.) P1'*' znana pravica, obravnavati prostolastno imovino velikega nemškega križevnika, redovnih vitezov in redovnih duhovnikov;
2.	predpisi cesarskega ukaza z dné 21. decembra 1855. 1. (drž. zak. št. 2 iz leta 1856.) ° pristojnosti trgovinskih sodnij na Dunaju in v Trstu za zapuščinsko obravnavo po vpisanih trgovcih in tovarnarjih (fabrikantih) in pa za oskrbovanje varstvenih in skrbstvenih opravil gledé otrok takih oseb ; ho stopi v veljavnost pravilnik sodnijske pristojnosti, grč trgovinski sodniji v Pragi ista pristojnost v nespornih pravnih stvaréh;
3.	predpisi o sodni oblasti 'domačih sodnij gledé na zapuščine unanjikov, zlasti predpisi §§. 22. do 25. in 140. do 144. v cesarskem patentu z dné 9. avgusta 1854. 1. (drž. zak-št. 208), dalje v §. 183. cesarskega patenta z dnč 9. avgusta 1854. I. (drž. zak. št. 208) in pa v drugih predpisih o pristojnosti v varstvenih in skrbstvenih stvaréh unanjikov obsežena določila, kakor tudi v državnih pogodbah obsežena določila o za-puščinstvu in pa varstvu in skrbstvu;
4.	predpisi zakona z dné 18. februarja 1878. 1. (drž. zak. št. 30) o pristojnosti sodnij? kadar gre za razlastitev zastran naprave in obrata železnic;
,	5. predpisi o pisanju trgovinskih in zadružnih
vpisnikov (registrov) ;
ö. predpisi o zapisovanju meničnih protestov j11 o sodelovanju sodnij v stvaréh beležništva (no-larstva);	.
7. predpisi zakona z dné 16. februarja 1883. 1. j' n" zak. št. 20) o pristojnosti za postopanje zastran ega, da se kedö proglasi za mrtvega ali da se smrt dokaže.
Člen IX.
Predpise pravilnika sodnijske pristojnosti je uporabljali tudi na državljanske pravne stvari, katere spadajo po državnih pogodbah ali po načelih mednarodnega prava pod sodno oblast domače dežele ter n,so po zakonitih predpisih odvzete sodni oblasti ‘■ednih sodnij.
Domača sodna oblast se razteza na take osebe, ateie imajo po načelih mednarodnega prava izde-Zt’ 110(eksteritorijalnost), ako in v kolikor se prostovoljno podvržejo domačim sodnijam, ali pa ako 80 ujih v domači deželi ležeče nepremičnine ali njih stv.une pravice na domačem nepremičnem blagu 1 r|igih oseb predmet pravne stvari.
Kadar se dvomi, je-li domača sodna oblast utemeljena glede kake izdeželne osebe, ali pa, je-li ?. '. osebi priznana izdeželnost, tedaj si' mora sod-ÎU;1a 'zPr°siti o tem izjavo pravosodnega ministra. Ta ly-.|uva je za sodnijo pri presojanju pristojnosti za-vezna.
Člen X.
Za domačo deželo po zmislu pravilnika sod-Uljske pristojnosti veljd ozemlje kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru. Osebe, katere v tem "Zemlju nimajo državljanstva, je gledé na predpise 1"avilnika sodnijske pristojnosti Šteti za unanjike.
Člen XI.
Najviša sodnija izvršuje, dokler ne zadobé Vt javnost nova zakonita določila o njenem področju, ° s®stavi odsekov (senatov) in o notranjem poslo-v'Ul.Ph sodno oblast v državljanskih pravnih reččh po Predpisih cesarskega patenta z dné 7. avgusta 1850.1. )\'i' zak. št. 325), ako ni v pravilniku sodnijske ,.ls "Juosti, v civilnem pravdnem redu in v ekseku-01Jskem redu zaukazano nič drugega.
Člen XII.
. ^zvrševalni uradniki so sodniški uradniki po -'^zakona z dné 12. julija 1872. 1. (drž. zak.
\ le(lpise, potrebne za ustanovitev izvrševalnih • nikov, za uredbo njih prejemkov in za uravnavo Jlh službe, je izdati po ukazu.
Člen XIII.
Redne sodnije so dolžne, obrtnim in po zakonu postavljenim izbranim sodnijam, kakor tudi za razsodbo kakega posameznega pravnega spora od stranek izbranim možem, če so naprošene, dajati pravno pomoč, v kolikor se prošnja opira na zakon ter je vrhu tega dotično uradno opravilo po zakonu dopustno in naprošena sodnija za to opravilo pristojna (§. 37., odstavek 2. in 3. v pravilniku sodnijske pristojnosti). Gledé takih prošenj za pravno pomoč, je mimo tega zmisloma uporabljati določila §.' 40. v pravilniku sodnijske pristojnosti.
Člen XIV.
Pravne stvari okrajnih sodnij, katere je po §. 79. pravilnika sodnijske pristojnosti podajati pri zborni sodniji prve stopinje, je reševati po določilih, ki veljajo za postopanje pred zbornimi sodnijami prve stopinje. Vendar ostanejo:
1.	za razpravo in razsodbo malotnih stvari (g. 448. c. p. r.) in tožeb zaradi motenja posesti (§. 454. c. p. r.) merodajni predpisi §§. 448. do 460. c. p. r., in mora to razpravo in razsodbo predstojnik zborne sodnije naročiti enemu izmed udov zborne sodnije kot posameznemu sodniku. Stranke niso dolžne, da se dado pri ti razpravi zastopati po odvetnikih ;
2.	plačilno povelje v opominjalnern postopanju izdâ predsednik dotičnega odseka.
Člen XV.
Kadar se v zakonih in ukazih, kateri se s tem, da zadobi moč pravilnik sodnijske pristojnosti, ne izpreminjajo, jemlje ozir na pravne stvari realne sodne oblasti, tedaj je nanašati to na stvari, ozna-menjene v §g. 81., 83. in 117. pravilnika sodnijske pristojnosti.
Člen XVI.
Očetovstvo nezakonskega otroka zastran njegove pozakonitve vsled pozneje sklenjenega zakona (§. 161. o. d. z.) je po smrti domnevnega očeta ugotoviti po določilih cesarskega patenta z dné 9. avgusta 1854. 1. (drž. zak. št. 208).
Isto velja, kadar je ugotovili poznejšo odpravo ali nekrivno nevednost zakonskega zadržka, da se doseže pozakonitev v zakonu rojenega otroka (§. 160. o. d. z.).
Člen XVII.
Pristojnost za dovoljevanje knjižnih vpisov na nepremičnine in pa za oskrbovanje vseh na javne knjige se nanašajočih uradnih opravil določuje občni zemljiškoknjižni zakon, v kolikor ni gledé posameznih dejanj ali določenih načinov postopanja izjemnih predpisov.
Posebni predpisi o vodstvu rudniških in železniških knjig in zlasti določila o pristojnosti, obsežena v-njih, se ne izpreminjajo.
Člen XVIII.
Prejema katere koli pri sodniji po določilih državljanskega prava položene reči (sodnega položka) ne sme odreči nobena redna sodnija z izgovorom, da ni pristojna.
Člen XIX.
Za pravde, že tekoče tisti dan, ko dobi pravilnik sodnijske pristojnosti moč, katere je po določilih vpeljavnega zakona k civilnemu pravdnemu redu nadaljevati in dokončati po dosedanjih pravdnih predpisih, ostanejo sodnije, pristojne po dosedanjih zakonitih predpisih, še pristojne, dokler ni pravda pravnomočno končana. To velja zlasti tudi gledé pristojnosti za postopanje na drugi in tretji stopinji.
Kadar se sodbe, ki se izdadd v takih pravdah, ali pa sodbe, izdane že pred -dnevom, ko dobi civilni pravdni red moč, izpodbijajo po zmislu člena LI. v vpeljavnem zakonu k civilnemu pravdnemu redu s tožbo zavoljo ničnosti, tedaj je tako tožbo podajati pri sodniji, oznamenjeni v §. 532. c. p. r.
Člen XX.
Pravde, že tekoče tisti dan, ko dobi pravilnik sodnijske pristojnosti moč, katere je po določilih vpeljavnega zakona k civilnemu pravdnemu redu ali po dogovoru stranek (člen XLVII. do XLIX. vpeljavnega zakona k civilnemu pravdnemu redu) rešiti po predpisih civilnega pravdnega reda, ostanejo, dasi se prevedejo v novo postopanje, pri sodnijah, pristojnih po dosedanjih zakonitih predpisih, da le lem po pred» piših pravilnika sodnijske pristojnosti ne manjka stvarne pristojnosti za razpravo in razsodbo pravde.
Člen XXI.
Posebne malotne sodnije za trgovinske reči morajo 's listini dnevom, ko dobi pravilnik södn jske pristojnosti moč, ustaviti poslovanje; pravne stvari,
ki se razpravljajo pri njih, je izročiti tistim okrajnim sodnijam in pa okrajnim sodnijam za trgovins reči, katere stopijo na njih mesto, da rešijo stvari po določilih vpeljavnega zakona k civilnemu pravdnemu redu.
Člen XXII.
Izvzemši varstvena in skrbstvena opravila, nm rajo vse reči postopanja v nespornih stvareh, o ®a, terih tisti dan, ko dobi pravilnik sodnijske pristoj nosti moč, že teče obravnava, rešili tiste sodnije, so bile za njih rešitev pristojne po dosedanjih za konitih predpisih. Prav tako se ravnil po dosedanji zakonitih predpisih red sodnih stopinj v teh pravni i stvaréh.
Varstvene in skrbstvene stvari, ki se že obrav navajo, je s tistim dnevom, ko dobi pravilnik so nijske pristojnosti moč, izročiti uradoma tistim soi nijam, ki bodo po tem za nje pristojne poslej.
Gledé zapuščin, katerih obravnava je že začeta, ni določilo prvega odstavka nikar na poti odred 1 (delegaciji) kake druge sodnije za to obravnavo p° §. 31. pravilnika sodnijske pristojnosti.
Člen XXIII.
Določila člena XIII., XIV., XV., XVI. in XVHj-zadobé moč še le, kadar stopi v veljavnost pravilni sodnijske pristojnosti.
Člen XXIV.
Ministru za pravosodje je naročeno, izvršili la zakon.
On izdâ vse ukaze, potrebne za vpeljavo vršitev tega zakona in pravilnika sodnijske stojnosti, in to v porazumu z drugimi ministri, v ko likor bi ti ukazi segali v njih področje.
V Išlu, dné I avgusta 1895.
in iz' pri'
Franc Jožef s. r.
Kielmauscgg s. r.	Krall s. r.