37
Dopisi.
Iz AIcksanririjc v Egiptu 1. jan. ^ V dragih naših „Novicahu š"em čital, da je prišlo le-sem krdelo francozke armade; al o tem je k večemu to resnica, da je morebiti kterikrat kak oddelek na Kitajsko šel. Res pa je to, da je angležka vlada od turške dovoljenje dobila,   da  sme tabor od 10 tisoč angležkih vo-
38
jakovustanoviti v Suec-u. Zakaj? kazala bode prihodnost. Iz mnozih prikazen je čedalje jasnejše, da se je zasukala politika angležka o zadevah grških; podoba je, da francozka vlada srbske zadeve z boljim vspehom podpira. Otok Kandija dopada Angležem že dolgo dolgo in posebno dobro, in da Rusija ne bi prehitro segnila vmes, sta menda Francoz in Anglež zdaj tega prepričanja, da „bolni mož" — Turčija — že dosti dolgo umira v Evropi in da umrje brž ko ne kmalu. To vsaj mora sprevideti vsak umen človek, da Turčije je konec, ako jo prime Srbija, ki je že vsa pripravljena, in ji le nekoliko priklada Črna gora. Brez kake evropejske pomoči propade Turčija v Evropi. In ^bolnemu možu" bode zapela nadgrobnica, kteri bodo vsi kristjanski Slovani dodali „amen!" kajti kristjanstvo in koran ne moreta dalje več bivati skupaj.
Iz Kragujevca v Srbii 1. jan. (Dalje.) --• Prošlo leto nam Srbom ni bilo srečno; letina je bila slaba, živež je drag, in doletele so nas mnoge nadloge. Že maja meseca je slana poparila fižon, duhan, koruzo, sadno drevje sem ter tje tudi vinsko trto. Strni se je, hvala Bogu, še precej pridelalo, tudi vina je mnogo in vrlo dobra kapljica je. Al to je skoraj vse, kar nam je lani mili Bog dal. Ko so lani na Ceskem in v Italii topovi grmeli, imeli smo tukaj vročino, da smo komaj dihali, in suša je pritiskala, da je po hribih in brdih vse zgorelo. Fižona nima nihče, koruze in krompirja je prav malo, tudi zelja in še mnogo druzih reči nima nikdo. Al neutrudljivi, pridni in vse hvale vredni zem-ljedelec Bulgarin ima vsega obilo. Njemu je srbska zemlja rodila, da je veselje, al Srbinu ni! Da pridnemu in vrlo umetnemu zemljedelcu Bulgarinu zemlja rodi, bodi si suša ali deževje, vzrok je ta, da jo on primora, da mu obilo rodi. Njegov bister um in njegove neutrudljive roke užugajo vse natorne ovire. Da jih Bog poživi vrlo bračo Bulgare! Bog vam daj le skoraj slobodo! Radujem se o vaši lepi prihodnosti. Kaj bo še le tedaj iz vas, ki ste že zdaj strašni jarem nečloveške sužnosti noseči umetni zemljedelci, rokodelci in umetniki, da jih vam kmalu para ni ? Vaš bister um in vaše žulje ve roke delajo čudeže, in to na tihem brez hruma in šuma. Podobni ste umetnim mravljam, ki delajo brez šundra noč in dan. Šumečim bčelicam vas ne morem primerjati, ker bčelice izrojijo, da se na dalječ okoli vidi in sliši; al pri vas roja ni! Pri vas vse tiho napreduje v lepi bodočnosti. No, mislim, da bi dobro bilo, da postanete pikajoče bčelice in da napravite enkrat velik roj! — Kdor si sam pomaga, Bog mu pomaga.  Spomnite se stare slave!
Zavoljo velike suše se je lani po nekterih krajih, posebno po hribih živinska bolezen (kužni črm) prikazala. In na jesen obišče nas tudi, razuzdana kolera, ki je posebno v Belem gradu in Cukujevcu blizo Kara-novca razsajala, zato sem imel prilike mnogo, med srbskimi seljaci živeti. Poprasevali so mej eno mer, kaj je novega po svetu? Ko sem jim pripovedoval, da se nad bolno Turčijo strašno črni, osodepolni oblaki skup-ljajo, veselili so se in zakričali: „Bog daj, da bi se skoraj zabliskalo in zagrmelo! Mi pojdemo vsi, da vsi! da se bijemo. Gospodine, mi je rekej ta in drugi sivi, iznemogli brkež: bojeval sem se pod Črnim Jurjem in pod Milošem, bojeval sem se tam in tam in zdaj me svitli knez ne bo na boj poklical? al še me noge niso izdale, še imam jake mišice, oko moje še je dobro ; kogar bom po puški pogledal, vsak se bo ohladil! Ko smo takrat zmagovali, ki smo slabo orožje imeli ali nič orožja,  kako neki ne bi  s tako lepim orožjem,  ki ga
i"e nam svitli knez   preskrbel?   Da   ga Bog  živi!    Mi LOČemo pod njim biti se,  kakor smo  se pod njegovim očetom bili! Da-si tudi sem star, bogme! vendar nečem
domd ostati, nego pojdem v boj, kamor bojo šli drugi, — Take in enake besede polne navdušenja sem povsod slišal, kamor koli sem prišel. — Bilo je letos prav malo send in vlada ga je pokupila, kolikor ga je dobila. Pa kaj se zgodi? Zapali nekdo seno v Belem gradu, in zgorelo je vse! Skoda je strašna, konjiki so se morali zato deloma v Topčider, deloma v Kragujevac premestiti. Kdo je ta hudobnež bil, ne ve se še. Kmalu zgori opraviteljsko seno tudi v Smederevi, v Karanovcu in nekoliko tudi v Kragujevcu. Neznani sovražnik je mislil, ako seno zgori, da bodo tudi konji lakote poginili. No, pa še je sena v Srbii dovolj, še več pa na-rodoljubov.
Po okrožji potovaje prišel sem tudi v veliko selo Petropolje, kjer je Toma Vučič lepo cerkev sezidal in v nji sebi lep, z veliko ploso marmorjevo kriti grob postavil. Toma Vučič je bil junak; al bil je tudi strašen sebičnež in največi spletkaž in vrtoglavec. Kakor vsak poli tisk glavar in puntar, je tudi on grozo vitnež bil. Noben knez ni bil za njega. On je spodil Miloša in postavil na prestol njegovega sina Mihajla. Pa precej je počel proti njega spletati in zvijal je in zvijal, da je kmalu tudi on moral bežati. Tudi Aleksander, ki je potem na prestol prišel, je grozno omagoval! Vučic ga je majal in spodrival; želel je sam srbski knez biti. Al narod izvoli starega Miloša, ki je Vučiču vso politično moč vzel in kmalu potem je umrl. Da so punti za narod vselej nesreče, to se ve; da brez prelivanja krvi se težko kaka prekucija dogodi, se tudi V Petropolji sem stanoval v hiši in v sobi, kjer
ve.
je Toma Vučic enkrat bil.    Narod  mi je  to-le   o čiču povedal:   Ko je Vučiču dovoljeno bilo,   da sme v Petropolji cerkev  zidati,   se je   ves  ginjen  v to sobo zaprl, voščene sveče prižgal, jih pred Božjo podobo postavil in  na  glas Boga molil in za svoje grehe odpu-ščenja prosil.   Obljubil je Bogu na glas, ako mu grehe odpusti,  da mu vrlo lepo  cerkev sezida.    Pa ne samo Boga, nego on je tudi vse mrtve, ktere je pobil in pred časom v večnost pahnil, po imenu klical in jih. tako-le odpuščenja prosil: „Petar,  ki sem ti glavo odsekal, ti si zdaj pri Bogu, prosim te, odpusti mi in prosi Boga za mene.  Pavle, tebe sem vstrelil; ti si zdaj pri Bogu, odpusti  mi in prosi Boga za mene.    Ivan,   tebe sem strašno mučil in te potem umoril;  odpusti mi itd. itd." Obrekljivi ljudje pa pravijo,   da je  on  Boga  tudi za prihodnje grehe in tiste, kijih je bil za smrt izbral, odpuščenja prosil in je molil tudi tako-le:   „Petar, juter te bom ubil, ti boš kmalu pri Bogu, prosim te, odpusti mi in prosi Boga za mene.    Pavle,  moram te iz pota umakniti in ubiti;, kmalu boš itd. itd.    Ivan,  tudi ti si mi na potu, moram te ubiti itd. itd.   Res Toma Vučic je bil mož beseda in je Bogu na čast v Petropolji lepo farno cerkev sezidal. Mu je li Bog odpustil? tega ne vem. So mu le ubiti mrtvi odpustili? tudi tega ne vem. Toliko vem, da živi mu še niso, in otroci ubitih očetov ga še kolnejo.    Vučic je   bil velika nesreča za srbski narod. Dokler je on živel, v Srbii ni bilo miru, in narod, namesti da bi napredoval, je šel rakovo pot.   Pa kaj hočemo? Rogovileže in grozovitneže ima vsak narod. No, Vučič še senca  ni  krvolokov francozkih in angležkih.
(Konec prihodnjič.)
Iz Zagreba. —r. — Vesele vesti, ki nam jih telegraf donaša o sijajnem vspehu volitvah za deželne zbore iz štajarskih in kranjskih slovenskih pokrajin, so nas tukajšnje Slovence in Hrvate tako vzhitile, da si ne morem &aj, da ne bi tega našega veselja tukaj javno izrazil! ^Mi tukajšnji Slovenci vidimo v teh volitvah prvo sijajno zmago, ki jo je slovenstvo v svojem več ko tisočletnem boj za svojo eksistencijo proti ptujstvu izbojevalo;
mi
vidimo v teh volitvah sijajin protest našega naroda proti vsem, kar se je do zdaj v deželnih zborih proti nam zaključevalo; — mi vidimo v teh volitvah, da je ve9 narod stal za manjino v prejšnjih deželnih zborih, ne pa za večino; — mi vidimo v ogromnih večinah , s kterimi so naši narodni kandidati pri volitvah predrli, politično zrelost našega naroda, ktere se ni nobeden nadjal; — mi vidimo v tistih ubogo malih glasovih, ki so jih nasprotni kandidatje dobili, da jih je narod z nejevoljnostjo od sebe sunil, in mislimo , da pri bodočih volitvah v slovenskih pokrajinah naši protivniki se še upali več ne bodo, proti-kandidate postavljati; — mi vidimo v teh volitvah prvi vir bolje bodočnosti, mi vidimo v teh volitvah prvi korak k edinstvu slovenskih pokrajin veno! Živili vsi volilci, ki so svoj glas dali narodnim kandidatom, živili v korist vsega slovenstva! Vi izbrani možje pa, vi naši zastopniki, znajte, da vsikoliki za vami stojimo, da ste vi naše upanje in naša nada.    Bog!
Iz Celja 21. jan.   (Volitev?)   —   Živila naša dva nova poslanca dr. Razlag in Janez Lipold,   pa živili tudi naši čvrsti volilci,  ki  so tako možato in tako enodušno za nju glasovali,   spoznavši,   da za našo domačijo le domačemu sinu srce resnično bije, da le domači sin,  pravo steblo slovenske korenine, je v stanu in pri volji,   delati in truditi  se  za domači  slovenski narod; —  slava tor a j jim!    Od 225 volilcev  iz   6 raznih okrajev   se jih je  bilo vkljub nezgodnemu vremenu seslo 218;   med  njimi jih je   188   glasovalo  za dr. Razlaga,   186 pa za Lipo Ida,   in le nekaj volilcev iz Vitanjske okolice  in iz Laškega  okraja  se je bilo domačinom izneverilo. — Nadjamo se, da bode tudi drugod po   slovenski zemlji   zmagala narodna stranka, in da bodemo vsaj za teh 8 zastopnikov, ki nam jih je nepravedna in krivična Schmerlingova  ustava namesti 15tih po milosti prepustila, — domačine v deželni zbor spravili.   —  Za zastopnika se je poprej priporočal tudi g. Pesarič,  svetovalec tukajšnje  c. kr. okrožne  sod-nije, pa je danes, predno se je volitev začela, odstopil od ponudbe,   ter v jedrnatem govoru priporočal v blagor domovini naša povsod spoštovana iskrena rodoljuba Razlaga in Lipolda.   Slava takemu poštenjaku! On sam pa se bode   poprijel  zastopstva  za  mesta in trge,   za ktere je volitev  na danes teden odločena;  upamo,   da tudi takrat bode zmaga naša!   —   Ne  moremo   si kaj, da ne omenimo pri tej priliki tudi surovega in zelo žaljivega obnašanja tukajšnjega advokata Mortl-na,   ki se je poprej  po  nemškem „Central-Wahlkomitč-ju" za poslanca ponujal,   danes pa,   ko   je videl,   da bi  pač menda še enega glasa ne bil dobil, je ponudbo nazaj vzel, in to, sicer dasiravno slovenski zna, iz gole mrznje do slovenščine,   v nemškem,  večini volilcem  neumljivem jeziku,   in na tako žaljiv način,   da so ga očitno sami volilci, ki so nemško njegovo jezikovanje razumeli, prav čvrsto in z zasluženo nejevoljo zavrnili.    In ta gospod, kteri misli s svojo trmo zid, ki ga ie zidM slovenski narod, predreti, in ki se živi in redi od žuljev naroda slovenskega, — ta gospod je isti   Mortl,   ki se je,   ko so bile 1861. leta prve volitve, Slovencem prišteval,  se tudi čitalnici ^pridružil in vedel ko najiskrenejšega rodoljuba,   dokler mu ni krinka  padla spred obličja.
Iz Maribora 26.^jan. Za lutenberški okraj je za poslanca izvoljen dr. frelog.   Slava!
Iz Celja 28. dne t. m. (telegrafično). Dr. Neker-nian je izvoljen za poslanca. Slovenci niso hotli voliti.
Iz Ptuja. (Vabilo.) V čitalnici naši bode 3. svečana t. 1. beseda z govorom v spomin Vodniku in s plesom v maškarah;   10.  svečana muzikalna  beseda  s
plesom; 20. svečana beseda s petjem, glediščem in plesom; 3. sušca beseda s plesom v maškarah. Pri vsaki besedi pred plesom je tombola. K totim besedam se vsi udje uljudno vabijo. Začetek vsakrat ob 8. uri na večer.                                                           Odbor.
Materija 14. jan. *) — Danes je bila volitev novih svetovalcev in novega nadžupana; za poslednjega je bil izvoljen Gaspar Kastelec. Nadjali smo se še hujše borbe pri volitvi, kajti volilci so bili razdeljeni na dva tabora; vendar tega ne bi bil nihče verjel, da bo ena stranka svojega kandidata tako na cedilu pustila kakor se je zgodilo; dobil je namreč drugi kandidat en sam glas! Naš dosedanji nadžupan g. Ličan je, kar mu mora vsak nasprotnik pritrditi, popolnoma zmožen obravnavati občinske zadeve, kar je v pretekli, res težavni vojskini dobi sijajno dokazal in kar tudi očitna pohvala priča, ki mu je za to od cesarskega prestola došla. Zatoraj smo se za gotovo nadjali, da se ne bode dalje nadžupan iskal, ampak poprejšnji potrdil ; al temu ni bilo tako; veter je pripihal od druge strani. Po dokončani volitvi stopijo namreč zastopniki 3 sosesk: Totre, Kozijane in Ostrovice pred c. kr. predstojnika ter zahtevajo, naj bi se poreškemu zboru prošnja podala, da jim dopusti, si svojega nadžupana izvoliti. Gosp. predstojnik je obljubil to storiti. — Ne odrekujemo ravno s tem novemu nadžupanu zmožnosti za županovanje; al to je gotovo, da le po mnozih skušnjah more tisto vednost si pridobiti, ktera je in vzlasti v prihodnosti potrebna za dostojno obravnavo občinskih zadev. Da do tega pride, primoran bo prav dobro učenega tajnika najeti, da se od njega kaj nauči. Ta tajnik pa bo občinske stroške najmanj za 300 gold. na leto in dan povikšal; kdor pa tukajšnjo revščino pozna, bo lahko sodil, kako težko bo to kmeta našega zadelo, kteri le po pomanjšanji davkov hrepeni, ne pa še po novih prikladah! Ta strošek bi bil občini odpadel, ako bi bil poprejšnji nadžupan voljen in se ne bili odborniki častilakomnim ljudčm na drugo pot zasukati dali. Pa naj bo, kar se ne da več popraviti; bodimo zdaj s to osodo zadovoljni; saj smo že marsikaj preživeli, kar ni bilo po naši volji, pa bodemo še to. Večno nič ne trpi!
Iz okolice tržaške. (Solnija tržaška reši nas nadlog!) Pred Portonami, kjer bolete za sol pišejo, stoje ljudje pri vratih, zraven vrat pa varhi, ki jih v pisarnico puščajo. Tako po polževo pa se pišejo bolete, da ljudje še drugi dan morajo čakati, ako nočejo brez soli domii iti. Vse je nevoljno zarad tacega počasnega odpravljanja solnih bolet. Ali, gospodje, se Vam ne smilijo ljudje? Ali ne vidite, da ubogi človek ne more tako dolgo v Trstu bolčt čakati? To je nadloga velika, in lahko bi se odpraviti dala!                 Brkin.
Iz vipavske doline. %\ — Za deželnega poslanca je danes v trgu od volilcev okraja vipavskega in idrijskega z veliko večino glasov izvoljen bil naš občespo-štovani dekan in veljavni rodoljub gosp. J. Grabrijan. Dr. Spazapan, za kterega se je par privržencev njegovih na vso moč potezalo, dobil je uboga dva glasova; dasiravno so volilcem, posebno iz idrijskega okraja, stregli ne le z dobrimi sveti, ampak tudi z dobrim vin-cem, pa vendar vse to nič pomagalo ni. „Pil bam pil" — je rekel nek pošten volilec — volil bam pa kakor bam jest hotel." — Za g. Muleja, dosedanjega poslanca teh dveh okrajev, ki je bil od nemškega „glavnega odbora" nasvetovan, se pa še nihče zmenil ni. Al ni tudi to glasno govoreča nezaupnica? — Živili volilci vipavski!
Iz Poddrage 25. jan. J. — Sprejmite blage „No-
*) Prosimo obljubljenega!                                                       Vred.
39
40
vice" par vrstic tudi iz naše vasi.    Dolgo časa nam je deževalo, potem pa nekoliko snežilo;  pa po nižavah in proti solnčnih goric  nam je   sneg precej skopnel,   da morejo kmetje preljube trtice saditi, gnojiti in zemljati, in res se more reči, da so ljudje pri   nas   o tem   zelo marljivi.   Denarja, kakor povsod, tudi pri nas zelo po-manjkuje. Vinska kupčija se je jela malo po malo bolj gibati,   kajti cena mu je precej padla — bila je namreč  sprvega  nekoliko   prenapeta — tedaj   tržaški,  goriški, gorenski in pivški kupci, le pridno nas obiskujte! Iz Pod drage 22. jan. — ? — Naj danes spregovorim besedico zarad naše čitalnice v pojasnilo takim, kteri mislijo, da je čitalnica Bog ve, kakošna — zver. Oni ne vejo,   da  beseda  „čitalnica"  izhaja  iz  besede citati ali  brati,  tedaj   čitalnica ali bralnica je vse eno. Potem tudi mislijo, da je čitalnica samo zarad tega,   da se  v njej   ljudje   le kratkočasijo   in   plešejo. Tudi to krivo mislijo, kajti glavni namen čitalnice je in  ostane  to,   da  udje  čitajo   (bero)  koristno-podučne knjige  in  slovenske   časnike   in   se   tako  bolj   mikajo in izobražujejo.   Skušnje pričujejo, da dandanašnji stoji svet na vednostih.    Ce človek več bere, več ve, in se tedaj odlikuje od druzih, ki nič ne berejo.   Taki, ki nič ne berejo,   so tudi bolj neotesani,   čeravno v svoji neumnosti mislijo,   da že  zadosti  vejo in da se jim ni potreba nič učiti;   pa še  celo v svoji neumni prevzetnosti zaničujejo one, ki želijo kaj naučiti se, in zavoljo tega zaničujejo tudi čitalnico.    Od takih je že  naš ne-pozabljivi Vrtovec v svoji „Kemii" pisal,   da so jim „Novice" in kar je v njih,  le prazna reč, — takim le je tudi beseda „čitalnica",   beseda „čitalničar", beseda „Slovenec" le prazna, posmehovanja vredna reč;   to je gotovo, da taki tudi ne vejo, kaj je naš narod, in kaj narodnost. — So pa tudi drugi, ki pravijo:  „jaz bi se tudi zapisal v čitalnico, ako bi ne bili v njej mladenči, ampak samo možaki zapisani;   kaj  neki  se  bo  mož  z mladenči pogovarjal? Jaz se ne bom od takih nič učil, in ž njimi občeval" itd. Takim le odgovorim to, da vsi stari modrijani, na pr. Sokrat, eden najmodrejih Grkov, je najraji z mladenči občeval,   in  po  mladenčih  se je grško tako razkvasilo in tako na visoko stopnjo omike in izobraženja dospelo. — Kaj pa naš preljubijeni Vrtovec?    Ali ni on ravno mladenče najbolj   ljubil in ž njimi tako prisrčno govoril? Kdor tega ne ve, naj bere v njegovi „Kemii"  sestavke  slovenski mladosti pisane. V teh sestavkih bo videl, kako prisrčno je on mladino ljubil in  cenil.    Lesen mora biti — je  rekel — kdor mladine ne ljubi in ž njo rad ne občuje.   Iz tega tedaj lahko spoznate, ljubi Poddražani, da je še celo koristno, da so tudi mladenči v čitalnico zapisani, saj je vendar boljši, da hodijo ob nedeljah v čitalnico kaj koristnega brat,   kakor da bi v kako slabo drušino zahajali in se tako   razuzdali   in  potem   iz  slabih  fantov slabi možje postali, kar se tako prerado zgodi. Tedaj, predragi Poddražani!   vpisujte  se  bolj obilno   v čitalnico!   ne   strašite se praznih   vgovorov  in  nam  sovražnih nasprotnikov ,   kajti   v čitalnici  boste  lahko  vsakovrstno   berilo dobili,   ali  v   knjigah   (kterih je že 214) ali v slovenskih časopisih,   kteri   so  nam  skozi in skozi pravični. Nadjamo se,   da bo si. visoka  c. kr. deželna vlada   že v drugo vložena  in popravljena pravila zdaj   vendar kmalu potrdila.
Iz bistriškega okraja na Notranjskem 20. jan. Naj mi si. odbor Čitalnice bistriške dovoli interpelacijo: kako to, da še nimamo nobenega programa čitalničnih veselic za pustni čas, kakor je bil druga leta že ob novem letu dognan? ____________                  J. M. B. D-ti, ud čital.*)
*) Mislimo,  da te vrstice zadostujejo , ker so glavna stvar obširnega dopisa.                                                                  Vred.
Volitev v Trebnem. J. J. — Sopet sem doma — truden sicer,  pa žal  mi  ni,   da  sem  se hude volilne bitke udeležil.    Naj mi je  dovoljeno,  ako   še  druzega obširnejega popisa niste prejeli, na kratko v „Novicah" popisati bitko in zmago.    Že deželna vlada nam je bila zlasti duhovnikom jako   kašo zabejila,   ker je   volitev poslancev na sabo to razpisala.    Ce se je nas bala, jo> moramo pohvaliti, da je modro in previdno ravnala; če pa nas je mislila s tem od volitve odvrniti, se je sicer ukanila,   pa v svojo škodo menda ne.    Precej ko smo v petek večer prišli — in's „Treffen",   smo   se prepričali, da so nam nemškutarji zabeljeno kašo pridno pogrevali.    Vse stene so imele ušesa in drugi   dan so od znotraj  in   zunaj  rumeno   nališpane   nemškutarske  poslance „in spe" volivcem predočitovale — zdelo se nam je to kakor v svarilo, kterih ne smemo voliti.   Še cela brošuro „Die Deutsch-Oesterreicher bei den Wahlen"^ ki so jo nalašč iz Dunaja  naročili,   so   zagrizeni nemškutarji delili po Trebnem, misle, da kmetje Dolenci so še zmiraj nemški bundlarji!    Zvečer   smo   bili neizrečeno razveseljeni, ko nenadoma dr. Bleiweis v go-stilnico stopi.    Brž smo mu   razodeli   svoje   dvome  za-stran tretjega  od narodnega volilnega odbora nasve-tovanega   poslanca   gosp.   dr.  Rozine.     Rekel   nam  je dr. Bleiweis:   „ako si upate z drugim narodnjakom lože zmagati,   dobro!   le  volite   ga;   saj   ne  gre tu za osebo, ampak le pravično reč."    Mislili smo na tega in unega;   poslednjič    pa   po   posvetu   z   dr.   Bleiweisom gosp. Mih. Tavčar-ja, Vaškega fajmoštra, za  kandi-data  postavili,   in  — „eventus probavit"   —   najboljše smo jo bili zadeli. *)    Dr. Rozini smo pa hvaležni, da je brez zamere odstopil od kandidature, potem ko smo mu dopovedali,   da si in zakaj ne upamo ž njim zmagati. —   Pri  volitvi   nam je precej o začetku nekdo z. neslanim nasprotovanjem zavolj   maloletnosti enega vo-lilca hotel kljubovati in je zraven še celo mislil, da ima le nemškutar pravico vgovarjati, Slovenec pa ne se pravično zagovarjati.    Ako bi Bohm-ov „nezrelec" po naključji  ne  bil ravno  iz   vrste   „črnih"  in  ko bi se bil nasprotnik glasa njegovega smel nadjati,   gotovo bi bil gosp. volilec znabiti  še  za kako leto prestar!    Po tem kratkem nasprotovanji in   odgovoru je  šla volitev pod predsedstvom preč. g. dekana Rozmana prav redno in naglo naprej. Za to se moramo tudi kantonskemu predstojniku g. Omahen-u zahvaliti, kteri je volitev prav možato in nobenostransko vodil in prijazno slovenske in nasprotne stranke imena narekoval. Hvala poštenjaku! Izvoljeni so bili gg. SantoTreo z 133 glasovi, grof Bar bo z. 99 glasovi, in Miha Tavčar z 95 glasovi od 151 na-zočih volilcev; le 7 jih ni bilo prišlo iz tako obširnega volitnega okraja,  ki obsega 6 kantonov.    Tedaj vidite, da Dolenci nismo  zaspanci  in   se   svojih državljanskih
*) Da vidijo naši ljudje, kako nasprotniki naši — kakor neka žival po blatu — zmiraj le po lažeh brbajo, naj jim posnamemo vrstice z ljublj. dopisa v „Trie-sterci", ktera svojim pajdažem to-le pripoveduje : „Be-zeichnend ist es, dass Dr. Bleiweis von seiner Fiascofahrt
v
aus Treffen spat Abends in der Citavnica erschien und selbstverstandlich sturmisch begluckwunscht wurde; noch bezeichnender aber ist es , das Dr. Toman, um dessen Person sich die Mitglieder des Mannergesangsvereines scharrten, von der Anwesencheit des Dr. Bleiweis gar keine Notiz nahm". — Ali je trebanska „Fahrt" bila „Fiascofahrt" ali pa „Siegesfahrtu , to čuti „Triest." dopisun sam najbolje; da pa niti dr. Bleiweis-a, niti dr. Toman-a tisti večer v Čitalnici ni bilo, to ve vsak, kdor je v čitalnici bil. Ves „dramatični coup" ,,Trie-sterčin" je tedaj le prav „bezeichnend" za — laž-nika njenega!                                                          Vred.
41
dolžnosti zavedamo. (Dobro blago se samo hvali!) — Nasprotni kandidatje so revno počepali. Zmaga je tedaj bila slavna in toliko bolj, ker so se nasprotniki popred veliko bahali in izvelicanje zastavljali, da bo zmaga njihovo!! Posebno vrlo in ^hvalevredno so se obnašali vo-lilci iz Vač, Svete gore, Sentlampreta, iz St. Vida poleg Zatičine in okolice, iz Žuženberga, Hin in Krke; od Savske strani razun enega iz Boštanjske okolice. Večine volilcev iz RaČinskega, Trebanskega in Mokro-noškega kantona pa ravno ne moremo hvaliti; njih glasovi so bili najbolj razcepljeni in so srce imeli le bolj za nasprotnike. Ne vem, ali je to znamenje nezrelosti ali omahljivega figamoštva, ktero se da ko trst vsakemu vetru omajati. Sicer pravični reči zdaj niso škodovali, vendar pa tako obnašanje gotovo ni hvale vredno.    Naj bi se za drugikrat zboljšali!
Iz Ljubljane. — „Idite, predragi rojaki, volit vsi in volite enoglasno može, ki vam jih priporoča narodni volilni odbor", — tako se je glasila poslanica narodnega odbora, in čuj danes, mila domovina! da sinovi tvoji Kranje gorenske, dolenske in notranjske so zvesto ubogali ta glas in zmago dosegli tako sijajno, kakoršne menda ne nahajamo v nobeni deželi avstrijskega cesarstva. Evo tu natanjčni zapisnik, kako so se 26. dne t. m. po kmetiških okrajih vršile volitve:
V  volilnem okraji Ljubljani sta vkljub groznim agitacijam izvoljena dr. Jan. Bleiweis in Fideli Terpinec. Ta okraj šteje 98 volilcev; prišlo jih je volit 94. Dr. Bleiweis je dobil 84, Terpinc 85 glasov. Od nemškega odbora nasvetovani korar Juri Sa-vaschnig ni dobil celo nobenega glasu, Seunig pa ubozih 8. (Predstojnika Pajka jihvje doletelo 6, Ančnika krčmarja pri „Raci Mici" v Šiški pa 2.)
V  volilnem okraji Kamniku je izvoljen dekan T o man z 71 glasovi izmed 85; le en volilec ni prišel volit. Nasprotni nemški kandidat dr. Gauster je dobil 1 glas. (Predstojnik Roder je vjel 13 glasov.)
V  volilnem okraji Kranj i jih je izmed 95 volilcev prišlo volit 91; baron Zois je dobil 87, prost Kos 79 glasov. Nemški kandidat Urbantschitsch je dobil 6, Derbitseh 2 glasova. (Predstojnika viteza Hofferna in Deva je doletel po 1 glas.)
V   volilnem okraji Postojni jih je izmed 102 prišlo volit 95. Dr. E. K o s t a in Koren sta dobila vsak po 94 glasov. Nemški kandidat Dekleva je dobil 1 glas, pl. G ar car o 11 i nobenega. (Predstojnik O gr in ec je dobil 1 glas.)
V  volilnem okraji Vipave jih je od 44 glasov dobil dekan Grabrijan33, nemški kandidat predstojnik Mul ej celo nobenega. (Leskovca iz Konomelj je doletelo 11 glasov, dr. Spazapana 2 in predstojnika Jevnikarja 1 glas.)
V  volilnem okraji Novega mesta jih je izmed 83 glasov Zagorec dobil 65, nemškega odbora kandidat pl. Langer 16. (Dr. Rozina in Hafner vsak po 1.)
V  volilnem okraji Trebnega, ki obsega 6 kantonov in šteje 158 volilcev, jih je prišlo volit 151; Santo Treo je dobil 133 glasov, grof Barbo 99, fajmošter Tavčar na Vačah (ki ga je pooblastenec narodnega volilnega odbora v soglasji z mnozimi volilci namestil namesti dr. Rozine) 95 glasov. Nemški kandidat Engelthaler je dobil 4, Bohm 4, dr. Skedel 27 glasov. (Poleg teh je dobil predstojnik Konšek 4 glasove, vitez Fodransberg 25, poštar Rozman 56 glasov.)
V  volilnem okraji Kočevji jih je izmed 93 volilcev prišlo volit 91. Peter Kozler je dobil 68, Luka
Svetec 65 glasov. Nemški kandidat Kromer je dobil 24 glasov, Wenedikter 22 glasov.
V volilnem okraji Crnomlji je izmed 61 glasov jih dobil Kapele 5. Nemški kandidat dr. Zavinšek nobenega. Izvoljen je z 38 glasovi M. Kramarič, posestnik in župan, s kterim je narodni volilni odbor popolnoma zadovoljen; poleg njega je narodni dr. Str-benec dobil 18 glasov.
Tedaj od prvega do zadnjega vsi naši!
Zapisnik ta nam kaže, da se je v imenovanih 10 volilnih okrajih zbralo okoli 1530 volilcev in da so naši ljudje vkljub vsemu ogromnemu nepoštenemu in poštenemu nasprotovanju dobili čez 1230 glasov. Od nemškega centralnega odbora nasvetovani kandidatje so v vsem skupaj vjeli le 115 glasov. Ostalih 154 se je razcepilo na druge, ki so ali „na svojo roko" kandidirali ali pa nenadoma dobili glasove. Mislimo, da te številke dosti glasno govore, kdo ima narod za sabo. — Kakor nam mnogotered o g o d b e po deželi pričajo, so se mnogi uradniki c. k. kantonskih gosp6sk tako silno napenjali z razpošiljanjem proklamacij in priporočil nemškega centralnega odbora, čegarvodja grof Anton Auersperg je očitno rekel, da on in njegovi ne gre j o v izredni državni zbor, da moramo misliti, da ni res, kar so časniki zagotovljali, da je političnim uradnikom od ministerstva prepovedano bilo, se vtikat v volitve. Ne le, da so gosposkini hlapci omenjene liste okoli nosili, temveč so prišli še drugi čez par dni volilce vprašat, ali so one liste prejeli. Tako postopanje „sans gene" nam vriva žalostno misel in skrb, da naša Avstrija utegne res — kakor njeni proti vniki trdijo — bolni mož biti, kterega si dandanes že vsak kantonsk predstojnik „na svojo roko" ozdrav-ljati upa. Tudi nam ni veselje nad izrednim državnim zborom nikoli posebno segrelo krvi; tudi mi ga imamo le za skušnjo, tako dobro ali tako slabo kakor vsako drugo; al ker so nadloge državne silne in ker cesar vabi narode svoje, naj poskusijo to pot, ki vendar utegne peljati k porazumljenju, tedaj nam državoljubje veleva, da ne nasprotujejo januarskemu patentu, ako utegne mirno spravo dati Avstrii. Lojalni in neenostranski državljan mora dolžnost v sebi čutiti, da podpira tak namen vladni, čeravno morebiti sam pri sebi ni prepričan, da se doseže cilj in konec, in da ne podkopuje še bolj zaupanja do vlade, ki že preveč omahuje. Začnimo saj enkrat s porazumljenjem! Druge poti pa ni, kakor je ta, da pridejo zastopniki narodov skupaj in se pogovorijo, kako in kaj. Tista „Verfassungstreue", ki si jo pišejo nemški centralisti na svojo zastavo, ni za Avstrijo piškavega oreha vredna; tista „Verfassungs-treue" je le drugačno ime za „Februarstatut"; ta pa je Avstrijo spremil na kraj brezdna, v ktero gotovo pade, ako ne odjenjajo „die Verfassungstreuen." Kako tedaj morejo ravno cesarski uradniki svoje sile tako očitno napenjati za stranko, ki vkljub septemberskem manifestu in januarskemu patentu nori za februarski statut in za „engern Reichsrath" — to nam je zastavica, ktero le s to uganjko rešiti moremo, da je dandanes vse zbegano, vse zmotljeno, in da se konec januarja prekliče, kar se je prvega januarja dalo. Bog pomozi!
— Danes dopoldne so volitve po mestih in trgih na deželi in v Ljubljani. Narodni volilni odbor je za Ljubljano, kakor je znano, postavil za kandidata dr. Toma na in dr. Kluna, oba mestnjana ljubljanska. Ako izmed 852 volilcev nobeden ne zanemari volitve, izvoljena bota gotovo, in to tem več, ker nesramni pamphlet, ki ga je nekdo iz tabora tiste ljubljanske „Intelligencije",   ki je   že  popolnoma  na  kant  prišla,
trosil po ulicah, je zdramil še take mestnjane, ki so do danes hladne krvi opazovali volilno gibanje* Popoldne voli kupčijska zbornica svoja 2 poslanca. V petek volijo veliki posestniki.
—  (Izvrstno ga je splačal.) Nekdo je zabavljivo čenčal o narodnem volilnem odboru, daje mnogo duhovnov priporočal za poslance. „1 kaj pa centralni odbor? — ga zavrne — samo enega duhovna (Savaschniga) ima na svoji strani, pa še tega edinega in vsega je silil za poslanca."
—   (Nektere opazke k feuilletonu v 16. listu ,,Laib. Zeit.j Kako vseobsegajoča je inteligenci]a feuilletonista Laibacherčnega, kaže nam to, da v podlistku omenje-niga lista popisuje celo „balltoiletto" poslednjega kazi-ninega plesa tako, da bi ta popis res čast delal vsa-cemu krojaču, samo to je podlistkar še pozabil svetu povedati, koliko forintov je veljalo vsako krilo, iz ktere iabrike je itd. kajti „das gehort doch zum Ganzen," kadar obleka moža dela ali — ženo. Brž po tem klasičnem krojaškem popisu prestopi podlistkar na „pro-gram," ki ga je narodni volilni odbor razposlal med ljudstvo. Vidi se iz klešč spredej in zadaj „ ", kako podlistkarja grize to, da narodni odbor more razpošiljati razglase svoje med „volk", ki davke plačuje, drugi odbor pa svoje proklamacije le bolj pošilja v take hiše, kjer se davki pobirajo. Po nekterih oprašenih čenčarijah o „untadelhafte Kravatte" graja „das schlechte deutsch" narodnega odbora. Ker je podlistkar priznan „universal-genie", ki sodi o „balltoilettah" ravno tako izvrstno kot o muziki, glediščinih igrah itd., se tedaj narodni odbor tudi v jezikoslovnih rečeh ponižno podvrže sodbi podlistkarjevi, da — ne zna nemški. Ker se podlistkar tako rad pobaha z „gleiches Recht fur Alle", smo pričakovali, da tudi kakošno pov6 o ^centralnem." Al mož je nehvaležen, kakor je stranka „centralnega" nehvaležna do svojih lastnih ljudi, ki so se vendar sicer zmiraj zbirali pod njeno zastavo in za-njo marljivo borili, zdaj jim pa še stoliča v odboru, še manj pa v deželnem zboru ni privoščila, čeravno so več vredni kot cela kopa druzih. „Vsak za-se, Bog za vse!" se ve, da je v odločilnih časih geslo nehvaležnikov. In celo dobri Tržičanje, ki so jih „centralni" sicer zmiraj po naročji nosili, morejo zdaj pohlevno čakati, da jih še le v enajsti uri doleti kak nas veto vanec. To je grenko! Pa se ve, da bi bilo utegnilo neugodno biti to, ako bi bil v „centralnem" kdo sedel, ki bi ne bil dovolil, da bi Tržič zdaj še „Sperrsitz" bil, ko so na vsa druga mesta že posajejaj, izvoljenci. Pa kaj bomo dalje predli to stvar?   Svet je bil nehvaležen in ostane nehvaležen!
—   (Vabilo k slovesni „besedi" na spomin Valentinu Vodniku 3. dne februarja.) Program besede: 1. Overtura k spevoigri „Tičnik" od dr. Ipavca; igra čitalničin orhester. 2. Slovenija oživlj*ena. Dramatični prizor; spisal Janez Bilec. O sobe: Baron Žiga Zois, Valentin Vodnik, Anton Linhart. 3. Cveterospev iz opere „Rigoletto" od Verdi-ja. 4. Srbske narodne pesme. Zbor Tovačovskega. 5. Samospev za tenor: a) Slanica od dr. G. Ipavca; b) Oprosten jetnik od D.... 6. Na gorah. Zbor Tovačovskega. 7. Slav-janskipotpouri; zložil J. Strauss; igra čitalničin orhester. — Petje in orhester vodi čitalničin pevovodja Vaclav Prohaska. — Po besedi ples. — Ker so dohodki današnje veselice namenjeni v podporo zaklada čitalni-činega, plača vsak gospod 1 gold., vsaka gospa in go-spodičina 50 kraje. Vstopnice se že zdaj dobivajo v g. VidiČevi štacuni v špitalskih ulicah. Cestitim udom je pripuščeno,  da morejo  k tej veselici seboj vzeti še
kakega za  vpeljanje  sposobnega  gosta,   kteri  pa tudi odrajta vstopnino.    Začetek ob 7. uri zvečer.
Odbor čitalničin v Ljubljani. — Čitalnica šentviška napravi 3. dne t. m. slovesno besedo.   Brž ko ne se bo  igrala tudi ^Županova Micika". Začetek ob 7. uri zvečer.
42