52 Didakta ŠOLSKA TEORIJA Dejavnosti spodbujanja kariernega razvoja predšolskih in šolskih otrok Katarina Kravos, mag. prof. inkluzivne pedagogike Načrtovanje kariere postaja v sodobnem času, polnem nepredvidljivosti, izziv za vsakega posameznika. Značilnosti sodobne družbe in trga dela, s povečevanjem atipičnih oblik za- poslitev, so le odsev, ki pomeni nujnost za spreminjanje razumevanja kariere v sodobnem času – pomembno je, da kariero razumemo kot proces vodenja. V ta namen je pomembno, da se posodobijo tudi vzgojno-izobraževalne prakse v predšolskem in šolskem obdobju s kariernim svetovanjem. Karierno svetovanje spodbuja karierni razvoj otrok, saj vsebuje tako dejavnosti poklicne orientacije kot karierne vzgoje. S predlaganimi kariernimi dejavnostmi za otroke v prispevku sugeriram spodbujanje samozavedanja in kariernega zavedanja otroka kot predpogoja za zrelo karierno odločanje. Ključne besede: kariera, karierni razvoj, karierno svetovanje, karierne dejavnosti za otroke, vodenje kariere Načrtovanje kariere kot izziv sodobnega časa Način življenja v današnji družbi opredeljujejo ne- predvidljivost, hitrost sprememb, tveganje in ne- gotovost (Drobnič 2000, 599–601; Savickas 2008, 97–114), to pa se odseva na sodobnemu trgu dela (Drobnič 2000, 599–601). Današnja delovna mesta niso več del nekakšne stabilne organizacije, tem- več veljajo za konstantno spremenljiv proces, ki ga spremljajo nepredvidljivosti (Gordon in Steele 2015). Tako se danes vse bolj zmanjšuje način za- poslovanja ljudi za nedoločen čas, v ospredje pa prihajajo atipične in fleksibilne oblike zaposlitev, npr. zaposlovanje za določen čas, agencijsko delo, delo od doma, delo na spletu (Poglajen in drugi 2018), projekti in večopravilne naloge (Savickas 2008, 97–114). Navedene značilnost sodobne družbe in sodobne- ga trga dela pomenijo izziv za načrtovanje karie- re (Drobnič 2000, 599–601; Savickas 2008, 97–114), zato zagovarjam mnenje, da se je potrebno pre- usmeriti iz procesa načrtovanja kariere v proces vodenja kariere (Drobnič 2000, 599–601), saj na kariero vplivajo naključja, ki jih mora posameznik znati predvideti. Namesto pa, da naključja v karieri uvidimo kot problematična, jih lahko v sodobnem času uvidimo na drugačen, optimističen način – kot idealne priložnosti za raziskovanje in izkušanje bogatejšega sveta (Bright in Pryor 2005). Sodoben pogled na kariero in karierni razvoj Konstruktivistične karierne teorije v skladu z na- vedenimi spremembami v družbi pravijo, da je na trgu dela potrebno posameznikovo promovi- ranje, ki se osredotoča na njegove unikatnosti in močna področja. Kariero razumejo kot sistem več konstruktov, ki jih mora posameznik organizirati in graditi. To pomeni, da posamezniki svojo kariero živijo (Gordon in Steele 2015). S to trditvijo pa se pri- bližamo definiciji kariere Donalda Superja, prvega utemeljitelja kariere, ki pravi, da kariera posame- znika poteka skozi karierni razvoj. V karierni razvoj so vključene vse življenjske aktivnosti in vloge, ki jih posameznik skozi svoje življenje opravlja – tako v obdobju pred zaposlitvijo, obdobju zaposlitve, kot tudi v obdobju po zaposlitvi (Patton in McMa- hon 2014). Karierni razvoj se začne zgodaj v otrokovem življe- nju in je v zgodnjem obdobju otroka ključen za njegov nadaljnji karierni razvoj. Že odrasli se, ko se spominjajo svojega otroštva, začetkov svoje karie- re, spominjajo svojih otroških interesov, sposobno- sti in spretnosti, ki so jih posedovali ter se obenem spominjajo, o čem so kot otroci sanjarili, kaj so si želeli postati … Otroci izkušajo drugačno dojema- nje kariere kot odrasli – medtem ko so odrasli pre- težno osredotočeni na prihodnost, otroci dojema- jo kariero predvsem kot tukaj in zdaj, poleg tega, da sanjarijo tudi o poklicih, ki bi jih radi opravljali v prihodnosti. Čeprav odrasli vidijo slednjo stopnjo v kariernem razvoju otroka kot fantaziranje in še ne- realno dojemanje kariere, to ne pomeni, da je kari- era otrok neresnična – za otroke je zelo pomemb- na in še kako resna zadeva (Cahill in Furey 2017). Cahill in Furey (2017) zagovarjata, da ni nikoli pre - zgodaj začeti z dejavnostmi spodbujanja karierne- ga razvoja. Pomembno je, da se začnejo že v pred- šolskem obdobju. Že zelo zgodaj se otroci soočijo z mnogimi izkušnjami, ki jim bodo pomagale pri vodenju kariere v prihodnosti. Medtem ko jih od- rasli vključujejo v sprejemanje odločitev že npr. o tem, katere knjige si želijo izbrati, ali opravljajo do- mača in šolska opravila, omogočajo otroku razvoj samozavesti, samostojnosti, odgovornosti, spošto- vanja do drugih, vztrajnosti, organiziranosti, prepo- 53 Didakta znavanje lastne učinkovitosti ipd. Že zelo zgodaj so otroci izpostavljeni različnim karieram, ki jih opra- vljajo ljudje v njihovem okolju, ter zlahka razberejo razloge, zakaj ljudje hodijo v službo – najpogoste- je otroci razberejo razloge kot so zaslužek, skrb za otroke, hrana, avto, počitnice, igrače ipd. Prav tako skozi starše ali skrbnike razberejo stopnjo preda- nosti službi, odnos do službe in morebiten stres, ki ga odraslim ta lahko predstavlja (Cahill in Furey 2017). Spodbujanje kariernega razvoja predšolskih in šolskih otrok Programske smernice svetovalne službe v vrtcih (Nagode 2008) s terminom »poklicne orientacije« zagovarjajo dejavnost sprejemanja otroka v vrtec in prehoda v šolo. Programske smernice sveto- valne službe v osnovni šoli (Nagode 2008) pa za učence predvidevajo dejavnosti informiranja, vzgoje, svetovanja in diagnosticiranja za poklic. Diagnosticiranje zajema diagnostične postopke, ki v okviru poklicnega svetovanja učence posku- sijo namestiti v določen poklic oz. poklicna okolja. Na podlagi sodobnejšega pogleda na kariero za- govarjam, da bi bilo potrebno šolske prakse po- klicne orientacije, ki jih predlagajo Programske smernice svetovalne službe v vrtcu in osnovni šoli (Nagode 2008) terminološko spremeniti, kot tudi njene dejavnosti posodobiti s kariernim svetovanjem. Raziskave šolskega svetovalnega dela glede izvajanja poklicne in karierne orienta- cije vse bolj ugotavljajo, da se slednje dejavnosti usmerjajo predvsem na poklicno orientacijo, ki pa se ne povežejo s kariernim razvojem otrok (Mor- ningstar 1997). Takšno situacijo lahko zasledimo v Programskih smernicah svetovalne službe v vrtcu in osnovni šoli (Nagode 2008). Čeprav Savickas (2008, 97–114) zagovarja, da je sicer poklicna ori- entacija, s tem pa tudi uporaba raznih diagno- stičnih postopkov za namestitev posameznika v poklic, še vedno uporabna strategija svetovanja v sodobnem času, pa je pomembno, da ne ostane zgolj pri tem. Poklicno orientacijo imamo lahko kot pomoč pri identifikaciji primernega poklica, ki pa jo prepletemo s karierno vzgojo, ki spodbu- ja karierni razvoj otrok ter proces vodenja lastne kariere v sodobnem času. Slednja kombinacija dejavnosti definira termin kariernega svetovanja. Karierno svetovanje je za teoretike konstruktivi- stičnih kariernih teorij pristop za načrtovanje ži- vljenja (t. i. »life planning«) v obliki pogovora oz. pripovedne analize, ki omogoča posameznikom pridobivanje znanja o vodenju lastne kariere oz. znanja za sprejemanje odločitev v času naklju- čij in tveganj (Drobnič 2018). Fokus je na osebni zgodbi posameznika, ki predstavlja priložnost za poglobljen vpogled v samega sebe; omogoči samozavedanje in samorefleksijo (Gordon in Ste- ele 2015). Dandanes je pomembno, da uberemo pristop kariernega svetovanja kot proces pomo- či posameznikom pri vodenju lastne kariere, saj v današnjem času posamezniki najbrž ne bodo opravljali enega samega poklica do konca svoje- ga življenja, temveč bodo najverjetneje imeli ka- riero polno tranzicijskih obdobij (Savickas 2008, 97–114), ovinkov, celo padcev in ponovnih vzponov (Drobnič 2018). Zato Tuckman (1974) izpostavlja nujnost kariernih dejavnosti za otroke od predšolskega obdobja dalje (Tuckman 1974), ki naj potekajo kot karier - no svetovanje (Savickas 2008, 97–114), vsekakor pa je potrebno karierno svetovanje izvajati do konca posameznikovega življenja, če seveda posame- znik pomoč v okviru kariere potrebuje, saj se kari- erni razvoj ne konča v mladostništvu z dokončno karierno odločitvijo (Patton in McMahon 2014). Ker je karierni razvoj proces, ki opredeljuje člove- kovo sposobnost za razvoj koncepta o sebi (samo- podobe), koncepta o svojem okolju (poznavanje okolja) in karierno odločanje, morajo te kompo- Didakta ŠOLSKA TEORIJA nente vsebovati tudi dejavnosti, ki spodbujajo karierni razvoj otrok. Karierne dejavnosti morajo omogočati izobraževanje in izkušnje o karieri ter razvoj samega sebe in svojega okolja, z name- nom, da se olajša proces kariernega odločanja (Tuckman 1974). Tuckman svetuje, da naj se karierne dejavnosti usmerjajo v: - samozavedanje, - karierno zavedanje in - karierno odločanje (Tuckman 1974). V okviru samozavedanja spoznavamo, kdo smo, spoznavamo lastne življenjske izkušnje ter spre- minjanje samega sebe skozi le-te. S kariernimi dejavnostmi se usmerimo na raziskovanje svojih interesov, prepričanj, odnosa, aspiracij, vrednot, motivov, potreb, kompetenc, spretnosti ter izrazi- ta, močna področja oz. talente in svoje lastne uni- katnosti (Tuckman 1974). Če želimo še bolje spoznati samega sebe, mora- mo seveda raziskovati tudi svoje okolje, z name- nom izkušanja bogatejšega sveta. Zato moramo biti pripravljeni na sprejemanje tveganja in odgo- vornosti za svoja dejanja ter opravljati samorefle- ksijo. Karierno zavedanje pomeni zavedanje o ka- riernih in izobraževalnih priložnostih ter zahtevah (npr. kakšne spretnosti se potrebuje za določeno kariero in poklic); spoznavanje različnih delovnih okolij, delovnih vlog, kot tudi lastnih pričakovanj glede kariere (Tuckman 1974). Če dobro poznamo samega sebe in svoje okolje, se bomo po Tuckmanu (1974) lažje odločili glede kariere. V tem procesu gre namreč za integracijo samozavedanja in kariernega zavedanja z name- nom sprejemanja karierne odločitve. Gre speci- fično za poklicno odločitev, povezovanje samega sebe s poklicnim okoljem. V kariernem odločanju se začnejo karierne želje vse bolj zoževati (Tuck- man 1974). Karierne dejavnosti od predšolskega obdobja do prvega triletja osnovne šole Z zgodnejšimi kariernimi dejavnostmi v okviru spodbujanja samozavedanja otrok otrokom omo- gočamo predvsem identifikacijo in raziskovanje svojih mnogih interesov, motivov, potreb ter ugo- tavljamo, kako se skozi čas spreminjajo. Pri kari- ernem zavedanju omogočamo spoznavanje in opazovanje več poklicev, ki so značilni za kulturo otrokovega okolja, saj so otroci z njimi v vsakda- njem stiku. Ko pa otroci odraščajo, je pomemb- no, da spodbujamo tudi zavedanje in spoštovanje poklicev, ki so značilni v drugih kulturah in okoljih, ter se o njih pogovarjamo (npr. kaj menijo o ne- kem poklicu, ki se pojavlja v določenem okolju, in zakaj je tam potreba po takšnem poklicu, pri nas pa ne). Otrokom omogočamo raziskovanje oro- dij, pripomočkov in strojev, značilnih za določen poklic; izdelujemo praktične reči ter pri tem upo- rabljamo pripomočke, orodja, stroje (npr. upora- ba kladiva). Za pomoč pri kariernih dejavnostih v tem obdobju lahko uporabljamo pomoč književ- nih del, tako za literarno-estetsko kot tudi pra- gmatično branje; lahko si pomagamo z igrami, ri- sanjem, slikanjem, spodbujamo dialog (npr. zakaj določenih poklicev v naši družbi več ne potrebu- jemo), gledamo filme, se poslužujemo skupinskih projektov, obiskujemo lokalno okolje in poklice v njem … Prav tako lahko organiziramo obiske lo- kalnih govorcev, staršev ali skrbnikov otrok na predstavitev njihove kariere (npr. karierni dnevi) (Cahill in Furey 2017; Tuckman 1974). Spoznavamo tudi pomen službe oz. dela, torej zakaj ljudje hodi- jo v službo. Otroci se že v 3. letu zavedajo pomena službe, odrasli »/…/delajo, da zaslužijo denar, da mi lahko kupijo igrače.« (Cahill in Furey 2017, 55). Strokovni delavci v vzgoji in izobraževanju naj bodo v tem obdobju že pozorni na spolne stere- otipe v karieri. Že s pripovedovanjem zgodb, pra- vljic, listanjem knjig in ponujanjem igrač lahko nezavedno spodbujajo prikrite spolno stereotipne vloge v okviru poklicev. Poskusijo naj se posluže- vati spolno nevtralnih iger in igrač (npr. primerne video igre, namizne igre, slikanje in risanje, vožnja s kolesom ipd.). V tem obdobju naj strokovni de- lavci tudi pazijo, da ne usmerjajo otroke v točno določene poklicne oz. karierne odločitve, temveč da spodbujajo karierno raziskovanje, raziskovanje otrokovih mnogih, spreminjajočih se interesov (Cahill in Furey 2017; Tuckman 1974). Karierne dejavnosti v drugem in tretjem triletju osnovne šole V tem obdobju še vedno nadaljujemo z raziskova- njem interesov, motivov, potreb, vendar se osredo- točimo tudi na identifikacijo spretnosti, kompe- tenc, aspiracij, vrednot in odnosov, ki postajajo vse bolj stabilni. Otrokom lahko omogočimo, da izra- žajo sebe preko umetnosti (npr. napišejo pesem o sebi ali spis o tem, v čemer so dobri, česa ne mara- jo ipd.), od 10. do 12. leta dalje pa že lahko začnemo uporabljati vprašalnike za preverjanje otrokovih in- teresov, lastnosti, poklicnih želja, ustvarjalnosti ipd. Pri tem naj vprašalniki omogočajo reševanje na igriv način, tako da se otroci lahko sami ocenjujejo, zabavajo, izmenjujejo mnenja itd. Vprašalniki morajo biti otrokom dostopni (Tuck- man 1974) in jim omogočati dodatno poglobljeno znanje o samemu sebi, nikakor pa naj to ne bo determinirana ocena otroka (Drobnič 2018). Vpra- šalniki lahko spodbujajo igriv način reševanja, kot na primer: kako bi razveselil svojega prijatelja; ali bi rad delal kot filmski režiser; kaj po navadi de- laš v nedeljo zjutraj; kaj od navedenega ti je ali ni všeč (npr. šport, živali, šolski časopis, risanje ipd.); katero darilo bi ti bilo najljubše (npr. športna vsto- pnica, koncert, mikroskop ipd.) (Vir 1; Vir 2; Vir 3). 54 Didakta Otroci lahko tudi sami oblikujejo vprašalnik, s ka- terim bi ugotovili svoje interese in interese svojih sošolcev (Tuckman 1974). Da bi spodbudili karierno zavedanje otrok, omo- gočimo raziskovanje več specifičnih služb, pokli- cev, karier, delovnih vlog; diskutiramo, kako se skladajo s potrebami določene družbe, zakaj so poklici pomembni (Tuckman 1974). Spodbuja- mo razumevanje, da poklic ni zgolj vir zaslužka, temveč pomeni osebni razvoj, varnost, identiteto, družbeni status (Poglajen in drugi 2018). Razisku- jemo tudi delovne vrednote, kako lahko kariera omogoča samouresničevanje posameznika, kot tudi kulturne omejitve, prepričanja in stereotipe okolja (npr. da je takoj po srednji šoli potreben vpis na fakulteto). V ta namen obiskujemo indu- strije, podjetja, druga delovna mesta okolja, spo- znavamo razloge za karierne odločitve ljudi (kako so se odločili za takšen poklic, kariero), v razred povabimo govorce oz. goste, ki govorijo o svoji karieri in procesu odločanja, o svojem delu ipd. V ta namen lahko z otroki vadimo proces odločanja (npr. otrokom lahko že s spodbujanjem aktivne vloge v oddelčni skupnosti omogočimo vajo od- ločanja). Otrokom omogočamo tudi praktične izkušnje, raziskovanje strojev, konstruiranje novih strojev v razredu, raziskovanje delovanja, izdela- ve le-teh; izdelava modelov, maket, raziskovanje razvoja industrije, industrijske revolucije, storitev, dobrin; opazovanje specifičnega dela, demonstri- ranje določenih kompetenc pred drugimi sošolci; gledajo lahko filme o poklicih na različnih obmo- čjih (npr. zakaj družba potrebuje poklic, kot je iz- delovanje živalskih pasti) … Dobro je, da pri višjih razredih osnovne šole kakšno srečanje nameni- mo pravilom primernega vedenja na delovnem mestu. Poskusimo pa tudi že z identifikacijo zu- nanjih pritiskov, ki vplivajo na poklicno odločanje otroka (npr. pritisk staršev za določen poklic) ter rešujemo ta problem. Proti zaključku osnovno- šolskega izobraževanja vse bolj spodbujamo ka- rierno odločanje, ki naj postane bolj specifično – omeji se izbiro področja dela oz. kariere (Cahill in Furey 2017; Tuckman 1974; Vir 4). Zaključnim razredom osnovne šole na podlagi Programskih smernic svetovalne službe v osnovni šoli (Nago- de 2008) pripada vsaj en svetovalni razgovor pred zaključkom osnovne šole, udeležba pa je prosto- voljna (prav tam). Zaključek Čeprav se proti zaključku osnovnošolskega iz- obraževanja otroke nagovarja k usmerjanju za določeno področje kariere, saj se s tem povezuje tudi morebitna izbira srednješolskega izobraže- vanja, je pomembno, da se v skladu z razmera- mi v družbi sodobnega časa ne osredotočamo v strogo povezovanje otrok s točno določenim po- klicem. Že raziskave srednješolcev o karierni odlo- Literatura Bright, E. J. in Pryor, G. L. R. (2005): The Chaos Theory of Careers: A User's Guide. Career Development Quarterly, let. 53: str. 291–305. Cahill, M. in Furey, E. (2017): The Early Years. Career Development for Young Children. A Guide for Educators. Toronto: Ceric. Drobnič, J. (2000): Trg dela v procesih globalizacije – izzivi za inva- lide. V: Destovnik Karl (ur.), Ulaga Jan (ur.) Družbena skrb za vzgo- jo, izobraževanje in socialno varstvo oseb s posebnimi potreba- mi – deset let kasneje: zbornik referatov, str. 599–601. Ljubljana: Društvo defektologov Slovenije. Drobnič, J. (2018): Kariera in osebe s posebnimi potrebami. Ko- per: Založba Univerze na Primorskem. Gordon, N. V. in Steele, G. E. (2015): The Undecided College Stu- dent. An Academic and Career Advisnih Challenge. Illinois: Char- lec C. Thomas Publisher, ltd. King, A. G., Brown, G. E. in Smith, K. L. (2003): Resilience. Learning from People with Disabilities and Turning Points in Their Lives. Westport: Praeger Publishers. Mitchell, E. K., Levin, S. A. in Krumboltz, D. J. (1999): Planned Ha- ppenstance: Constructing Unexpected Career Opportunities. Jo- urnal of Counseling & Development, let. 77: str. 115–124. Morningstar, M. E. (1997): Critical Issues in Career Development and Employment Preparation for Adolescents with Disabilities. Remedial and Special Education, let. 18 (št. 5): str. 307–320. Nagode, A. (ur.) (2008): Programske smernice. Svetovalna služba v osnovni šoli. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Nagode, A. (ur.) (2008): Programske smernice. Svetovalna služba v vrtcu. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Patton, W. in McMahon, M. (2014): Career Development and Sy - stems Theory. Connecting Theory and Practice. Rotterdam: Sen- se Publishers. Poglajen, Č. (ur.), Kostevc, Č. (ur.) in Dernovšček Hafner, N. (ur.) (2018): Prekarnost in družbena negotovost: interdisciplinarni po- gledi na prekariat. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta. Savickas, L. M. (2008): Helping People Choose Jobs: A Histroy of the Guidance Profession. V: Athanasou A. James (ur.) in Van Es- broeck Raoul (ur.): International Handbook of Career Guidance, str. 97–114. Tuckman, B. W. (1974): An Age-Graded Model for Career Deve - lopment Education. Journal of Vocational Behavior, let. 4 (št. 2): str. 193–212. Vir 1: Kids Career Test (2006). Dostopno na https://www.allthete - sts.com/quiz29/quiz/1309980961/Kids-Career-Test, 10. 8. 2019. Vir 2: Career Explorer: Elementary school teacher overview. Do - stopno na https://www.careerexplorer.com/careers/elementary- -school-teacher/, 10. 8. 2019. Vir 3: Adams-Mott, A. (2018): Career Aptitude Test for Kids. Dosto - pno na https://work.chron.com/career-aptitude-tests-kids-11750. html, 2. 8. 2019. Vir 4. Partnership for Occupational and Career Information: Help Your Child Identify Interests and Explore Careers. Dostopno na: www.mychildsfuture.com/activities/MyChildsFuture_HelpingYo- urChild.ppt Help Your Child Identify Interests and Explore Care- ers, 30. 7. 2019. čenosti razkrivajo, da mladostniki še niso dokonč- no odločeni, kaj bi radi počeli, njihove odločitve so še nestabilne – »/…/ rad bi šel na fakulteto in tam ugotovil, kaj bi rad počel /…/«, navaja zgolj en izmed mnogih primerov še karierno neodločenih mladostnikov (prirejeno po Morningstar 1997, 311). To je samo eden izmed razlogov za relevantnost sodobnejših kariernih teorij, ki trdijo, da se karier- ni razvoj nadaljuje še po srednji šoli in dlje. Še posebej je priporočljivo, da z navedenimi pri- meri dejavnosti za spodbujanje kariernega ra- zvoja otrok spodbujamo rezilientnost oz. naučeni optimizem (King in drugi 2003), ki naj bi ga otrok ohranil skozi družbo sodobnega časa (Mitchell in drugi 1999), polno tveganja in nestabilnosti (Drob- nič 2000, 599–601). Zgolj tako bodo otroci začeli raziskovati kariero, pridobivali več izkušenj, ki jim bodo podlaga za učenje in učne izkušnje. Te izku- šnje pa jim bodo nenazadnje pomagale tudi pri vztrajnosti, ohranjanju radovednosti ter optimiz- ma na njihovi karierni poti (Mitchell in drugi 1999). 55